Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za eetrt leta 1 gold., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. — " Ljubljani 21. januarija Obseg: O legi in napravi svinjskih hlevov. Velika škoda kmetijstvu, za katero se pa nihče ne zmeni. je sadno drevje na stalnem mestu pravilno oskrbovati? (Dalje stepah. (Dalje.) Bramba zoper škodo po ognji Kako nam Zamet v Mnogovrstne novice. Naši dopisi. Novičar Gospodarske stvari. legi in • • pravi svinjskih hlevov Svinjski hlev mora biti prešiču obramba proti vro čini in ravno tako proti mrazu in mokroti, če hočemo da prešiči v njem ostanejo zdravi ter se dobro redijo Hlevi morajo imeti toraj tako lego, da so pozimi topli poleti pa hladni. > Ločilne stene med oddelki narede sokost hleva 1-2 pa visoke, vi vedno snažni, ako hočemo Sploh pa mora biti hlev suh, zračen tako zidan, da se prešiče lahko opazujejo^Vsi dobrega svinjskega hleva se pri nas največ še pogre svitel in ti pogoji K navedenemu še pridenem, da morejo biti hlevi _ _ da se namen spolni; v to svrho treba je, pridno gnoj izkidati, dobro zračiti in poleti tla z mrzlo vodo izplakovati. šajo, zato hočem v naslednjih vrstah popisati pravilno kakor je na vsak način potrebna za umno Velika Škoda kmetijstvu, Za katero S6 na v nnsp.nrm nriih vlali+nili a i________.. „ j ' r ** napravo rejo prešičev posebno onih žlahtnih plemenov. Ako kme tovalci dostikrat rejo žlahtnih prešičev iz lastne iz nihče ne zmeni kušiij zametavajo, vzrok je temu največkrat slab, ne zdrav hlev. Prešiči žlahtnih plemen v slabih hlevih Kar se v pridelkih zemlji rastlino-redilnih snovi še niso nikdar dobro uspevali Ker se pa naprava hleva vedno rah, je naravno, da manj premožen kmet ne more imeti odvzame, to naj se jej v kolikor le mogoče enaki mei z gnojem zopet po avna po razme- nejši nauk kmetijske tacega svinjske hleva kakor kak bogat posestnik tudi izpolnuj Da Tako se statistike, kateri se ? i zato hočem najprvo popisati hlev primeren navadnim kmečkim razmeram. Sledeči pogoji so merodajni: Ako ne moremo drugače storiti, da moramo nuje se ravno nasprotnost tega nauka najpoglavit- pa le redko pač v prevagljivi meri izpol- se od- zemlj vzame v pridelkih več ko mogoče njenih rastlino-re dilnih snovi, povrne se jej jih pa z gnojenjem ko mogoče manj Nasledek takega ravnanja se ve da ne more drugačen biti, kakor da je zemlja od dne do dne - ------------ v— v^v^vv/ j uu; iuui aiill/ -----o — ^^ ivuivui ucv j< prisloniti hlev kakošni steni uže stoječega poslopja, revnejša, nerodovitnejša postaja potem naj se hlev napravi če mogoče na izhodni Nekdaj, pa od tega je uže davno, davno, zado ali zahodni strani; ako to ni mogoče, treba je skrbeti za stoval je počitek zemlje, da je sama po sebi zopet obrambo proti vročini in mrzlim vetrovom z drevjem, dovitnejša postala. Dandanes to ni več mogoče grmovjem ali kaj družim res da površje emlj .-------- ~ * ni manjši, kakor je nekdaj do 7)1 Važno je dati prešičem potrebnega prostora. df. z na njeno obdelovanje je še večje postalo Računi se za merjasca 4 mfi, za svinjo z mladimi 4 . kollko se niso pa tudi usta človeška, kmetijski hleva naj ne bode zimi premrzli, dosti nizkem hlevu težavna za pitanega prešiča 2 do 2*8 za svinjo z mladimi čez 2 m., ker so Visokost niže pa tudi visoki hlevi poje hoja \ ne. ker ali za koliko se niso pa tudi usta človeška/kmetijske pridelke povživajoče usta na nji zgostila ? ? ? čudno ustvar-se je v krasni jasni stori Marsikdo občuduje svet, ter ga jenega. Eden sto to potem, ko Skrbi naj se za zračenje, sploh za zadostno dobrega zraka in luči. 4. Stene hleva morajo biti toliko debele, da hranijo hlev pred mrazom in vročino. Najboljši materijal za zidanje hleva je kamenje. Skrbi naj se za snago , pred vsem za odta- pod noči milijonov zvezdic na nebu nagledal, dru^ to potem, ko je po strašni nevihti zopet najmirnejše m najlepše vreme nastalo itd. Občudovalci sveta, občudovalci naše zemlje so jako različni, različni po individualni izobraženosti občudovalca samega. Prilično najmanj je pa gotovo takih občudovalcev zemlje : o, kako čudno ? ka r kanje gnojnice, katera ne sme ostajati v hlevu njim ali kje v bližini, ampak naj se jo zbira merni jami, ki je oddaljena nekoliko od hleva v pr desk Tla hleva so najboljša lesena, obstoječa iz debelih > koje pa niso ena k drugi pritisnene tako da pac ti ustvarjena. Žival se naje na tebi na videz pustih suhih travnih stebelc in listov meso in mleko, kar človeka redi. Pa tudi kar žival ker ne vrednosti. sena — in jih spreminja v sebi v uže kakor za-se, za svoje truplo nepotrebnega povžitne te iz sebe \ ni še bi skoz špranje gnojnica odteka, Ta tla pridejo na druga proti odtoku nagnena tla, ki so tlakana z ilovico ali to pa cementom. Gorenja lesena tla morajo biti tako narejena, da jih je moč odvzdigniti ter spodnja tla človeški hrani osnažiti. ~ ■ ----" »1/jvj , ui oc ui \JL> v i c marveč je še dosti, da največ vredno, kajti ono je gnoj— je jako redilno rastlinam, je povod ali vzrok nastanju in krepkemu uspevanju novih rastlin za tebe, namenjenih zopet živalski, in direktni in indirektni ohranenji snage pripomorejo velika dobra korita. Najboljša korita so kamnita ali železna. Ako ima svinjski hlev vse te naredbe, kakor je Isti namen im ajo tudi človeški iz mečki na tebi. Tudi oni niso, dasi uže iz trupla vr ženi nj nikakega pomena, marveč je tudi njim po prečudnem, od stvarnika eta predpisanem zakonu na pr. načrt svinjskega hleva (pod. 1), če je še kak ograjen prostor, v katerem se prešiči zamorejo na pro- nega raz vitka privesti stem gibati (pod. 3) in na razpolaganje voda za pijačo, še bolje, če je tudi za kopanje, potem je hlev prav izvrsten za razmere kmečkega gospodarja. Za večo rejo prešičev je naprava hleva glej (pod. narave namen in naloga, nove, živali in človeku v hrano služeče rastline k rašči obuditi, ter do potreb- f 2, 3 in 4) uže bolj sostavljena: Korita so tako prirejena, da se krmi v hlevu in