ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA PRISPEVKI ZA ZGODOVINO RIMSKEGA IGA JARO SASEL Ze od XV. stoletja dalje postavljajo zgo- dovinarji in starinoslovci vprašanje, kaj jc bil Ig pri Ljubljani v antiki, kakšno zgo- dovino je imel in kdo so bili njegovi pre- bivalci. Od XV. stoletja prihajajo tam — kolikor se da dokumentirati — na dan rim- ski napisni spomeniki, v glavnem nagrob- niki, z izrazito lokalnim obeležjem, ki se od drugih ločijo po onomastičnem gradivu, po umetno-obrtnem oblikovanju in po tematiki ornamentov in reliefov. Ker so bili oddavnaj znani v velikem šte- vilu, so eo ipso vsiljevali misel na zgodovin- s'ko pomembnost tega kraja. Zgodovinarja I. L. Schoenlebna je napačna interpretacija rimskega gradbenega napisa iz sosedne Vrh- nike — v antiki Nauportus — verjetno v kombinaciji s Tacitovim opisom upora voja- ških enot, ki so ob Avgustovi smrti tam ta- borile, zapeljala v domnevo, da se je Ig ime- noval Magnus viciis. Na omenjenem napisu* namreč so vaški magistrati v Nauportu ozna- čeni s kratico magfistri) vid, kar je Schoen- leben čital za Magnus vicus. Od tod naj bi izvirala tudi današnja otlika njegovega kra- jevnega imena, ki je jezikoslovci doslej niso še zadovoljivo razložili.^ Arheolog A. Müllner je v drugi polovici XIX. stoletja — pred ve- likimi izkopavanji v Ljubljani — zagovarjal celo lokalizacijo mesta Emone, Ljubljane, na Ig.' Th. Mommsen in B. Saria* se zadovolju- jeta z ugotovitvijo, da gre na Igu za večjo vaško naselbino v sklopu emonskega kolo- nialnega teritorija. Raznih mnenj in misli je bilo izrečenih več; tu ni mesto, da bi bile naštete, vsekakor pa ostaja dejstvo, da je bd Ig v starem veku relativno ugledna posto- janka, od katere se je do danes — kar je za analogna ne-mestna naselja redkost — ohra- nilo ok. 100 spomenikov, ki osvetljujejo mar- sikatero vprašanje iz njegovega dogajanja. Ti spomeniki, ki so jih našli v zemeljskih plasteh kmetje pri obdelovanju polj ali pa so jih izkopali pri gradnji vasi — v glavnem v XIV.—XV. stoletju —, so bili porabljeni kot stavbni material, lepši kosi sO' bili deko- rativno vzidani v poslopja, največ po stenah vaških cerkva v ižanskem kotu. Starinoljubi so jih hodili tja ogledovat, si jih prerisovali in jih prepisovali. V drugi polovici XIX. sto- letja so pričeli nekatere zbirati v Kranj- skem deželnem muzeju, še prej pa je dal druge mestni arhivar in zgodovinar J. Dol- ničar prepeljati v mesto ter jih ob gradnji ljubljanske stolnice vzidati v njene stene, kjer so še danes.^ Spomenike, ki so ostali na Igu, pa je izpiral dež, žgalo jih je sonce in polagoma jih je razjedala zmrzujoča megla. Okrajni spomeniški urad v Ljubljani je spoznal, da ne bo od njih — če ostanejo ne- zavarovani še kako desetletje — ostalo kaj, kar bi bilo vredno reševati. Sklenil je, zbrati preostale kamne v Iški vasi v cerkvi sv. Mi- haela iz XIII. stoletja (slika 1), zaradi sta- rosti in kmečkega načina gradnje umetnost- no-zgodovinsko znameniti stavbi, ki stoji ob poti v Iški Vintgar, in ustvariti z njimi pou- čen lapidarij. V tem lapidariju bo zbran do- bršen kos ižanskih zgodovinskih ostankov iz antike, turistična in izobraževalna vloga mu bo