59. muni i imm, i ** ■. n im. l.l«1o. .Slovenski Narod" v«l|a p« pottl: za AvtiiD-Ogrsko: cdo leto skupaj naprej . K 28 — pol leta „ «... 14 — Četrt leta „ „ ♦ . . 7 — na mesec m » • • » 250 za Nemčijo: ćelo leto naprej . . . . K 33"— za Ameriko in vse druge delele : ćelo leto naprej . . . . K 38.— Vpralanjem giede fnseratov te naj priloži za odgovor dopisnica al? znamka. OpraTnUtTO (spodaj, dvorište levo). Kultova ulic* šL I, teleJon *L 85. Iskaja vaak 4aa »*aaar tevsaval Mtalfa te prazalk«. Tnserati se računajo po porabifenem prostoru in sicer: 1 mm visok, fer 63 mm širok prostor: enkiat po 8 vin., đ.akrat po 7 vin., trikrat po6 v. Poslano (enak prostor) 16 vin., narte in zahvale (enak prostor) 10 vin. Pri večjib insercijah po dogovoru. Na pismena naročita brez Istodobne vposlatve naročntne se ne ozira. „Narođaa tUkarai« tilifoa it. §9. UpravnIStvu naj se pošiljaio naročnfne, rsklanacije, inserati LL (L, to je administrativne stvari. .Slovenski Narod" velja ▼ L]ubl(azti] dostavljen na dom ali če se hodi po nj : Ičetrt leta „ . . . . . 6*60 na mesec „ . • . . » 2*20 celo leto naprej . . . . K 2r>*40 pol leta .......13-23 Posameraa stevilka vei\m 10 vinari«*. < Dopisi naj se frankirajo. Rokoplsl se ne vračajo. Uredatstvo: Haailara ulici li. 9 (v pritličju levo,) telefon *t 34. le orali gsrio. Dunaj, 12. marca. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: VZHODNO BOJlSCE. Nobenih posebnih dogodkov. ITALljANSKO BOjiSCE. Proti Kraški visoki planoti so Italiiani od časa do časa močno stre-ljall s topovi in rninami. Danes zjutra] smo zavrnili sovražni napad pred Kostanjevico. Naši letalci so obmetavaii tabo-rišča pri Pevmi z bombamL JUGOVZHOnNO BO.USČE. Pri Buziju, 25 kllometrov Južno od Berata, so razpršile naše patrulje neki sovražni oddelek. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r. fmL lili uradna poroola. Berolin, 12. marca. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan: ZAPADNO BOJFSCE. Zelo Jasno vreme je imelo na mnogih točkah fronte za posledico stopnjevano delovanje streiskega orožja in letalcev. Zlasti m&čan te bil ogenj y pokrajini ob Ancri med Bauc-quoyem in Le Translovent, živehen v več odsekih ob Aisni in v Cham* pagni. Južno od Riponta so napadil Francozi danes zjutra} dele naših po-zici]: zavrnili smo jih. V zračnem nappdu naših letaicev so Izgubili nasorotniki 16 !etal in dva priveznn balona, v obrambnem ognju eno letalo. VZHODNO BOJISCE. Pri pogosto živahnsjšem artilje-rflskem delovanfu in delovanju v pred po tu še vedno nobenih večjih bofciih čfnov. MAKFDONSKO BO.USCE. Med Ohridskim in Prespansklm Jezerom so se odijrrali majhni boji pred našim! črtamL, Prvi generalni kvartlrni moister v. Ludendorff. flngleži v Bagdadu. Rouerdam, 12. marca. Uradno se poroča iz Londona: A n kj! e ž 1 so zasedli Bagdad. Podrob-nejša uradna poročila pravijo: Pre-senetljivo smo šli v mesečini čez re-ko DjaJah. V četrtek smo dospeli do močne postojanke na desnem bregu Djalaha ter zgradili most čez Figris pod izlivom Djalaha v Tigris. Moćan oddelek je prodiral na desnern bregu. Zadel je ob sovražnika 10 km ju/no od Bagdada ter ga vrgel J km daleč nazaj. Izsilili smo prehod preko Pja-laha ter prodrli v petek 6400 ni pred Bagdad. Naše čete na desnem bregu so vrgle sovražr^ka iz njegove druge pozicije ter so prenoćile na zavzctem ozemlju. V soboto smo vrgli Turke 4S00 m južno in zapadno od Bagdada oazaj ter zasedli Bagdad v nedeljo zjutraj. TURSKO URADNO POROClLO. 11. marca. Kavkaska fronta. Preprečili smo poskušeno prodiranje moćnih sovražnih izvid-nih kelon proti dvema točkama svojega levega krila. — Sinajska fronta. Zbili smo neko angleško letalo ter vjeli opazovalca. nekega av-stralskega častnika. Aparat, ki je bil Ie m?!r> pošVndovan, je v naši po-sesti. Četa 50 meharistov je prišla v zasedo ter smo jo s težkimi izguba-mi razpršili. Na ostalih frontah no-benega pomembne^a do^adka. Rusi v Perz??i. Teheran, 9. marca. (Kor. urad.) Rusko poslaništvo je obvestilo per-zijskega ministrskega predsedn:ka, da so ruske Čete zavzele Bidjar, Senneh. Tiamadan, Kengaver in ĐauJebad. Kitaiski parlament za prelom z Nemcijo. Peking, 12. marca. (Kor. urad.) Reuter. Poslanska zbornica je v tajni seji s 300 glasovi večine odobrila politiko vlade ter tuđi prekinjenje z v e z z N e m č i j o. C u rilu 12. marca. Agence Radio poroča iz Pekinga: Kitajska vlada je izročila nemškemu poslanku von Hintzeu potne listine. Le takojšna spremerriba podmorske vojne more preprečiti vojno med Nemcijo in Ki-tajsko. Zeneva, 12. marca. »Eclair« in »Excclsior« poročata. da vlada na Kitajskem komična zmešnjava. Prelom med Kitajsko in cemralnimi dr-žavarni da je vsekakor odgođen. Stockholnu 12. marca. Pred-sednik kitajske republike je sprejel zastopnika pekinškega časopisja, ka-teremu je izjavil: Nočem se zoper-stavljati javnemu mnenju; ako za* hteva ljudstvo vojno, se hočem vda-ti. Zato so entertini poslaniki preprl-čiini, da.se bo Kitatska popolnoma pridružila Četverozvezi. Miinchen, 11. marca. »M. N. N.« smatralo v svojem tedenckem poli-t?čnem pregledu prelom med Nem-čijo in Kitajsko za gotovo stvar. Nemriia in Mefilka. Berolin, 12. marca. (Kor. urad.) »Nordd. Allg. Zeitg.« piše: Dasiravno je znano iz noročila glavnega odseka državnega zbora, da je odšla instrukcija za našega poslanika v Mehiki kot šifrirano naročilo v W-ashinijton, govori časopisje 2Jpet o Zitrmer-mannovem pismu ter o neprevidnosti pismenih naročil. Zato še enkrat iz-recno konstatirano, da instrukcije sploh nišo bile oddane pismeno niti od tu v Washington, niti iz \Vashing-tona v Mehiko. OPOPT§ČA ZA NEMSKE PODMORSKE ČOLNE V MEHIKAN-SKEM ZALIVU. Pariz, 12. marca. (Kor. urad.) »Petit Parisien« poroča iz Washing-tona: Položaj v Mehiki prihaja vedno bolj vznemirjajoč. V \Vashington do-spelc vesti pravijo, da se vršo dan za dnevom tajna zborovanja v Mehiki naseljenih in iz Zedinjenih držav tja dospelih Nemcev v Veracruzu in Alonterevu. F>!izu mesta Mehike so pred kratkim postavili močno brez-žično postajo, ki poroča direktno v Nemčijo. Zdi se, da se potrjujeio vesti, da obstojajo v Mehikanskem za- livu oporišča za podmorske čolne. kakor tuđi, da imajo tam se nahaja-joči nemški podmorski čolni nalo^o, da izpodvežejo izvoz petroleia na Angleško. Fred odiĐčilnim znsed^ieni onisri^ega kongresa. Frankfurt, 12. marca. »Frankfurter Zeitung« javlja iz New Yorka: Kongres bo najbrž z veliko večino odobril Wilsonovo postopanje. Ob-oroženje trgevskih ladij se bo izvršilo hitreje, kakor se je pričakovalo. Poskušcna pokajanja z Mehiko in Japonsko so neugodno vplivala na javno mnenje, ki je razburjeno tuđi radi komplotov proti amerlškim to-varnam in vsled vesti, da sktišajo ameriški Nemci izzvati nemire v Indiji in da pošiljajo vohune na Angleško. Listi objavljajo ćele kolone po-ročil o dozdevnih nemšk'h zločinih proti ameriški nevtralncsti. Frankfurt, 12. marca. Iz NTew Vorka poročajo: Wilsonova bolezen se je zboljšala, vendar pa predsedn^k še vedno leži. Ćasopisje si je gleda posledic Wilsonovih ukrepov na jas nem, ne pričakuje pa formalne napo-vedi vojne. Pariz, 12. marca. »Matin« javlja: Ameriške oblasti so sporočile enter?-tinim časnikarjem, da smejo necenzurirano poročati, ker se Amerika zanaša na njihovo prijateljstvo in njihov patrijotizem. Pariz, 12. marca. (Kor. urad.) »Matin« javlja iz New Yorka: Ameriške posrne oblasti konfiscirajo števil-ne. v prometu se nahajajoče i>avifi-stične razglednice ter jih uničujejo. Angleški hujskači na de!u. Frankfurt, 12. marca. Iz Ne\v Yorka poročajo: Reuter hujska s po-ročili, da se na Nemškem prepevajo i sovražne pesmi proti Ameriki. Na-vzlic temu je ideja vojne le malo raz-širjena In tuđi ne odgovarja name-nom VVilsona, ki želi le ščititi ameriške ladje v vojnem okolišu (?) Med-tem se vrše ogromne priprave, zlasii finančne, za vse eventualnost. Zvez-na banka namerava izdati za 900 mi-lijonov bankovcev kot rezervo. Wiison proti Nemcem. Koln, 12. marca. »Koln. Ztg.« javlja: Predsednik je izjavil, da na» merava razkriti vse od nemških agentov zasnovane zarote. Nemci da se nišo ustrašili niti težkih požigov niti priprav za umore. Grof Berns-torff da je delil denar, da plača za-vratne umore, toda vlada je vedela skoraj vse, kar je izšlo iz nemškega velepnslanistva. VVilson in Lansing bodeta vedela. kedaj bo iz državnih ozirov potrebno, da dokažeta z uradnimi dokumenti zločine netnske diplomacije. Oborožene ameriške Iadfe. New York, 12. marca. (Kor. ur.) Reuter. »Associated Press« javlja: Po mnenju državnega departementa je oborožena ameriška ladja upravi-čena, storiti vse za svojo obrambo, čim se Ie pojavi nemški podmorski čoln ali periskop, ker mora smatrati, da se ji bliža v sovražnem namenu. Po tem nazoru srne torej amer. oborožena ladja tak oj streljati, 5!m zagleda nemški podmorski čoln. Posled:ce ameriške intervencija Amsterdam, 11. marca. (Kor. ur.) Holandski mesečnik »Nieuve Dids« objavlja članek o intervenciji Amerike. Članek dvomi, je - li intervencija Amerike za entento koristna, ker je ameriška arraada neznatna in slabo organizirana, kar je pokazala mehi-kanska ekspedicija. Vsekakor od Amerike v prvih mesecih ni mnogo pričakovati, zlasti ker bo moralo ameriško brodovje najbrže ščititi ameriško obrežje, proti kateremu bo proglašena blokada nemŠkih podmorskih čolnov. Finančne udobnosti, kf bodo izvirale za entento iz intervencije Amerike, pa bodo odtehtale velike neugodnosti, ker bo Amerika ne-priieten faktor pri skupnih mirovnih ciliih in se bo pri mirovnih pogajanjih t?