Izhajajo vsako jutro.
Veljajo do konca leta 1918 20 K. Za Četrt leta K 10’—. Mesečno K 3-50.
Posamezna številka 20 v.
Oglasi po dogovoru.
Št. 44.
j.
V Ljubljani, petek dne 23. avgusta 1918.
Uredništvo in upravništvo je v „Zadružni tiskarni“, Dtmajska cesta št. 7.
Telefona št. 180.
Uredništvo je strankam na razpolago od 6—7. ure zvečer.
Leto I.
Avstrijsko vojno potožilo.
Živahno delovanje letalcev.
Dunaj, 22. avgusta. (K, u.) Uradno.
italijansko bojišče.
Na Monte Cimone je bil zavrnjen italijanski sunek.
Albanija.
Skupine avstroogrskih in nemških kopnih in pomorskih letalcev je napadla pri Valoni sovražne letalske naprave. Opazili smo mnogo požarov. Naša letala so se vsa vrnila.
Šef gen. štaba.
*
Italijansko vojno poročilo.
20. avgusta.
Včeraj zjutraj zgodaj so napadle po ljutem artiljerijskem ognju številne sovražne bojne sile zapadno in severno naše pozicije na Cornonu na južnih pobočjih Sassa Rossa. Naša posadka je zadržala sovražnika v besnem spopadu. Hitro na pomoč došle čete so izvršile protinapad in potisnile sovražnika nazaj, ujele nekaj mož in mu prizadjale težke izgube. Sovražni napadalni poskusi na naše izpostavljene straže severno Ledro-škega jezera so bili omejeni vsled našega ognja kakor tudi poskusi, da bi iznenadili naše kritne patrulje. Angleške izvidne patrulje so ujele nekaj mož na asiaški visoki planoti. Naše baterije so mnogo delovale v Lagarinski dolini in v Asticu. Nenadno delovanje sovražne artiljerije v pokrajini Asolona je izzvalo na naši strani učinkovito koncentracijo ognja.
20. avgusta.
Znatno delovanje obojestranske artiljerije na vsej gorski fronti. Na bregovih Piave so obstreljevale naše baterije malega kalibra in strojne puške sovražne izvidne patrulje. Letalsko delova nje je močno oviralo neugodno vreme. Štiri sovražna letata so bila sestreljena.
Novi zavezniki Čehoslovakov.
Bern, 22. avg. „Berner Intelligenzblatt“ ima iz Rima, da so se na italijanski fronti pridružile Čehoslovakom rumunske in črnogorske čete.
Nemško volno poročilo.
Angleži napadajo na 20 km široki fronti.
Berolin, 19. avgusta. (K. u.) Uradno.
Vojna skupina kraljeviča Ruprehta.
V	ozemlju Kemmel so bili zavrnjeni sovražni napadi na obeh straneh ceste Locre-Dranoutre.
Južno Arrasa je začel Anglež včeraj z novimi velikimi napadi. Angleška vojna krdela in Novozelandijci so med Moyennevilleom in Ancro globoko razporedeni naperili svoje napade v smeri na Bapaume. Angleški oddelki konjice so stali zadaj za fronto pripravljeni za napad Podpirane po najmočnejšem artiljerijskem ognju in z več sto oklopnimi vozmi je prešla sovražna in-fanterija k napadu na nekako 20 km široki fronti. Pred našimi bojnimi postojankami se je zlomil njen prvi naval. V krajevnih protisunkih smo zopet zavzeli dele ozkega ozemlja, ki smo ga po načrtu prepustili sovražniku. Sovražnik je nadaljeval svoje silne napade celi dan. Njih težišče je bilo na hribih napadalnega bojišča. Popolnoma so se izjalovili in z najtežjimi izgubami za sovražnika. Poskusi nasprotnika, da bi pri Hamelu prekoračil Ancro, se niso posrečili. Veliko razstreljenih oklopnih vozov leži pred našo fronto.
Med Sommo in Aisno je bil miren dan. Jugozahodno Noyona smo se v noči od 21. na 22. umaknili brez boja nekoliko proč od sovražnika. Čez dan je obstreljeval še naše stare' postojanke. Obotavljaje so udarili zvečer njegovi poizvedovalni oddelki proti dolini Divette. V gozdu Carlepont boreče se čete smo, ne da bi opazil sovražnik, umaknili za Oiso. Napadi sovražnika, ki jih je pripravljal tu včeraj zjutraj z najmočnejšim, večurnim topniškim ognjem, radi tega niso prišli do veljave. Med Bleraucourtom in Aisno je nadaljeval sovražnik čez dan svoje napade. Le pri Bleraocourtu je mogel pridobiti tal. Proti ostali fronti in zvečer s posebno močjo na obeh straneh kotline Morsain izvedeni naval se je zrušil z najtežjimi izgubami za sovražnika.
Berolin, 22. avgusta (K. u.)
V	Flandriji je sledil ob Kemelu in na obeh straneh hudemu ognju davi ob 3. uri močan angleški delni napad, pri katerem smo deloma z obrambnim ognjem deloma pa s protisiihkom vrgli sovražnika v njegove izhodne postojanke. Severno Ancre. se je ob šestih zjutraj začel močen udarcem sličen ogenj artiljerije, ki je trajal ves dan od Moyenville do Hamela s posebnim pritiskom na krilih. Močni globoko razčlanjeni napadi so se razpršili z velikimi izgubami v območju našega infanterjskega ognja kljub silni uporabi tankov. Tudi med Oise in Ancre so se z mnogimi izgubami ves dan razbijali napadi Francozov, ki so hoteli prodreti.
Večerno poročilo.
Berolin, 22. avgusta. Delni boji pri Baienil južno Lyse; silna borba ob Ancre in Somme. Na včerajšnjem bojišču severozapadno od Bapaume se je med Albertom in Somme izjalovil velikopotezen napad Angležev radi našega protinapada. Francozi napadajo med Oise in Aisne pred našimi novimi postojankami.
von Ludendorff.
*
Podvodna vojska.
Berlin, 22. avgusta. (Uradno.)
V vzhodnem delu Sredozemskega morja so potopili naši podvodniki 15.000 ton.
