STRANSKI UČINKI IN ZDRAVSTVENA NEGA PRI HORMONSKEM ZDRAVLJENJU RAKA DOJKE Albiltą Bobnąr Lajšanje stranskih učinkov katerega koli zdravljenjaje pomemben del vloge medicinske sestre' ki izvaja zdľavstveno nego bolnikov z rakom dojk. Medtem ko poznamo številne neželene učinke zaradi citostatskega zdľavljenja in kirurgije' so morda manj znani in manjkrat objavljeni stľanski učinki zaradi hormonskega zdravljenja (HZ). Keľ so stranski učinki HZ podobni tistim, ki jih ženske doŽivljajo v času menopavze (npr. navali vročine, znojenje, slabost),je ocena neželenih učinkov dokaj težavna; pri nekaterih se pojavijo redko ali pa splolr ne in jih zato bolnice zamolčijo, zdľavstveni delavci pa njilrovo pojavljanje podcenjujejo (Hopwood' l998). Aplikacija in doziranje lrormonske terapije je enostavno ter v večini primerov dobro spľejemljivo. Rezultati kliničnih raziskav namĺeč kažejo na zelo majlrno pojavljanje hudih ali celo Življenjsko nevaľnih stľanskih učinkov prí HZ (orlando' 2000). Stranski učinki, ki se največkľat pojavljajo pri HZ, so opisani v tabeli l (Working gľoup' l999). Tabela 1: Stranski učinki pri lrormonskem zdravljenju raka dojke Fiziološki stľanski učinki Navali vľočĺne' znojenje Pľibližno 65vobo|nic z rakom dojk ima izkušnje z navali vľočine, med njimi kar 45vo vsak dan. Pľi ocenjevanju so opazili in zapisali ta pojav tudi do 30-kľat na dan, kaľ so bolnice ocenile za - rast tumorja ("flare up") - hiperkalcemija - tromboza - motnje vida - rak maternične sluznice - navali vorčine, znojenje - menstrualne motnje - vaginalni izcedelďsulra sluznica/vnetje; krvavitev - suha koža in lasje, tanjšanje las - prebavne motnje (slabost, bľuhanje, driska) - povečanje telesne teže - zadrŽevanje tekočine v telesu - koŽni izpuščaji - utrujenost - depresivnost / anksioznost - zmanišano zanimanie za spolnost DRUGI MoŽNI STRANSKI UČINKI PoGoSTI STRANSKI UČINKI Albincl Bobnal; plof.defekt', l,iš.lnetl.ses., ollkološki illštitut Ljubljana 51 izľedno moteče v vsakdanjem življenju. Vzĺokov za to je lahko več. Tako kot pri zdravih žcnskah so navali vročine tudi pri bolnicah lalrko del naravnega fiziološkega procesa v določenem starostnem obdobju. Pri zdravih ženskah so raziskali ĺazllčne načine za preprečevanje navalov vročine, eden od zelo uspešnihje nadomestno hormonsko zdľavljenje, to paje pri bolnicah z ľakom dojk sporno' saj lahko pospešuje rast ľakavih celic. Vzrok za omenjene sirnptome je lahko tudi poprejšnje zdravljenje raka s sistemsko terapijo (citostatiki, hormoni) ter z obsevanjem' ki povroča okvare jajčnikov (Carpenteľ' 2000). Prepľečevanje navalov vročineje pri bolnicah z rakom dojk omejeno zaľadi omenjenih vzrokov. Na splošno priporočajo številne stvaľi, toda empiľično je zelo malo učinkovitih. Npr. bolnicam morda pomaga, če nosijo oblačila iz naravnilr materialov (bombaž, lan) in ne iz sintetičnih (najlon, poliester, akril)' ki zadržujejo telesno toploto. Vsa oblačila naj bodo bolj ohlapna, da gibanje ni oteženo.'lb morda pomaga le zmanjšati ali omiliti stopnjo simptomov (Working group, 1999). Prav tako je za bolnice pripoľočljivo, da spremenijo način prelrranjevanja in način življenja. Pľipoľočljivo je manjše uživanje maščob, sladkorja, soli in več sveŽega sadja, zelenjave in źit. Bolnice spodbujamo, naj se