žko vklonila angleškim željam. — Predsednik VVilson se nahaja od prelom a z Nemčijo v skrajno težavnem položaju, ker izgubi v slučaju vojn© svojo vIojeto kot posredovalec mlru- Gerard na povratka. London, 12. marca. (Kor. urad.) Listi javljajo, da je prispel veleposla-^ nik Gerard v nedeljo v Havano. LISTEK. "SifBM ar. „SUGVENSKi NA*OD-, on« 13. marca i<*i7. 59. Št v. Proti angfešktm nastaostin. New Vork, 8. marca. Woifiov urad poroča brezžično: Washington-ski zvezni urad za brodarstvo se posvetuje, kaj je storiti proti posto« panju Anfflije, ki sili ncvtralnc ladje. da vozijo angleike transporte. Položaj je postal akuten, ker zadržujejo Angleži ameriško ladjo »Mattic Nevin an«. katere kapitan noće prevzeti angleških transportov, Ameriiki bro-dolastnlki se brldko pritožujejo nad postopanjem Anglije. Dtinajsko tnnenje o otisku našega odgovora Ameriku »Pester Llovd« poroča z Dunaja, 'da so naši diplomatični krngi z utiskom, ki ga je napravi! nas odgovor na ameriško noto, zadovoljni. Dunaj-ski krogi pozdravljajo, da je vsled tega napetost nekoliko popustila. Pooštrena podmorska vojna. POLEMIKA O C1LJIH POOŠTRENE PODMORSKE VOJNE. Med socijalističnim »Vor-vartsom« in grofom Reventlo\vom v >Deutsehe Ta^eszeitg.« se je raz-predla živahna polemika o ciljih pooštrene podmorske vojne. Revent-low izjavlja, da morajo podmorski čolni prisiliti Anglijo na kolena, da bo prosila za mir, katerega bo potem Nemčija diktirala. »Vorvvarts« zavra-ča Reventlowove nazore kot nepravilne ter izjavlja, da bi njegov program, tuđi če bi se dal uresničiti, po-mcnil nedozirno pedaljšanje vojne. Grof Reventlo\v zahteva, d_a mu to dokažemo, piše »Vorwarts«; evo mu dokaza. Minimum časa. v katerem mo-remo Anglijo izstradati, je lahko do-ločiti. To je doba. za katero je Angli-ja v trenotku preskrbljena. Dr. Pe-ters, somišljenik grofa Reventlowa, trdi, da ima Anglija za dve leti živiL Mi temu sami ne verjamemo in sodi-mo, da ima Anglija brez dovoza ko-maj za 4 mesece živi!. Po štirih me-secth bi torej teoretično napočil tišti trenotek, ko bi mogli Angtijo spraviti na kolena. Seveda če bi Anglija med-tem ne importirala niti kvintala živil iz drugih dežel. Da bi se moglo to preprečiti, tega si gotovo niti grof Reventlow ne upa trditi. Ako pa Anglija vzdrži 5 ali r> mesecev, potem bo imela na razpotago že svojo novo letino. S to si zasigura najmanj zopet četrt leta, tuđi če ostanejo poskusi, zvišati po~ ljedelsko produkcijo, brezuspešni. Računati pa moramo Se z entm fak-torjem. An^lija se more glede uporabe živil znatno omejiti in storiti more marsikaj, da razmnoži svoje zalege. Vsak tozadevni ukrep pomeni na-daljno odgoditev usodepolnega tre-notka. Skratka: stvar je ista kakor pr! nas. Ne zgodi se tako, da bi se Angle-ž! Iepega dne prebudili in ne imeli ničesar Jestf, prehrana bo postajala marveč od meseca do meseca sla-bejŠa. Koliko prenese narod v tem ©zini, to vidimo na nas samih. Ako grozimo ArgleŽem, da jih borno uni-čili, le podžigamo požrtvovalnost an-gleŠkega naroda. Da bi pa angleške-inu narodu dokazali, da mu največja požrtvovalnost ničesar ne pomaga, ker enostavno nima ničesar več Jesti, tega nihče ne more napovedo-vati. Gotovo je le, da bi bi! ta treno-tek mnogo bolj oddaljen, kakor pa oni. ko angleški narod spozna, da je •podaljšanje vojne brez koristi in ko no torej pripravljen k poštenemu miru. Zato pomenja program »dokler 'Anglija ne pade na kolena«, ogromno podaljŠanje vojne. Izvajania >Vorwiirtsa« so tem potnembnejša. ker so znane intimne zveze voditelja socijalne demokracije, katere glasilo je »Vorwarts«r. posl. Scheidemanna z državnim i'anclerjem Bethmann - Hollwegom. FRANCOSKA SODB4 O POOŠTRENI PODMORSKI VOJNI. »Basler Nachrichten« objavijajo pariški dopis, ki opozaria predvsein na nasprotstva med nazori nemških in ententnili mornariških strokov-njakov glede uspešnosti pooštrene podmorske vojne. Francozi pravno, da bi se bila Nemčija že davno od-ločila za svoje čarobno orožje, ako hi bilo to o-ožje res tako pogibeljno za sovražnike. Mnogi so mnenja, da se je Bethmann-tioilvveg le težkega srca vdal Tirpitz - Hindenburgovemu smeru. Dokaz, da Nemčija po eno-jnesečni pooštreni vojni še vedno ni sigurna o nje uspešnosti, vidijo fran-coski krogi v tem, da je berolinska vlada izrazila Nizozemski svoje ob-Žalovanje radi potopljenih holandskih pamikov. akoravno je spočetka izjavila, da so Nizozemci sami krivi svoje nesreče. Napram mali nevtral-hi državi, ki je od vseh strani obda-na od Nemčije, bi berolinska vlada ne bila tako obzirna, ako bi bila prepričana, da bo brezobzirna podmor- ska vojna Nemčiji prav kmalu od-prla vrata do $vetovnega gospodstva. Na drugi strani pa se Francozi ravedajo. da ao podmorski čoini jako pogubno orotje. Pooštrena podmorska vojna Jim je računski •ksem-pel; ali bo več ladij potopljenih, kakor, jih more sproti zgraditi ententa? Tozadevni računi pa nlso povsem jasnL Angleika je pred vojno zaradila na dan za 5000 ton ladij, v drugih dr zavali entente je produkcija mnogo manjša. Francozi pa računajo na Japonsko in na nevtralcc. Na drugi strani se nadejajo, cla bo imel brez-obzirni lov na nemške podmorske Čolne zadovoljive uspehe. V prvih 14 dneh meseca februvarja so imeli Angleži 40 bojev z nemškimi pod-morskimi čolni, Francozi pa 20. Pri tem je bila ćela vrsta sovražnih pod-momic potopljenih — koliko, tep:a pa ne vedo. Konečno smatrajo fran-coski krogi. da bođo tuđi z varčeva-njem z živili znatno paralizirali uspelie pooštrene podmorske vojne. Beroiin, 10. marca, Napram vestern, ki jih razširja ententa. češ, da je bilo mnoso nemskih podmorskih čolnov uničenih, izjavlja Wolffov urad, da so izgube podmornic slej kot prej neznatne in zlasti mnogo manje, kakor se razširja v sovraž-nem in nevtralnem inozemstvu, da bi se zdela uspešnost podmorske vojne č!m manjša. Te uspešnosti priloZ-nostne izdube nikakor ne zmanjšajo, tem manj, ker je tekoči in vedno večji prirastek podmornic mnogo-krat večji kakor pa eventualne tuđi večie izgube. V SREDOZEJVtSKEM ?WORJU POTOPLJENI. Beroiin, 12. marca. (Kor. urad.) \Volffov urad poroča: V Sredozem-skem morju je bilo potopljenih f> par-nikov in 8 jadernic s skupaj nad 35.000 tonami, med njimi dne 17. fe-bruarja oboroženi. od franeoskih ru-šilcev zastraženi transportni parnik za čete »Athos« (12.644 ton) z enim bataljonom Senegalcev ter lOOi) ki-tajskimi municijskimi delavci; dne 27. februarja oborožen transportni parnik 5000 ton. ki je imel spremstvo, dne 3. marca oborožen parnik, ?0(>0 ton, z železjem, f>. rrarca italijanskl parnik »Porto di Smvme« (2575 ton) z moko in kosovnim blagom iz Oe-nove v Aleksandrijo, dne 7. mare;i oborožen transportni parnik, kakih 8000 ton, ki se je vozil s sprem-stvom. Sef admir. štaba mornarice. Posledice podmorske vcine. Curih, 12. marca. Iz govora po-slanca De Felice v italijanski zbornici naglašajo švicarski listi trditev, da je vsled pooštrene podmorske vojne meseca februvarja izostala skoraj polovica uvoza iz zavezni-Ikih držav v Italijo. Bern, II. marca. (Kor. urad.) >Petit Parisien« poroča, da je Izjavil Neuville Chamberlain v govoru v Bradfortu: Popolnoma nemogoče nam je nadomestiti z gradbami tonažo, ki jo uničujejo sovražni podmorski čolni. Edina rešitev. s katero rno-remo računati, je. da še bolj skrčimo uvoz. Remiri Wi lakste oa Um. Beroiin, 12. marca. (Kor. urad.) G!asom poročila štokholmske?ra dopisnika »Vossische Ztg.