Katoll&k cerkven Ilut, TetiVMM M. I" Ljubljani 20. ki/norca 18.5-5. MAn! M*ro*nfa k Jtavll, posebno sedanji čas. 0 Marija, naša ninti! K tebi »e približamo. Tebi »e priporočvali. Te prosili pridemo. 0 ii Božja porodnica, Dvica, mati vsmiljena. Bodi nam ti pomocnica, L'p rodu bod' Kvniga! O Marija! Njega prosi. Ki je Min tvoj. in tvoj Bog. Naše proMiije predenj nosi. Naj n a h reši ix nadlog. Naj nam ktixen grelni zmanjša, s ktero nam liudo proil: 1'a* poskušnjc milo »krajša, In rešili nas liiti. Nuj nam daje prav «poxnati Hax/.aljciijc, grelia sled, Milo »mote objokvati. Kar gu vmirilo bu spet. Prosi, nuj se nas usmili. Kot na kria' razbojniku. De vsi milost y.udobili Bi od svojga Jezusu. Aitlkorkr.il si ga prosila , Bla ci vselej vslišanu; \ sim »i milost zudobilii Ti v nebo povikšuuu: (Mi š« xdaj nas pripuroči. Nuj sc on na nas ozre; V njega vurslvo nus ixroči, Sprosi nnm avelieunje. Janex Debelak, učitelj. Starši! berite• prertlarile. storite: (Konec. J Od staršev pa, kteri so po poti pregrehe ta tliga močnejši navzeli in tudi v z rej i vsi zanemarjeni, že v zgodnji mladosti svoje starše posnemajo, in počutno sladnost sveta rajši imajo kot pa veselje nedolžnosti, ktere ne poznajo? Služabniki cerkve si vse prizadevajo, po povelji njeniga Božjiga začetnika Jezusa Kristusa otroke v njili kerstni nedolžnosti k Njemu pripeljati in v zvestobi do Njega jih ohraniti. Kaj pa more vse prizadevanje cerkve pomagati, ako je celo hiša staršev jama dušnih razbojnikov, kjer lastni oče sam s svojim brezbož-n m, hudobnim govorjenjem, s prederznim zasmehovanjem svetih reči in Bogu posvečenih oseb strup nevere in hudobije v serca svojih otrok vliva, in s svojim pohiijšljivim govorjenjem in djanjem, pri kterim morajo velikrat v pričo bili, njih nedolžnosti smertne rane dela? Neka. pisavcu teh verstic dobro znana oseba jc po svojim izšolanji lahkovoljno razvescljevanje pustivši svojiga veselja v motit vi iskala, je o dnevih Gospodovih z vidno pobožnostjo pred nmjxre-tejiim Zakramentom molila in ga v občno podbudo (udi večkrat preiemata; kazalo se je, de je seme besede Božje, ki jo je pazljivo poslušala, v njenim sercu rodovitno zemljo najdlo. Tako je terpeio do njeniga sedemnajstiga leta. Tedaj so sc mladenči ondotne okolice po nji ozerati jeli, ker je bila hči veljavniga kmeta. „Tej moramo molek iz rok potegniti'4, so krokarji krokali. Hudičev naklep se jim je po volji izšel, ker so k temu tudi starši tega dekleta pridno pomagali, kteri ji niso hotli tega rc-setja pustiti, ker te sramote niso marali prenašali, de bi bili med svojimi otroci, kakor so djali, ter-cjalko imeli. X vednim pikanjem oplašena je od-sihmal svoje pobožne vaje pred starši prikrivala, pa kmalo mlačna postala, sc potem spovednika ogibala in se ni zmenila za svarjenje poprejšnih tovaršic njene nedolžnosti, klere so jo po pismih opominjale, ker same niso mogle priti do nje. Ni je bilo več viditi pri mizi Gospodovi, viditi pa jo je bilo na plesišu med tistimi, kteri so se bili zarotili v njeno pogubo; ni dolgo terpeio, in je pripravila sebe in svojo družino v resnično sramoto, in spet — v sramoto, in spet — v očitno sramoto, lic, v sramoto! ker za greli se taki starši več ne zmenijo, kteri, desiravno kristjani, »roje otroke hudiču iz-dajajo, in so bolj neusmiljeni memo tistih, ki so nekdaj svoje otroke po slepih vražah v razbeljeno naročje Moloka (malika) v daritev pokladali. Ako potem taki starši sad lastne odreje