izogibajo vľočim pijačam' alkoholu' začinjeni hrani in kajenju. Znano je, da imajo ženske, ki redno telovadijo, manj menopavznih težav; po drugi strani pa nenadno ali samo občasno razgibavanje pri bolnicalr, ki niso vajene redne vadbe' še poslabša navale vľočine in znojenje (Vegelj-Piľc,2001).ZaÍo priporočamo redno, zĺnerno telesno vadbo in vaje za sprostitev, šele potem bolnicam pomagamo z zdravi|i, ki jih predpiše zdravnik (antidepľesivi, vitamin E). opozoriti moramo na nekatere stranske učinke, kot sta povečan apetit in pridobivanie telesne teže (Russell, 2001). Menstľualne motnje Določene vrste HZ lahko povzročijo menstrualne motnje (pri 25% bolnicah; orlando, 2000). Tako lahko jemanje tamoksifena (Nolvadexa) pri ženskah pred menopavzo povzľoči, da postanejo menstruacije blažje ali v določenih pľimeľih tudi močnejše (Collichio, 1998). Krvavitev lz noźnice lahko nastane tudi zaradi pľekinitve HZ pri pomenopavznih bolnicalr z rakoĺn dojke' Nadvse pomembno je, da bolnice o nenadnem kľvavenju iz nožĺicę nemudoma obvestijo zdľavnika, ne glede na to, ali se je kľvavitev pojavila med HZ ali po pľenehanju terapije. Do tega pojava pride zaľadi številnih spľememb na maternični sluznici, ki so lalrko hude in tudi (le v ľedkih primerih) lalrko privedejo do rakastega obolenja (Jordan' 1995). HZ bolnic z ľakom dojk v pľemenopavznem obdobju je ľedkeje upoľabljano, vendar postaja vse pogostejše (Collichio, l998). V začetku zdľavljenja pľemenopavznih bolnic z goseľelinom (Zoladexom), se pri njih laliko pojavijo kľvavitve iz nožnice, a tudi spontano preneliajo. Pľi nadaljnjem dajanju zdľavilo zavre nastajanje endogenih estrogenov do take stopnje kot pľi pomenopavznih bolnicah' Pľi veliki večini bolnic je posleclica tega amenoreja ali izostanek menstruacije. Pľav tako se lahko dogodi, da se pri bolnicah po končanem zdľavljenju z goseľelinom spet Vzpos(avi lnenstľualnl cikIus. Suha sluznica nožnice alĺ vnetje, nožnični izcedek Zaľadi zľnanjšane sekrecije lnukoze, ki je posledica porĺanjkanja estľogena v telesu' se pojavi sulra sluznica in/ali vnetje nožnice ter manj elastična koŽa okoli nožnice' Dodatno HZnoźnične 58 simptome (suhost, vnetje, izcedek) še poslabša (Marttunen,200l). Te spremembe lalrko privedejo do oteženih spolnih odnosov, zato bolnicam svetujemo naj se zaĺadi tega ne izogibajo spolnim odnosom, ampak naj upoľabijo raz|ična olja, želeje ali mazil,a, ki se dobijo v prosti pľodaji ali jih predpiše zdravnik. Uporaba estrogenskilr mazil je ravno tako vprašljiva kot uporaba nadomestnega hoľmonskega zdravljenja (Miaskowski' 1999)' Posebno pozornost moľamo nameníti bolnicam, ki se zdravijo s tamoksifenom, ki nima samo antiestrogenskega učinka, ampak deluje tudi nasprotno' estrogensko na sluznico maternice in nožnice. Pri nekaterih ženskah ima to Za posledico nožnični izcedek, v nekaterih primerih krvavitve iz noźnice. Bolnice moramo poučiti, naj v teh primerílr o tem obvestijo svojega zdravnika in opľavijo ginekološki pregled (Jordan' l995). Suha koža ĺn lasje, tanjšanje |as V meni se zaľadi fiziološkilr pľocesov v telesu zmanjša izločanje maščob, zato lahko koža in lasje postanejo bolj suhi' lasje pa se lahko tudi stanjšajo. Učinek menopavze ali umetno povzročene menopavze kot ľezultat lrormonske terapijeje