« znasa šte-vjlo pri izgredih zaradi Takote ubitih in ranjenih 300 do 400 oseb. Krvavi dogodki, ki so se godili od zadnjega ponedeljka do srede, nišo po svoji strahotnost! zaostajali za revolucii-skimi dnevi leta 1905. Značilno je, da se je pri dvadnevni revoluciji zaradi lakote iz tisočglavc rnnožice sli-šal klic po miru vsaj tolikrat. knkor kjic po kruhu. V petroerajskih političnih krogih vlada strah, da je nastala revolta samo neznatna predigra resnejših nemirov, kl se bodo razši-rili tiidi po nič mani stradajočih pro-vincah. Bern, 12. marca. (Kor. urad.) Petrograjski porečevalec »Corricre della sera« iavlja, da se je kriza z živili zadnie dni še pooštrila. Sklenjeno je. uvesti krušna nakazila z dnevno porcijo 140 gramov, ki strmi tekom desetih dni v veljavo. Duma je so-glasno sprejela resolucijo poslanca Miljukova, ki zahteva takojšnio pre-skrbo živil za Petrograd, Moskvo ter druga industrijalna mesta ter sprejetje zastopnikov delavstva v odbor za narodno obrambo. Ta re-soiucija je bila sprejeta med tem, ko so delavske mase stavkale. Zadnje dni je stavkalo mnogo ljudi, da bi ugovarjali proli pomanjkanju kruha. Ministrski predsednik je ponoči skli-cal nu:en ministrski svet. na katerega so bi!i povabl;eni tud? predsednik in podpredsednjki dnme in senata, petrograjski visji župan in mnogo drugih osehnosti. Amsterdam, 12. marca. (Kor. u.) _CUa&om ndc^g^ tukajsaicea, l|sti itv> Um »Tinm« U Ptti?fra4a: V nod%- ljo popoldne je vladalo na ulicah veliko razburjenje. Kavalerijske patru-lje so jezdile po vseh ulicuh- Mnoii-ca je pozdravljala vojmltvo, vojaitvo pa mnofico. Stvar bi ne bila izgledala tako nevarno, če bi ne bili morali ljudje mnogo ur ćakati pred prodaj alnaanj kruha. A vsled navzočnosti toliko tisod čakajočih oseb. so dobile demonstracije za živila resnejši značaj. V zunanjih in v tovarniikih okrajih so bile prodajalne resno po-škodovane. Iz Moskve ni še nikakih poročil, a tam je morala biti kriza zaradi živil rcsnejSa kakor v Petro-gradu. Kodanl, 12. marca. (Kor. tirad.) Kakcr poroča petrogriidska brzojavna agentura, so izredni snežni zameti te zime resno motili promet z žitom na ruskih železnicah. Težko-če pri rednem preskrbovanju glav-^ nega mosta so provzročile pretirano* skrb med prebivalstvom, ki je začelo iz skrbi, da bo zmanjkalo kruha, nastopati s silo ter tako provzročilo še večje potnanjkanje. Zlasti žene nižjih slojev so provzročile v neka-terih mestnih delih nemire, ki pa vsled energičnih korakov oblasti nišo nikjer dobili resnega značaja. Ob enem se je ukrenila ćela vrsta izred-nih korakov, tako javna prodaja kruha v raznih delih mesta. Ker je sne-ževje popustilo, je normalno preskr-bovanje glavnega mesta samo Se vprašanje kratkega časa. Petroprad, 12. rn^rca. (Kor. ur.) Poveljnik petrogrradskih čet, general Kavalov, razcrla^a: Vsled nemirov in nasilja zadnjih dni in vsled posku-^enih nanadov na vojake in policijo ter vsled zborovanj. ki so se kljub prepovedi vršila na cestah. opozar-jam prebivalstvo, da je četam ukazano rabiti orožje in da mora vojaitvo storiti vse. da vzdrži red v glav-nem me^tu. Časopisi ne izhajato. Promet cestno železnice !e ustavl^erj. Kodani, 11. marca. Predsednik rtisVegn voinoindnstrilskega komite-1a Oučkov je v imemi 36 članov in-ternAiiral v niskem državnern svetu p-iedp n^e^Vrbe z živili ter silno na-radal vlado. Položaj na bojiščih. NEMSKO VECERNO POROCILO. Beroiin, 12. marca. (Kor. urad.) Wolfiov urad poroča 12. marca zvečer: V pokrajini ob Sommi med Avro in Oiso ter v Champagni živahno bojno d e 1 o v a n j e. Tuđi na vzhodu Je bil pri razglednem vremenu artiljerijski boj v več od-sekih živahnejši kakor prejšnje dneve. Na obeh straneh Pre-spanskega jezera invloku Crne se je ogenj tuđi o ] a £ i 1. Pariz, 12. marca. (Kor. urad.) »Asrence Havas« poroča: Zdi se, da se hoče zapadna fronta pričeti gibati. Znaki delovanja se množe ter na-znanjajo dogodke, ki jih pričakujemo z največjim zaupanjem. Beroiin, 12. marca. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Borba za važno visino 185 se nadaljuje. Po izpre* mernbe polnih bojih dne 9. marca. so poskusili Francozi dne 10. marca nov velik napad, da zopet zavzamejo visino, katere izguba je franeosko ar-madno vodstvo tako nemilo zadela. Ob 3. popoldne se je priče! ogenj iz-redne sile iz najtežjih kalibrov, ki se je ob 4. stopnjeval do bobnajočega ognja. Po kratkem presledku se je ob 6. pričel nov bobnajoči ogenj, ka-teremu je ob 7. uri in 30 minut sledil napad na ćeli fronti. Izstrelili so bili sila mnogo municije. Kljub temu ni imel napad nikjer uspeha. Na ćeli fronti smo zavrnfli Francoze, deloma v Ijutem bližinskem boju. Iz bojev za visino, katere obramba ni nič manjše Junaštvo, kakor njih zavzetje, se je zaznalo nekaj izrednih podrobnosti. V Champagne fermi, ki je dne 9. marca večkrat mentavala posestnika, je bil en podčastnik s 40 možmi ođ Francozov že obkoljen. Prebil se je s svoiimi Ijudmi skozi sovražno in-fanterijo ter se mu je ćelo posrečilo, pripeljati k svoji stotniji 16 vjetih. Neki podčastnik, ki je bil kot artiljerijski opazovalec v izgubljenem kosu jarka na jugo - zapadnem pobočju že vjet, ie sam viel svojo stražo ter jo pripeljal k svoji bateriji. ITALUANSKO URADNO POROCILO. 11. marca. Dne 10. t. m. samo redke artiljerijske akcije, ki so bile v zoni Adizke doline m vzhodno Gotice posebno ljute. Na Krasu je bil vdiralni poskus v naše crte na visini točke 144 gladko zavrnjen. Lepo vreme pospešuje obojestransko le-talsko delovanje in metanje bomb. Na naši strani ni bilo škode. Zvečer so obstreljevali naši letalci Milje in ladjedelnici pri Sv. Roku in Sv. Sa-bi v zalivu v Miljah. Opazili smo velike podare. r«Wm«rtal C poročilo, da ie mosre! itainan.skf pamik »Alber-to Treve^i« po močnem topovskom boju vbežati pred sovražnim podmorskim čr>!rjom. Indirektno obramb-no sredstvo ie nojrosta menlava voznih črt. Poskrbi se nolarrvma tb to, da bodo vozile trgovske ladie v ?ku-pinah v spremstvu bojnih ladij. Med tem pa mora ijtAtvo hraniti v go* spodarstvu in se aržati discipline, da bo promet minimalen, ker ćelo ako neha raidiralno delo podmorskih čolnov, ne bo skupna tonaža trgovskih flot Italije, zaveznikov in ne-vtraJcev stadostovala za navadne po* trebe, Aprovizacila Italije. Državni tajnik Caneoa je u-javil kot generalni kamisar za apro-vizaciio: Z uvozom, ki ga pričakujemo in z domačimi zaloga-mi žita bo Italija vzdržala do nove žetve, ako se bo z moko pri-merno štedilo. Ako imajo Itall-jani pogum. doprinašati žrt-v e, je zmaga gotova, sicerjego-tov poraz. Ureditev klanja živine mora odstraniti primanjkanje. ko-likorjetošemogoče. Za uvoz sladkorja n i ladij, sicer pa se slad-kor nadomesti s saharlnom. Masti ne bo zmanjkalo. Izvoz olivnega olja je prepovedan. Stroga ureditev potom kart se izvede v vseh provincah. Naj-skrajnejša preizkušnja nas caka, Sedaj se odloči obstoj domovine in svo-bon karte za kruh, moko, meso. mast in slad* kor. — Ministrstvo je zaukazalo, da se v nadomestilo za sladkor spravijo v promet izdelki iz saharina; prodaja vseh sladkarij, izvzemši čokolado, je prepovedana. — Italiji primanj-kuje vsled morske zapore posebno umetnih gnojil, katera bi se rabila posebno sedaj na spomlad v polje-delstvu. Kazne politične vc-ti. Li = Pravda dr. Đreica prot! gra-škl »TagespoŠti«. Dne 12. marca bi se bila morala v Gradcu dognati obravnava o tožbi odvetnika dr. Brejca zaradi žaljenja na časti proti odgovornemu uredniku »Tagespo šte« Castellizii. »Tagespošta« je v nekem članku leta 1914. dolžila dr. Brejca srbofilstva. Pri prvi obravna-vi je bil urednik Castelliz obsojen na 100 kron, a vsled podane ničnostne pritežbe je bila sodba razveljavljena. Pri obravnavi dne 12. marca je bila dosežena poravnava. »Tagespošta« bo izrečeno obdolžitev z obžalova-njem preklicala in priznala, da je dr. Brcjcu storila krivico. Vrh tega bo »Tagesppšta« plaćala neki znesek za podpomi zaklad vdov in sirot mo-štva III. kora. Na podlagi te porav-nave je dr. Brejc umaknil svojo tožbo. =^ Eerolinskl proroci se zopet oglasafo. »Vossische Ztg.« ob javlja v vsenemškem duhu sestavljen čla-#nek, v katerem zopet napovedujc da bo v najkrajšem času proglašen § 14. nemški državni jezik. Slovar" posebno pa Čehi, s strahom pričaki jejo dne. ki bo prinesel monarhiji te veliko delo.