Bern, 22. avgusta. Kakor javljajo pariški listi, so obstreljevali nemški podvodniki 15. t. m. mesti Charlestown in Vellington. Podvodni čolni so izpuščali nad obe mesti strupene pline in metali so plinove bombe na luke. Število žrtev ni znano. Kakor javlja „Matin“, je škoda občutljiva.
V nizozemskih vodah.
Amsterdam, 22. avgusta. Iz Terschellinga javlja „Telegraaf“: Sinoči so zadeli v vodovju nizozemskega gospodstva na oborožen nemški ribiški parnik. Nizozemskim torpedovkam, ki so krenile tja, da varujejo nizozemsko nevtralnost, se je posrečilo parnik ustaviti in ga spraviti v Terschelling.
Amsterdam, 22. avgusta. Nizozemska brzojavna agentura poroča, da je v Terschelling spravljeni ribiški parnik patruljna ladja „Nürnberg“.
Izjava Hindenburga.
Berolin, 21. avgusta. Hindenburg se je izrazil povodom parade 3. gardnega polka: Naš položaj je ugoden, čeprav smo zadnji čas tudi enkrat imeli neuspeh, kar smemo mirno priznati. To so vojne spremembe, s katerimi je treba računati. Sovražnik postaja prhek. Ni nam treba odjenjati, ostati moramo trdni, potem bomo dosegli častni in močni nemški mir, ki ga zahtevamo. K temu mora p.ipomoči vsak z vso svojo telesno in duševno močjo. ■
* *
#
AlUrancl hočejo vojno.
Bern. 22. avgusta. Poročila o razpoloženju na Francoskem javljajo, da so Francozi in njihovi zavezniki prepričani, da je treba vojsko nadaljevati do končne zmage, ker*ni nobenega znaka, da bi Nemčija odjenjala v vprašanju Alzacije-Lorene. Predno ne bo strt nemški militarizem,
Francoski militaristi ne marajo sporazumnega miru.
Bern, 22. avgusta. O razpoloženju v Franciji se poroča iz Pariza sledeče: Francija in njeni zavezniki so ta čas o potrebi nadaljevanja vojne toliko bolj prepričani, ker ni nikakih znakov, da bi bila Nemčija pripravljena, sprejeti pogoje ali-irancev, posebno pa zahtevo Francije po povračilu Alzacije-Lorene. Vojaški položaj se je ugodno zasukal in se bo najbrže še dalje zboljšal za aliirance. Tedaj ni upati na kako nevtralno mirovno posredovanje. Nemški militarizem se mora streti, prej ni mogoče govoriti o miru. Tudi ali-iranci so pripravljeni za mir; temelj njihovega miru je Nemcem znan. Kar razumejo zdaj osrednje sile pod sporazumnim mirom, je za Francijo in aliirance nesprejemljivo.
Fochevo upanje.
Rotterdam, 22. avgusta. Kakor poročajo angleški listi, je izjavil Foch, da upa doseči tak položaj, da bo mogoče začeti na jesen z odločilno bitko. Odporne sile Nemcev sicer ne podcenjuje, sklicuje se pa 'na ogromna sredstva, s katerimi razpolagajo aliiranci in ki še niso na višku. Osrednje vlasti so podcenjevale moč Amerikan-cev.
Clemenceau je zadovoljen s položajem.
Bern, 22. avgusta. „Berner Intelligenzblatt“ javlja iz Pariza, da je Clemenceau izjavil, da je vojaški položaj sedaj ugoden in da se bo lepo razvijal.
Bern, 22. avgusta. „Berner Intelligenzblatt“ javlja iz Pariza, da je rekel Clemenceau, da bo antanta z močno roko vodila sedanjo svojo vojaško politiko; le tako se napreduje in uspehi bodo še večji.
Darežljivi Amerikanci.
Curlh, 22. avgusta. „Züricher Tagesanzeiger“ poroča, da se množe znaki, da začno aliiranci v Vogezih z ofenzivo. V Parizu govore, da vpose-žejo Američani v Alzaciji Loreni, ker hočejo tam napasti in deželo-Francozom podariti.
Amerikanci nočejo miru.
Bern, 22. avgusta. Kakor javljajo „Times“, Amerikanci za enkrat niso za mir, ker se z Nemčijo sedaj ni mogoče pogajati. Amerikanci nočejo miru s koncesijami, ampak mir z zmago.
Tajna angleško-amerlška pogodba.
Berolin, 21. avgusta. „Lokalanziger“ poroča Med združenimi državami in Anglijo je bila sklenjena tajna pogodba, ki ureja bodoče razmerje obeh držav po vojni. Gre za nekako zvezo obrane
političnega in gospodarskega značaja, ki je naperjena proti ekspanzivni politiki Japonske na vzhodu.
Lloyd George-ova sodba o vojni.
London, 21. avgusta. Lloyd George se je je izjavil na nekem zborovanju Rdečega Križa: Vojna je „gšeft“, katerega moramo napraviti. Slavil je hrabrost čet, ki razbijajo despotizem, dokler ne.dosežejo svoiega cilja. Zaradi premoga je rekel: Vsi, ki hranijo s premogom, pomagajo, da dobimo vojno. Premoga je mogoče prihraniti na milijone ton, katerega bomo porabili za muni-cijske tovarne.
Vojna se odloči še letos?
Lugano, 21. avgusta. „Corriere della Sera“ poroča iz Pariza: Vodstvo aliiranih armad zbira na bojišču velike mase kolonijalnih čet in velikanske množice angleških rezervnih čet. Generaii-simus Foch je izjavil, da se mu bo posrečilo obvarovati Francijo pred novo zimsko vojno in privesti še to leto do odločitve.
Boljševik! v razsulu.
„Svobodo v kapltalistovski svet!“
Kijev, 21. avg. Glasom obvestila ruske mirovne delegacije je bilo v Petrogradu iz šol izpuščeno prvih 1400 oficirjev rdeče armade. Del teh oficirjev je poslal Leninu telegram, ki izjavlja, da hočejo zanesti svobodo v kapitalistovski svet.