nad svojimi otroci vidijo in tudi skušati morajo, zdiho-vaje tožijo in pravijo: „Nikoli hi si ne bil mislil, kaj taciga nad svojim otrokam doživeti! Oh, moj otrok mi serce terga, moj otrok me spravlja v grobu. — Bes, otrok vas spravlja v grob! Ali ste pa tudi žc spremislili, kaj ras fantke j čaka? — Lilija, od Boga namenjena, v prelepim vertu svetiga raja večno cveteti, vam je v odrejo zročena: vi pa ste jo zanemarili, omulili, sterli iu slaptali. Kakšna sodba ras čaka J* — Nezvesti služabnik, kteri je svoji skerbi izročeno dragotino v nepriču-jočnosti svojiga gospoda nemarno zgubil ali pa zapravil, se z vedno veči hritkostjo njegoviga prihoda hoji, in iše odgovoru, ako je mogoče, z negam odtegniti se. Tisti pa, ki bo od vas staršev zavoljo vaših otrok odgovor tirjal. je Hog rmga-mogočni: ubržite mil, akti morete! Vender pa poglejte ozke steze, po kteri se še oteti zamorete; to je steza skesaniga spreobemje-nja proti razžaljenimu Očetu nebeškimu — to je v začetku sicer ojstra. stcrma steza pokore. Pa ni še dosti, de sami to stezo nastopite in po nji hodite; vaša dolžnost je tudi, de si vse prizadenete, in se po zgledu sv. Monike od nobenih težav in nasprot-Ijejev utruditi ne daste, dokler od Boga in pravičnosti zgubljenima otroka nazaj ne pripeljete, de po bogoljubnim spoznanji in obžalovanji svojih zmot in pregreh spet pot najde do studenca Ure vode, nebeške tolažbe, prariga veselja. Kar pa vaša moč ne premore, bote dosegli, ako se bote z milo prošnjo k ljubeznjivimu Sercu Marije neomadežvane matere Božje, obernili in zatekli, ker po njeni pripomoči je z>* brez števila veliko grešnikov najdlo »•ic t je nje milosti in zrelicanje od Gospodau. Tako tedaj, ko hoš svoje otroke okoli svoje smertne postelje zbrane vidil, sicer ne boš zamogel z vesel jnostjo pravičniga reči: „C»lej, Oče nebeški! nobeniga nisim zgubil zmed tistih, ktere si mi bil izročil*. Vender pa ti bo o smerti tolažbo dajalo in upravičenje pred liožjini Sodnikam zado-bilo, ko boš reči zamogel: „Ktere sim bil zgubil, sim jih s Trojo gnado k Tebi spet nazaj pripeljal*. Iu Sodnik ti poreče: „Hlagor ti — pojdi r veselje svojiga Gospodah — Hvaljen bodi Jezus Kristus! rAvstrijanski ljudski Prijatel'. MjetasnJe popotvanje na Belo reko. Na ladii Zgodnji danici, — 20. sušca. Gospodova last je zemlja in vse, kar je na nji. Ps. 21, 1. Kjer koli je človek, in kar koli vidi, vse je Gospodovo. Ta misel tolaži, oserčuje in povzdiguje omahljivo človeško serce in ga opominja , de naj povsod Bogu čast in hvalo daje. — Dokler tod oko seže, vse je zgolj planjava. Kjer je breg nekoliko višji, in tedaj ne močimo, ampak suha zemlja, bi bile nar lepši njive za setev. Zemlja je černa in tolsta, dežuje tudi, in druge priložnosti pri obdelovanji bi se lahko dale zmagati. Po tih obširnih ravninah ravno pa se pase slon, džiraf, divja koza -— dans smo vidili trumo nekte-rili stotin tacih — in bivol. Sem ter tje se zopet vidijo človeške stanovanja, \ojci tukej stanujejo nekoliko od reke. V teh krajih nas je nekterikrat ob nenavadnim času doletelo deževje in gromenje, zlast* smo imeli 17. t. m. močen vihar. Kavno 17. ko ob bregu ostanemo, se nam vidi v nekaki daljini precej veliko nasclstvo. Ze so se bili černi s sulicami ob bregu zbrali. Trije zvonovi, kakor k po-zdravljenju zapojo, in zamurci se na njih glas na kolena veržejo, kakor de bi jim skriven glas tako veleval, po iem začno vsi po svoji šegi peti. Bilo je petje z