tem smislu občuduje svet zemljo, kakor rečeno najmanj ljudi, kajti jako malim je dano, svet v tem obziru z edino pravim kemijskim občutkom, kemijskim očesom opazovati in občudovati. Od tod pa tudi pride, da se ravno tam. kier ie človeštvo naiVosteiši in kjer sicer v hodniku, ki gre mimo posamesnih oddelkov in iz katerega se prešiči lahko opazujejo. Tla in hodnik so tlakani s cementom ali opeko. Na kraju hodnika je jarek, po katerem se odteka gnojnica. Tla hleva so zunaj tega, kakor gori popisano z lesom pokrita. Stene med posameznimi oddelki so zidane, proti hodniku so koristena zavrže ono največ kmetijskih pridelkov povžije, torej po ve likih mestih še dandanes človeške odpadke za to smatrajo, kar po zakonu nevarljive narave, po zakonu vedno resnične kemije nikakor niso namreč ničvredna tva-rina, katera se pa tudi vsled takega čisto napačnega pa uže celo popolnoma neiz- smatranja ečinoma, ali pa oddelki zaprti z lesenimi ali železnimi mrežami Pri takem hlevu naredi se hodnik samezni oddelki so 1*5 ™i široki in do Koliko človeštvu indirektno redilnih snovi ne gre do mj širok, po- vsled takega čisto napačnega smatranja, in temu sle dolgi. dečega gospodarjenja s človeškimi odpadki v zgubo? da velikanska škoda, pa nihče se ne zmeni za njo (Dalje prihodnjič.) Reči se sme, da strašansko veliko. Iz tega vzraste nih ali cvetnih popkov nastavljajo, da so ž njimi kar kmetijstvu, vzraste produkciji človeške hrane velika, nasuti. Naravni nagon takih sadnih vrst k nastavku in , razvoju brezbrojnih cvetnih popkov pospešujejo tudi gotove okoliščine, v katerih se tako sadno drevje na stalnem nasadu nahaja. Ako je bilo drevje takih sadnih vrst v lahko, rahlo in peščeno zemljo stalno nasajeno, Kako nam ie sadno drevje na stalnem njegova uže sama na sebi obilna moč in nagib pospešila se mu je s tem ob euem tudi še prav posebno rodo- mestu pravilno oskrbovati? Spisal M. Ran t. (Dalje.) vitnosti. Ali tako veselje je pa domačemu sadjarju le kratko ? sadeži takega izredno rodečega sadnega drevja Ravnokar vejinih nih počiva, so v važnosti in tolikega pomena pri tem m nilo služiti rati ne smel avedene prednosti razrejevanja dreves- ob času, ko sadno drevje vegetacijsko primeru s poletnim razrejevanjem tolike , da bi domačemu sadjarju ažnem ladjarskem opravilu, kot pravo rav-morale, in bi je tako rekoč nikdar prezi- Kakor izgojevalno obrezovanj naj se tudi razre drevesnih vejinih kron dosledno na onih sadnih jevanje plemenih in tirati prično lestvici dosledno tako vrstah pričenja, katera pomladi prva vege izvršuje naj se dalje po tej vegetacijski tem obziru orehi in kostanji da ker imata te dve zelo strženast les, in bi sicer, čeravno ne se usušilo, pa vsaj občutno škodo trpelo zadnji na vrsto pridejo; to pa zato sadni plem njihovo drevj Kdor bi pa razrejevanje drevesnih vejinih kron ob zgodnji jeseni (prec ko listje raz drevja odpade) izvršil, mar in skrb mora mu zato biti, da še pred nastopom zime drevesne rane in prizadete poškodbe posebno dobro zamaže. da tako hud in oster zimski mraz (zmrzlin) na sadnem' drevji škodljivih in občutnih slabih nasledkov za saboj ne popušča- Obnavljanje drevesno iu precepljevanje taistega. iz začetka polagoma vedno manjši postajajo, česar pa pogostoma še ne opazimo ne, ker imajo vendar še neko pravi normalni popolno podobno obliko. Na takem izredno rodovitnem sadnem drevji nam bode se pa kmalu in neizogibno prepričati, da med letno rastjo skoraj nič več novih mladik ne poganja, da se njegovi sadeži več le nepopolno razvijajo, da so vsi razpokani in odrti-nasti, in, da so slednjič glede njihove prvotne oblike in velikosti se v pravo drobničad spremenili in reducirali. Sadno drevje, na katerem se enaka znamenja prikazujejo, je uže popolno onemoglo in opešalo, ter nas večkrat po vodenih poganjkih, katere prične iz debla in pa na spodnjem starem lesu debelejših vej poganjati, samo opominja, da ne more več vseh dosedanjih starih in opešanih vej, češulj in sadnih stržev preživljati in novih poganjkov razvijati, ter se z vsem skupaj v pravi naravni kreposti ohraniti in obdržati. Če sadno drevje katero se v tako prežalostnem stanu in položaju nahaja , samemu sebi prepuščamo , šlo nam bode neizogibno tudi hitro samo ob sebi pod zlo. Taka znamenja in take prikazni na sadnem drevji, o kakoršnih smo > ravnokar govorili, so zavednemu, praktičnemu in paz ljivemu domačemu sadjerejcu naravni migljej , da ta kemu opešanemu sadnemu drevju umetno pomaga, je pri življenji ohrani, ga ozdravi ter mu k novim močem in k novi krepkosti pripomore, kar vse skupaj se z drevesno obnovitvijo doseže. Obnovitev sadnega drevja Predstoječa obravnava o pravilnem razrejevanji pa nič druzega ni, nego to, da tako opešanemu sad vejinih kron sadnega drevja nam zadosta jasno kaže, da nemu drevesu v vejini kroni ali vse, ali pa tudi se domačemu sadjarju le na samosvojno delavnost sad- koliko vej, kakor ravno potreba kaže, za polovico ne-ali nega drevj ako hoče od taistega tudi vrednega do- pa vsaj za dobro tretjino prikrajšamo, to je, da take bička pričakovati, nikdar preveč zanašati ni j to je 9 da veje v tej meri od skrajnih zvunanjih koncev proti sadnega drevj smemo ie božji naravi m pa samemu deblu odžagamo in odstranimo. Ravno obnavljanje ob sebi v prostovoljno rast in razvoj prepuščati nim razrejevanjem izvršenim o pravem času ? pravil sadno nemoglega sadnega drevja je v domači sadjereji pre-važno sadjarsko opravilo, katero se pa na veliko in ob drevje glede rasti njegove v nekem harmoničnem in si- čutno škodo sadjereje same (in njenih dohodkov) še vse metričnem razmerji s hrano ali živežem, katero prejema preveč opušča, premalo ceni in splošno zanemarja mu je ravno na razpolaganj ohranimo. Ali, kakor Večini domačih sadjarjev zdi se neizrečeno škodo povsod IciVLlO ličt I p Ul 11 j^O/i-lJ V^, umumiuv. —— — Y UUi.lJaV.iil OCiUJ Cfc l j U ¥ ilV/iMVLVUU oavuu ravno tako tudi pri tem sadjarskem opravilu obnemoglemu sadnemu