čedalje bolj naraščala, ker bo predstav- ljal vsebinsko in oblikovno unicum. Ravno zaradi njega, nekako koi za začetek tega lo- kalno znamenitega dogodka, naj anticipiram nekatere rezultate arheološko-historičnih raziskav, ki bodo omogočile za Ig in za Barje zgodovinsko monografijo, ko bodo zaklju- čene. Ižanski svet leži ob južnem robu Ljub- ljanskega barja, stisnjen pod Krimom, ki se strmo dviga nad njim, tesno ob katerem te- čejo nekatera vstopna pota na bloško-rakit- niško planoto. Naravne zveze preko Barja do večjih bivališč ali do mestnega središča na prostoru Ljubljane so neugodne, kar je sprva delno nadomeščala plovna Iščica, ki se izliva blizu Črne vasi v Ljubljanico. Zemlja je rodovitna, gozdovi bogati, klima je kljub barski megli ugodnejša od ljubljanske. Položaj antičnega naselja na Igu ni po- vsem jasen, ker doslej tam ni bilo arheolo- ških izkopavanj. Naslednji sklepi temeljijo na posamičnih slučajnih najdbah, pri čemer je treba podčrtati, da imajo le trije od okoli 100 antičnih kamenih spomenikov toč- no znano najdišče. Težava pri topografskem določanju na Igu je tudi v tem, da ni znan natančen potek cesi. S svetom je imelo ob nekdanjem jezeru — v antiki pa v glavnem močno zamočvirjenem barju' — ležeče ižansko naselje več zvez. Ugotovljena je trasa, ki se od Dolenjske ce- ste, to je ceste Emona—Siscia (Sisak), cepi pri Lavrici, drži na Babno Gorico in od nje v ravni črti na Kremenco,' z glavno smerjo v Cerkniško kotlino, na Trst—Tergeste, s šte- vilnimi lokalnimi odcepi. Eden od njih je vodil na Ig. Morda ni neupravičeno sklepa- nje, utemeljeno na nekaterih arheoloških znakih ter na logični domnevi, da so barske ceste načrtno speljane v najkrajših smereh, da se je ta začel pri Batni Gorici in držal 117 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ravno v smeri na današnje ižansko pokopa- lišče, v čigar območju se je cepil en krak čez Golo na Krvavo Peč mimo Dedca pri Stajah, drugi skozi Iško vas čez Gornji Ig na Ra- kitno, tretji pa prejkone na Tomišelj in Bo- rovnico. Direktna cestna zveza z Emono ni bila potrebna, ker jo je nadomestovala vodna pot Iščica—Ljubljanica. Skoraj ni dvoma, da je obstajala tudi pot ob južnem robu Barja proti vzhodu na Dolenjsko cesto. Ali so Rimljani regulirali oziroma osuše- vali Barje, je težko reči. Splošno sprejeto in tudi logično je, da so izravnali skrivenčeno strugo Ljubljanice in jo hkrati speljali mimo Podpeči zaradi izkoriščanja kamnolomov, kar je poživilo to industrijo in pocenilo trans- port.' To približuje verjetnost, da so se vsaj delno lotili tudi Barja samega. Drugi ele- ment, ki bi govoril 'takemu sklepanju v prid, bi bilo dejstvo, da je ležala nad izko- panim rimskim cestiščem na Barju pri Babni Gorici debela plast šote, kar kaže, da se je po rimskem propadu Barje dvignilo, ker so se odtoki zanemarili.' Tretji element bi bile analogije: Rimljani so bili takih del vajeni in so jih povsod dosledno vršili. V tej zvezi je, ko t četrti element, treba omeniti zanimive vzroke upora panons.kih legij leta 14 po n. št., ki jih omenja in opisuje Tacit, ann. I, 16 ss. Rimiskim vojakomi je pripadal po odslužitvi obvezne 20-letne službe — apud horrid as