postopen inje opazen po nekaj mesecih ali celo letih. Bolnicam svetujemo, naj ohranijo kožo v dobrem stanju s pomočjo blažilnih krem in blagih mil ter naj za pranje peľila uporabljajo neagresivna pľalna sredstva. Zdĺava koža, lasje in nohti potľebujejo vitarnin B, zato pripoľočamo uživanje dobro uľavnotežene prehľane (sveže sadje, zelenjava, polnozrnat kĺuh' Žita). Za|epśe in gostejše lase svetujemo uporabo šamponov s takim učinkovanjem (Working gľoup' l998). Pľebavne motnje (slabost, bľuhanje, dľiska, spľemembe na jajčnĺkih) V zelo ĺnajhnem številu primerov so pri HZ opisane prebavne motnje. Praviloma se pojavijo slabost, brulranje in driska v prvilr 2 do 4-lh tednih, potem pa postopoma pľenehajo. Te težave so običajno blage in ni potrebno medikamentozno zclravljenje. Če so pľebavne motnje močnejše in trajajo dlje časa ali se pojavijo po nekaj mesecih ali celo letilr, se moľamo vedno posvetovati z zdľavnikom (Miaskowski' l999; Working gľoup' 1998). Pľi Ženskah V ptemenopavznem obdobju, ki se zdravijo s tamoksiÍ'enom, se dokaj pogosto pojavljajo ciste najajčnikih, ki na srečo niso maligne, vendar povzročajo bolečine v spodnjern delu trebuha (Miaskowski, 1999). Povečanje telesne teže Rezultati ľaziskav kaŽejo, da je pľidobivanje teže kot stľanski učinek HZ, največje pri zdľavljenju s pľogeStiní (Depo-Provera, Megace), in to kaľ v l 8-do 50-ih odstotkih (Miaskowski, l999). Pľi dľugih vrstalr HZ pa je v veliki večini vzľok za pľidobivanje teže povečan apetit in zadrź.evanje tekočine v telesu teľ premalo gibanja. Povečana telesna teža je za večino žensk več kot le neprijetna, saj vpliva na telesI-lo podobo (White, 2000). Zaradi tega je zelo pomembno, da bolnice vnapľej seznanimo, da se utegne povečaĺi njihova telesna teža in da se s pľinleľno pľehľano teľ telesno vadbo skušajo izogniti odvečninr kilogľalnom. Telesna vadba pa ni pľimeľna samo za vzdrŽevaĺje telesne teže, ampak ima pozitivni učinek na gostoto kosti, s tem pa se zlnajša možnost Za nastanek osteopoľoze, ki je lahko posledica dolgotľajnega HZ (Fisheľ, 1996; Miaskowski' l999). 59 Kožni ĺzpuščaji Vsako HZ lahko povzroči t.i. aleľgične izpuščaje na koži (Working group, l999). V zelo hudih primerih moramo zdravljenje prekiniti. Blagi kožni izpuščaji ponavadi izginejo sami po sebi ali pa jih bolnice omilijo z blaźilno kremo (npľ. z lactocalaminom). Včasih lahko izpuščaje spremljata tudi povišana telesna temperatura in utľujenost. V teh primerih morajo bolnice o dogajanju obvestiti zdravnika (Working group, 1999). Psihološki stľanskĺ učinki Utľujenost o občutku utrujenosti govorimo takrat' ko so pri bolnicah navzoči občutki izčrpanosti, oslabelosti in pomanjkanja energije, ki onemogočajo noľmalno Življenje. Bolnice večino dneva počivajo ali pa spijo. Pojavljanje menopavznilr simptomov pri bolnicah z ľakom dojk ni jasno povezano s HZ. Podatki raziskav pa kažejo, da ženske, ki imajo več ľnenopavznih teŽav po zdľavljenju raka dojk, vključno z navali vľočine in znojenjem, poročajo tudi o večji utrujenosti, pomanjkanju energije, brezvoljnosti, slabi koncentraciji, razdraźIjivosti in motnjah spanja (Carpenteĺ, 2000). S pomočjo zelo obširnega ľazgovora in ocenjevanja stanja bolnicam individualno svetujemo izva1anje telesnih vaj, upoľabo podpornih zdravljenj (sproščanje' meditacija, glasba, masaža, risanje), pomoč skupin za samopomoč, s kateľimi si bolnice okrepijo ĺ-izično moč, notľanji mir in zadovoljstvo ter se postopno vračajo v normalno življenje Depresivnost / anksĺoznost Ob soočenju z diagnozo rak dojk in s spremljajočimi simptorĺi, funkcionalnim poslabšanjeIl in napornim zdravljenjem obstaja znatno večja rnožnost, da se pľi bolnicah lahko ľazvije depresivno stanje, kot je to pĺičakovati pri zdravilr ženskah. Težko je ugotoviti, ali sę občutki obupa, jeze' krivde' žalosti, čustvene otopelosti, nepojasnjenih stľahov, nespečnosti, razdraŽljivosti in celo misli na samomoľ pojavijo zaradi celotne situacije ali pa zaradi mene (Schwenk,200l). Velik vpliv na depresivno stanje pri bolnicah z ľakom dojk ima SPREMENJENA TELESNA PoDoBA (Woľking gľoup, ĺ999). Zaradi izgube dojke, izpadanja las in edemov se ženske lahko počutijo ĺnanj Ženstvene, zaradí povečane telesne teže Inanj pľivlačne, bolj neokľetne (White' 2000). Zelo redko, pa vendar, steľoidni hoľmoni (deksametazon' metilprednizolon) lalrko povzľočijo Cushingov sindľom (obraz polne lune) in druge neželene stranske učinke, kot so rast dlak na obrazu, mastno koŽo, akne in zni"zanje glasu. Nekatere Ženske spľavlja v veliko -^l_,^-^ ZaurUt'U luul llllscl' ua 5U Ilavaĺl VtUUltle Jasllo Vlulll VsaKolllul- lIl sę Zato pocżtsl uInlKaJo V osamitev (Woľking group, l999). Zdľavljenje depľesivnosti in anksioznosti pľi bolnicah z ľakom dojk, ki pľejemajo lrorlnonsko zdľavljenje, je naloga celotnega zdľavstvenega tima: od zdravnikov, tnedicinskilr sesteľ, psihologov, socialnih delavcev, delovnili teľapevtov do dľuŽinskih članov in šiľše okolice. 60 Pľepľečevanje depĺesivnosti se pľične že na začetku s pripľavarĺi na diagnozo, pľilnernirn informiranjem in svetovanjem (strokovnjakov, pľostovoljcev). V hujšilt primerih morajo bolnice imeti možnost psihoteľapije in medikamentoznega zdravljenja, saj jim to omogoča boljše sodelovanje prí zdravljenju, vključno z ľeševanjem zapletov zaradi zdravljenja raka ali preiskav, okľepi jim tudi upanje na preživetje. Kombinacija psiholoških in funkcionalnih prednosti teľ dobra možnost izboljšanja preŽivetja in zmanjšana moŽnost ponovitve bolezni - vse to bi moralo biti za zdľavstvene delavce zadostna motivacija, da si prizadevajo za aktivno zdravljenje depresivno anksioznih stanj bolnic z rakom dojk (Schwenk, 2001). Zmanjšano zanimanje za spo|nost HZ praviloma neposredno ne vpliva na spolno življenje bolnic, vendar nekateľe opisujejo zmanjšanje zanimanja za spolnost zaradí najraz|ičnejših vzrokov' vključno s HZ. V takih prirneľih je vedno potľeben pogovor z zdravnikom, medicinsko sestro ali svetovalcem; ti poskušajo s pritnernimi nasveti bolnicam in njihovim partnerjem olajšati teźave,po želji pajim omogočijo tudi specialistično svetovanje o spolnosti. Pľi takem pogovol'u je zelo pomembna sposobnost zagotoviti občutek vaľnosti in empatije ter pľimerno dajanje nasvetov in pomoči v zvezi s spolniIĺi težavami bolnic in njihovih partnerjev. To delo zalrteva posebne izkušnje in vaje v komunikaciji, zato je pľav, da ga opľavljajo posebej usposobljene osebe (Woľking gľoup' 1999). Najpogosteje HZ prejemajo bolnice V pomenopavznem obdobju, vedno več pa se zdravi tudi bolnic v rodnem obdobju. Zato