drevesu velik in pomenljiv del pogostoma nastane izjema navadnega pravila 5 odrašenem sadnem drevji vselej edino in le pravilno razrejevanje njegove vejine krone še ne za.dostuj tudi pri njegove vejine krone odvzeti in odstraniti. Vzrok temu več je, IVCJl lic jiUiJliOiiJ V ^ 11 a,J V VVj IX1 Ub JJl* l/UUl 11 vi 1 \J\Jl\J J , Ul se jim tako oskubljeno sadno drevo brez posebne ne ker ne pomislijo (največkrat pa tudi ne vedo) da krat je treba radikalnejšega postopanja in izdatnejših sreče v teku let popolnoma premladi in v svojem sredstev se poprijeti Le-sem spada obnovitev in vrhu novih, zdravih, čvrstih in krepkih vej razvije. Ce ____precepljevanje ima tako obnovljeno in pomlajeno sadno drevo tudi za- drevesnih vejinih kron. Oglejmo vsako teh prevažnih dosta primerne in potrebne hrane, prične zopet prav sadjarskih opravil nekoliko natančneje, da je vemo po- kmalu svojo staro mu prirojeno rodovitnost iz nova 5 S tem v posledicu tudi pravilno in pravočasno izvajati Obnovitev ali obnavljanje sadnega drevja katero domačemu sadjarju v popolno razvitih normalnih in okusnih sadežih njegov trud obilno povračuje. So nekatere sadne vrste in sorte, katere tako rekoč Več st sadne drevj katere gojimo in kultivi- perijodično (ob gotovih časih) obnemagujejo; drevje ta 5 ima uže po svoji naravni rasti mnogo in veliko kih vrst in sadnih sort, ako je hočemo zdravo, čvrsto, brez da bi je krepko in pri moči ohraniti, moramo vsakih 10 do 15 ramo, nagona k obilni in zgodnji rodovitnosti temu umetno siliti morali. Take sorte ali sadne vrste let zopet iz nova obnavljati. uže kot mlada drevesca domačega sadjarja s posameznimi sadeži razveseljujejo, ter razvijo s časom prav veliko in obilno, da, skoraj slednjeletno rodovitnost tako da letni lesni poganjki leto za letom vedno kraj * (Dalje prihodnjič.) 9 nastajajo in se slednjič v same sadne ali rodne strže spremene strži potem tako mnogobrojnih rod Občinske stvari* Bramba zoper škodo po ognji. Kako more občina pomagati občanom zoper škodo po ognji? Občine imajo v svojem področji nadzorstvo pri stavbah ali pri prezidavanji starih poslopji in ta oblast daje občinam dolžnost, paziti na to, da se hiše ne zidajo pre-gosto druga pri drugi, da se dimniki speljejo po vsem varno in konečno, da se nova poslopja krijejo z opeko (ceglom). Tako imajo župani tudi paziti na to, da se dimniki o pravem času ometejo, da ni blizo dimnikov lesenih ali druzih takih stvari, katere se lahko vnamejo. da da j J Vrh tega pa imajo občine tudi skrbeti za to ima vsaka vas potrebno gasilno orodje in priprave v slučaju nesreče ognja je mogoče gasiti, mogoče braniti poslopja, ki so blizo ognja, in pa rešiti ljudi, živino in drugo blago, ki je v nevarnosti zgoreti. Se ve, da je prepozno na take reči misliti še takrat misliti skrben občinski zastop zmiraj in povsod in vsaj najpotrebnejše reči preskrbeti brez odlašanja. — Premožnejši gospodarji vsake vasi kmalu toliko zlože, da se napravi vsaj za vsako vas ena ali dve ročni brizgal- nekaj posode za vodo prinašati in pa skrbi za to, da ? ko je uže ogenj v strehi, ampak na to mora niči je v vsakem selu vodnjak, ako ni memo tekoče vode. Če se ne da potreben denar nabrati, dolžnost je občinskega zastopa s prikladami na davke preskrbeti najpotrebnejšega denarja in potem še prositi pri oblastnijah zato poklicanih daljne pomoči. Večidel deželnih zborov sklenil je uže postave 9 po katerih se ravno v namen podpore požarnih straž naklada zavarovalnim društvam poseben davek. Oni občani in posli v občini, ki ne pripomorejo z denarji k gasilnim napravam, naj se združijo v požarne brambe ali straže, kateri se morajo vrediti tako, da dobi vsak svoj opravek, da se urijo in da vsak ve > kaj je njegova dolžnost, ako nastane ogenj. Straža mora imeti svojega poveljnika, ki vodi vaje in vodi gašenje in brambo. Ker pa tudi najboljše vrejene požarne brambe ne bodo nikdar mogle ubraniti škode požarove, je dolžnost občinskih zastopov, delati tudi z vso močjo in pri vsaki priliki na to, da ima vsak občan svoje premoženje zmiraj zavarovano pri zanesljivi zavarovalni družbi. — To ne stane veliko, ako pa pride nesreča ima pogorelec vendar nekaj v roko vzeti. » To so poglavitne reči, katere naj bi v pretres in rešitev vzel zdaj v začetku novega leta vsak skrben občinski zastop glede nevarnosti po ognji. Zabavne stvari amet v stepah. Poljski spisal Mihal Grabowski, preložil L. G. Podgoriča (Dalje.) je to bilo na brigi. Vozili smo se gotovo uže nekoliko ur, kar ude začutimo jako omrle, konji so utrujeni šli počasnejše in počasnejše, čakali smo le, kedaj se ustavijo , da gotovo z nami vred zmrznejo . . . kar blezu o polunoči pred nami zablesti nekova svetloba. Ta prikaz ni okrepil le nas z nado, da se otmemo, tudi utrujenim konjem se je zdelo, da moči daje: čilejše so stopali in po kratkem času smo se pripeljali do neke ljudske naselbine. Svetloba je gledala skozi nekoliko oken, zdelo se nam je, da smo prodrli do kake vasi ali vsaj do kakega hutora. *) Gorela je luč v nekolikih bivališčih, stala so razdružena v gruči, drugo blizu drugega. Zagledal in po moji sodbi v se mogli dopeljati do nje, zato sem se v najbliže bivališče največo kočo, ali nismo ne, ker so vrata s plotom vred bila zavarovana bila z nasipi. Zlezli smo čez vrata in čez plot; užili smo dosti truda, da bi odmeknili vrata, na pol zametana s snegom; a ko smo bili naposled odmeknili ja, puhnilo je bilo o mojem vhodu zimne in snežne nevihte v zakurjeno izbo toliko, da je napolnila jo z dimom, gostim tako nj e j. > da iz početka prav ničesar nisem mogel videti v tej temi sem čul le besede: ;;Nu, gotovo je vrnil pa odgovor: „Ne, to je neko v glasi, ki je povedal poslednje se kedo izmed naših!44 nenavaden gost!44 besede, v njem je bilo malo prijaznosti. Jaz sem v tem raz-se vrgel podšito obleko in stepal sneg , ki so pod njim ježili se mi lasje, obrvi in trepalnice in ki je kar vid jemal mi. Otrl sem naposled oči; polegel