Helsingfors, 22. avg. V Helsingforsu širijo novice, da sta Lenin in Trocki pobegnila iz Ru sije na Finsko. Poizvedovanja so dognala, da so te vesti neresnične. Položaj v Rusiji je tak, da so boljševik! v razsulu. Na murmanski obali so gospodarji Angleži, ki so prodrli že čez 64° širine. Antanta ravna s prebivalstvom zelo slabo; ropi in poboji se vrste.
Moskva, 22. avg. Minolo soboto se je lotila prebivalstva panika. Vse banke, zavodi in borza, vse je bilo alarmirano, da je buknila napovedana vstaja socijalnih revolucijonarjev. Vzrok temu je bil, da je bil poskusen na avtomobil, v katerem je sedel ljudski komisar, atentat z bombo. Prebivalstvo živi v večnem strahu in vsaka kretnja povzroča paniko.
ŠČerbatov in Čeremysov s Čehosiovaki.
Kodanj, 22. avg. „Zarja Rossiji“ javija, da sta^generala ŠČerbatov in Ceremysov prestopila k Čehoslovakom.
Bern, 22. avg. Admiral Korčak, dosedaj poveljnik na Črnem morju, prevzame vodstvo ladjevja pred Vladivostokom.
Ukrajinsko-ruska meja.
Moskva, 20. avg. Da razpravlja o vprašanju meje med Ukrajino in Veliko Rusijo, bo sklicana v Kijev vseobča konferenca.
Roparstvo v Ukrajini.
Berlin, 22. avg. V Ukrajini so roparske čete skoro popolnoma zatrli. Vstajo pri Černikovu so zadušile nemške čete; žetev spravljajo sedaj popolnoma mirno in v redu. '
„Prijatelji“ Jugoslovanov mučijo naše ljudi.
Iz vojnega tiskovnega stana se poroča:
Italijani se najbrezobzirneje trudijo, da bi avstroogrske vojne ujetnike slovanskih narodnosti prisilili, da ustopijo v italijansko armado, in sicer v posebnih legijah. Pri tem kruto kršijo določbe ljudskega prava. To brezstidno delo je treba pribiti v javnosti. Če nočejo ujetniki dobrovoljno sramotno izdati svoje domovine, jih disciplinarno preganjajo in za vsako malenkost hudo kaznujejo. Nadalje jim skušajo dopovedati, da je Češka postala že samostojno kraljestvo, in da je njihova častna dolžnost, boriti se za obrambo svobode te nove države." V dosego svojega namena dajejo Lahi potvorjena poročila v Časopise, da bi naši ljudje verjeli laži, ktere jim pripovedujejo. Celo pošte iz domovine jim ne vročajo, da ne bi naši zvedeli, da ni doma tako, kakor se jim pripoveduje.
S tem svojim lopovskim postopanjem so Lahi dosegli vendar nekaj uspehov, čeravno ne toliko, kakor se govori, -in sicer pri ustanovitvi češke legije, med tem ko so imeli pri Jugoslovanih mnogo manj sreče. Navadno je to moštvo iz vrst takozvane inteligence, ki je prelomilo zvestobo cesarju, moštvo iz kmečkega stanu pa le izjemoma nasede laški vabi. Posebno vrlo se drže Ukrajinci, zato jih Lahi ne pošiljajo v slovanska taborišča. Takozvana rumunska legija obstoja dosedaj le iz častnikov in nekaj inteligentov, večina moštva pa nikakor noče prestopiti pod italijansko zastavo. V poljsko legijo so vstopili skoro samo nekdanji poljski legijonarji, med tem ko so skoraj vsi c. in kr. častniki poljske narodnosti, ki so prišli v italijansko ujetništvo, ostali zvesti svoji prisegi. Tako se je iz nekega poljskega taborišča od 1300 mož javilo za legijo samo 17 mož.
To italijansko delovanje osobito ovirajo na- j rodna in politična nasprotstva, ki so se pojavila j za časa vojne med ujetniki. Tako je prišlo v |
ujetniškem taboru v Padovi do hudih pretepov med Slovaki in Čehi, ker so se Slovaki protivili ustopiti v legijo sklicevaje se na to, da so oni Ogri, na drugi strani so se branili Jugoslovani boriti se na italijanski fronti, ker ni hotela antanta prevzeti garancij nasproti jugoslovanskemu odboru v Rimu, da pripadeta po razdelitvi Avstro-Ogrske Dalmacija in Trst Jugoslovanom.
Te propagande Avstro-Ogrska ne more več mirno trpeti, ne morda iz bojazni, da bi Lahi zapeljali naše slovansko prebivalstvo k odpadu. Izvzemši nekaj obžalovanja vrednih slučajev so se držali naši Slovani brezhibno, kar se mora vedno in odločno povdarjati napram lažem North-cl ffove propagande. Gre se le za to, da se naše častnike in moštvo, ktere so Italijani ujeli, obvaruje, da jih ne spravijo v zločinska taborišča, kjer jih z vsemi sredstvi toliko časa obdelujejo, de se omehčajo. Zločinska taborišča in ničesar druzega so ta ujetniška taborišča, kajti služijo očitnemu namenu, da narede iz ujetnikov, ki si ne morejo sami pomagati, prave zločince. Ako Italija ne neha kmalu s tem svojim početjem, bo Avstro-Ogrska prisiljena poseči po represalijah, ki bodo za Italijane toliko občutnejše, ker imamo mi mnogo več • italijanskih ujetnikov, kakor pa jih ima Italija iz Avstro-Ogrske, oziroma iz Bosne in Hercegovine.
Od Gdanskega do Trsta.
\ Živimo v dobi programov. Kakor vsako veliko gibanje, tako je tudi svetovna vojska vzbudila med narodi in med posamezniki čuvstvo, da stojimo pred nečim velikim, pa neznanim. Čut negotovosti nas dela previdne in oprezne in zato tipljemo na levo in na desno, ugibamo, domnevamo in kombiniramo. Rezultat kombinacij so programi.
Nemci so si ustvarili svoj narodni in gospodarski program od Belta oziroma od Severnega tečaja do Bagdada. Znani pisci so v knjigah, v brošurah in v časopisju seznanjali občinstvo s tem programom, ki naj prinese Nemčiji „avtarkijo“, to se pravi: Nemčija naj obsega toliko sveta, da bo imela sama dovolj poljedelskih produktov in živil in da bo imela nemška industrija dovolj odjemalcev za stoletja. Nemška inteligenca pa sanja o razširjenju nemškega jezika od Belta tja v Orijent. (Renner je ne imenuje zastonj „die wirtschaftslose Intelligenz“).