genies, karakterizirajo uporni — bodisi zne- sek, s katerim si lahko omogočijo starostno preskrbo in meščansko življenje, ali pa ustrezna posest. Z dodeljevanjem posesti je Rim sistematično koloniziral zelo rad seveda politično važne, a nekultivirane predele. Ena glavnih pritožb upornikov v Nauportu in po drugih garnizijskih postojankaJi je bila. po- leg prenizke plače in brezdušne discipline, ugotovitev, da tiste, ki slučajno preživijo, po- šiljajo v področja, uhi per nomen agrorum uligines paludum vel inculta moniium acci- piant, kjer prejemajo namesto njiv močvare ali puste planine. Ker so tedaj ustanavljali Emono ter intenzivno kolonizirali emonski prostor, je z izrazom nedvomno mišljeno Ljubljansko barje in Kranjska. In gotovo je upravna služba Barje po tem očitku že iz političnih razlogov skušala asanirati. Na barskih tleh ni bilo odkrito nobeno an- tično naselje oziroma njegovi sledovi. Vsa najdena pričevanja so na suhi zemlji južno od barja samega. Nekateri znaki nakazujejo, da je bil v antiki zaselek ali vsaj kmetija v Mateni; morda tudi v Iški Loki, v Iški vasi, Straho- merju in na Tomišlju. Nedvomno sta bila — morda v religioznem smislu — poseljena osa- melca jugozahodno od Iga, Zidana Gorica in Poljska Gorica. Sledovi naselja na Igu samem se kopičijo od njegovega današnjega središča v smeri proti pokopališču; torej prejkone vzdolž prej omenjene ceste, ki je vodila iz smeri Babna Gorica. Nekatere najdbe so bile izkopane na njivah tik Iga na severni strani: verjetno so stala tam posamezna poslopja oziroma kme- tije. Kaj je bilo Na Pungertu (grajski hrib), ni ugotovljeno. V prazgodovini je bilo na njem utrjeno naselje; v antiki je bil najbrže tu kultni prostor. Ce je ta domneva točna, potem nedvomno kot nadaljevanje kakega lokalnega kulta iz starejših, tako imenovanih železnih dob. Ižansko pokopališče v antiki se da ugoto- viti od današnjega pokopališča do Staj, kjer se morda nadaljuje v smeri ali na Iško vas ali proti zahodu, en del pa zavije proti ju- govzhodu: mimo kmeta Ponikvarja do' Ded- ca, kakor imenujejo domačini nagrobnik v istoimenski dolinici ob Stajah, vrezan v živo skalo pred 1800 leti (slika 3).'» V rimski dobi je moralo obstajati nekje v območju samega Iga tudi pristanišče ob Išči- ci ter nakladališče. Doslej sicer še ni ugo- tovljeno, toda če bi raziskovali prostor, bi se kje v bližini izvira Iščice nedvomno poja- vili ostanki take gradnje. Nekaj več se da ugotoviti o naseljencih antičnega Iga. Na nekaterih nagrobnikih so njihove podobe v reliefu (slike 4, 6, 8, 12). Ženske so v domači nošnji, moški so bradati, ogrnjeni v rimsko togo. Dasi so portreti iz- delani delno neokretno, vendar jasino kažejo — ob primerjavi z današnjimi prebivalci — notranjski kmečki tip. Izsušen obraz s koni- často Ijrado, izrazitih trpkih potez, z moč- nimi ličnimi kostmi. Ta tip ni prišel na Ig iz štajerske ali kranjske smeri. Prišel je z jugovzhoda ali jugozahoda. To potrjuje obli- ka njihovih imen, zapisanih v nagrobnem be- sedilu. Izjemne med njimi so rimske oblike družinskega imena, še bolj keltske; prevla- dujejo ilirske ali venetske. Kateri od obeh skupin pa pretežno pripadajo — jezikovni skupini imata