« S tem. da bo konec do- 59. štev. »SLUVENSKJ ftAKUU*, goe 13. marci 1917. Stran 3. vanskim naporom, kl so hoteli Iz >^r- strije napraviti siovansko državo. = Poljske zahteve slede Galicije. Kakor porocajo Ivovski časopisi, so Poljaki glede preuredbe Galicije stavili slede^e predioge: Dežela naj dobi zakonodajni zbornici odgovorno deželno upravo za notranjo upravo, pravosodstv«, nauk javno var-nost in deželno kulturo. Zakonodajni zbor naj ima dve zbornici. Skupne-mu zboru naj se odvzame: ugotovi-tev temeljnih načel za pouk v ljudskih, srednjih in visokih šolah. ka-zenski zakon, policijsko, kazensko in civilno zakonodajo; zakonodajo o rudarstvu, o organizaciji sodnij in političnih oblasti, občinsko zakonodajo, nstanovitev g-aliških trgovskih zbor-nic, zakonodajo o kreditnih in zava-rovalnih zavodih in o domovinski pravici. Za Galicijo zahtevajo tuđi kameralna posestva, prosto razpola-ganje z domencirm. grozdovi, solinami. rudniki, petrolejem in nafto. — Z nemške strani se označujejo ti pred-iogi za nesprejemljive. = Po odgodiivl hrvatskoga sabora. Oficijalno glasilo hrvatsko-srhske koalicije »Hrvatska Rijcć« objavlja članek, v katerem poudarja, da je bil hrvatski sabor tokrat prvič v vojnem času odgođen brez kralje-vega reskripta, le vsled ukrepa sa-fcorskega predsedništva. To je znak, da so razmere v hrvatskom saboru normalne. ^H. R. opozarja, da so vse debate stremcle za tem, da se hrvatsko pravo re ?e ohrani, temveč tuđi razŠirL Adresna razprava je zlasti pokazala, da hrvatski sabor ne samo od srca pozdravi ?a svojega vla-darja, ternveč da v teh težkih časth skrbi tuđi za nujne potrebe naroda ter j?h odkrito fn iskreno iznosi pred vzvišenega svojega vls.darja. Adresa, ki je bila sprejeta v ^ahoru, odkrito pravi, da je hrvatskemu narodu treba ujedinjenja, da marajo vsi njegovi deli biti združen!, ker le tako je mogoče, da se narod razvija do one stopinje, kjer more izpolnjevati svoj historični in nacijonalni poKiic. To skupno težnjo so izrazili vsi trlje adresni račrti. V tem vprašanju je doseženo popo*no narodno jedinstvo. To so poudarili tud i onozicijonaini provomiki. In to je dokaz, da je sabor razume! svoj r>ok!rc krvt rredsta-Vitefj naroda. Mortfa je bilo to-Irratno zaseđanfe ne le naflenše, temveč tuđi nafkomtneiše. Morda pridejo drevi, da ho h-sd^oe ?as?da-nje še p'cdovitejše fn za narod še koristne^e. =r SVnral^nio rekonstrukcijo osr*Jfefra k?^-!nc*?a nanov^cUri^o razni budimpeštanski listi. Opozicija ie sedaj baje pnnravljlsna vstorrti v m1'-ni?tr$tvo, vr katerem bi ostal tud! grof Tisza, trx!a ne kot rninistrski predsednik. Novemu kemcentracij-skemu kabinetu naj bi načelova! at! grrcf Zichv ali Wecker!e ali grof Khucr-H~d»rvary. Od opozicije naj bi vstopili v nrmstrstvo grof An-drassv, grol Apoonr in edei član Karolvjeva skupine. V vladni stranki izjavliajo, da so te vesti le kombinacije. = O po!}sk! arm*$i razpravijalo v zadnjem času nemskt listi. »N. M. N.« objavilajo članek. ki dokazuje na podlagi izjav dveh poljskih častni-kov, da bi mogla Poljska do konca aprila, vštevši že obstoječe legiie, irrteti 60.000 mož, do Jeseni pa 300.000 mož. »Opozarjamo Poljake, da je zadeva njihove armađe živlien-sko vprašanje njihove države. Nem-čija in Avstrlja sta osvobodili Poljsko ruskega jarma, pričakujeta na, da se bodo Poljaki polno zavezati svoje dolžnosti. ki j!m jo je naložila osvoboditev. Tišti poljski Vrojfi. ki so uvideli, da se morajo Poljaki za svojo domovino sami boriti in dokazati, da so zreli za svobodo in samostojnost, postajajo vsleđ počasnosti, % katero se zbira poljska armada. vedno bolj nezadovoljni in nestrpni. Klub za državno samostojnost Poljske je ćelo že zahteva! prisilno re-krutacijo, za katero kažeio poljski kmeti posebne simpatije. »Goniec WIeczomy« svari poljske merođaj-ne kroge, da naj pazijo, da ne bo prepozno. Potrebujemo arrnacSo; če ne gre tako, mora it! pa drugače. >M. N. N.c pozivlja poljski narod, raj pospeši organizacijo armađe. Za Poljsko samo je to asođnesra pome-na. — KaJcor porocajo razni poljski listi, ofostojajo d'ference ^!ede organizacije poljske armads v tem, da zahteva poljski državni svet administracijo armade zase in da se protivi prisegi poljskih vojakov, ki bi se ne glasila izrecno le za poljsko državo in bodočesra po^sk^ra kralja. = Nemčfja In Mehfka. Berolin-ski dopisnik »Arbeiter Ztg.« objavlja o tem vprašanju zanimiv članek, fx katerega posnemamo: Znano je, da se je nemškemu državnemu tajniku Zimmermannu ponesrečil njegov po-skus, pridobiti Mehiko v slučaju vojne z Žedlnjenlmi državami na stran Netnčije. V pravem potnenu besede *• niti nm motm govoriti o pooesr*- čenlu njefioven nacrta, toda nacrt je priiel \rjavno«t in isvadeii so za njega ravno oni sloju katerim naj bi bil ostal prikrit, in to je vzrok. da je smatrati ves nacrt za ponesrečen, ker taka je usoda Ujnih diplomati6-nih pogajanj. — Dne 19. januar ja, ko še ni bilo viueti nobtoega grozečega oblaka med Nemčiio in Zedinjenimi državami, je posla4 nemški drža\Tii tajnik Zimmermann nemškemu poslaniku v Mehiki von Eckardtu pismo, v katerem ponuja ob srečnetn iziđu vojne, če se postavi Mehika na stran Nemčije, Teksas in Arizono ter razvija načelo, da je treba preko Mehike poskusiti iztrgati Japonsko iz objema entente. Negotovo je, ali je pismo dospelo do nemškega poslanika v Mehiki ali ne, gotovo pa je, da je Wil$on prvi izvedel za to pismo, oni \Vilson, proti kateremu je bil ves naklep naperjen. Gotovo je tuđi. da je Wilson vede! za ta nacrt že mnogo prej. predno je nemlki dr-ža\rni tajnik mogel slutiti, da so mu znani njegovi naklepi. VVilson je imel torej v rokah bombo, kl io je lahko v ugodnem trenotku izrabil in to je tuđi storil. Uspeh ie bll tak, da ga nemika diplomacija ne more biti vesela. Gotovo je sedaj vsaj to, da do zavezništva ne bo prišlo. — Mehi-kanski zunanji minister ?e že uradno raz^lasil, da mehikanska rlada ni dobila od Nemčije nobene ponudbe za zve^o m o jaronski vladi poroća »Matin«. da smatra japofiska vlada nemški komplot kot nekaj jrorostas-negra. — Drugo vr»rašanje je, ali je mogla Nemčija obljubiti Mehik^ tako veHk kos Zed'^jenfh držav ali ne. Ali se ni morala Mehika vpraSati, vaj" lahko Nemčija stori ▼ tem oziru. To si je morala mehfkanska vlada sama reci. da bo morala sama izvo-.icvati. kar bi ho-tela dobiti, morala P3 si je priznati tuđi, da proti Zen5ko. Kako je to nemški državni kaneler ra-čimal. se ne <*n pres^?t! m k<^:ko verietr-osti je bHo. da %m rrru načVt po?reči. dare« tuđi rn več m^oce reci. — >rerr?ko Č?^on?sje se crne-?i'je v pn«rla\ifT!eTn na to, da izjavi i a, da je račrt mor?T;cno hrezhlben. ker si srne vsaVa država i5=vati zavezni-kov profT sovraž^ikn. Temu ni n«rx>-rekat?. Gotovo pa )e ^ta dn?jjrf strani tuđi r!^ ie dala nerrška ^"'^rnacija z odkritjem te*a n?^rta Wi1so?m ▼ roke prav ceno oročje m pripnm^^a ententi do prav cer»eir« uspela. Vs* Amerika danes pr^kir>cva Offrrrčfm^a in Amerikanci smatrajo ves nacrt za nesnosno vme«tvar»je v američke zadeve m za rx>?Vti5rn rsnnć na r*e-žele Zec?inier**h dr^^v. Tn fo ogorčenje bo v Ameriki §e nar?Ščalo, ra to bo gotovo skrbela ententa. — Toda, dasiravna je ves ta dofodek zelo ne-razveseljiv, dasiravno mors im^ti tuđi 2^elo r?e;jube pos'e^Tce, cert'a?ne države so do sedaj dokazale, da ve-do kljub nerodnosti. ki jih vcasih z»?rreš^ dip!<>r>-»ti, znra^r^vati, Z3to se rudi ne strašio pesledic tega od-kritja. = Rusko zlato. »Russk!ja Vjedo-mo«ti« prinašaio interesantne podatke o stanju zlate rezerve v Rusiji. Tako je zna Sala zlata rererva 8. novembra 1916 v Rusiji 1599 milijonov rubljev. 16. novembra 1916 pa že samo 1467 milijonov, ker je bio 132 mi-h'jonov poslanih r»a AnsrleSko za kreditne operacije. To se je med vojno že dvakrat zgodilo in sicer je bilo poslanih na AngJeško sredi «entem-bra 1914 kakih 74 milijonov rubljev. Vsesra skuDai ie bilo tore! odpocjartih na Ani?!eško 300 milijonov rubljev v kritje ruskih posojil. od katcHh je prevzela Anplija 6 milijard rubijev proti krit ju 4 do 5%. = Zi?rota proti angjeiVrma ministrom a. Dne 10. marca je bila izrečena sodba o procesu zaradi zamte proti ministrskemu predsednikn Lloyd Georjjeu in proti ministru Hen-dersonu. Zarotniki so nameravali ta dva umoriti. Obsojeni so bili: gospa Wheefc?on na 10 let, Alfred Massu na 7 let, VVinie Mas3n na 5 let. Havriet Whee!don je bila oproščena. = Irska. Preko Amsterdama no-ročajo. da bodo irski naciionalisti v ponedeljek zopet zahtevali, da se določi dan za debato o frskem proračunu, pri kateri bi prišla na vrsto tud! draga irska vtn-asania. -Ttsti iz pniintA tul Za otroka. Kakor znano, |e bila po inicijativi cesarice Z!te uvedena velikopotezna akcija »Za otroka«. Iz sredstev te akcije, ki je dobila v krat-kem Času že znatno podporo, je nakupila vojnopomožoa pitama miri- i strstva za notranj« stvari za tnkrat većie množine obuvaj, ki bodo rax-deljena sedaj v vsej državu Za Primorsko je biio doiocenih približno 30 zabojev (2400 parov čevljev), ki jih bos ta razdelili deželna komisija za varstvo otrok ta o&krbo mladine, ozi-roma organizacija oskrbnic vojnih si-rot. Slednjdinienovana organizacija ie dobila dalje od akcije »Za otroka« 30 zabojev švicarskega kondenzira-nega mleka in 5 zabojev čokolade za reiekcije učencem. iz msieta vjetniitva piše »Ed.« Ludvik S f i 1 i g o j iz Medanc pri Gorici: Tu nas je mnogo Slovcncev. Delamo železnico (Nikoiajevska že-lezna doroga, stancija Sudovo, Kon-tora: K. F. Borziakov.) Jaz sem že 21 mesecev tu. Pošiljamo prisrčnc pozdrave vsem in vsej naši mili Sloveniji vsi tukajšnji Slovenci, posebno pa — razun mene — Josip Pašku 1 i n, tiskar, doma iz Štandreža pri Gorici, in J. Morgan iz Šmarij pri Kopru. (Karta je datirana dne 26. decembra 1916.) Cerkijanska podružnica »Slov. planinskega društva« v Cerknem na Gorižkem sklicuje letni občni zbor za nedeljo. dne 18. marca ob pol 8. zve-čer v gostilni gosp. Ign. Kalana, čla-ni in Eostje so vljudno vabljenu Trije It&!rjani so imenovani za Primorje v preh ran je vanjski svet na Dunaju na podlagi 5 2 statuta tega sveta. Imenoval jih je z vodstvom urada za ljudsko prehrano poverjeni minister. Ti so: mlinski nadzornik Julij Benarđon v Trstu, goriški de-želni glavar dr. Faidutti in državni poslanec Valentin PittonL Kljub ogromni večini slovanskega prebi-valstva v Primorju, ni imenovan v ta svet nieden Slovenec ali Hrvat. 