je prav, če spľegovorimo tudi o KoNTRACEPCIJI IN RoDNosTI. HZraka dojk ni kontľacepcijsko sredstvo in ne zagotavlja zaščite pred zanositvijo' čepľav med dľugim lahko povzroči amenorejo (orlando, 2000). Posebno pozoľnost moramo posvetiti mlajšim bolnicaĺn, ki bi po bolezni racle zanosile' ŻeIje po otľoku ne slnemo zanemariti, saj je nedavna ľaziskava pokazala' da nosečnost ne povečuje možnosti za ponovitev raka dojke. Čeprav pri ljudeh ni clokazov, c]a bi HZ povzročalo prizacletost plocla, se moľaľlo Z bolnicami, pri katerih je tako zdľavljenje indicirano in si želijo otroka, pogovoriti individualno (Collichio, 1998). Vsekakorje nujno individualno svetovanje onkologa specialista, pľeden se katera koli bolnica z rakom dojk odloči za zanositev. Toje obvezno tudi zaradi zdľavil (citostatikov, horrnonov)' ki so v času nosečnosti kontraindicirana. Nekateri specialisti svetujejo bolnicam, naj bi z načľtovanjeln dľužine počakale vsaj dve leti, ko mine največje tveganje za moľebitno ponovitev bolezni in pľizadetost ploda zaradi zdravljenja (Collichio' l998). Rak dojke lahko deluje na spľemenjene koncentracíje ženskih lrormonov, estľogena in pľogesteľona, zato ženskam s to díagnozo odsvetujemo oralno kontľacepcijo. Pľipoľočljive so dľtlge metode, kot so melranske' čepľav to zahteva visoko stopnjo dovzetnosti in primeľnilr intimnih odnosov med žensko z ľakoIĺ dojk in njeniĺn partnerjem; nenazadnje pa, na to vplivata ttldi kulturno okolje in veľsko pľepľičanje (Woľking Group' l999). Veliko preĺnenopavznih bolnic, ki so bile zdravljene z operacijo in obsevanjem jajčnikov, postane neplodnih. Zdrav|jenje s citostatiki lalrko povzľoči začasno ali tľajno neplodnost. o Vsem tem Sc llloľalno posvetovati z zdľavnikom in poiskati ustrezne rešitve s pomočjo Inedikamentoznega (antidepľesivi) ali nemedikamentoznega zdravljenja (prelirana, telesna vrrdba, telesna nega, pomoč pľostovoljcev, podpoľna terapija, psihoterapija). 61 Dľugi možni stranski učinki Poleg pogostih farmakoloških stranskih učinkov, ki so že opisani in jih lahko bolj ali manj uspešno pľepľečujemo, ima HZ tudi nekaj manj pogostih učinkov' ki jih žal ni mogoče predvideti in tudi ne preprečevati' Te težave so npr.: rast tumoľja, hiperkalcemija, tromboza, motnje vida in rak maternične sluznice; mgoče jih je omiliti z zgodnjim odkritjem' saj je zdľavljenje tedaj najbolj uspešno in učinkovito. Rast tumoľja HZlahko na začetku zdravljenja povzroči rast tumorja (tumour flare, v prvih 2 - 4 tednih)' še zlasti pri jernanju tamoksifena in goserelina (Miaskowski, 1999; Working group, 1999). Ta pojav je najpogostejši pľi bolnicalr s kostninii nretastazallli. in siceľ se pokaže v obliki navidezno povečanih metastaz, z bolečinami v kosteh, rdečino kožnih lezij' povečano vrednostjo alkalne fosťataze' LH in tumorskih označevalcev (CEA' CAl5.3) v krvi. Reakcija je običajno prelrodna in spontano izgine v 2 do 3 tednih (orlando' 2000). Zdravljenje naj bi se nadaljevalo vsaj 2 meseca, če ni dokazano napredovanje bolezni (orlando, 2000). Poleg tega je rast tumorja dober prognostični faktor za odličen odziv bolezni naHZ.Zato moramo bolečine v kosteh lajšati z zdľavili proti bolečinaln in/ali steroidi, bolnicam parazloźiti, daje to normalen pojav. Hiperkalcemĺja Pri majhnem številu