se je bil gosti oblak nevihte, oblak » ki je bil puhnil skozi duri; pokazalo se je, da sem v dosti prostorni, čisti in s potrebnim pohišjem založeni izbi. Zdaj pa zdaj je nekedo, sedeč pred pečjo, va-njo vrgel zvezek stepnega burana, a vselej je slepeč plamen splaval po vsej izbi. Gotovo sem to otetno svetlobo videl z daleka, slabo goreča svetilnica ne znam, kako je prodirala okno in v zimo. Človek, ki je buran metal v peč, menda je bil koči gospodar, — gotovo sem njegov glas slišal takoj po svojem vstopu. Po prvem, nekako mimovoljnem vskriku, H siv, ni oglasil se več. To je bil človek visok, kakor kak golob, ali krepak; na prsi mu je sezala dolga brada j imel je na sebi kratek župan, nebeški jasen j in šaravare (hlače) iz domače volne, na nogah pa čevlje iz čuhovine. Sedel je na klopi pred pečjo, in, kar sem povedal ? metal je va-njo v povezkih buran; pa to je činil, kakor na zabavo in razmišljeno, po nerazmernih prenehljajih, zdaj pa zdaj, kedar se je probudil iz veliise zamišljenosti. Ker sem videl, da nisem na mari mu jaz in da skoro ne zna, da sem v izbi, moral sem spregovoriti: povedal sem mu, kako je vijavica bila zalotila me v stepi in da sem slučajno prišel le-sem, ter moram poprositi ga, da bi prenočil me. tudi po teh opomnjah me ni pozdravil ni z nobeno besedo, odgovoril mi ni z nikakoršnim znakom. Da nisem slišal ga, ko je bil spregovoril, mislil bi bil, da je moj gospodar gluh in nem; torej se mi je zdelo, da je žalosten in nevoljen. Nepotrebno se mi je zdelo, da bi premišljal to okolnost; začel sem se, kolikor sem mogel, vdomačevati sam rad ali nerad; naročil sem toraj slugi, ki je z menoj vred bil prišel v izbo, naj poskrbi, da konje za-Brez pota, sredi nevarnih žametov in sredi neiz- pelje v kako zavetje, a da bi meni postlal, donesel je merne stepe ni bilo mogoče ubrati pota na nobeno stran, da bi bilo vsaj nekoliko kazalo, da se ne motimo, stal" na drugi strani "peči, gledal svojega gospodarja, Ustavili smo se z vozom vred, pa ker smo bili preverili je pridno molčal in ni premeknil svoje glave izmed obeh prtljago. Zgodilo se je, kar sem bil ukazal; ko sem jaz se 5 da ne moremo razpoznati ničesar, odločil sem ? naj dlani, v kateri je skrival jo, med tem sta sluga in voznik meni konji vozijo, kakor jim kaže natora, sedla sta oba slugi donesla moje reči. Povedala sta mi, da so konji dobili in skrbeli smo, kakor smo mogli, da smo se počivališče, ker so staje prostorne; da bode mogoče v burji zaslanjali in zimi branili. Popustili smo vajete seniku dobiti sena. da iih nakrmita z niim: varčni Žid konjem, ki so krenili na stran in ubrali pot za burjo; podoba je kazala, da se peljemo nazaj, ali malo nam * Hutor je navadno Kozaška vas ali Kozaško naselisče 0 z toliko, da je dosti okrepčal se prejšnjega meseca. Kar pa zadeva ljudi, ki so prišli ob • življenje, videti je, da je naš dopisovalec to dogodbo imel nekoliko čebulj njimi; pomisliti je bilo treba le, s čim bi se jaz raz grel in oglasil razvedril Te trenotke se je gospodar zopet Teta Hana! hčerka Marijica! stopiti no le-sem nekoliko pretiral, ker nikakoršno življenje ni bilo v ne varnosti razun življenja enega psa, ki je ravno čez Pohodili so nas nekovi ljudje, menda je kakova gospoda vodo plaval, to; poskrbiti, s čim bi jih sprejeli... jaz zdaj Sicer je pa ona novica v vsem drugim morem resnična." misliti na to To je naročil starček in obrnil se durim v nasprotno stran moje oči so mimovojno pogle dale v tisto plat, ali iz početka ni zdelo se, da umo to kar vidijo * Potres na Španjskem ziniraj še zelo zanima vso Evropo. Iz Madrida se o tej nesreči piše dne 12. t. m.: Prebivalstvu provincije Granada je v veliko tolažbo so Dasi je svetilnica obešena v kotu te stene slabo čutje, katero skazuje kralj Alfonzo s tem, da jo osebno obišče in temu sledi povsod izdatna podpora. Kralj podal se je z Granade v spremstvu vojnega mi razsvetljevala svoji strani, temnil je vhod jako prostorne _ _ ^_______^___________ ^________ izbe celi del, ki je ognjem odsev iz peči gledal po njem; ^Ystr a*in pa markiza Alcanices v vozu s pripreženimi v polutemi, ki je bila tam videl sem, da stoji mutuuii, jv —---- --------7 —- -- „ 0 mulami v Alhamo. Za njim sledilo je 9 druzih voz, ljubeznjiva devica, pa nisem znal, ali je to živa osoba v s0 bile oblastnije, komisije in poročevalci. m ali kak neprimerljiv obraz Ta podoba je stala (to bilo na vhodu v sosednjo izbo) v nekakem okviru odgrnila je zaveso ? ki so duri zagrnjene bile z njo 9 a ker ni koraknila ni naprej, ne nazaj s praga 5 morala z roko, počivala je na glavi jej, nad seboj držati težko zaveso Če prav tej podobi treba bilo nekoliko vsklo njenosti, vendar je bila neizrečeno ljubka. Lepa glavica je bila nekoliko sklonjena ustvarjen vrat; zbog dvignj mala odslanjala je krasno in vpognjene roke je Vhod v Alhamo, ki je skoraj vsa razrejena, bil je gin-ljiv, moško prebivalstvo rinilo je živijoklicaje proti kralju, ženske pa so ihtele. Ubogim pa dobrodejnim napravam delil je kralj neprenehoma bogate darove. Vso Spanjsko navdaja sedaj le ena misel, kako pomagati po potresu tako teško prizadetim provincijam. — Telegram iz Gra- mlado in mično telo ponašalo se z rezbarsko dovrše nostjo vsa rast ni gubila nič lehkosti in gibčnosti prav je podoba kazala če kakor bi teža na glavi klonila Nihče bi ne izumil krasnejše Vile. Ali jaz sem po kratkem časi preveril se, da je to živa, mlada in brdka devica; njenega obličja polt, nje vrat, roki, i bosi nogi vse je bilo nežno tako, da kaj takega nahajamo le redko med bitji, ki jim rekamo ljudje; ta trenotja niti najrah-lejSa rudečica ni oživljala nje lic; njih bledost je tam znatnejše razlikovala se od nje las, črnih, kakor ebenov nade od dne 14. t. m. zvečer se glash Kralj vrnil se je od izleta v Guevejar, katerega je zelo težavnega storilo slabo vreme. Pet kilometrov daleč moral je s spremstvom vred peš hoditi po zelo slabi poti. Kralj obiskal je bolnišnice in kasarne