posebno v imenskem gradivu ogromno podobnosti — mora pokazati de- tajlna preiskava, ki še ni izvedena. Ta bo odgovorila na vprašanje, komu gre prištevati antičnega Ižanca, ali Ilirom ali Venetom. Po socialnem položaju prevladuje med do- mačini srednji sloj. Izrazite suženjske plasti ni zaslediti. To je razumljivo pri starem po- deželskem kmečkem prebivalstvu, ki je su- ženjski stan nedvomno poznalo, kjer pa v in- ternem krogu po rimski zasedbi ni prihajal 118 SI. 1. SI. 5. SI. 2. SI. 1. Cerkev sv. Mihaela v Iški vasi, pogled z juga. Pod ome- tom in v stenah je vzidanih veliko število rimskih nagrobnikov. Posamični spomeniki .so vidni tudi na sliki. — SI. 2. Jugo- vzhodni zaključek dolinice Dedec pri Stajah z gozdno potjo, ki drži mimo rimskega nagrobnika (Al J 154), vrezanega v živo skalo pred 1800 leti (na sliki desno v grmovju). — SI. 3. Na- grobnik iz lokalnega površinskega apnenca, spodnji del odbit; viišina = 80, širina = 78, debelina = 25, višina črk = 6 cm. J*fapisno polje obdajaita gla>dka stebra, ki nosita arhitrav. V zatrepu gorgoneion s konkavnim obrazom, ščetinastimi lasmi in 1 petljo okrog vratu; v zaklinkih na hrbet obrnjena leteča ptiča 6 košatim stiliziranim repom. Odkrit 1957 v severni steni cerkve sv. Jakol>a v Strahomerju, tikoma nad spomenikom Al J 128, o priliki snemanja freske sv. Krištofa iz XVI. stoletja, ki je na- grobnik prekrivala. Prepeljan v lapidarij ižanskega kota v cer- kev sv. Mihaela v Iški vasi. Fronioni Q(uinti?) | If(iUo) an/n (orum) L et matr(i) 1 /........./ vio | /........i • • \ l~ Besedilo je diagonalno odbito. Crke pravilne, z rahlo tendenco k rustikalnosti. Punktuacija dosledna. 1 ni v ligaturiL 2 et, ma v ligaturi. 3 Pred vio vidnih še nekaj sledov črk. 4 Na kraju vrstice vidnih nekaj sledov črk. — SI. 4. Nagrobnik iz lokal- nega apnenca, fragment niše z reliefi pokojnih; višina = 47, j šiirina = 51, debelina = 23 cm. Ohranjeno je le desno doprsje — mož koničastega obraza in izstopajočih oči -- ter odlomek levega, prejkone ženskega. Spomenik je bil odkrit v drugi po- i lovici XIX. stoletja, vzidan zunaj v južni steni župne cerkve na Igu. 1957 prepeljan v lapidarij v Iški vasi. A MUllner, Emona n. 84. — SJ. 5. Nagrobnik iz lokalnega jwvrsinskega apnenca, ohranjen spodnji reliefni del, višina = 50, širina = 90, debe- lina = 25 cm. Od napisnega polja, ki sta ga obrobljala stebra, j SI. 4. SI. 5. SI. 6. SI. T. SI. 8. SI. 9. je viden le spodnji rob. V reliefnem delu je upodobljenih šest 1>redDietov, izdelkov kovaške obrti: ponev z ročajem, nož, boda- o, podkev (spodaj) predmet v obliki skrinjice z držajem ali poliptiha :(zgoraj) ter predmet v obliki puščične osti (?), fi- bule ali žeblja. Spomenik je bil odkrit v letu 1957 v zahodni steni cerkve sv. Mihaela v Iški vasi; shranjen v lapidariju v isti cerkvi. — SI. 6. Nagrobnik iz podpeškega apnenca, odlomek, višina = 45, širina = 90, debelina = 25 cm. V preprosto uokvir- jenem reliefnem polju, ki jc nad napisom, sta doprsji moškega in ženske s pohnesečnim obeskom na ogrlici. Spomenik je bil vzidan v južno steno župne cerkve na Igu. 1958 prepeljan v lapi- darij ižanskega kota v cerkev sv. Mihaela v Iški vasi. Cf. A. Milliner, Emona n. 85. — ;S1. 