nogami in rokami spremljano in je imelo v sebi nekaj ravnomerniga in soglasniga. Med drugim so tudi od nas peli. Spevali so nas kakor svoje prijatle in očete, kteri so kakor iz nadzemelj-skiga k njim prišli, in bili so hvaležni, de smo se pri**njih vstavili. K sklepu svojiga počeševanja so pripeljali vola v dar, kteriga pa nismo sprejeli, ker smo bili ravno poprej eniga kupili. Ako se skleni biseri po svoji ceni štejejo, je vol kakih 30 kraje, veljal. Ker je bil veter ugoden, so urno spet jadra napeli, ljudje so sicer prosili, de naj še postanemo, ali dober veter je redek in drag. Zgodnja danica je dalje šla V miru, v miru hodite, in spet pri nas postanite, so zamurci za nami vpili. Škoda, dc s temi dobroserčnimi, zaupljivimi divjaki nismo mogli govoriti drugači, kakor le po tolmaču; ako bi moglo serce na serce govoriti, gotovo bi se serce teh zv-mureov lahko dalo pridobiti, in marsiktera dobra za prihodnost pripravljajoča beseda bi se dala jim v dobro zemljo vsejati. — 18. v nedeljo (Laetare) smo bili komej Božjo službo opravili, kar naš tolmač Bahid v stanico stopi in naznani, de trije možje, veljaki iz uniga kraja, kjer smo se poprejšni dan mudili, so z volam za nami pritekli. Gosp. Provikar može noter spustijo. Zdaj naj imenitniši besedo povzame: „ IV ste bili včeraj k nam prišli kakor prijatli, ste pa tako malo pri nas ostali. Hotli smo vam vola podariti, vi pa ga niste vzeli, pri-podili smo ga za rarni, vender ga vzemite, pa vselej pri nas postanite, ker vi ste naii prijatli11. G. Provikar so se izgovarjali, de smo z mešam dosti preskerbi jeni, obdarovali so jih pa za njih trud in dobroserčnost z nekterimi sklenimi biserji, ter so jih z volam vred v miru odpravili, rekli pa so, de naj ga v prihodnjič pripeljejo, ko bo zopet ladija pri njih ostala. Š tem zadovoljni trije možaki odidejo. Ni dolgo, ko ladija dalje jadri, in že so bili spet ljudje ob vodi in so na iadijo čakali; tudi štirje voli so za ljudmi iz naselbine skakali, ktere so nam na prodaj ponujali. Ker jih gosp. Provikar niso hotli kupiti, nismo jih namreč potrebovali, so nam jih v dar ponujali, češ, de so za njimi pii-tekli. Zavoljo sile so gosp. Provikar eniga vzeli, in so zanj dali v nasprotno darilo nekoliko biserov, dali so jih pa tudi drugim. Zdaj začno čemi peti in plesati. Nekteri so prišli v ladijo, in ves čas niso jenjali peti, de so spet iz ladije stopili. Pri-pognjeni so noter šli, so kapelo obiskali, nekoliko pred Marijno podobo peli in roke proti nji podajali, v stanici pa so, Bog ve kaj, serčno v nas peli, in ko so nam ušesa napolnili, so nas pevajoči zapustili. Kdo bi tako pevskiga, veseliga ljudstva rad ne imel? Zadivjakani divjak srednje Afrike je družljiv in prijazen, in ko je človek z njih sulicami kakor z gojzdam obdan, se mu ni nič bati. Potem so tudi černaki veseli za verv prijeli, ko so naši brodnarji zavoljo pomanjkanja vetra ladijo dalje vlekli. Nekaj iz slovenske cerkv. zgodovine. Spisal P. Hicinger. (Dalje.) c.) I liri k v tesnejim pomenu, pozneji čas tudi sploh Dalmacija imenovan, je bil na izhodnim bregu jadranškiga morja od llaše v sedanji I stri i do Drina v Albanii, in poglavitno mesto je bilo Salona blizo sedanjiga Splita v Dalmacii. Ondašni škofje so veljali za nadškofe ali rae-tropolite vse Dalmacije, pozneje tudi dela Pa-nonije. Pervi škofje bil sv. Domni, učenec sv. Petra, po njegovim prizadevanji sc je sv. vera po deželi razširila, ker je tudi mašnikov na razne kraje razposlal. Krog 1. 