bolnic s kostnimi metastazami, ki jih zdľavimo hormonsko, se lahko razvije hiperkalcemija. Zvišan delež kalcija v kvi povzroči bolečine v trebuhu, slabost, bruhanje, žejo, pogosto uriniranje, utrujenost, oslabelost in v zelo hudih primerih ledvično in srčno odpoved, karje lahko tudi usodno. Męd HZ moramo nadzoĺovati ľaven kalcija v serumu. Pojav hiperkalcemije je urgentno stanje, ki zahteva takojšnje ustrezno Zdravljenje ter prenehanje s HZ (Working group' 1 999). Tľomboza Ne tako pogost pojav, ki nastane zaĺadi HZ, so tromboze (globoke venske tromboze, pljučni embolizmi)' Pri bolnikih z rakom je možnost nastanka tromboze Že sama po sebi velika, zato ne moremo vedno kriviti za to samo HZ. Ko kombiniramo ĺaz|ične oblike zdravljenja, se tveganje za nastanek tromboze še poveča (oľlando, 2000). V takih primerih je nujna večja pozornost in pľevidnost predvsem zaradi sočasne terapije drugih obolenj. Posebno pozornost moramo posvetiti bolnicam, ki so kdaj pľej imele trombozo in so na antikoagulantni terapiji. Hormonska terapija namreč povzroča motnje v strjevanju krvi (Čufeĺ, 2000). V zadnjem obdobju zato iščejo boljše selektivne oblikovalce estrogenskih receptorjev, [Jll Katcrlll Ul UllU tuul lllalłsc tvęBalłc Za llastaJalUę tlUlllUUZ. Motnje vida Nekaj zgodnjih ľaziskav je pokazalo, da se motnje vida pojavljajo pľi tistih bolnicali' ki so .jemale visoke doze tamoksifena (> 180 mg/dan). Motnje so nastale zaradi sprememb na 62 ľoženici, nalaganja kristalov na mrežnici, vnetja vidnega Živca, keratopatije in edema vidne pege (Nayfield ' 1996). Hkľati so se pojavila tudi poročila, da so možne motnje vida zaradi stalne dolgotrajne, standardne terapije in da je vzrok za to kumulativna doza tamoksifena, in to kar v šestih odstotkih. Zdravniki in medicinske sestre se moramo kljub redkemu pojavljanju motenj vida pri dolgotrajnell jemanju nizkih doz tega zdravila, zavedati možnosti nastanka očesnih motenj pri bolnicah, ki prejemajo tamoksifen. Zato jim moramo zagotoviti ustrezne preglede in pľiporočati ocenjevanje očesnih motenj (Nayfield' l996). Rak mateľnične sluznice Povečano pojavljanje raka na maternični sluznici je opisano v več randomiziranih kontrolnih raziskavah s tarnoksifenom (Fornander, 1993; Jordan, 1995; Rutqvist 1995; Fisher' l99ó). Dolgotľajnojemanje tega zdravila ima estrogenski učinek na maternično sluznico, kar povzroča lripertrofijo in preclrakave ali celo rakave spremembe sluznice (Čufer, 2000). Tveganje, cla bo bolnica zbolela za ĺakom mateľnične sluznice, se po petilr letih jemanja tamoksifena za2- do 3- kľat poveča (npr. 2 -3ll000 žensk na leto). Pľi taki incidenci je tveganje v absolutnih ĺazmerah zelo nizko. Vendaľ pri tem ne gre zanemariti dejstva, dajemanje enega zdravila za zaščito pred enim rakom, lahko povzroči nastanek drugega. Ko obstaja ĺnožnost za nastanek sekundarnega raka, je pomembno, da vse bolnice, ki so prejemale hormonsko zdravljenje s tamoksifenom ali pa ga še vedno, redno l-krat na leto opravijo temeljit ginekološki pregled, in seveda tudi takoj, ko se pojavijo ginekološke teŽave (krvavenje, izcedek' nenormalen vonj' srbenje, boleč spolni odnos) (Miaskowski' l999; Woľking group, l999; Marttunen, 2001). Kako bolnice z ľakom dojke poučiti o hoľmonskem zdľavljenju? Čeprav izsledki