7. Nagrobnik iz lokalnega apnenca, ohranjeni spodnji del, zatič odbit; višina = 58, širina = 55, debelina = 25, višina črk = 3.7—4 om. Na;pisno polje obrobljata gladka stebra, od katerih je vidna le baza, na katere podnožja je vrezan razmejitveni del napisa. Kamen je bil izkopan v oh- močju kmetije J. Ponikvarja, Staje 2, v prvi poloivici prejšnjega stoletja, porabljen med leti 1840—1848 kot stavbni material pri njeni gradnji; ob prezidavi 1955 j» ga je lastnik vzel iz stene in predal lapidariju ižanskega kota v Iski vasi. l(ocui) mfonu- menH) in Krönte) p(edn) Fill | in agro p(edet) Villi Besedilo , napisa v celoti manjka, na bazi ohranjene le mere grobnega areala. Črke pravilne, visoke. Punktuacija dosledna. — SI. 8. Nagrobnik iz lokalnega apnenca, ohranjen vrhnji reliefni del; višina = 51, š = 88, db = 37 cm. Trojna niša s tremi doprsji; levo je doprsje žene s koničastiim obrazom, poudarjenimi lični- caani ter vencem v kratkih laseh, obe moški doprsji imata bra- SI. 10. SI. 12. SI. 11. dat obraz in kodraste lase. V zaklinkih navzdol plavajoča delfina, vmes dve peterolisti rozeti. Spomenik je bil odkrit v drugi polo- vici XIX. stoletja, vzidan zunaj v južni steni župne cerkve na Igu. 195? prepeljan v lapidarij v Iški vasi. Cf. A. MUUner, Emona n. 80. — 81. 9. Nagrobnik iz površinskega lokalnega ap- nenca, desna zgornja tretjina in vrhnji del manjkata; višina = 106, širina = 72, debelina = 22, višina 6rk = 6—5.5 cm. Na- püsno polje obdajata gladka stebra s kockasto bazo in listnim ka.pitelom, ki nosita prečno gredo. Spomenik je bil odkrit 1957, vzidan na zunanji strani severne stene cerkve sv. Jakoba v i Strahomerju, tik pod spomenikom CIL III 3788 4- 10727; noto prepeljan v lapidarij v Iški vasi. Maxlimms] | firm/i f(iliut) o(bitus) an(norum) ../ I QuinclH J | ofbit.) an(nomm) II Ree /. . ./ ( Eppo f(ecil) vi[ne\D(u)sI. Besedilo je diagonalno odbito. Crke pravilne, visoke. Punktuacija dosledna. 1 ma v ligaturi. i Nom. mase. določen na osnovi danega prostora. 3 Spol nedoloč- j Ijiv. 4 an v ligaturii. Reg[ae?j 5 Za vious ni prostora. — SI. 10. ; Nagrobnik iz lokalnega apnenca, ohranjen spodnji del; višina ; = 87, širina = 73, debelina == 37, višina črk = 5 cm. Napisno \ polje obrobljata gladka stebra na kockasti bazi. Odkrit 1956 pod \ ometom v južni steni zunaj cerkve sv. Mihaela v Iški vasi, kjer ; je še danes. —/ | /. . . . parjentibus | Ifecejrunt. Vrhnji del besedila odbiit. Crke pravilne, visoke. 2 nti v ligaturi. 3 n( v ligaturi. — SI. 11. Nagrobnik iz lokalnega apnenca; ohranjena desna zgornja četrtina, višina = 99, širina = 43, debelina = 25 cm. Napisno polje sta obdajala stebra, ki sta nosila prečno gredo; nad njo polkrožna niša z doprsjema — ohranjeno desno, ki predstavlja moža v togi — v zaklinkih navzdol plavajoča delfina. Stranski rob polja z niišo krasi bršljanova vitica. Spo- menik je bil odkrit 1957 v severni steni cerkve sv. Mihaela v Iški vasi, ko se je na zunanji strani odkrušil omet; shranjen v lapidariju v cerkvi. Na ohranjenem delu ni sledn napisa, ki ga morda sploh nikdar tni bulo ~ SI. 12. iNagrobnik iz lokalnega apnenca, zgornji rob odbit, višina = 95, širina = 