107 pa je svoje življenje dal pod mečem za Kristusa; oblastnik Mavrili ga je po raznim terpinčenji v tako smert izročil. (Mar-tvrologium rom. Boliand. Aeta Sanct. 11. April, ilcsichii vita B. Domnii pri Farlati Illyr. sacr. toni. I. str. 414). Med poznejimi škofi sta bila mu-čenca sv. Venanci pod cesarjem Antoninam krog 1. 155, sv. Agapit pod cesarjem Avrelijanam krog 1. 275. Dalje sv. Juri, mučenec pod cesar-jenrDioklecijanam 1. 296; njegovi ostanki so hranjeni v Poli, in utegnilo bi od njega veljati, kar se ne stika prav z djanjem druziga sploh znaniga sv. Jurja mučenca, de je namreč spreobernil kraljico, prav za prav cesarico Aleksandro; zakaj perva žena Dioklecijanova je bila ravno Aleksandra, in ta cesar se je rad v Saloni svojim rojstnim mestu mudil. (Farlati lllyr. sacr. tom I. str. 500, in tom. II. na koncu). Marin je bil 1. 325 v rimskim zboru zoper krivoverca Arija; Maksi m je sebe in svojo cerkev skerbno varoval krivih zmot, ktere so ob času Sardiškiga zbora 1. 347 ilirske dežele posiliti hotle. Peter je bil Salonski škof ob času Ariminskiga zbora 1. 359, v kterim je bilo veliko katoliških škofov posiljenih v podpis od krivover-ske stranke: pa dalmatinski in drugi ilirski škofje so se po spričevanji sv. Atanazja kmalo od tiste spodtike vzdignili. Ko je bil Leon Salonski škof, so se dalmatinske cerkve Akvilejskiga zbora leta 381 in Milanskiga I. 390 zoper arijansko krivo-verstvo vdeležile po svojim poslancu Feliksu, Jadertinskim ali Zadarskim škofu. V tem času so napadi divjih narodov, Gotov, Sarmatov, Alanov in drugih noter do Dalmacije segali, in ondi tudi veliko razdjali. Druga lepa stran pa se je takrat v dalmatinski cerkvi pokazala v velikim številu mini-hov, kteri so se posebno na otokih vselili, kjer so bili bolj v miru pred nepokoji časov. Med Salonskimi škofi je dalje o času veliciga preselovanja narodov zavoljo svoje učenosti spomina vreden Hesihi, med I. 405—428, kteri je bil s sv. Ja-nezam Krizostomam in sv. Avguštinam v prijazni zvezi, in je pisal tudi življenje sv. Klemena papeža, sv. Domnija škofa, in nekaj razlage sv. pisma. V raznim prehajanji narodov je Dalmacija še dalje rop in razdev terpela; Salonska cerkev pa je celo škofa dobila, kteri je bil pred rimsk cesar, namreč Glicerja 1. 474. Skof H o nori je dobil I. 493 in 494 posebne liste od papeža Gelazja, v kterih je bil opominjan zastran Pelagjevih in Eu-tihjevih zmot dobro čuti in paziti. V tem času je prišla Dalmacija v oblast gotiškiga kralja Teodorika, kjer je spet nekaj začela pokoj vživati. skof Štefan je bil posebno znajden v cerkvenih pravicah, in je ravno Dionizja Maliga obudil, zbirko iz sklepov cerkvenih zborov napraviti, kakor tisti v listu do Štefana sam priča. Pod Ho nor jem III. sta bila v Saloni dva deželna cerkvena zbora obhajana 1. 530 in 532, v kterih so bili sklepi storjeni zastran cerkvenih reči in vstave novih škofij. (Farlati IIIjt. sacr. tom. II. str. 162 in 173)'. O tem času je Dalmacija prišla v oblast greškiga cesarja Justinijana. Ob času Carigraškiga I. zbora 1. 553 tudi ilirski škofje niso precej v sklepe tistiga zbora privolili, vender so se kmalo spet z vesoljno cerkvijo soedinili, ker je Salonski škof Frontini-jan, glava stranke, v Egipt pregnan bil. V tem času so začeli Sloveni tudi v ilirske dežele prihajati, tudi Dalmacija je njih napade poskušala, zraven še rope Avarov ali Obrov. O času sv. Gregorja 1. 