Tudi Angleži — ne vsi — si ustvarjajo svoj iipperij, ki ga bo obdajal kitajski zid carin. Seveda bi bilo angleško gospodarsko ozemlje mnogo večje od nemškega.
Ruski imperijalizem se vije za enkrat v smrtnih stresljajih; na njegovo mesto je stopil japonski, ki stega svoje grabežljive roke po celem Tihem Oceanu, po Kini in če mogoče še po Sibiriji.
Torej po celem svetu programi. Zato tudi mi nismo brez njih.
V Ljubljani je izdal grof Skarbek geslo: Od Gdanskega do Trsta. Od baltiškega do jadranskega morja naj se raztezajo tri mogočne slovanske države: poljska, češka, jugoslovanska. Če bi bila Rusija danes še močna, konsolidirana država, bi bili gotovo slišali še večji program. Od Vladivostoka na Tihem Oceanu do Tilmenta — ali pa do Atlantskega morja. Kolikor več, toliko bolje. Vsak, kdor prisega na manj, je efi-jalt, narodni izdajalec, maroder in fronder.
A da se razumemo: mi nočemo smešiti pro-gramne politike; zakaj? A za realno je ne smatramo. Taki projekti so stvar pesniško navdahnjenih ljudij, ki imajo dar prerokovanja, stvar suhoparnih in praktičnih ljudij je pa, da pretresajo, ali se da tak ali sličen projekt tudi realizirati. Program je brž narejen — izveden pa težko.
Začnimo s poljsko državo. Danes poročajo, da je stopila rešitev poljskega vprašanja v resen stadij. Nemčija, Avstrija in poljski zastopniki so se začeli resno dogovarjati o bodoči obliki poljske države. Za enkrat ne vemo nič drugega pozitivnega, kakor da bodo Poljaki sami si prosto volili svojega kralja. Druzega nič. Mi ne vemo še ničesar, kdo bo dal Poljakom bodočo, ustavo: ali parlament ali kralj ali regentstvo. Če se sestane parlament — kedaj se bo sestal: pred vo-litvijo kralja ali po njej? Tudi o tem ne vemo ničesar, kdo naj sklepa z Nemčijo in Avstrijo pravomočne pogodbe glede bodočih poljskih državnih mej. Takih in sličnih vprašanj je nebroj.
Pride pa še drugo, kar je še bolj zamotano. Poljski problem rešuje tudi antanta. Po starem načrtu bi bila ostala poljska kraljevina zvezana z Rusijo. Kje in kaj je danes Rusija? Revolucijo-naren konglomerat, ki se ne bo kmalu umiril. Razmerje med bivšo Rusijo in Poljsko je pa vele-važna točka. Ruske revolucije tudi zmagovita antanta ne bo ugnala v dveh urah; še manj pa, če pride danes ali jutri sporazumen mir, ker takrat se bo poljsko vprašanje reševalo zopet drugače, kakor bodo že pogoji.
Sedaj pa vprašamo: Kdaj bomo doživeli samostojno poljsko državo? Ali bo ista naslonjena na Avstrijo in Nemčijo, ali na bodočo Rusijo, ali na nikogar? Predno se bo dalo to vse urediti, bodo pretekla mnoga leta in desetletja. Drugo vprašanje: Koliko časa bo treba, da se uresniči, zveza poljske, češke in jugoslovanske države od Gdanskega do Trsta? Že med obstoječimi, trdno konsolidiranimi državami ne pride
kmalu do trdnih in solidnih zvez; kaj š?le med državami, o katerih ne poznamo niti surovih obrisov? Na zemljevidu se da Evropa sicer meriti in deliti, kakor se največjernu fantastu poljubi, v življenju je pa stvar drugačna. Tu ne odločujejo narodnostne želje, ampak zemljepisne in gospodarske razmere. V prvi vrsti pa — moč! --------------,------------------------------
Iz domačih !šstow.
„Naprej“ se bavi z obnovitvijo delavske internacijonale,
„Slovenski Narod“ nadaljuje izjave slovanskih poslancev o ljubljanskem shodu. Klofač je dejal:
Nočem se spuščati v podrobnosti. ^Rečem pa Vam toliko, da bi moraii Poljaki, Čehi in Jugoslovani dospeti do tega, da postavijo jed-notno fronto zapadnega Slovanstva od morja do morja.
Poslanec Stanek pa:
Ljubljanska politična posvetovanja pomenijo velikanski napredek v tem boju. Upajmo, da izide iz njih trdna nerazločljiva zveza med Poljaki, Čehi in Jugoslovani.
Potem navaja sodbe nemških listov o ljubljanskih slavnostih.
„Slovenec“ pa pravi: Krakov-Praga-Ljub-Ijana — to sp vogli slovanskega trikota, katerega strani ne bo mogoče zlepa premakniti. Veže jih skupni cilj.
Nato navaja glasove čeških in jugoslovanskih listov o ljubljanskem slavlju, seveda samo povoljne.
Iz tulih listov.
Kakor znano, je knezoškof ljubljanski spre-a jel poslanca Staneka in Glombinskega v avdijenci. Poslanec Stanek je slavil knezoškofa kot jugoslovanskega cerkvenega kneza in obžaloval, da Čehi nimajo takih škofov.
Knezoškof je na te poklone odgovoril, da ga veseli, ko vidi zastopnike Čehov, Poljakov in Jugoslovanov v najbližjem prijateljstvu. Pravi, da je samo njegova dolžnost, če se postavi v boju za pravice ljudstva kot sin slovenskega naroda v vrsto narodnih bojevnikov.