100 !et stara bejun5ra. V Vurbeku pri Ptuju živi fcegtmka Anceia Silović iz Istre, ki je dosegla dne 3. marca 100 let. Imeia je 11 otrok. živih je še 6. Grof Herbcrstein je starko, ki je še krepka, obdaroval z večjo vsoto de-narja in pogostil vseh 230 tam se na-hajaječih bejruncev. Iz Uubna na Zgor. Sta?erskem se nam piše: Dne 3. marca je umri v tukajSn.ii rezervni bomišnici g. Vilj-ko B r e js: a n t, enoletni prostovoljec, korporal kranjskega domobranske?:a pe?.polka št. 27. Imenovani je bil go-riški Slovenec, študiral na učitelji-scu v Gorici in Ml pred vojno učitelj v kanalskem okraju. Boieval se je na niski, tirolski in soški fronti celfh 18 mesecev. kjer si je tuđi nakopal za-vratno pljučno bolezen. Bil je star sele 26 let. Dva brata se nahajata tuđi na bojnem polju, tretji službuje kot asistent pri južni železnici v Vor-dernbergn, četrti živi pri očetu - be-cunen v Ljubljani. Umrli je bfl pokopan na tukajšnjem centralnem poko-pališču dne 6. marca z vojaškimi častmi. Pogreba se je udeležil tuđi del tukajšnjc slavenske kolonije. Dva ocenaša v slovenskem Jeziku, kate-regra je pokojni tako Ijubfl, sta bila v zadnje slovo ubpgemu Viljkotu. Hvala se izrelta za to gospodu vojnemu kuratu, dežeTanu umrlega. Namesto venca in Čas'nega strela ob odprtem grrobu. se posije Ciril - Metodovi družbi med rukafšrjjimi Slovenci nabrana znatna vsota. Zapie^-nba premoženlt, Deželna sodniia v Inomostu je odredila za-plembo premoženja dr. Tulija Ban-flchi v Pulju, ker je osumljen zločina pobe^ra in zločina proti vojni sili. Ena !zprazn)ena prebenda ustanove za plemenite srospe poknežene gfrofije Ooriško - Gradiščanske se s tem razpisnje, z opazko, da imajo prosilke predložiti svoje prošnje v šestih t e d n i h pri sroriškem de-želnem odboru (Ditnaj VIIL. Schle-singerplatz št. 2/III.). Razpis štipendijev. Razpisujejo se trije dežclni Stipendiji v znesku po ćnn kron, ustanovljeni od dcželnega zbora v spomin na 40-. oziroma 60-letno vladanje Nj. Veličanstva presv. cesarja Franca Jožefa I. Za to ustanovo se morejo potegovati diiaki, kl so sinovi očeta, rojenega, stanujoče-jra in pristojnega na Ooriško - Gradišćansko in so slušatelji na avstri}-skem vseučilisču. na tchnikl ali na višjem poljeclelskcm zavodu. Stipendiji se podele začasno le za eno aka-demično leto, t J. za 1916/17. Prosil-ci naj predlože svoje vlosre podpisa-nemu deželnemu odboru do 25. marca 1917 in naj Jim prilože rojstni list, domovnico, ubožno spričevalo, fre-kventacijsko spričevalo in dokaztlo o sedanjem nčnem napredovanju. — Od fforiSkesa deželnega odbora na Dunalu. liče se rrtnar n dela ni Kranj-skem pod jako ujrodnimi poro]!. Na-tančnejš« pojasnila daje »Posredo-valnica za jrorlSke bemince«« t L|ub-Ijanf, Dunaj?ka cesta 38/1. Spcm!n?afte se ^Rdečega lcrliaM. Sonjmo iojiSki domove! Naši vrli voiaki so zapustili ćo-raači krov in se na cesarjev klic podali odbojno polje. Kakor vojak v tujini vedno z Ijubeznijo misli na svoj dom, tako snio tuđi mi v mislih združeni ž njimi in jim želimo svojo ljubezen tuđi z dejanji izkazati. Sai stoje v boju naši bratje in sinovi, naši rojaki! Na vseh frontah se snujego voja-ški domovi, prijazni prostoru v ka-terih naj vojaki v prostih urah naj-dejo počitek, vđobnosti prijateljske družbe in zabave. Tak vojaški dom ima svojo knjižnico, slike, postreže vojakom z igrrami, godbo, s pisalnimi potrebščinami in, če Ie mogoče, tuđi s kantino. Seveda tak vojalki dom ne more vojaku, ki priđe iz strelske-ga jarka, nadomestitl domovine, oče-tovske hiSe. domače vaši m ljubljene družine, pa vendar bo vesel in srečen, če stopi v vojaški dom, v katerem vidi na stenah slike svojih domaćih kraj©y, najde knjige in časnike v materinem jeziku, čuje pe-vati domače narodne pesmi in se more prijateljsko razgovarjati s svojimi rojaki. Saj je za marslkaterega vojaka, ki že leta stoji v bojni crti, red-ka sreća, da more bivati nekaj ur med suhimi in toplimi stenami, da se more vsesti mimo k mizi, se razgo-varjati v materinem jezika, vzeti iz omare lično knjižico ali se vsesti k pisalni mizici m s pravim peresom napisati na lepem belem oapirju pismo svoji • ženi, svojim otrokom ali staršem. Take rnajhne ndobnosti, ki si jih mi doma vsak trenntek lahko privožč'mr*. so za ma rsi ka terena vojaka nekaj tako redkega, da mu naredimo največje veselie, ako mu jih preskrbimo. TaVi v^jaski domovi se snujejo na važnih krajlh v etaDnem prostoru in tuđi neposredno za bojno čito. Snovati so se začeli vojaski domovi po želji in naročilu Njegovesra Veličanstva. Na Dunaju se je vršilo dne 26. februarja t. 1. sijajno zboro-vanje v navzočnosti članov Najvisje cesarske hiŠe, ki je izdalo oklic na nreblvalstvo. naj za telesno in dn-Jlevno okrep;!o naš-m vojakom usta-navlja vojaške domove. Temu pio-menitemu namemi se je prebivalstvo naše države z veseljem odzvalo. V Luibljani se je d^e 6. marca 1917 se-stal rKKitpisarfi Slovenski odbor za vojažke domove, ki se obrača do vsega našega prebivalstva. da pri-speva k nstanovitvf vois^kih domov. Vsakclo. ki nstanovl rojaški dom/bo-disi občina, župnija, zasebnih ali šo-1a. nm pravico, da tuđi do!oči roja-?ki c**če]*V; fr» da vo?«5ko?7Tn d/>mti ime. Stroški takejra "tfoma so 700 do fooo kron. ker velik dd oprave oskr-bi vojnoDomžnf urad na Pirnajn. Kranjska dežela se *e Že izjavila, da !»«tanov1 Stiri vojaške dome — naj temu vzgiei^a 5'ede javne kornora-cife in rascbnfki, da dobe naSi vrii rojaki čim več dobro urefenfh t>t\-ij»rrt?h domov. Nai dam je v?ak. ko-7'Vor more. Nam«n ra?eo-v?od koder ^e nahaiato s'ovenski odfleTki, preskrbimo, da na^i rojaki rodi v tuf!ni dobe kos domovine. Darovi se naj nošHiajo na Kranjsko ^eže^o blagajno z označbo »Za voja^Ve domove«. Slovenski odbor na Kramskem za vojaške darove: Dr. Anton Borta-ventur?» J e £ 11 č. knez in škof. Dr. Ivan Snšteršič, dež. glavar, predsednfk. Dr. Ivan T a v č a r, župan sto^nega mesta Ljubljane, pod-predRedrtik. Dr. Vladislav Pegan, I dfž. odbornik, tajnik m blaffajnfk. I Anton B e 1 e c, načelnik Kmečke žu-nanske zveze. Tvan C a d e ž, mestni katrhet. Karei Dermastija, vod-, ia slov. trsrovske sole. Andrej K a -I a n, prelat fn stofrti kanonik. Ivan Knez. predsedmk Trgrovske in obrtne zbornice. Ivan K r e sr a r. pred-srd-nik Obrtno pospeteva?neg"s za-voria. Dr. Evcren L a m n e. dežeinl odbornik. Ces. sv«tnik Gustav Pire ravnptelt c. kr. kmetHsVe dm-?ne. Karei P o 11 a k st.. predsednik Kranjske deželne banke. Jvan S a -m e c, predsednik trsrovslcega ^re-nr'Ja. Josip S i i k a, stolni kanonik. Iran S t e f e.1 urednik. Dr. Karei T r i 11 e r. dež. odbornik in pod^u-ran ljnnljanskf. Mat!fa Z a m i d a, ravnatelj deželnih araddv. Dnevne vesti. — Imenovanje. Za justičnegra praporičaka pri vojalkem pravdni-štvu c. »n kr. divizijskega sodišča v Zagrebu je imenovan dr. Josip P u č-nik. — Oproščenfe cozđatrkega osobla od v^laike službe. Prošnje za oproščenje nenadomestijive^a zoz-darskesa osobja. gozdarskih uradni-kov, lofcarjcv in čuvajev, gozdnili deiftvctv« iagarj*v, prtvomikov in plovcev lesa) r nameti, da sekajo odpravljajo les ter pripravljaj«* smrečje in hrastovo lubje za pridobivanje stroHl v letošnji pridelovalnl dobi, je na uradno predpisanih obraz-cih vložiti najkasneje do 3. aprila L L neposredno pri c. kr. poljedelskem ministrstvu. Obrazci za take prošnje &e dobe kolkovane po tri krone pri okrajnih glavarstvih. — Oprofitltev planžarskega osob-|a. Na pr^dlog trgovinskega ministr-stva so odredila osrednja vojaška obiastva, da se more za čas od L maja do 15. oktobra t 1. oprostiti od vojaške službe neobhodno potrebno planšarsko osobje. Ta odredba se na-naia na vse starostne razrede, v ko-iikor oni, ki naj se oproste, ne spadate k armadi na bojišču. Za zadnje bo svoječasno izdana posebna odredba. Prošnje za oprosti te v je vlagati kakor v prejšnjih letih pri krajevno pristojni politični okrajni oblasti. — Neznan] umri! vo|akL Ravno-kar izdani številki XVI. in XVII. ta-bel s fotografijami neznanih umrlih vojakov in v spremstvu armade se nahajajočih civilnih oseb ste bili raz-poslani na vsa okrajna glavarstva na Kranjskem in mestnemu magistratu v Ljubljani, kjer sta razpoloženi na vpogled vsem prizadettra udele-žencem. — Iz niskega vjetništva so se oglasili sledeči