590 je bil Na tal Salonski škof, kterimu je ta papež večkrat dopisoval, de bi nektere razpore v ondašnji cerkvi poravnal: ravno tako je dopisoval tudi Maksi mu, kteri je I. 593 na Salonski stol prišel. (Glej Farlati Illyricum sacr. tom. I. II.) Salonska škofija je bila sicer deleč od sedanjih slovenskih mejnikov, obsegala je namreč svet, kteriga ima sedanja Splitska škofija; pa njeni škofje so kakor metropoliti s svojo oblastjo tudi do naših strani segali. Od starih dalmatinskih škofij je nekaj namreč tudi sedanjo slovensko zemljo zadevalo. V Se ni i, sedanjim Senji, je bila dosti zgodaj lastna školija, saj je od ondod znan škof L a v-renci, kterimu je papež Inocenci I. krog 1. 402 dopisal, de naj zastran nekterih krivih naukov ču- 1'e, ki so se v njegovo čedo vrinili. Xa otokih leškiga morja je imenovan škofTicijan z ltaha v Salonskih zborih I. 530 in 532; lahko de je tudi Ker k že takrat svojiga škofa imel. pervi se sicer imenuje še le v rimskim zboru 1. 679, namreč Ursinijan, ako je pisanje pravo. Senjska škofija je razun otokov utegnila obsegati vso staro Japidijo, ktera je bila stegnjena od llaše do Cermanje, toraj nekaj izhodne Istri je. del Notranjske krog Ternoviga, Loža in Cirkničc, morebiti tudi del Dolenske krog Ribnice in Kočevja, zraven Reško in llorvaško pnmorje. (K. si.) A r o 6 M h e f. Kdo ne pozna Drobtinc, ediniga letnika te verste med Slovenci, in mende tudi med Slovani sploh? Kdo ne ve, kako močno so med Slovenci Drobtince razširjene, kako od njih ljubljene? Na dan spravili in od začetka vredovali so jih Nj. milost, visokočastitljivi Lavantinski škof sami, potem skoz več let visokočastiti korar g. J. Rozman: in letaš — 10 let stare — bi nas bile skorej zapustile. Ali Milostljivi njih začetnik so naprosili vi-sokočastitiga Braslovškiga dekana, g. Mih. Sto-jana, de so vredovanje prevzeli, s čimur je vse poravnano, in upanje je. de bodo Drobtince v po-prešnji izverstnosti dalje živele. Potreba jim je pa podpore od slovenskih pisavcov. Dobro namreč poznamo izverstno pero visokočastitiga gosp. vrednika, poznamo pa ravno tako dobro njih okolišine, de so namreč vsi obloženi z innozimi farnimi in dekanskimi opravili, in so to delo le iz gorečnosti za dobro reč ter v prid Slovencev prevzeli; torej povabimo tudi mi učene Slovence, do kterih naša beseda seže, naj precej letaš — in pa zdaj hitro kaj tvarine za novi tečaj „Drobtincu skušajo poslati, de bo imelo slovensko ljudstvo še dalje v tem prijetnim letniku svojo duhovno pašo. Dobrih, v keršanskim duhu pisanih slovenskih časnikov ne smemo pustiti poginiti, temuč še le zmnožiti, ako bi bilo moč; torej gre tudi „Novicama posebna pohvala, de so se za ohranitev Drobtinc tako serčno ognale. Le tacih listov in bukev nas Hog obvaruj, i išejo v vsako reč umazano ljubezen, posvetniga duha, ali celo zamerzo do svete vere vpletati. Tolazivna moiiiev ob koleri iz OO. psaima Kdor prebiva pod obrambo Najvišjiga, bo pomočnika imel Boga nebeškiga. — Gospodu poreče: Ti si moje pribežališč, ki me sprejemaš: moj llog, v tebe upam. — S svojimi ramami me boš pokrival, in pod tvojimi perutmi bom upanje dobival.— Kakor škit me bo obdajala tvoja resnica, ne bom se bal ponočniga strahu: ne psice leteče po dnevu, ne zlega, ki zalezuje v temi: ne kuge. ki v belim dnevu razsaja. — Tisuč jih bo padlo na moji strani, in deset tisuč ob moji desnici, k meni pa se ne ho približala kuga. — Zakaj ti, o Gospod! si moje *) Ranjki Rloveči prior Faust po