72, debelina = 22, višina črk = 6—5 cm. Napisno ploskev obdaja profiliran okvir. Spomenik je bil odkrit 1950, vzidan v kapeli sv. Jurija nad Igom kot stavbni člen na znotranji steni desno od portala, prekrit s plastjo fresk iz XV. stoletja; 1957 prepeljan v lapidarij v Iški vasi. —/ | D(iDus) t(ecit) sibi et Amatunt Buccioni\ls f(iUae)I uxori suae o(bitae), | Valenti o(bito), | libertis Uber- tabus. I L(ocus) m(onumenti) q(uo)q(uo)D(ersus) p(edes) IZ. Od besedila manjkata prejkone dve začetni vrstici. Crke pravilne, visoke, toda že dokaj zabrisane. Punktuacija dosledna. 5 ni, m v ligaturi. 5 in. obstaja prostor za ligiran et; ex. morda je bUa navedena tudi starost. 6 Drugi t presegajoč, u pomanjšan. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO do veljave; nakup sužnja ali pridobitev ujet- nika je izjema. S tem seveda ni rečeno, da niso bili sami nekoč prodani kot sužnji. Po rimski osvojitvi teh krajev bi prišlo to le izjemno do izra/a, n. pr. prodaja zadolženca. Dokaj prebivalcev v območju Barja pa je moglo biti prodanih v sužnost ob času zasedanja ter še .bolj v prazgodovinski dobi, kolikor je sočasna rim- ski republiki zadnjih dveh stoletij pred n. št. Ob robovih Barja so vodila, kot rečeno, prazgodovinska pota iz mest Tergeste in Aquileia čez Kras do Cerkniškega jezera, v Zelimeljsko dolino ali nad njo mimo Barja na Šmarje, Litijo in Vače. Trgovci, ki so tedaj trgovali po tej in po drugih poteh, so mo- rali biti sicer dogovorjeni z vsemi številnimi etničnimi skupinami in rodovi, preko katerih so pota vodila, vendar ni dxoma, da je prišlo tudi do malverzacij, kakor si jih je spričo brezobzirnosti prekupčevalcev ter razbitosti rodovnih enot in nizki stopnji njihove orga- nizacije kaj lahko predstavljati. Kot vse ka- že, so jih za n. stoletje pred n. št. celo za- beležili.'' Ob takem načinu trgovanja med imperijem in razdrobljenimi, pogosto stalno med seboj sprtimi iliro-venetskimi alpskimi rodovi, ko je trpela škodo zdaj ena zdaj dru- ga stran, so lovi na sužnje vsakdanji pojav, posebno ker jih je Rim potreboval. Vendar so nedvomno uživali več zaščite rimski lju- dje, ker je za njimi stala organizirana sila in ker so od njih imeli rodovni veljaki ve- liko korist. Da je trgovina s sužnji cvetela, je celo literarno izpričano iz antike.'^ Za področje okrog Barja, oziroma za tisto etnično enoto, ki so ji Ižanci pripadali v an- tiki, pa dokazuje suženjsko trgovanje tudi naslednje dejstvo iz sredine L stoletja pred n. št.: V zgodnji antiki je v vzhodnoalp- sikem, posebno tudi v barjanskem območju nakopičeno osebno ime Buccio, ki je izrazito domačinsko in ima venetsko- ali ilirsko osno- vo (prim. si. 11). Iz leta 29 pred n. št. pa obstaja v Rimu napis, ki omenja osvobojenca z imenom Buccio; iz besedila se da povzeti, da je moral le-ta biti okoli leta 50 pred n. št. še v suženjskem položaju. Ker je ime origi- nalno iz naših krajev in ker drugod ni raz- širjeno, sledi, da je tudi ta mož prišel iz naših krajev kot suženj že v sredini I. sto- letja pred n. št.'' Sužnji so, kot rečeno, v rimskem Igu iz- jemni. Nekaj prebivalcev ima državljanske pravice v polnem obsegu; ti so, po današnje rečeno, solidni srednji