vojaki 97. pešpolka; korporal Maks Tence, Sv. Križ pri Trstu: Janko Sedmak, Sv. Križ pri Trstu in Josip Cjak, Kontovel pri Trstu. Njih naslov je: Rers, Bog. Rud. Nr. 14, Ekaterinskaja gubernija, Eka-terinskaja železnaja daroga, stanolja Jasinovataja, Rusija. — Iz ruskega vjetništva želi vesele velikonočne praznike vsem svojim znancem Franc Polanc, zem-ska gubernska bolnica, Smolensk. — Dopisnica je datirana z dne 15. Jann-arja. — Christoforemn nčoenm ki vzsoievalnemu zavodu v Ljubljani je izreldo c. kr. dežeino predsedništvo za Kranjsko za izkazani izraz so-žalja povodom smrti Nj. Veličanstva cesarja Frana Josipa I., oziroma wr podano izjavo vdanosti Nj. Veličanstvu cesarju Karlu I. pri nastopu vla-* de najsrčnejšo NaJviSjo zahvalo. — Osebne novlce s pošte. PošU na oficijantka Amalija Sajovic je imenovana za poštarico v Begunjah na Oorenjskem: nadalje so Imenovane naslednje poštne aspirantke za poštt ne oficijantke, in sicer: Oizela fteU mich za Opatijo. Marica Horvat za Skofeljco, Jožica Qilly za Lovr«t Marica Ferlan za Pazfn, Allce Ernat za Buje, Ana Demark za Trst Anica Zorec za 2iri, Karmela Ragusin. M»* rica Glasar ter Marta pl. Vita« za Trst L, Marica Saitz za Dolenji Lo. gatec, Kristina Srnnk In Marica PerK za Lovran, Anica Pečlrer in JnlilaiNi Pivk za Idrljo, Vekoslava Nussdor-fer za Ajdovšcino, Evgenija Miklož za Lošinj Mali ter Pavla Modic za Barko vi je..— Premeščeni so poitni oficijantje; Ivan Bregant iz Idrije iia Je*enice na Gorenjskem, Ivan Sftli^ goj iz Pazina v Trst ter Josip Andro4-na iz Trsta v Pazin; premeščene so nadalje poštne oficijantke, in sicer: Karla Dolejs iz Pazina v Sv. Ivan pri Trstu, Olga Mrevlje iz Voloske v AJ-dovščino, Alojzija Oilly iz Lovrana v Tržič. Umirovljena je poŠtarica Marica Podkrafšek. — Razpisano je po« štarsko mesto v Št. Rupertu na Do-lenjskem. poštnesra ekspedienta me* sto Sv. Peter v Šumi (Istra) ter ena* ko mesto v Šmarji pri AjdovSčinL — Zofffe Zvonarjeva r deželnem glod2!i*ču. Jutri zvečer se po dolgera času zopet dvigne zavesa v dežel-nem gledafišču in obliubuje $e, d* borno odslej večkrat imeli v dežel^ nem £-ledajišču umetniške večere, kar je odvisno od uspeha jutrišnjega večera. Namerava se med drugim prirediti tuđi skupno gostovanje na«1 ših slovenskih umetnikov s kraljeve-^a hrvatskega gledališča v Zagrebu m hrvatskega gfledaliSCa v Osjeta. Sloves gospe Zofije Zvonarjeve naat je jamstvo, da borno na jutriSnjom dramatičnem većem v deželncm g\fy dališču hneli izređni nmetniški uži-tek. Predprod?!?a vstopnfc se vrli danes od 4. nr© đalfe pri blagajni v, đerMnem yf«dRlišcii. Občinstvo opcP zariamo. de. ^e jntri v sredo začnoi dramatični večer točno ob */4 na & uro zrecer, zato naj cbčinstvo blafirot-hotno pravočnsno zalede prostor«. — Leon Drseutfnović. V Osjektf fe naporna utnrl ravnatelj ondotnejj^ hi%ra^skeura gledaliŠča, ruH na Slo* vpr«<:kem in zlasti v Ljubljani m ▼ Trst« dobro zr«xm? cr, Leo«i Draga* t i n o v i ć. Pokojnik je bi! rodom ti Zaoreha. *ner je KA ni'ecrov'oče mmo| trsfovoc. Še kot deček ie Draeutino-vić rtoriesmil ori doma in ie v»tot5il ^ notit?očf> crledal^ko družbo, kler Je i imf! dr»evnp^. A m^adi Dr^nt'noviĆ. dasi Je maral rudi nrestavHati kulise in ne-nosati ^ledalf^ke V*$te. ie bil vendar I udovoU«, da je I* mofftl naitorti Stran 4. .SLOVENSKI NAKUU-, one 19. marca 1917. 89. Stcv. pa deskah, o katerih govore, đa bafe pomenijo svet V starosti 18 let Je jprišel na zagrebSko giedal&Se, kjer fe ostai đve leti, potem pa je astano-$r\\ svojo lastno potovalno giedališko družbo, s katero je potoval zlasti po jBiavoniji, Bosni in Dalmaciji. Tuđi pr Crni gori je prlredil nekai pred-stav. med drugimi }e vprizori! tuđi jtero o bitki na Kosovem polju in je Batti predstavljal izđajalca Brankovi-jta. Te?a večera ni žive đni pozabil. ! .Crnogorce je namr«č prevzda taka ieza nad izđajaleern Brarikovićem, Ifla so se hoteli lotiti Dragutinovića !n je ta Ie s težavo ia z rvijačo utekel ; tetinam. Već let je toil pokojnik tud! ! pan slovenskega gledalaca v Lju!)- | tami \n režiser. Bil je Jako spreten fn fveston igralec m dbčinstvo ga je jir.eto jako rado. Ko je nastala narodna sramota, da je nehalo slovensko iSieaallšCe, ie Dra^utlnović zopet se-stavil potovalno družbo, s katero je uastopal v Dalmaciji in v Srbiji, do-kier ni bil poklican za g!edališkega ravnatelja v Trst, kjer je srečno in ,uspešno deloval štiri leta. Zcpustiv^i Trst, je postal ravnatelj v Osjeku, •Ker ga }e zdaf dohitela smrt. Bil je ^impatičen ter inteligentan Človek, Jako soreten izra^ec in mož, ki je pozna! svet in ljudi ter gtedal z neko ironijo na vse okrejr njega. — Za gensralnega ravnatelja Icranjske kmetijske družbe v IV. razredu drž. uradnikov je bil imenovan fk>sedanji ravnatelj gespod Gustav Pire. — Umri n v stirosti 76 let mani bivši stavbenik in hilni posesmik go-spod Fr. F a 1 e s c h i n i. — Prepove Jano PGlnfente in prodaja cigaret. C. kr. finanCno ravnateljstvo nam piše: V zadnjem času se je opazila, da si iščejo raziične osebe svoj zaslužek v polnjenju in potem v prodaji cigaret, posebno po gostiinah in kavarnah. pogosto tuđi na koio-dvorih ali ob žeiezniških progah na vojastvo. Drugi se zopet pecajo s polnjenjem cigaret na račun tretjih oseb zaradi d o b i č k a, ne da bi tnla pri tem nameravana prodala iz-tieikov. Za prodajo samonarejenih ci-grret se poslužujejo v mnogih prime-rih ćelo starSi svojih nedoletnih ocrok, kar je posebno ob žalova ti. Da se razširjenje ten nerednosti v vseh označenih pogledih kelikor mogoče ipmeji, te s tem opozarja. da vsefcuje prodaja sr.monarejcnih cigaret težak doJiodarstveni prestopek, za kateri je doiočena in sicer tako za pro-ilajatca kakor za kapca ta-tlh cigaret občutijiva kazen. Pa tuđi jamo polnjenje cigaret za račun drugih je, če se polnjenje vrši na obrtni pačin, to je, če se ne polnfjo cevke fama iz gole prljaznosti, marveč za-rađi z^aslužka ali dobfčka. ali pa ćelo v itaraen prodaje, kaznilvo po doho-; darstverrem kazenskem zakonu. V vr,eh teh primerih ni glede kaznjivo-sti razlike, kake provenljence je to-bak, s katerim se cevke poln^io, tn Je samo podl?^a za kazen pri tobakih, ti ne prihnjajo iz đohođarstvenih sklađ!5č, nasprot! takim, pri katerih se to zgr> taki, ki nišo prav nič potrebni. Tako je nek -.gospedar ;::;htevai za ČiSčenje kar 12 kron na messc. Naiemni urad bi bil vsekakor drugačnega mnerja tn J>i to oderaštvo gotovo razveljavil. — Trgovina % ^fivainl ▼ BosnL Poročf!o ekspoziture c. kr, avstrij-skesra moMja v Sarajevu o trgovini ^5 slivami v Bosni za časa vojske je |pteresentom v pisarm trgovske in •brtnilke zbornice na vpogled. — Prlčetek sponitodi je bil po /Juđskem pravilu rčeraj na dan w. Oregorja. Samomor. Obesit se ^ v trerot-fcu duSevne zmedenosti posestnik Fran Drnovšek v Potoškt vaši. ob-čina Kotredež. Samomor je posknsil že lani. pa ga je bila reŠfla žen». N« okr«Bp6evaInJ podati na ZMa- neffl instu ob Južni železnM se je razdelUo od 1. Jutija 1916 do 1. lan«- arja 1917: 412 posamesnih porcij Jo- |Jie, 112 porcij ^rikuhe, 9M obedov, 'obstoječih iz juhe, mesa in prilrahe, 599 kloba* z zeljem, 66 porefl močna- lih Jedi, 18 porcij pečenke % i^rikuho, i SB5 porcij rečerij (guljal, pljuča af! jpodobno), 57 ponđj poltnte, 2961 [porcij čaja, 830 porcij kave, 25 porefl Meka, 2072 knihov, 183 porcij $tra, i 148 pokalic, 10 konjakor, 5 tinxmad, 31 steklenic mineralne vode, 18.5(50 svalčic. — Vsem plemanitim daro- ivalcern, ki so otnoffočili, da se Je tan načinom nudilo krepčUo te bolniiofe Si zopet v bolnflnioa potujočlm vqja- |py»_ iskrena b^aia. M fff^a |«a% ▼sam damam in goapodom te aosed-ajih RadaC, ki podpirajo okrapčeval-no postajo že iz za začetka vojne; osobito pa gospe baronici in baro-nesi Haan ter gosp« in 2Oi>po^: varnlŠkemu ravnatelju Krisperju. kateri darujeio ob vsaki priliki bogate prispevke. Siepćeva zahvala. Slepec rranc Dasarin in njegova lena v Hotiču pri Litiji nani pušiljata pismo, v ka-terem se vscai dobrotnikom, ki so jima potom našega upravništvi ali pa naravnost poslali podpore, iz dna srca zahvaljujete »Bog naj vsem ti-socerokrat povrne In proziva Se ia nadaijno naklonjenost« Kostrivnl^a, 5. marca. Goriški beguncu uaiiajajoCi se v obCini Ko-strivnici in v okolici Rogaške Slatine, se zahvaljujejo gosp. učitelju W erku v Sv. Križu pri Slaiini za njegova požrtvovalna dobrotljiva deia, i& ves trud in skrb, katero je imei dosedaj za nje. proseč ga, da jim ostane tuđi v boUoče dober, skrben zašCitnik. — Alojzij Abramič, Fran Luznik, ivan Nibrant, Terezija Pe-trovčič, Katarina GabrijelCič, Kata Golob, Marija Vižint Frančiška Kor-šič, Marija Pintar, Marija Gregorič, Frančiska Pintar, Marija Bensa, Šte-fanija Breian, Marija Gombač, Luci ja Meljavec. Velika bitka ob Sommi, najsil-nejŠi film vseh casov v Kino - Idealu. Originalni posnetek v tren delih. Vs« faze naivecje^a borenja točno po naravi Štlrie operater)! so pri posne-manju tega filma padli. Pozor na dne-ve predvajanja! Danes, torek do petka predstave po 2 uri, ob 3.. 