v Granadi. Jutri gre kralj v Archidonio. Zdaj gre tukaj sneg. V vsi provmciji 1 > 1 »■» 1 /II-ii«- 1 les, in od živega ognja polnih črnih oči kakor res zvezde gore da, jasnejše od Božjih zvezd so blestele o hišni temoti. Mladega dekliča obleka je Granadi znaša število vsled potresa usmrtenih oseb 695 število ranjenih pa 1490, število razdejanih hiš znaša 3240, poškodovanih pa 749. * Petaki in petdesetaki, kakoršne sedaj imamo, kakor tudi desetaki in stotaki so si razun velikosti po vsem podobni. — Ta nepotrebna in škodljiva podobnost bila ki so gorele, bi te dni blagajnika tržaške podružnice kreditne banke kmalu spravila v veliko nesrečo. Izplačati je imel g. Jakliču s Podgore nakaznico za 1000 gold., in da mu bila na moč priprosta Lasj gladko sčesani na čelo » na ovijali so mu glavo v dveh črnih spletenih potezah sebi ni imela nič druzega, nego navadno ukrajinsko za njo dva sklada po 100 petdesetakov, misleč , da so petaki. Zvečer pogreši blagajnik preveč plačanih 9000 Išče in išče, pa zastonj. Za službo mu je šlo in gold. črno spodnj in tenko belo košulj Gotovo je bila, zato je iskal in dobil pomoči, da je namestil primanjkljej. 5 a Ko pa je g. Jaklič še ker je redek bil gost v domu, privabila jo zvedanost nisem mogel dvomiti, da ni prikazala se stoprv po skrivnostnega starčka poklici; ko je sivček še klical, uže sem jo videl, da stoji na svojem prostoru mirna in nepremično tako, da je zdelo se mi, da je nekak obraz. Stala t zvečer proti g. uri našli so policijskega svetovalca je gotovo med durmi uže tista trenotja, ko nisem gledal ^ Rumnfa tikoma pred vratmi hiše, v kateri je sta nekaj dni kasneje pregledaval svojo blagajnico, zapazi pomoto in hitro nese nazaj preveč prejetih 9000 gold. prestrašenemu blagajniku. Anarhističen umor v Frankobrodu njM. Dne 13 * še na ono stran, zato nisem videl je (Dalje prihodnjič.) noval umorjenega s prebodenim srcem Tudi zunaj JLLKJ 1 CLA j UUiUiJV^U^^U; o jJi ui * ^^ Frankobroda, izrekoma po svojem pričanji pri pravdi zoper anarhiste v Lipsiji dobro poznan policijski svetovalec bil je prej poročnik in adjutant pri pešcih, potem Mnogovrstne novice. * Časnikarski preklic. Nekateri časniki se branijo na žive in mrtve preklicati kaj, drugi pa zopet preradi, skoraj redno preklicavajo, in sicer z izmišljenimi novi- Kako : Nek dne navedenega je bil vsled padca s konj okojen leta 1852. in se je cami in potem s preklici polnijo svoje liste ravnajo listi zadnje omenjene vrste, kaže sledeče list prinese novico, da je v vasi j potem učil pravoslovja; leta 1857. postal je policijski komisar, deset let kasneje pa policijski svetovalec. Zmiraj odlikoval se je ko vnet zastopnik svojega urada. . nad- Uže deljčasa udovec stanoval je s svojim 171etnim bolehnim sinom, še mlajšo hčerko in postreškinjo. Stanoval je sedaj v cesti Sachsenlager št. 5. v stropji kamor se je preselil še le pred kratkem ponoči nastal ogenj, kateri je uničil vso vas, in so pri Proti tej nesreči tudi trij ljudj prišli ob življenj tistega dne vrne se dekla Rumpfova Med drugi številki pa je tisti časnik ono novico preklical tako-le: „Novico o požaru v vasi domu, ko je v bližnji prodajalnici nekaj nakupila, hišo in cesto je mali vrtec; ko dekla prišedša do vrtnih katero smo* objavili vrat vidi pri hišnih vratih ležati človeka , vrnila se je v zadnu številki našega lista, moramo deloma popra- v prodajalnico misleča, da je pijanec. Ko se vrnete s viti. Gorelo namreč ni v vasi A,, ampak v trgu B., in sosedovo kršenico, spoznate, da je pred vratmi ležeča prav za prav to ni bil požar, ampak potok hudournik oseba njen gospod, ta jo še spozna, pa govoriti ni mogel narastel je vsled velikega deževja, tako, da je bila v več in v njenem naročji je umrl, ker pomoč ni bila več nevarnosti blizo stoječa hiša Ta nesreča se tudi ni mogoča. Hišnik, ki stanuje v pritličji, poklicati je dal pripetila ponoči minulega tedna, ampak podnevi po- zdravnika in policijo Zdravnik se je prepričal o umoru in da je prebo-deno srce s zelo ojstrim bodalom. — Policija hitela je po vsi moči iskati morilca, onemu, ki bi pripomogel, da se dobi, obljubilo se je darilo 3000 mark, ta svota po-vekšala se je čez par dni na 10.000 mark; iščejo ga, pa našli ga še niso, ker nimajo druzega sledu , kakor utemeljen sum, da je umor izvršil anarhist. — V Ant-werpnu je policija sicer zaprla nekega anarhista, pa dokazov še nima, da bi bil ta morilec. Z Dunaja 17. jan. (Mestni odbor) tukajnji oziroma pravda, katera se je zadnje 3 dni vršila pri sodniji med mestnima odbornikoma dr. Mandelnom in Pollakom, dajala je časnikom obilno gradiva, občinstvo pa seje pri tej priložnosti najbolj prepričalo, zakaj je Dunaj v stiskah in kedo je temu kriv. — Mestni odbornik Mandel je znan kot eden najbolj brezozozirnih vdriha-čev iz mestnega odbora, odbornik Pollak pl. Borkenau, pa velikoleten odbornik, je poročevalec denarnega odseka; posredoval je pred več leti mestno posojilo, vrh tega je postal v novejem času načelnik dunajskih judov verske občine. Mandel tožil je Pollaka zarad razžaljenja časti, in konec pravde bilo je oproščenje Pollaka, tedaj propad Mandelnov, pa iz nadrobnosti pravde pokazalo se je, da ravno večni boj in ravs v mestnem odboru zadržuje mestni zastop od vspešne skrbi za blagor Dunaja. Na dan je prišlo mnogo umazanega perila, konec pravdanja pa je ta, da splošna sodba odločno obsoja dosedanje vedenje in gospodarjenje mestnega zastopa. — Tudi z mariborskim „jugoslovenskem" klubom pečali so se tukajšnji časniki, se ve da so to priliko porabili za to, da so temu ali drugemu slovenskih poslancev katero zasolili — mirne in stvarne razprave ne marajo nekateri časniki. Sicer so pa glasovi vsi odločno proti takemu klubu, še bolj pa proti načinu takega sklepanja. Društvo, katero k večem zastopa dva ali morebiti tri volilne okraje vendar ne more narekavati pomenljivega vodila 20 drugim volilnim okrajem. Sleparskega bankirja Nodererja so te dni zaprli. Poškodovani