kmetje. Mnogo je mo- ralo biti majhnih kmetov ter poselskega osebja, povečini po pravnem položaju pere- grinov, to je lokalnega življa, ki ga je rimska upravna služba obravnavala kot prebivalca zasedenega ozemlja, ne da bi mu priznavala dosti več kot pravico do dela in življenja, čeprav ga ni načrtno zatirala. Njegovo glav- no breme so bile dajatve, posestna nesvobo- da, nemoč pred regionalnimi uradi, ker ni užival pravice priziva. Napis, ki omenja kolegija — poklicni združenji — centonariorum in dendrofora- nim, ne izpričuje zatrdno, da bi obstajala na Igu, pač pa da sta imela v njem svoje inte- rese." Prvi, collegium dendrofororum, prven- stveno zaradi pridobivanja stavbnega in mi- zarskega lesa, kuriva in oglja — vsega imajo gozdovi na Igu na pretek — hkrati vodna pot olajšuje in poceni transport do mesta; drugi pa je tam morda iskal odjemalcev za izdelke oblačilne obrti in odej. Dodati je treba, da vrsta znakov izrazito nakazuje še eno poklicno dejavnost: kova- štvo.'' Kovaštvo je imelo — v lokalnem me- rilu — na Igu morda poljedelstvu enakovred- no vlogo, če ne večjo. Rudnine ni bilo težko dobiti bodisi iz bližnje okolice, še bolj ver- jetno pa kar iz površinsko ležeče železne rude bobooec. Izdelki se za tedanje razmere podajajo po sebi sami: kmečko orodje, pod- kove, žeblji. Z nedavno odkritega reliefa (sli- ka 5) so pa razvidne tudi druge produkcijske podrobnosti: namreč bodalo, nož, ponev in gotovo še cela vrsta analognih predmetov, poleg klešč in kladiva, ki so upodobljeni na drugih tamikajšnjih reliefih. Ekonomsko stanje je na osnovi povedanega dokaj jasno. Lov, poljedelstvo, gozd, kamno- lomi, železarstvo, nedvomnO' tudi brodarstvo in tovorni štvo ustvarjajo osnove za dokajš- njo lokalno pestrost življenja, vnašajo rahel tok med naseljence in omogočajo, največ do velikosti srednjih kmetij., tudi ekonomiski standard za posamezne družine. Prebivalci so obdelovali polja za lastne potrebe, izkoriščali gozdove za prodajo lesa, kuhali oglje za obrtnike, se ukvarjali s kovaštvom, ki ga je rimski trgovec vključil v svojo prekupčeval- no mrežo, poznali so kamnoseško industrijo — na to kažejo številni nagrobniki ter lo- kalno železarstvo, ki ga kamnosek nujno po- trebuje — verjetno kot delavci v podpeških in drugih kamnolomih. Seveda leži naselje odročno; veliko življenje, v provincialnem merilu, polje in vabi, vzgaja in oblikuje kon- servatizem domačinov — vendar šele po rimski zasedbi — onkraj Barja, po glavni žili na Orient iz Akvileje čez Nauportus in Emono. Na osnovi ohranjenega spomeniškega gra- diva je za Ig kajpada nemogoče rekonstrui- 122 ČASOPIS ZA SLOVEN, SK O, KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA rati detajlno podobo zgodovinskega poteka; možno bi ga bilo vključiti v splošno ugotav- ljanje in sklepanje. Agrarno obrtniško obar- vano življenje pa je potekalo v glavnem zatišno, kot je zatišna še danes lega ižan- skega naselja. Upravno in mestno središče zanje je bila Emona s svojimi tržnimi dnevi. Obstajala je manjša lokalna upravna služba, ki je regulirala vaško vsakdanjost ter tam- kajšnje drobnarije." Da so tudi zgodovinski dogodki pljuskali sem, kaže na primer leta 271 po