raziskav kaŽejo na to, da stranski učinki HZ pri bolnicah z rakom dojk le v majhni meri vplivajo na njihovo dobľo počutje in kakovost življenja, vseeno niso manj pomembni ali celo zanemarljivi' Še več, zdravstvenim delavcem se stranski učinki HZ zdijo precej nejasni' Leonard s sodelavci (1996) meni, da imajo zdravstvęni delavci drugačen pogled od bolnic z ľakom na to, kateľi stľanski učinki bolnice najbolj prizadenejo. Razlike pri zaznavaĺju stranskih učinkov so tudi med zdľavstvenimi delavci, pĺedvsem zaradi raz|ične vloge pľi izvajanju zdľavstvene oskrbe teh bolnic. Medicinske sestľe, ki pľeživijo več časa z bolnicarni kot zdravniki, rnorda bolj razumejo teŽave bolnic; še več, imajo pomembno vlogo pri pľepľečevanju neželenih stranskih učinkov hoľmonskega zdravljenja in s tem izboljšanja kakovosti Življenja bolnic z rakom dojke (Working group' l998)' Zdravstvene delavce lnoramo na osnovi teh ugotovitev usposobiti it'tizobraziti, da bodo znali odgovoriti na vsa vprašanja bolnic, da bodo ľazuInele svoje zdravljenje in njegove stranske učinke. Dandanes bolnike lahko inÍbrmiľamo na različne načine (pisno, ustno, prek medijev ali inteľneta)' toda ta del zdravstvene nege zalrteva ve1iko sposobnost ľazulnevanja. vŽivljanja na individualno ľaven bolnic in pľi tem upoštevanja zdravstvene pľakse in ku]ture (Hopwood,1998). 63 oblike poučevanja bolnic z ľakom dojk o HZ (Woľking gľoup' 1999): . Bolnicam svetujemo, naj pišejo osebni dnevnik. V številnih primeľih je pisanje primerna oblika za izĺažanje potreb, želja, teŽav, toda pri tem jim moramo tudi dati moŽnost za pogovor. Pisanje dnevnika bolnicam tudi omogoča, da spremljajo dogajanja pri sebi ves čas. . Na voljo so ľazne knjižice za bolnice (Vegelj_Piľc' 2001)' strokovna literatura, avdiovideo kasete, kateĺih vsebina se nanaša na pľobleme bolnikov z rakom. Vse to je na voljo bolnicam, da bi bolje razumele svoje zdravljenje in dosegle občutek, da lalrko nadzorujejo svojo bolezen. . Nekateľim ustĺeza sodelovanje v podpornih skupinah, skupinah prostovoljcev, kjeľ lahko neposredno dobimo posebne informacije (informacije o vseh vdikih raka, o čustveni podpori za bolnike in še druge pomembne podatke). . Delovna skupina za življellje žellsk s HZtaka dojke je razvila'Pľegled stl'aĺlskih učinkov pri HZ' (C-PET - Checklist for Patients on Endocľine Therapy), s pomočjo kateľega se bolnicam z rakom dojk na HZpomaga in svetuje. C-PETje preprost in primeren za uporabo v rutinski pľaksi' Pripravljen je tako, da ga izpolnijo bolnice in potem uporabijo pri razgovoru z zdravnikom ali medicinsko sestro. Tako lahko izboljšamo dialog rned zdľavstvenimi delavci in bolnicami. . omeniti moľamo tudi, da vsi simptomi, ki jih imajo bolnice, niso neposredno povezani s HZ. Čc imajo bolnicc kakršnc koli clvomc o tcm, jiln moramo omogočiti posvet s specialistom onkologom. Povzetek Danes je HZ veliko boljše' kot je bilo v 70-tih letih' vendar še vedno potekajo raziskave hormonskih pľeparatov za zdrav|jenje raka dojk, s pornočjo katerilr bi se povečala učinkovitost in znosnost telr zdravil, kar prav tako izboljša zdravstveno stanje bolnic in njihovo kakovost Življenja. običajni neželeni stranski učinki HZ' ki je trenutno na razpolago (npr., umętno povzľočeni menopavzni simptomi), ostajajo