oglasili so uže škode 50.000 gold., premoženja pa nima nič. Iz Cerknice. {Izjava.) To »Poslano" sem uže pred nekaterimi dnevi poslal redakciji „Slov. Nar." z vljudno prošnjo, da bi ga blagovolila priobčiti v svojem listu. V svoje začudenje previdel sem, da ta list, kateri se nikakor ni obotavljal sprejeti dopis, kateri omadeževa mojo čast kot čast poslanca , se sedaj brani svoje laži in obrekovanja preklicati in moje opravičenje objaviti. Sodbo o takem ravnanji pripuščam vsem mirno mislečim ljudem, da oni razsodijo, kakošno vrednost ima tako početje. Poslano. V „Slov. Nar." štev. 284. m. 1. bil je dopis iz Notranjskega z dne 5. decembra 1884., v katerem se je meni kot poslancu očitalo mnogo neresničnosti, neopravičenih in nezasluženih dejanj. Pa ne samo to, tudi zmožnosti poslanca in dobra volja za ta posel so se mi nasproti svojim volilcem oporekale in zanikale. Ko je bil čitati ta dopis v „Slov. Nar.", bil sem v državnem zboru na Dunaji in ni se čuditi, ako sem tam slučajno prezrl mene napadajoči članek v omenjenem listu „Slov. Nar/'. Memogrede omenjeno, tudi moji gospodje kolegi me niso opozorili na to, iz česar sklepam, da tudi oni tega članka niso brali, kajti drugače bi me bili gotovo opozorili nanj. Danes še le, dne 9. janua- rija 1885. 1., me je med drugim opozoril moj prijatelj, da sem v »Slov. Nar." dne 10. decembra 1884. 1. kot poslanec zelo napaden bil, in ko sem dotično številko našel, bil sem popolnem iznenaden po nezasluženem oči- tovanji in obrekovanji, katero je našlo prostor v onem listu. Čast moja pa zahteva, da vsa ta zlobna sumni- čenja zasluženim potom, kot mož čist in pravičen stavim v pravo svetlobo. Kar se tiče prvega oddelka v tem dopisu in očitanja, da nisem deloval na to, da bi se bila srednja šola, to je, gimnazija ustanovila v Postojni in da tega celo dosegel nisem — o tem še govoriti nočem. Vsak kolikor toliko s pametjo računajoči mož Notranjske mora sprevideti, da je to očitovanje le očitovanje, katero je gospod dopisnik poiskal, da ima sploh meni kaj očitati, Zalibog, so okoliščine za sedaj še vedno take — te pa gospod dopisnik morebiti tako dobro pozna, kakor jaz — da niti jaz, niti meni sledeči naslednik v državnem zboru jih ne bode izvesti in doseči mogel in če bi bil moj naslednik dopisnik sam. Vsa drugačna pa je stvar, kar se tiče železniške proge Loka-Trst. Kar dopisnik piše, mora celo mene popolnem mirnega človeka in po pravici razjariti. Ako ta piše: „Upanja se ve da nimamo in ne moremo imeti da bi se naš državni poslanec kaj potezal za to železniško progo, da! še nasprotna misel se nam je usilila, in to tedaj, ko smo v nekem tržaškem listu morali čitati, da je gosp. Obreza odločen nasprotnik zvezne črte Loka-Trst. Tej trditvi se pa od strani gosp. poslanca ni ugovarjalo. Prislovica pa pravi, da kdor molči, ta potrjuje." Nimam na razpolaganje primernih besed, s katerimi bi označiti mogel to neopravičeno in nesramno obrekovanje, pa tudi verjeti ne morem, da bi kateri tržaških listov imel v svojih predalih notico, da sem jaz nasprotnik ti železnični progi in to sumničenje poizvedel sem najprvo iz omenjenega dopisa „iz Notranjske". Jaz bi bil, se ve da, takoj energično protestiral proti temu obdolževanju, ako bi bil za to kaj prej vedel. V vsi ti zadevi sklicujem se na spričevanje svojih kolegov iz Kranjske in Trsta, osobito pa na gg. Nabergoja, Vuče-tiča in Burgstallerja, kateri mi morajo med drugimi dokazati, da sem se za to progo vestno in skrbno pote-zoval. Vsaki skoro ve in v mojem sporočilu 1. 1881. do 1882. in v sporočilu 1. 1882. do 1883. sem svojim volilcem jasno naznanil in povedal, da proga Trst-Hr-pelje je en del tržaško-loške železnice. Pri Hrpeljih se veže namreč ta železnica z državno železnico , katera vodi iz Pulja v Divačo. Na ta način nastala bode proga Trst-Hrpelje-Divača, katera je celih 14 kilometrov krajša od proge Divača-Sežana-Trst. Z južno železnico sklenila se bode pogodba, vsled katere bode taista ne le posamezne vozove, temveč cele vlake državne železnice po jako nizki ceni od Divače do Ljubljane do Rudol-fovega kolodvora po svojem tiru prevaževala. Ta pogodba imela bode veljavo toliko časa, dokler se ne bode dozidala železnična črta Divača-Razdrto-Idrija-Loka. Na tak način se bode dosegla od južne železnice neodvisna zveza Rudolfove železnice z morjem. Z zgradbo železnice Trst-Hrpelje se je toraj zagotovila in smelo trdim, tudi pričela zgradba železnic© Trst-Loka. Z ozirom na železniško progo Trst-Loka bilo je neobhodno potrebno z vsemi silami na to delati, da se izvrši zgradba železnice Trst-Hrpelje. Zagovarjal in toplo sem toraj priporočal to progo in to ne le v odseku , temveč sem tudi javno za zidanje te železnico govoril v seji državnega zbora dne 5. maja 1883. Ta govor posnel je tudi »Slov. Narod" od dne 10. maja L 1883. v štev. 106 po stenografičnem zapisniku. V seji dne 5. maja 1883. sprejela se je tudi postava o zidanji izničile proge Trst-Hrpelje, katera bode 334/ )v veljala ter se bode letos pričela delati 100 mili se je naše prerokovanje in da se je pritožba vedoma opu stila. Vsikakor bi bilo časa in truda in stroškov za v državni proračnn za 1. 