Na to pripominja „Nova Preša“: V svojem odgovoru knezoškof ne omenja niti z besedico dogodkov med Čehi in posameznimi deli južnih Slovanov. Knezoškof ni porabil prilike, da opozori na nevarnost, v katero mora zabresti ljudstvo vsled zapeljevanja in vsled narodnostnega pretiravanja na Češkem in deloma tudi med Jugoslovani. On ni smatral za potrebno, da svari pri tej priliki pred Masaryki in Trumbiči, ki hočejo speljati Čehe in Slovence na stran-pota. Mogoče se mu prilika vsled slavnostnega razpoloženja ni zdela ugodna, da kot knezoškof opozori na to, da ni treba češke in slovenske politike tako prenapeti, da bi raztrgali državo. Sprejem v knezo-škofijskem dvorcu dokazuje, da država ob taki politiki ne more živeti.
S tem člankom se bomo o priliki še pečali.
Po domovini.
Živel Prešeren — živela Jugoslavija. V nedeljo smo prinesli članek pod tem naslovom, ki tržaškim signorom okrog iaškoslovenske „Edinosti“ ni nič všeč. Zato nas napada. Pritlikavci smo, ki se vzdigujemo proti orjaku. Nizkotne duše, ki imenuiemo udeležnike ljubljanskih slavnosti pijance. Efijaltje smo, ker imenujemo „Hej Slovani“ slovanskovhimno. In tako dalje... Da ne bo gospodov signorov okrog „Edinosti“ zadela kap ali kaj podobnega, jim najprej povemo, da je bil dotični sestavek pisan celih 10 dni pred ljubljanskim shodom in da mu je dal povod resničen dogodek na soboto zvečer, kakor to stoji zapisano v prvem delu sestavka. Namen sestavka je bil, da razkrijemo tisto velikansko zmešnjavo, ki vlada politično med nami, da pokažemo, kako se najnasprotnejši pojmi mešajo in da ni in ni med nami tiste edinosti, o kateri se toliko piše in svečano zatrjuje, da je in obstoji, čeprav je nikjer ni’ — O ljubljanskem shodu samem so „Novice“ poročale, kar je stalo v drugih listih. V teh poročilih je stalo tudi, da so češki in poljski gostje položili vence na Prešernov spomenik. Mi tega takrat nismo omenjali. Vence so polagali, pa dopoldne, ne zvečer. V petek ali v soboto, to nič ne de. Mi vemo, da je bil to samo akt kurtoazije do slovenskih gostiteljev, če so se poklonili slovenskemu pesniku. Ali je pa tudi okrog stoječa množica tako mislila ? Kot kaj so prišli slovanski ^gostje v Ljubljano? Mislimo, da kot politiki! Če se pa politiki, ki se zavzemajo za jugoslovansko državo, klanjajo Prešernu pred množico, ki v njih ne vidi čestiteljev pesnika, ampak zgolj politike, kako mora to na množico vplivati? Tako, kakor na zgoraj omenjene mlade ljudi, da vpijejo potem v eni sapi: živel Prešeren — živela Jugoslavija, čeprav si ni mogoče misliti večjega pojmovnega nasprotja, kakor je to. — To bi bili morali ti oolitiki vedeti toliko bolj, ker so bili trezni. Mlade ljudi, ki so 14 dni poprej klicali: živel Prešeren in živela Jugoslavija, opravičuje vsaj njihovo tedanje razpoloženje; trezni ljudje so pa za svoja dejanja odgovorni in če tako delajo, kakor delajo, potem naj se ne pritožujejo, če ne govorimo o edinosti, ampak o politični zmešnjavi med nami. Kdo je pa te kriv? Ali tisti, ki jo konštatira, ali tisti, ki jo je zakrivil in jo še? — „Edinost“ naj torej nikar ne trdi, da smo imenovali udeležnike ljubljanskega shoda pijance, ker v svojem sestavku jih ne omenjamo niti z besedico. Če so bili pa kakšni ljudje res nekoliko boljše volje nego po navadi, nas pa to nič ne briga. Za take stvari naj se interesira poročevalec „Edinosti“, če se hoče. Tudi njemu privoščimo eno čašo opojnosti a!i pa dve, prav iz dne svojega efijaltskega, maroderskega in fron-derskega in narodnoizdajalskega srca. -- A pro-pos-efijaltskega. „Hej Slovani“ smo imenovali slovansko himno. „Edinost“ nam zato očita „efi-jaltstvo“. Ta izraz nas ne alterira — pač pa si dovoljujemo skromno vprašanje: ali je to mar kitajska himna? Tako, pa z Bogom, gospodje (ob nedeljah „signori“).
Napad na enega najdelavnejših dež. urad nikov. Bivši deželni glavar pl. Šuklje je v „Slovencu“ napadel deželnega svetnika dr. Josipa Dermastia. V svojem napadu je izpustil ime napadenega uradnika. Starosta slovenskih politikov
—	kakor je pl. Šukleja nazival g. Bajec v Št. Janžu — tega ni storil iz morebitne obzirnosti, temveč je v svoji prefriganosti predvidjal, da njegov napad ne bo imel nobenega učinka, čim širši sloji ljudstva zvedo, da namerava blatiti deželnega 'svetnika dr. Josipa Dermastia, ki je že po celi deželi znan kot priden in delaven uradnik, katerega so vsled njegove prijaznosti in skrbi za blagobit ljudstva vzljubili že tisoči, ki so k njemu prišli iskat pomoči in jo v teh hudih časih vojske tudi zanesljivo našli. — V demokratični dobi, o kateri govori pl. Šuklje, a je kot star liberalec nikakor pojmiti ne more, bodo o pridnosti in sposobnosti uradnika skrbeti za blagobit ljudstva, odločevali širši sloji ljudstva, ne pa birokratični predpisi, katerih se pl. Šuklje kot star birokrat tako krčevito drži.
Strogo preganjanje tihotapske kupčije in prometa v nahrbtnikih. Dunajski listi, najbrže po višjem naročilu, priobčujejo naslednje svarilo: „Z ozirom na to, ker se je zakotna kupčija z žitom in moko nove žetve v posameznih delih dežele vznemirljivo razvila, naročil je urad za ljudsko prehrano političnim deželnim oblastvom, da proti zakotni kupčiji, ki tudi v. manjšem obsegu ne samo zbiranje žita temveč tudi urejeno javno preskrbo z moko silno ogroža, kar najstrožje postopajo. Občinstvo vseh slojev in po-klicov se svari pred kupčijo, ki nasprotuje zakonitim predpisom o zapori žita in mlevskih izdelkov. Prodajalec, kupec, kakor tudi posredovalec so v nevarnosti, da se jim ne le odvzame blago, temveč da se jih tudi občutno kaznuje. Samo-oskrbovalcem pa poleg tega preti tudi še nevarnost, da se jim odvzame pravica samooskrbe“.