5., 7. in 9. zvečer! — Zvišanje cen radi visokih nabavnih stroškov I. in II. prostor 10 vin.. ostali prostori 20 vin. ^ 1. Velika bitka ob SonunL Najbolj kritični glavni momenti. 2. Iz velike amerikanske serije »Rožnl tat« Ve-seloigra v 4 delih z Martinom Vtvla-nom. — Tudl za mladino. — Pozor! Soboto 17., ob 3. In 4. popoldne; ne-deljo 18., ob 3^ 4. 5. in 6. zvečer eno-urne predstave: samo Velfka bitka ob Soinml pri navadnih cenah. (Pri-merno.) — Soboto 17., ob 5., 7. In 9. zvečer: nedeljo 18. marca. ob 7. in 9. rv^ečer: 1. Velika bitka ob Sommi. 2. Doživljaj profesorja OsJandra, Nape-tozanimfv detektivski roinan v 5 de~ janjih. Fh-edstave ix> dve uri. Mladini neprimeroo. — Cenjene naročnlke, katerim je potekla naročba na »Slov. Narode alf pa v kratkem poteće, prosimo, da blagovolijo obnoviti naročbo čim prele. List se bode vsem netočnim naročnlkom ustavil dne 21. marca, ako do tega dne ne dospe poSiljatev v naSo roke. PoSfljatcv po Oekfh tra-]i preko Dunaja do 8 dni. Aprovizaciia. -h Moka se bo nakazo vala trgovcem v petek, dne 16. marca ob 4. popoldne. -«- Prodaja moke strankom se vr§i od torka. dne 20. marca naprej. -+• Oddaja repe. Pri mestni aprovizaciji se dobi iz MttleisĐovega skladiiča repa in koieraba brez krompirjevih kart in ne kakor Je bilo prvotno pcmotoma poroČano, Ie na te izkaznice. T- Jubilei Ta teden obhajam© 100. teden izdajanja kruinOi kart in nastopimo v prihodnjem v 101. Od-kar je mbruhnila vojna, je pa 138. teden. + PozIt kmetovaJcem, Id imalo mlade prašiče za pleme in za rejo na prodai »Kranjsko deželno mesto za dobavo klavne živine v IJubljani* Je uvedio obširno akcijo, da preskrbi vsakonrur, ki bi želei prašlče sam rediti, mlade prašićke tako kmetov>f-cem, kakor tuđi drujrim oaebam. To podj«tje ima namen, potpeiiti pra-iičerejo po ćeli deželi in tuđi v takih krajih, kjer dosedaj še ni bfla v splo-Inem v navadi, in sicer zato, da *• ljudstvo v prihodnje preskrbi z mast-jo. Da pa se nabavljo mladi pra5ičkif poxf\rlja »Kranjsko deželno mesto*, naj vsi prašičjerejci, ki imajo kaj mladih prašičev za pitanje, oziroma za pleme odveć, iste takoj prljavijo zakupnikom »Kranjskesra dežclnega me-sta«. Zaupniki >Kranjskoga deželne-(Ta m«sta« so nastavljeni po vseh ob-činah na Kranjskem ter njih ime po-ve dotično županstvo, v katerem po-uudnfk stannje, vsakomur, kdor bi frnel mlade praliče oddatl. Vse podrobnosti glede ođdaje in nakupa bodo pojaanfl! praličlerelc^m zaup-nlki »Kranjskega dcželnejfa mesta«. ViaJc prašiejer«j#cf ki tma na prodaj mlada praUOct, bo buko torej dobro lita prodai. s tem pa tuđi koristi! Otiđskl prehrani na Kranfekm prav kaltor samemn sebt Zato naj ora-šTčjerejci. v koIDcor ne bodo mogli sami spitatl mlađih pralićev, iste br«E odioga ponudilo zaopnikom »Knmjskegai đeielnega mesta* tm naj gledajo obenem, da se zaplodi kgšOMm mkw^ —***** mltfttt n^t msnskOi mil5ev. — »f^ranjsk^ deželno mesto za dobavo klavne živine v LJub- 1 i a n U. + Slađkor na Spodnjem Sta-terakam. Piše se nam: Mali trgovci so danes veliki reveši. Cn Izgled: Prebivale! štirih Jako obsežnih občin, ki so po tri in fttiri nre pešhoda daieč druga od druge, so za dobavo tako neobbodnega predmeta, kakor je si&dkor, — om*jenl vsi na eno samo občino, kjer je izročena prodaja sladkorja sdinole enemu samemu veietržcu. Ljudstvo je vsled tega prisiljeno hoditi ćele ure v dežju in v mrazu po sladkor. Koliko drage&a Časa se vzame s tem ljudem in to Se ob času največjega pomanjkanja de-lavskih sil Jn obuvah Naravno je, da je ljudstvo ogorčeno. Škodo ima pa tuđi mali trgovec. Vse dobave, pri katerih je kaj zaslužiti, so v rokalr veletržeev; njim gro vse na roke, mali trgovec, ki je omejen na skromni vsakdauji zaslužek, mora v takih razmerah propasti. Ker mali trgovci ne dobivajo sladkorja, je naravno, da kupujejo Ijudje tuđi druge reci raje tam, kjer dobe sladkor, zlasti ker bi sladkorja najbrže ne dobili, če bi ne kupili še kaj dru^ega. Kakor se čuje, se zgodi tako tuđi s petrolejem. Nuj-no je potrebno, da odrede oblasti raz-delitev sladkorja po občinah in da ne prezro tuđi manjših trgovcev v bolj oddaljenih krajih. + Dogoo in prodaja plemenske gove£e živine in goveje živine za re|o. Dežekia vlada razglaba, da se sme pod sledečimi pogoji ob spodai navedenih dnevih in v ondi omenje-nih krajih prignati in prodajati p 1 e-ra e n s k a goveja živina in goveda za rejo.in sicer: V po-litičnem okraju KoČevje dne 20. marca 1917 v Kočevju; v političnem okraju K r § k o dne 24. marca 1917 v Mokronogu; dne 15. aprila 1917 v Skočijanu; dne 23. aprila 1917 v Radečah- dne 25. aprila 1917 v Buč~ ki; v političnem okraju Kran] dne 30. marca 1917 v Cerkljah; dne 2. aprila 1917 v Kranju; v političnem okraju Litija dne 20. marca 1917 v Litiji; v političnem okraju R u d o 1 -lovo: dne 15. marca 1917 v Kandi-ji; dne 2. aprila 1917 v Rudolfovem; dne 17. aprila 1917 v Rudolfovem; v političnem okraju K a m n i k dne 26. marca 1917 v Lukovci; v političnem okraju Ć r n o m e 1 j dne 3. aprihi 1917 v Črnomlju. Glede teh dogonov se določa $e sledeče: 1. Vsi dogoni in prodaje se vrše pod vodstvom de-želnega mesta za dobavo klavne živine. 2. DGgoni se smejo vršiti Ie na oblastveno dovoljenem sejmiSčti dotične občine in se imajo priđe ti zju-traj ob 0.. končati pa ob 10. dopol-dne. Po 10. uri dopoldne »e prićne kupčija, čim bo vsa živina skupaj na-gnana. 3. Glede vsakega živinčeta se mora lastnik izkazati s pravilnim ži-vinskim potnim listom. 4, Vsak kupee, ki bi hotel kaj pri^nane živine kupiti, se mora izkarati s potrdilom pristojnega domaćega iupanstva, da rabi Živino za lastno rejo. Kupovati smejo žfvinorejci s ćele Kranjske, vendar pa se ne sme kupljena živina poslati ali gnati iz dežele. 5. Nakupo-vati smejo na dokonih edino Ie živi-norejcl; prekupci ui meSetarji so iz-ključenL 6. Prodajati se sme vsa živina na prigonu Ie po teži na tehtni-ci, ne pa »pocez«. vsaka kupČija iz-ven sejmlšča je prepovedana. 7. Priznati in kupovati se sme Ie živina z mlečnim zobom, to je v starosti do V/n, oziroma do 2 let. 8. Vso kupčijo bo nadzorovala posebna komisija* ki bo vodila dogon«, bo ugotovila, ako je živina prave starosti, vzdrževala na sejmllču red in se prepričala, da se dogon in kupčija vrSita po navedenih doiocbali. Vsaka sklenjena kupčija se mora naznaniti komisiji. Komisija bo sestojala iz enega stro-kovnega uradnika »Kranjskega de-želnega mesta z. d. kl. ž. v Ljubljani«, uradnega žrvinozdravnika in župana občine, kjer se prigon vrši. 9. Ko bo komisija izrekla, da je kupčija končana, je vsako nadaijno kupčevanje ne-dormstno ter se ima vsa živina s sej-mišča odstraniti. Shajanje po gostil-nah v okolici sejmišča v svrho sklepan ja kupčij in barantanja je prepo-▼edano. 4- CtnrtU Trgovinsko ministr-stvo je izdalo već predpisoT glede izdelovanja čevljev in glede cen. Na vsakem paru čevljev mora biti označeno, koliko vellajo v nadrobni prodaji. Za čevlje, ki so narejeni po meri, veljajo posebna navodila za preračunanja cese. Cena se določi po najvilii nakupovalni ceni vitevli delavčevo plaćo. Pri čevljih na me-ro je računati najviije cen« za blago, in 30 do 40 odstotkov za đeiavčevo plačo in režijo. Pri dragih čevllih je za režifo Izdelovalcev pribiti 18 do M odstotkov; dobiček izdelovalca in prodajalca je določen na 96 do 30 odstotkov. Ustanova se posebna sodi- tt*mib6*d»kdosataTUt v^ vtč račoMu tnđl bo Drsmpln zaradi navijanja cen. Kaznfve so tuđi pred-rtne cem za popravljanje čevljev. Namen tem predpftsom }e, urilari oe-ne za tevlje. Naredbe stopiio v vel]a-vo 10. aprila. ___________________\ Oton pL Detela t. Na svojem gradiCu pri Skofli Loki je po daljScm bolchanju umri bivši kranjski deželni glavar, član gosposke zbornice Oton pt De-tela,__________________________ Knllieunost. — »Slovan«. Prva številka se je razposlala dosedanjim in novim naročnikom. Da se dosedanja zamu-da đoniti, izideta 2. in 3. številka v skupnem zvezku v drugi polovici marca. Ta obSiren zvezek bo obse-gal obilo beletrije in bo imel sledeče umetniške priloge: Maksim Gaspari: Cvetna nedelja (butare) in Velika noč; Tratnik: Berači in J. Manes: Student. Prvi dve slikl bodeta v krasnem trobarv-n e m tisku, slednji dve v enobarv-nem izvršeni. — Prva Številka »Slovan a« je pošla m ker se je oglasilo še mnogo novih naroćni-kov, iziđe še enkrat v ponatisu. Prosimo mijno vse, ki se še mislijo naročiti na »Slovana«. da se naj takoj na-roče, da se določi število drugega natisa 1. žtevilke. »Slovan« stane za vse leto 12 K, za pol leta 6K.