n. št. zako- pani zaklad, najden 1958 na Igu. Čeprav je v njem več tisoč novcev, pripada vendarle revnejšemu človeku; ta ga je iz strahu pred negotovimi časi, ko so prišli nad Emono in okolico, raje zakopal pred odhodom, kot pa nosil s seboj. Ponj se ni vrnil nikoli. Ce bi se pričela na ižanskem področju na- črtna arheološka raziskovanja, bi verjetno ugotovila poseben kratkotrajen razcvet nase- lja v začetku V. stoletja po n. št., ko so bili na robu bloško-rakitniške planote nad njim zgra- jeni zaporni zidovi, ki naj bi preprečili vdira- jočim plemenom vstoip v Italijo." V tej fazi, v kateri so bili mobilizirani delno tudi doma- čini, je postalo lokalno kovaštvo nedvomno aktualno bodisi za izdelavo orožja bodisi za podkovanje živine. Periodično so ob tisti pri- ložnosti zaživela vsa naselja, ki so pa lahko ob nevarnem pokončujočem vpadu ali napa- du v hipu zgorela in propadla. Morda je bil Igu usojen tak konec. Morda pa je v njem ali v njegovi hribovski okolici še dolgo preostalo domačinsko prebivalstvo.; Podrobnosti ne bodo prej jasne, dokler ne bo znanost pričela sistematično preiskovati ob- dobje med V. in X. stoletjem po n. št. Sele potem se bo dalo odgovoriti na vprašanje, ki vsakogar nedvomno zanima: Kaj so našli Slo- vani ob prihodu v Alpe, kaj so od ohranje- nega prevzeli, kaj uničili, kaj prinesli s se- boj in katerim vplivom so bili po naselitvi podvrženi, skratka, iz katerih elementov .«o gradili svojo posebno duhovno in tvarno kul- turo? OPOMBE /. CIL I 1467 = 1' 2286 = III 5777 + add. p. 1729 = 10719 (cf. A. Degrassi, Inscriptiones Latinae liberae rei publicae, Firenze 1957, n. 54). I. L. Schoenleben, Caraolia antiqua et nova sive inolyti ducatus Carnioliae annales, Labaci, I 1661, p. 95, 216, 218. — 2. r. Ramovš. — 7. Emona, archäologische Studien aus Krain, Laibach 1879, ki prinaša ogromno sta- rega gradirva, literature in je, posebno s topografskega sta- lišča, še danes potreben priročnik. — 4. CIL III p. 484. Hoffiiler-Saria, Antike Inschriften aus Jugoslavien, Zagreb 1938, p. 56. Na obeh citiranih mestih so zbrani vsi doslej znani ižanski napisi. — 5. A. v. Premerstein, J. G. Thal- nitschers Antiquitates Labacenses, JOeAI 5, 1903 Bbl. 19. — 6. A Melik, Ljubljansko mostiščarsko jezero in dediščina po njem, Ljubljana 1946, pass. I. Rakovec. Geološka zgodovina ljubljanskih tal. Zgodovina Ljubljane I, 1955, p. 111 ss. — 7. Cf. K. Deschmann, Sitzungsberichte d. Mat.-nat. Klasse, Akademie — Wien 1876, 15 s. L. Rundt, Zeitschrift fUr Moorkultur und Torfverwertung III 1905, 31 ss. — 8. S. Rutar, (MMK 5, 1892, 65. Cf. op. 6. — 9. Poleg že cit. lite- rature of. A. Müllner, Die Römerstrasse über den Laibacher Morast, LT 6, 1873 IX 20 n. 216 ter MMK 3, 1890 p. XII ss. — W. AIJ 134 = CIL iIII 5804 = 10751. — //. Liv. XLIII 5, 1—10 (leto 170 pred n. St.). — 12. Strabo V 1, 8 C 214. — 13. J. Sasel, Contributo alla conoscenza del commercio con gli schiavi norioi cd illirici alla fine ded periodo repub- blicano, Atti del HI Congresso Intemazionale di Epigrafia Groca e Latina, Roma 1959, 143 ss. — U. AIJ 127 = CIL III 10730 + add. p. 2528". - 15. CIL III 10759 (Ižanski grad; klešče, kladivo, naklo); AIJ 157 = 10745