—	Oblast je napravila tu zopet neodpustljivo napako, da je vrgla zakotno kupčijo oderuhov, ki opravljajo ta posel iz požeruštva in pa one, ki v skrajni potrebi donašajo v nahrbtnikih težko pridobljena živila svoji stradajoči družini, kar skupaj v en koš; saj baš promet v nahrbtnikih je obvaroval prebivalstvo mest pred poginom, ne pa urad za ljudsko prehrano.
Tudi najrevnejšim pobirajo. Včeraj zjutraj so na ljubljanskem kolodvoru zaplenili jako mnogo živil. Plenili so gospodje od litijskega in kočevskega okrajnega glavarstva tudi najrevnejšim, ki so si z zadnjimi krajcarji kupili male količine hrane. Na tak način se žene ljudi v obup. Za lastno prehrano naj bi vender pustili ljudem, da si preskrbe najpotrebnejše. Silno se je ljudem smilila uboga ženica, kateri so vzeli hrano za par dni. Ljudje so zanjo nabirali. S takim postopanjem se širi samo razburjanje, druzega pravega uspeha ni. Primite velike agente in Photapce po ljubljanskih kavarnah in gostilnah in velike tihotapske transporte v Trst! — Napravite po Ljub Ijani in bližnji okolici racijo, kakor so jo te dni napravili v Pragi in primite tiste čudne vojne dobičkarje moškega in ženskega spola, ki postopajo po Ljubljani in nam živež draže fer odpeljujejo.
Generalnemu ravnatelju Kranjske industrijske družbe Karlu Nootu je podelil cesar v priznanje izvrstnega službovanja v vojni komturni križec Franc Jožefovega reda z vojno dekoracijo.
Osebna vest. Cesar je dovolil, da se izrazi vpokojenemu dvornemu in ministerija)nemu tajniku v zunanjem ministrstvu dr. Ivo Šublju Najvišje priznanje za njegovo mnogoletno zelo uspešno službovanje. — Dr. Šubelj je Kamničan.
Umrl je v Ljubljani Anton Sodnik, sodni sluga v pok. — Na Lavi pri Celju je umrl prvošolec Franci Karlovšek.
Junaške smrti je padel na južnem bojišču štabni narednik gorsk. str. p. št. 1 Jurjj Gostenčnik s Koroškega.
Padel je 22. junija 1918 pri Asiagu 35. Mošenjcan. Zadela ga je granata.
Poroka, Na Jesenicah se je poročil asistent drž. železnice g. Mirko Mozetič z g. Mar. Schwarz.
—	V Trstu se je poročil g. Frau Cibic, mestni učitelj z gdčno. Matildo Fabučevo.
Dva sovražna aeroplana sta letela včeraj opoldnč mimo Ljubljane. Obrambne baterije so ju obstreljevale.
Zakaj se policijski uradniki ne drže uradnih ur? — Zato, ker uradnih ur nimajo; imajo samo politijske ure.
Naknadne prijave kadilcev. Kadilci, ki se hočejo naknadno zglasiti kot stalni odjemalci tobaka, morajo odslej svoje pravilno sestavljene, na vojnopoštni dopisnici napisane prijave podati vsako nedeljo od 9. do 10. ure dopoldne pri pristojnem oddelku (ekspozituri) finančne straže. Kadilci, ki so po 17. juniju 1918 izpremenili svoje bivališče, morajo, razven tega dokazati s potrdilom onega oddelka finančne straže, ki je pristojen za njih prejšnje bivališče, da doslej niso imeli karte za kadilce ali pa da so jo že oddali. Do karte upravičeni vojaki morajo še posebej predložiti dovolilo finančnega ravnateljstva v Ljubljani. Naknadne prijave, podane 25. avgusta in 1. septembra 1918. se bodo že vpoštevale pri delitvi tobaka za štiritedensko dobo od 5. avgusta do 1. septembra 1918- katera delitev se bo vršila nekako sredi septembra.
Aprovizacija v Zagorju ob Savi pred porotniki. Dne 29. avgusta bo porotna obravnava radi tožbe Tauferja proti „Napreju“. „Naprej“ je kritiziral aprovizacijo v Zagorju, vsled česar se čutijo razni ljudje razžaljene.
Pustolovec. 19 letni čevljarski pomočnik Ferdinand Pacher se je že od začetka tega leta potikal brez posla po Koroškem in goljufal na vseh koncih in krajih. Tako je ponudil neki go-spej usnje, jo poiskal na stanovanju in preslepil njenega moža, da je poslal svojega sina s 445 K po usnje v gotovi kraj. Tam pa je slepar nalagal dečka, da dobi usnje v nekem drugem kraju. Ker pa deček ni mogel pustiti voza samega, je izročil denar Pacherju, naj se sam pelje z vlakom v tisti kraj! Pa ga ni bilo nazaj! — Nekemu župniku je obljubil 10 1 domačega žganja. Zaupljivi župnik mu je dal vnaprej 100 K. Par dni kasneje je zopet obiskal župnika in mu ponudil slanine, moke in cigaret, ne da bi mu prinesel žganja. Župnik mu je zopet dal naprej 265 K in poleg
tega posodi! 500 K, ker je verjel fantu, da mora kupiti kravico za svojo mamico. Pa glej ga spaka, Pacherja ni bilo več blizu, šel je v Celovec in je nadalje sleparil. Med drugim je izvabil kmetom prekajeno meso za „uboge invalide“ itd. Porotno sodišče v Celovcu mu je prisodilo 18 mesecev težke ječe in ga postavilo pod policijsko nadzorstvo.