-Upravnlštvo »Slovan a« v Ljubljani, Frančiškanska ulica 10/1.______________________ suzne stvorL * AretacOe na Sedmograškem. Ogrrski listi javljajo, da je bilo na Sedmograškem zdaj aretiranih nad tisoč oseb, ki so povodom navala Romunov storili kažnjiva dejanja. 600 teh oseb je zaplenjeno premo-ženje. * Dr. Jure Ferrl t. V Imotsku pri Sulihi je umri ondotiri odvetnik in svoječasni dalmatinski državni po-slanec dr. Jure Ferri, zapustiv§i vdovo fn troje otrok. Dosegel je starost 51 let. BQ je odločnega narod-nega mišlienja in Iskreno vnet za bratst\'o s Slovenci. * ZdravilBca hi kopaffšča. Urad za prehrano je sklenil, da bo urado-ma poskrbe! za živila samo takim zdravUi^čem, ki so res potrebna za ozdravljenje bolnikov. Oostje ne bodo dobivali boijge prehrane, kakor tfomačim In Ie na posebna naka-zila. TucB Jlm ne bo do vol] eno, da bi ćele družine z živili preskrtrfjevale ali v okolici kopaliSč nakupovaJe živila. Sploh bodo smeti iti v zdraviliSSa in kopaliSča satno ljudle.ki fko. bo urad-no zrfravn!?kf> spriče\ra!o potrdilo, da so potrebni zdravi ten ja in še tem bo brvaem rvc>'o tahuslo -*a vso zhr^ in br^go g'cdc moje o~eo«. Jmam čis+3 >asno c?!o or' ?jgj: siujbi d>ucre 5?h*btnostt so m: figz. /ta sviđzn e ob 5uo;em ča-u vscrn / Smarje, 13> marca 19Ji[, m.ZATi 2a ST[>!ŽEHJE LCS. I.a britev iz srebr.isiega jekla K 3, -. 5 ; vnrnostni brivski an^rati nonikljanl K 3, 5 ; ^namka „Perfekt* z 6 klinam?, K 12, 15, 20; Dvorezne rezervne kline tucat K 450, 5, 6. Pn^i aparsti za siriženje las 9, 1!, 12 K. Premeni dovcl.ie-na ali denar nazaj. Poši'ja po povzetju -ili predplačihi c. in kr. dvornf založnik, J»n ricnr'S'' izvozna tvrdka, ; Most š*. IP-67. (Briii) Ccško. Glavn* k??tr!og vsakomnr ^rr.tis in franko. ■^W Ml I I I i IPM—MMB ■ I i I II IIIIM1H IH I1. mleka In sladkoris ■ I je najbolj zdravi io tedi najcenejša p rvbi se pri lekimanu TraVe«S7*a w I»rt-h !J«al srSTcn roterta. Ohvn-r ^aia^- 1»» t>craj«j i Ci * UkJLrait Trnki>czy: Scb5nbrwm:erstr25se I«>9. Josef- j H st<crstrsu« !5, tadetzkrpktz 4; i Grsdra: S*ck- | B jtruse 4. 2 4 |_________"__________________________ Trgovsko droštro „ilerk^r1* ▼ Ii"tibl>nl javlja tužno vest, da je njegov mnogJ_tni redni član, gospod i Valentin lesko/k | trgovao dne II marca t 1. mirno ▼ GoBpodu za?paL Pogreb je danes ob 5. uri ponold->e ir bi^e ia^osti, Jur-Čičev trg št. I, na pokopališče k Sv Kr žu | Dragega pokojnika pri poro čamo v blag spon ini LJUBLJANA, dne 13 marca 19i7 Suhe jedilne gobe ▼šake kakU6ta« p9 sa TlA|ib daernia coa^H Ita^nie in prosi otere / vTnrv.:i. z :iiv.>db > mnoi'n^ Z A3LS3. a^it« b. Zlsen- otroških vozičkov i?i navalne iSa na!Wre|ia «C il*^ST.a> B«£ 5-IS4*' S3b!cna s 16 m^nngrami, p«"I-Rerni za rafr.izne pr?e, r ^irl-| etcf žppne robec ?n vseh vrst perelo se cfohJvn pri TOSO JASER £?ubi:anaf ZiSsvs^a nlica sUv. 5. : za gospode : ifcMiana, Franca Jožefa cesta 3. 8unlfs-g*rns: po n-.eri v naikrajšeni času. j Ljubljana, Mestni trg 15 | niroroča svojo velko >zber ! i de^nikov in solnčnikov. ^ Porravla ^e :2vr5u'c;o to*no in solidrto HM zđravnikg 3OT* iSCS termalno kopališče na Hrvat^kein S51 Ponudb- 3od „1?u?alH5ni edravnik" na iriravn. »Slov. Naroda«. desa Ir^n u viaa isstae^a pri a el U a Pn oslabc^ost od starost« in želoilup ttž-k^*ah »c iz vna de tiiran star (fonjak že ?to!et a znano prjizku-eno o'cr-očilo. 12 lst si.*r*ga v 4 p v. Nar.« pod „priden in pošten 85311. 853 spretna moć, g« Spr3jme talsof. Ponudbe pod „Mođ stmfa 857" na upra.nistvo »Slovenske^a Naroda«. za natakarski poklič in ss točaja «5 ISĆe za tako] kolodvorska restavrn-ciia. — Ponudbe na Mat. Đoln!£ar, kolodvorski r^stavrator, ▼ St. Petra na Krasu- 822 si želi gospod v svrho poročitve z gospico ali vdovo brez otrok, staro od 25 do 45 let, ki bi imela nekaj premoženja ter je neomadeževane pre-teklosti. Glavni pogoj poštenost in pridnost ter dobro srce. 848 Cenjena pisma na upravn. »Slcv. Nar« pod ,srečna bođočnost 84S1. do 2 m dol^, cenlen 10—30 cm v prerezu kupuj* VITOO VASIO, Vftle- triec, Aalec, Juznošta^ersko. Le ponudbe z navedbo skrajne «ne, množine in roka dobave naj se vpoSilja! Točno plačilo. — Kulantno poslovanje. Kupu]3m tudt mehak les, bukove in hrastove hlode ali deske. 52 + v debllh v polenih in debllh kupim vsako vagonsSco snr^oiino && najvišji dnevni oeni J. Po^adnfk, 1/nbljana, Mar. Terezife cesta 13. I Družba n w& MMmm h MWt oredmofov I IŠŽS P" pr«uroda ^alcili in industriji dobro vpeljaue jsast^p^ik© a!l pripravna oseke ■ ki bi hotele dotične predmete v okolišu svojega bivališča razpečavati 8 Ponudbe pod „t«13nzeid eingefChrt" na anonč. eksp. Bock- & Herzfeld Dunaj I. i [Ljubljanska kreditna banka v LJtililSaiii ________________ Stritarjeva ulica štev. 2. Foslovalniea e. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Splitu. Celovcu. Trstu, Sarajevu. Gorici sedaj v Ljubljani, in CeBju. h Delnlftka glavnlea 8,000-000 kr#». u Rezervni fondl okroglo 1,030.000 kron, I Sprejema M Ql I vloge na knjiiice In tekoči račun £*» U i proti dnevnemu cbrestovanju po * / # I I Kupuje in prodaja vio vrste vređnostaih pap^rlev, Hnancira erarilne dobi« in dovoijuje I a^royi2asi!ske kredite. ===== PriporoSa novo ustanovljeni SlagOVIi! Oddef&k. ■ I strm 6* »aiuVfcNsm nakult, mie •. mara ihi7. 59. stev. Priporočamo naSlm z gospodinjam z KOLINSKO CIKORIJO iz edine slovenske * tovarne v Ljubljani Vajenec sa mixar*t¥O. se Ukol aprafaM. Kjc, pove upravništvo „Slov. Naroda*. 703 Piljsti (itiriji oddata v ariginalnlh zafcoltk 90 100 kg 1b 83 kg. RszpoiilU tud i v zavalili od 5 kg dslfe 90 pofttnem poTiettu, tvrdks 728 A. KUSLAN, Ljubljana, Kartovska cesta Stev. 15. | tPoirotoča ya spomladansko sest/a svilene klobuke : i in čepiće namovzjith obii^ >a drm* in deklics ___ ■!■ ijtjn cvetlieni salon samo Pod Tranio it. 2 > poleg Csvliars^efa mest«. i Velika zaloga suhih vencev. Izdelovanje sopkov, veactt, traka* LL1 Vrtnarija na Tržaški cesti St. 34. MP Kopijo S6 vsakovrstni * šivalni, pisalni in drugi stroji. tud' ?e rabljeni, ter kaučuk Z3 dvokolesa i n galanterijsko blago, F, BATJEL, Ljubljana, Stari trg Ste*. 28. 562 jVfoškc ovratnike vseh kakovo^ti ter vel'kost? in ^tevil- ka tuc. no K 4i80. Otročfe noga- Vice, dežniki, po » a--"rnh cenah na drobno in debelo. kHiiB Razpo^ilfam tuHi p<> pošti ^=^^= OSVALD DOBEIC Martinova cesta it. 15 Istotam se kupi pisalna miza. Losne kite ■a!bol Za stanovanje in prehrano je skrbljeno — Poleg plače dobivajo druži ne delavcev na tej stavbi državno oodporo — NatanCna pojasnila se dobe T gOStllnl FrSJlO Scagnetti t LJablfant, MetelhOTa alloa Št 19 ali pa pri t?rdki V. Soag-n«tti ▼ Oobra¥t pri betonskom dolu« 847 \ BUM v steklenlcah: I 1 IKer 63% braziljanec..........K 1S-— I '/» w 63% „ ..........K 910 I 7io „ 42 % Demarara...........IC 8-70 I 1 M 4S% Jamaica«Riim, prima......K 16*10 I V* »t 45% h ff w ......K 8 40 I === elegantno adjustiran ===== I v sodlh: I 1 llter prima -tajni rum clrka 40%..... IC 12-40 1 „ Jamaica-rum orlg. cirka 75°/n • • • . K 30*20 1 rt ft ff zarezati, K 1S-5Oy do . . K 2C— 1 „ slivov■--a 4O %......-..... K 13-— VsafcovrsM Hker, f prtma 14-— K v Vi lit. St«M«nlC«ti. Viord W wm poSJIjaJo. — Umonov sok Prima, ka 4-8O K. IVI KOBBI^ dto Oo., OrioHe-liker-tovarna, DunaJ XIX. Pfarnvlesengasse 11. IV krvi IeS naše zdravie. CloveSki organi zem se da | primerjati stroiu. Ako se stroi \ \ ne osnaži žlindre, ali če ni ! vedno namazan, pa zastane 1 Žiindra so v tem slučaju ne-predclam produkti, ki jih ie treba iziočiti po črevesu in s sečo. Poživljanje krvi pa zamoreio provzročiti le taka strupa prosta sredstva, ki učinijo v oriietni in popolnoma neškodljivi obliki ^resnavljanje, povzdignejo obtok krvi in na ta način na iz siabega mešanja krvi iz- virajoče pojave kot so zaga-tenie, omotica, naval krvi v glavo, hemoroidi, protln, dražijivost, kožna ne-snaga, odebelente in nemirni živci, u?odno vplivajo. — Nudim vsakomur prl-ložnost, da se popolaoaM zastoal sam prepriCa, kako je to možno. Zahte-vajte moj najnovejši spis ^MenscbenllAbe**. PiSite takoj na: BkspfHUdio Opern-Apoth»kef BadlmpaMa ¥1, Ođd. 45t. JADRANSKA BANKA DeiniSka crlavnica: K8.000.000—. Rezerve: okrog K 1,000.000*—. PODRUŽllICA LJUBLJAIIA. mUBMli Vtoga ■« fe^HlM la |ib cbrestafe f tbtik 4%. Tlaf« sa lafeaM !■ ih« raj— arati Miaf^hcfiCM obrest«TUji. Drifm se lahk* vtak daa lm adra bi mmn-torif. Rentii lavek pUt« ktika b **•&*. KĐPOJS B PBOBAiA: Derite, falite, mamtat paairfe Hi. ia araCkt c kr. nzredae Merije. BB^a^^b^BBa%aBalaBafe ■ a^avarvBHPvv i Taiafall ■■■MRBA: Mcnicc, dcfizc, fređnostne papirje itd. OEBAJAs Čeke, oakaznice ia akreditive na vsa to- in inozemska mesta. BaVB PUMnOBi oa blago, ležeie ? jarnih skladiščih. PaUlAUaAs Borzam naročita in jih izvršaje najkulantneje. Brzojavni msI««i JABBAB—Hl. Talefon it. 297.