1885. stavilo v to svrho tako pravdanje škoda, in tako se vendar polagoma zrav milijon goldinarjev. Da je vse to istina, temu gotovo ne bode nikdo > navajo naše ljubljanske razmere. (Sklepov kranjske hranilnice) o ustanovitvi ugovarjati, gotovo tudi ne pisec onega članka z nemške ljudsko šole v Ljubljani in pa o napravi stano decembra 1884., kateremu so bile sigurno vsa ta vanj za delavce c. k. deželna vlada kranjska ni potr znana. dila kakor ravno čujemo. Zelo nas veseli ta no i i> uuuu^v. ii u j aaaui latuv/ ijujoiuif. - tioiv; uao vooou lx\j Prepuščam dakle vsem pošteno in nesebično misle- vica ? želimo pa vendar tudi, da bi uže enkrat drug duh ljudem soditi o vrednosti tako plodnih denuncijacij prešinil vodstvo naše hranilnice. Vsaj smo vendar z končaje svoj odgovor hočem le še onega vestnega (?) Ljubljano sred slovenske zemlje in ne gori neki v Bis očevalca zagotoviti, da Notranjski dobro vedo, markiji. i iko je vreden in kdo da je, ter dobro vedo, kam me njegove denuncijacije, z eno besedo: „Kam pes o moli.w Cerknici dne 15. januarija 1885 (Na občni zbor c. kc. kmetijske drržbe) Adolf Obreza, deželni in državni poslanec Ljubljane. (Državni poslanec grof Hohenwart) inovan je, kakor razglaša včerajšnja uradna „Wiener tung o ? za predsednika najvišjega račun ega dvora na mesto umrlega kneza Auersperga. vsega srca čestitamo odličnemu našemu državniku let ostane na tako enitnem mestu, da nam pa za naprej kakor doslej ane ohranjen kot zastopnik ki bode v sredo 28. t. m. dopoludne ob 9. uri v mestni dvorani v Ljubljani, opozorimo še enkrat gospode člane kmetijske družbe. Pri tem občnem zboru priredi glavni odbor tudi majhno razstavo izdelkov osrednje štacije za razpečavanje sadja in zelenjadi vLiebenau-u od grofa Attemsa. kr. ministerstvo poljedelstva) je kmetijski družbi naznanilo , da se je vsled izjave predsedništva nu imenovanju, želimo, da mnogo * naše dežele v državnem )ru, prepričani, da se ves slovenski narod strinja lašim čestitanjem pa tudi z izrečeno željo, ohraniti si deželi izvedenega in zvestega zastopnika. (0 zgradbi deželnega muzeja v Ljubljani), za tero je dežela privolila 100.000 gold. in ravno toliko anjska hranilnica, je znano, da se je proračun za to Lvbo prekoračil za 30 oziroma 50 tisoč goldinarjev in ročevalec deželnega odbora Deschmann je trdil, da je tega prekoračenja prišlo po zaslišanji tudi navzočega letošnje splošne deželne razstave v Budapeštu oglaše valni rok za razstavo plemenske govedi, konj, kuretine domačih zajcev in psov do konca februarija 1885. leta podaljšal. (Banke »Slovenije likvidacijski odbor) se je vendar tudi prebudil iz dolzega spanja, in je, kakor ču- jemo, sklenil, da se v 4. dan marca skliče izreden zbor delničarj določbah i j pri katerem se bode sklenilo o konečnih razdelitvi ostalega premoženja ter o odpustu likvidacijskega odbora. (Gospoda grofa Lanthierija), grajščaka v Vi pavi, imenoval je cesar za nadporočnika ad honores. i • • stopnika kranjske hranilnice. Izrekoma poročevalec jschmann je trdil, da se je nadjal, da hranilnica pre-ame vse višje stroške. Deželni zbor privolil je k večemu kritev prekoračene potrebščine do 10.000 gold., pa le pogojem, ako hranilnica ali drug dobrotnik pre- Kmetovalci, kateri se hočejo naročiti na ali ustno zadnji ruski lan, naj se oglase pismeno čas do Svečnice v pisarni c. kr. kmetijske družbe V Ljubljani. ;ame pokritje večjega dela prekoračene potrebščine, iaj pa hoče nek ljubljanski list vedeti, da namerava •anilnica le tedaj za muzej kaj privoliti, ako se ji bode 'ivolila ustanovitev nemške ljudske šole v Ljubljani, am bi tako spojenje dveh različnih stvari ne bilo raz Novičar iz domačih in tujih dežel. Za šole ima občina skrbeti, v kolikor jo je svoie ddo « . « «• « i • i • « •« J Dunaja Državni zbor pričel je včeraj zopet nljivo. eba, in ako bi vkljub temu hranilnica hotela ustano- zastava, ker je gališki poslanec Horodžick Iz nad velikega vhoda razobešena je črna umrl ti vendar tudi še nemško ljudsko šolo , bila bi tako wv> v-— — » — — — Dnevni red včerajšnje seje ^^^^^ alo potrebna in koristna, kakor če bi hotela poleg ob- Sinoči odpeljala se je cesarica s princesinjo Valerij Novice" uže naznanile L spremstvom v Miramar pri Trstu se baje name tedaj bi je vlada po rava muditi, krog enega tedna poltem pa vrniti se na boječega frančiškanskega mosta napraviti še drug tak tost. Taka poraba reservnega zaklada pa bi gotovo ne ila opravičena in ne postavna, asi misli ne mogla potrditi. ruga stvar, zvezana je z 6001etnico zveze dežele kranj- yeč krajev na bregovih medzemeljskega morja, izrekoma Dunaj Tudi cesarjevič Rudolf in Štefanija se priprav Zgradba muzeja je vsa ijata na večje potovanje, pri katerem si hočeta ogledati ke z našimi vladarji, in če je poslopje za to nekoliko rasneje izdelano, se taki stroški dajo vsaj zagovarjati Korfu otok severne bregove Afrike, Egipt, Smirno j Lacroma, ki Atene lastnina cesarjevičev otok Te q naravno je, da tudi hranilnica poleg dežele prevzame legram iz Trsta poroča, da nastopita potovanj v P ulj n del večjih stroškov, ako jih pa neče, pa naj to tudi na parobrodu „Miramare", druga poročila pa trdij iranilnica izreče ne glede na nemško ljudsko šolo, ki z auzejain nima zveze. o, da se podasta v Monakovo, Briisel in Hag, od tod pa po pravdi mestnega odbora ljnbljanskega)zarad istanovitve nemške ljudske šole za dečke prinesli so še ninuli teden unanji nemški časniki telegrame, po katerih je ljubljanski mestni odbor zamudil obrok za poslanec morji skoz Gibraltar v zgoraj omenjene kraje Minuli ponedeljek govoril je tukaj baron Walterskirchen v klubu inženirjev in arhitektov v navzočosti blizo 300 oseb o naših političnih strankah ter agovarjal poglavitno osnovo gospodarskih strank pritožbo do naučnega ministerstva proti odloku dežel- Tudi tukajšnji levičarski časniki kažejo veliko nevoljo lega šolskega sveta, tako, da je nalog deželuega šol- o pravdi Mandel-Pollak in tudi na pr v Deutsche Zei jkega sveta postal pravomočen. Mi nismo pozveda- 7ali, koliko je na tej novici resničnega; ako je pa res-lična, ne mogli bi drugače soditi, kakor da se spolnuje tung vala t< > da je one tri dni, ko se je ta pravda obravna dejansko bil na zatožni klopi dunajsk V CiiCi 3 IAVJJ ti U O n U Mil UUI " w ^ v u ^ ^ ^ ~ ^ »J mestni odbor. Prav zanimive so izjave sodnij z vso ojstrostjo obrnjene proti nedostojnemu in nepatrijo Sicer pa se vsa pozornost obrača na iskanje mo tičnemu vedenju strank in odbornikov v mestnem od- rilca policijskega svetovalca dr. Rumpfa boru dunajskem v Frankobrodu Morilca iščejo in iščejo; onemu umorjenega , ki Včerajšnja seja državnega zbora bila je pomenljiva, ga najde, zagotovljeno je darilo 10.000 mark, pa našli , • j " " " so uže marsikaterega, pravega pa čeravno ste se rešile komaj dve točki dnevnega reda. ga se niso ' — —------ ------ —----O ----u KZj ------ * o ^ v vm" v v UA J.' A L Vlada sama je bila z novimi predlogi, ne menj kot še ne. Bismarku prijazna stranka pripravlj mu za trinajst se jih je razdelilo uže pred sejo, nekaj pa se 70letnico njegovo častno narodno darilo iz onega de jih je še le prebralo in pridejo v tisk. Med temi za- narja, ki se je nabral povodom znanega, Bismarku « A . ♦ \ • « « 1 1 i • v 1 • « A A M O 9 deva ena uvrstitev dunajskih vnanjih predmestij med tako neprijetnega glasovanja mestne volilne okraje 5 zadevata sprejem dveh že leznic v državno gospodarstvo. Razprava sama bila Francoska je živahna pri prvem branji Siiss-Exnerjevegu predloga o volilni reformi, ker s tem sprožilo se je obširno polje pritožbam, ki so zoper tako kričeče-krivični volilni red zoper krivično delo levičarjev. Je egiptovskem vprašanji podala Iz Prage. konkurzu tukajšnje zemljiščine francoska vlada angleški vladi nasprotne predloge, katera se zdaj o njih posvetuje. Francoska vlada zagotovila si je uže za naprej podpore druzih evropej-skih držav. — Francoska vlada pogaja se z nemško zarad kolonij na zapadnih bregovih Afrike Angleška Vlada pretresava francoske pred banke prihajajo na dan bolj in bolj čudne reči. Govori loge o vredbi finance v Egiptu. Zarad vojske Wolse se o nezaslišanih nerednostih, na pr., da nek odbornik lejeve in Gordonove v Sudanu raztrosile so se zelo iz- upravnega odbora, ki je podpisal veliko število delnic, nemirljive vesti, da bi jih bil Mahdi zvabil v past, na-nje ni plačal ne krajcarja ne, in vendar je dobival toda nova poročila trdijo, da so vso te novice izmiš od delnic tantjeme in je zavzemal v odboru odlično ljene Koncem tega meseca, ko se imate vojski obeh mesto. Tudi sicer govori se še o velikih in hudih sle- angleških generalov v Sudanu združiti, bode še parijah, in vse te na dan spraviti začela se je stroga goče izvedeti kaj zanesljivega mo sodnijska preiskava pri vseh vdeleženih osebah. Gotovo je, da izne mirljive take novice namenoma po svetu trosijo na Državni poslanec general Samec, ki je, kakor se sprotniki Angležev, kakor uže na pr. o umoru Gor sploh misli, neozdravljiv, biva v norišnici in sodnija je donovem. predsedništvu državnega zbora to dogodbo uradno naznanila, ker mu bode postaviti varuha. Hrvatska zbornici deželnega zbora vršile Laška pripravlja se zasesti velik del dežele afriške pri spodnjem delu rudečega morja, tako, da bode trgovino v Afriki in pa tje v daljno Indijo imela v so se zopet reči, katere bi vsak prijatelj Hrvatske naj rajše zbrisal iz zgodovine naših sosedov. Prva taka do godba bil je tako zvan osnovni govor Bar či če v, katerem vso krivdo žalostnih razmer svojih okah Ruska Letos bode sto let j ker je uska ca v nca Katarina II. dala ruskemu plemstvu tako imeno na Hrvatskem obrača na ustavo, potem pa žuga, „da takrat, kedar žalostni dnevi nastopijo za državo, in pričakovati jih je kmalu, morebiti še letos, — takrat bode počil kotel in auldiu, muiouiu o« I^CVO, MUWW * država bode razpadla v svoje gnjile dele Mi pa sklepa bodemo branili samo ono delce, ki se ime nuje Hrvatska To so državniki, ki od soparice omamljeni skoraj do nezavednosti, hočejo rešiti svoj narod s tem, da z veleizdajskim žuganjem odganjajo še zadnje prijatelje — gotovo državi zmiraj zvestih Hrvatov. Druga dogodba zadeva verifikacijo poslanca Pav-koviča, kateremu se je očitalo; da je bil zarad nekih hudodelstev obsojen, zaprt in kot stotnik-avditor ka-siran, in konečno da je v hranilnici 100 gold. vkradel. Komite, ki je to stvar preiskava!, našel pa je, da je vano dvorjansko karto. S to karto dobili so ruski ple-menitniki razne predpravice, katerih so si nekatere ohranili do danes. Letos bode rusko plemstvo praznovalo stoletnico podeljenja te karte in car Aleksander III. je zaukazal, da se pri tej priliki ustanovi dvorjanska banka, iz katere bodo ruski plemenitniki dobivali na svoja posesrva denar na posodo po 6%« Navadno jemljejo banke na Ruskem višje obresti, zato je pa finančni minister tudi ugovarjal, da bi osnova in vzdrževanje take banke napravljala državi preveč stroškov zaradi prenizkih obresti, katere bode banka jemala od posojil. Car Aleksander pa se ui dal pregovoriti od financ nega ministra, in banka se bode osnovala. XXXVII. izkaz doneskov zadnje očitanje prav iznajdeno, nasproti pa je bil Pav- za sp0minek dr. J, viteza Bleiweis-Trsteniškega. kovid zarad prestopka zoper svoje dolžnosti obsojen v ^ , . . VVVT7T . , i7Qa ^ w ....... 1 ^ Prenesek ostanka iz XXXVI. izKaza 1<99 gld. o9 kr. trimesečni zapor in pa odpuščen iz vojaške službe m zato se je priporočalo, njegovo volitev potrditi. Opozicija govorila je proti potrditvi. Pavkovič sam pa se je res tako branil, da se je v resnici pokazal nevrednega tako častnega posla; imenoval je svojega nasprotnika Pavloviča lažnika in tatu, Pavlovič pa mu je ta priimke koj vrnil prav s takimi priimki. — Po takih dogodbah mora človek soditi, da taki gospodje Gospod L. G. F. v St. Tf Janez Vodopivec v Kamnjah V) n Skupaj 1802 gld. 39 kr. Žitna cena zastopniki niso udje bratovščine temperanclerjev Nemška Na polji vnanje politike se v nemški v Ljubljani 17. januarija 1885. Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 50 kr državi vrti vse krog kolonijalnega vprašanja, v kate- 7 gold. 24 kr rem se z Bismarkom strinja zelo ves nemški državni 30 kr tur v • 5 gold. 40 kr soršice rži 5 gold 4 kr ječmena 4 gold Med tem pa se Bismark pogaja s posameznimi prosa 5 gold. 53 kr zbor. državami tako, da bodo Nemci pridobili dosti dežel v drugih delih sveta, kamor se bodo mogli umakniti, če jim bode nemška domovina postala pretesna ajde 4 gold. 55 kr banaške 6 gold, . 71 kr. ovsa 3 gold 9 kr Krompir 2 gold. 86 kr. 100 kilogramo Odgovorni vrednik: Gustav Pire. Tisk in založba: Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.