Špekulacija. Gnali so tri Žide iz mesta, da bi jih obesili. Ko pridejo k vešalom in ž : vsem trem smrtni znoj rosi čelo, prinese kraljev odposlanec pomiloščenje za enega izmed treh Židov. Oni jud, kteremu je došla sreča pomiloščenja, ostane miren ob vešalih. Na vprašanje, zakaj ne gre domov, odgovori: čakam, da obesijo ona dva, morda kupim njuno obleko. — Kje pa naj dandanes čakajo na potrebno obleko najrevnejši sloji ljudi?
Kmet je žalosten, ker krompir gnije in ker redko fižolovo stročje razjeda rja. Namlatil je manj, kakor je pričakoval sam in njegovi ferobi ali prokuratorji. Vese! je pa, da mu zdaj lepo vreme dovoli delati, kar je dež dolgo zabranjeval.
Iz Spodnjega Brnika. 18. t. m. je bilo cel dan silno soparno. Okoli 5. ure se začno sem in tja poditi sumljivi sivočnri oblaki. Okoli pol 6 ure popoldne pridere strašen oblak od Grintovca sem, drugi od Sv. Ambroža — oba se strneta skupaj pri Zgornjem Brniku. Stfašna ploha se vlije — kakor bi se oblak utrgal, treska jedno na drugo, strašen vihar, in vsuje se tudi loča. Na Spodnjem Brniku je vrglo 12, na Zgornjem Brniku 20 kozolcev ; tudi v Cerkljah nekaj. Na Spod. Brniku je izruvalo močno črešnjo, odlomilo visoko smreko, odlomilo križ na pokopališču. Na Spodnjem in tudi Zgornjem Brniku je v gotovi smeri toča ajdo popolnoma razbila, turščico je vihar polomil. Strela je tudi užgata 1 kozolec in pogorelo je dva štanta pšenice. — Bog nas varuj takega viharja !
Mariborska gostilničarska zadruga. Predlog, da se ustanovi v okviru mariborske gostilničarske zadruge veledružba za nakupovanje, je vzbudil splošno zanimanje. Vplačanih je bilo takoj 127 delnic in vršila se je tudi volitev v vodstvo te zveze Ustanovni sklad je že'takoj prve dni znašal nad 40.000 K.
Po nesreči ustrelil tovariša. V neki gostilni v Gradcu, kjer je nastanjena vojaška straža, se je pripetila velika nesreča. Nekemu infanteristu iz Istre se je sprožila med snaženjem puška .in strel je smrtno zadel enega desetnika naravnost v srce, enega poddesetnika pa v prsi; slednji je drugi dan izdihnil v garnizijski bolnici. — Te vrste vojaških nesreč je vse polno; vzrok je zgolj neprevidnost in nervoznost vojakov.
Roparji in tatovi. V soboto zvečer je bil napaden blizu pokopališča pri Mokronogu železniški uradnik iz Trsta. Ropar ga je udaril po čelu, razrezal mu obraz in roke, prerezal suknjo in moža popolnoma oropal. Težko ranjenega je obvezal mokronoški zdravnik in ga poslal v bolnico. S kolodvora v trg hodite ljudje v skupinah, ker pota so pozno v noč nevarna! — Isto noč je zlikovec ukradel na Sv. Stopnicah raz oltar tri dragocene prte, in to ob največjem shodu v letu.
Državni zbor.
Pred sklicanjem finančnega odseka.
Dunaj, 22. avgusta. Razprava radi sklicanja finančnega odseka in omogočenja septemberskega zasedanja se prično*v ponedeljek. Dr. Hussarek bo razpravljal najprej z nemškimi, potem s poljskimi, ukrajinskimi in končno z drugimi opozici-jonalnimi strankami. Načelnik finančnega odseka posl. Löwenstein pošlje istočasno s povabilom k prvi seji vsem članom odseka pismo, v katerem jih kot državljane in poslance poziva, naj bodo pri vseh sejah prisotni, da bo uspeh zasiguran.
V vseh parlamentarnih krogih vzbuja avdi-jenca dr. Hussareka pri cesarju pozornost. Čuje se, da je Hussarek poročal cesarju o reformi ustave ih o premenah v finančnem ministrstvu, iz katerega misli izstopiti minister baron Wimmer. Tudi o vprašanju zasedanja skupnega finančnega ministrstva se je govorilo.
Načelnik Češkega svaza posl. Stanek se je predvčerajnem precej dolgo razgovarjal z ministrskim predsednikom Hussarekom o reformi ustave. Hussarek je izjavil, da sestavi intermini-sterijalen elaborat, ki bo obsegal 7 zakonskih osnutkov in je pozval Staneka, naj omogoči davčno zasedanje v septembru, kar bi ustrezalo tudi željam Čehov.
Parlamentarne kroge razburjajo poročila o dogodkih v nemškem glavnem stanu, ki so tako pomanjkljiva, da so v Budimpešti in v Berolinu izvedeli več o njih kakor na Dunaju. Tudi o razpravah v Solnogradu vemo tu manj nego v Budimpešti. Pravijo pa, da so iz razprav o carini izločili ječmen in železo.
•X-
Radziwill na Dunaju.
Dunaj, 22. avgusta. Kakor javlja poljska tiskovna agentura, je trajala avdijenca kneza Radziwilla pri cesarju tri četrt ure. Popoldne sta Radziwill in Przybiszewski skoro celi dve uri konferiraia z grofom Burianom. Potem je Radziwill obiskal Nasirewicza, ki začasno zastopa Poljsko na Dunaju.
Razgovor ministrov.
Budimpešta, 22. avgusta. Dne 24. se bo vršil na Dunaju skupni razgovor ministrov, Udeleži se ga finančni minister Popovič in trgovinski minister Szferenyi. Wekerle je že danes odpotoval na Dunaj. .
Drobiž.
Boj med nemškimi politiki.
Berolin, 22. avgusta. O včerajšnjem za se-dajni čas posebno važnem razgovoru med drž. vlado in parlamentarci podajajo tole sliko: Ko je Hintze zaključil svoje obširno poročilo o političnem in vojaškem položaju je prišlo do razprave, tekom katere se je del poslancev izrekel za sklicanje glavnega odseka. Vsi člani vlade pa so po nalogu državnega kancleija živahno nasto-
pili proti sklicanju glavnega odseka, in sicer radi notranje- in zunanje-političnih posledic.
Treba posebno poudariti, da vlada med Avstro Ogrsko in Nemčijo sporazum glede vprašanja o vojni in miru.
Med Irci zopet vre. •
London, 22. avgusta. Cenzura udušuje poročila o novem sinfeinerskem gibanju in o burnih meetingih ki se vrše. Glasom „Dublin Times“ zapirajo ljudi kar na debelo. Tudi član parlamenta Eylet in predsednik eksekutivne zveze sin-feinerjev sta zaprta.
London, 22. avgusta. Glasom uradnega obvestila. je potrebno za potovanje na Irsko posebno policijsko dovoljenje. Amerikanski Irci izjavljajo, da trdno stoje za irsko stvar.
Finska krona.
Kodanj, 22. avgusta. Te dni pride četvero-glava deputacija iz Finske ponudit vojvodi Adolfu Mecklenbursko-Schwerinskemu finsko krono.
Caiilaux ni veleizdajalec.
Ženeva, 22. avg. „Oeure“ javlja, da so izpustili Caillauxa iz dosedanje ječe, ker pride njegova zadeva pred politično sodišče senata. Preiskava je namreč dognala, da ni zadostnih podatkov za zločin veleizdaje.
Ministrska kriza na Nizozemskem.
Haag, 22. avgusta. Uradno poročajo, da je bilo Colijnu naročeno, sestaviti kabinet, kar pa je on odklonil.
Nemška cesarica zbolela.
Berolin, 22. avgusta. „Lokalanzeiger“ piše, da je cesarica na gradu Wilhelmshöhe radi naporov pri neutrudljivem delu za vojno skrbstvo zbolela.
Zla usoda angleških letal.
Curih, 22. avgusta. Reuter javlja, da so bili zračni boji predpreteklega tedna skoro najsilnejši v celi vojni, 123 angleških letal se je ponesrečilo.
Potopljene ladje.
Pariz, 22. avgusta. Agence Havas javlja, da je francoski tovorni čoln „Polynesie“ družbe „Messagerie maritime“ s srbskimi četami na krovu dne 10. t. m. na progi iz Biserte v Solun zadel na mino in se potopil; šest srbskih potnikov, enajst indij: kih kurjačev in dva moža posadke pogrešajo,
Francoski parnik „Balcan“ je bil med vožnjo iz Francije proti Korziki v noči s 15, na 16. avgust torpediran in se je potopil še ne čez minuto. Doslej so dognali, da ste 102 osebi rešeni.
Malvy upa, da se vrne?
Curih, 22. avgusta. Prognani francoski exminister Malvy, ki se mudi zdaj v San Sebastianu, se je izrazil, da se upa mnogo preje vrniti v Paris, kot pa to misli sedanja vlada. Njegov proces in pregnanstvo da so najzgovornejši znaki ne-vzdržnosti sedanjegasistema, ki se more držati ie z nenaravnimi sredstvi. Malvy meni, da se bo povrnil v Pariz, ki bo bliže miru.
Curih, 22. avgusta. Iz Pariza se poroča, da pripravlja zveza radikalcev in senskih radikalno socialističnih poslancev v zbornici predlogo, o ustavni reformi. Predlagali bodo, da se najvišji sodni dvor, obstoječ iz senata, omeji v pravicah kompetentnosti.
Zaveznike odirajo.
Berolin, 22. avgusta. „Lokalanzeiger“ ima iz Ženeve: „Progres Lyonais“ poroča izNancyja, da francoski restavraterji in obrtniki izkoriščajo Amerikance z oderuškimi cenami. Celo vrsto podjetij in zavodov je vlada zato. zaprh.
Boj proti tujcem.
Celovec, 22 avgusta. Ker jemljejo tujci, ki žive ob Vrbskem jezeru, prebivalstvu skoro ves živež, so občine odredile, da se mora vsak tujec javiti, kedaj misli odpotovati. Pri odhodu tujca preiščejo in mu odvzamejo vsa živila.
Draginjska doklada za državne železničarje.
Dunaj, 22. avgusta. V železniškem ministrstvu se je vršil razgovor z zastopniki državnih železničarjev glede njihovih zahtev z ozirom na draginjsko doklado. Uspeh je bil, da je bilo železničarjem znatno ugodeno.
Širom sveta.
Napredek brezžičnega telefona. Zanimive vesti prihajajo iz Kodanja Pred kratkim so se tamkaj zelo posrečili poizkusi, napraviti brezžično telefonsko zvezo med neko postajo na suhem in raznimi ladjami na morski ožini Sund. Zdaj so začeli izdelovati tudi v večjem obsegu aparate za brezžični telefon. Prva stalna brezžična telefonska zveaa bo baje med danskim otokom Bernholm in sosednjim otokom Kristiansö. Na Danskem se bo tedaj kmalu „razpredlo“ Btezžično telefonsko „omrežje“.
450 kg sladkorja pod gnojnim kupom.
Policija je izsledila pod kupom gnoja na dvorišču neke gostilne v Pragi 450 kg sladkorja, ki ga je bil prodal gostilničar Pallen za 9000 K slaščičarju Jedlička v Vinogradih.
Radi veleizdajstva obtoženi — pomllo-ščeni. Iz Sarajeva se poroča: Cesar je pomilostil 24 oseb iz Bosne in Hercegovine, ki so bili obsojeni radi veleizdajstva v večletno ječo. Spustili so jih takoj iz zaporov. Med njimi je več jugoslovanskih politikov.
87.240 K giobe. V Šemnici je bil obsojen veletrgovec Žiga Engel, ravnatelj več denarnih zavodov in podjetij, ker je prodajal mak, koruzo, petrolej, riž po nadmaksimalni ceni na 87.240 K denarne kazni in 40 dni zapora.
„On 20, ona pa 72“. V očinskem uradu v Novem Sadu sta se zglasila 20 letni poljski delavec Štefan Lengyel kot ženin in 72 letna .vdova Terezija Simits kot nevesta in sta prosila za poročno dovoljenje. Župan jima je dovolil, da se smeta poročiti. Bilo srečno!
Izdaja konzorcij „Novic“ v Ljubljani.
Odgovorni urednik Franc Vrečar.
Tiska Zadružna tiskärna v Ljubljani.