stalni glavni vzrok vznemirjenja pľi pre- in pomenopavznih bolnicah z rakom dojke. Zato je cilj nadaljnjega raziskovanja na področju HZ odkľíti zdravila' ki bi imela učinkovit antiturnorski učinek in ne bi povzročala neŽelenili stranskilr učinkov. Eden izmed možnih načinov lajšanja str]allskih učinkov HZ je dobro intbrmiľanje bolnic in njilrovo seznanjanje z zdravljenjem ter oÍnogočanje pľavočasne pomoči različnilr stľokovnjakov. Bolnicam Ínoľamo predstaviti tudi pozitivne učinke, da najbolj pogosti stľanski učinki (navali vľočine, izcedek iz nožnice) v pľimerjavi z njilni postanejo nepomembni. Z dopolnilnim hoľmonskim zdľavljenjem bolnic s hormonsko odvisnim ľakom dojke je lnogoče prepľečiti ľaka na dľugi dojki, osteoporozo in aľterioskleľozo ter podaljšati obdobje bľez ponovitve bolezni in celotno pľeživetje (Fornandeľ, l993). Pľi bolnicah z ľazširjenim ľakom dojke pa HZ omogoči zazdľavitev za določen čas, podaljša pľeživetje in izboljša kakovost življenja. 64 Liteľatura: 1' Ccupenteľ JS, Iĺlmbeľt B. Malnging hoĺ flclshes clfter brcast cancer ollcol' Nurs Forunl 2000;27:23-5. 2' Collichio FA, Agnelĺo R, Stclĺĺzer J. Pľegncncy cĺfteľ bľeas't ctulcer: fľom psychologictll issues thľough conceptioll. oncolog1' 1998; 12: 759-65. 3' ČttferT. Rak dojke. Jcuna 2000; 8: 66-7. 4. Fisher B, Dignanl J, B1,tnt J et al. Fil,e yerstłs ĺn()re Ílrun rtve łeaľs of talnoxifell tĺrcrap:'foľ breclst ccncer pcĺĺients lvitlt rle1aÍil)c ĺvnph notles illd estrogen rcceptor-positil,e tulltoľs- J Nĺttĺ Ccnceľ lĺlst l996; 88: ]529-42. 5. FonlculderT, Hellstlonl A-C, Mobeľgeľ B. DescrĘl'til,e clillicopatltologic stuĺly of l7 patients y,ith endolnetľict! cculcer tluľillg or cĺfter atĺjtn,ant tamoxifen üt ecu'h' brcast cculceľ J Ncltĺ Cutcer Inst 1993: 85: 1850-5. 6. Hoplvood P. Lil,illg wĺĺlt ĺtĺh,allcet! breasĺ cancer: tleveĺoľnellt tnd appĺicclĺioll of a cliltical cĺrccklistfoľ patients on entlocľine tllercĺ1ly'. Bľeast ]998; 7: 14'21. 7. Jortlcul VC, Asskis VJ. Entlolneĺľiclĺ ctllcinona ĺurcl ĺculloxifen: clecu'illg up 0 Coľlttoĺ)crs\'. Clin Canceľ Res ]995; ]: 467-72. 8. Leonaľtl R, Lee I., Haľrisolt M. llnpact of side-effects associcĺtetĺ lvith encĺocrĺne tľeűĺ,lrutts fol'crcll,cncec! brcűst cűnceľ: clinicians'and ptLĺients'persPect^)e. Breąst ]99ó; 5: 259-64. 9. Maľtĺĺnen MB' Pľospective stutb' on gy'ltaecological elfects oÍ ĺl|)o tlĺlticstl'ogells Íalltoxifell culcl toľemifene ilt postlnenopausal v,onlert. Br J Canceľ 200I; 84: 897'902. Ij'Miaskolĺ,ski C, Viele CS. Hoľntonal theľtl1ll'. In: Miaskolĺ,ski C, Buclrcel Ę eds. oncology lltu'sillg: tlssessnenĺ cnĺl clinical cal'e. StLouis: Mosby', 1999: ]07-1B. ] 1.Nalrtetd SG, Gorin MB' Ttunoxiftll-associaĺetl eye disecĺse: a ĺcl,iew. J Cĺill oncol ]996; 14: 1018-26. ]2.orlando ES, Ztu'ľkkl S' Atljtnant entlocrille thelrq4'ill pre- ancl post-nleno1latlsal. Ill: orlanclo ES, ed. Brcast Cclncer: 0 practical gtide' Nev Yoľk: Eĺsel,ier 2000; 2nd ed: 2] ] -22; 269-88' ]3.Russel! C. Tanloxifell ĺulĺl hormolte repĺclcelnent theľap\'űfteľ trcatment for DCIS: gootl nrcclicüle oľ malpracĺice? J Am Coll Surg 2001; 208-]4. l4. Rutql,ist LE, Jolnnson H, Signolnklao T et cĺl. Atljtn,ant tanoxiftlt ĺheľapy for eaľb stage brc(ĺSt canceľ cnt! seconc! prinlall'maligntlltcies' J Naĺl Canceľ Inst ]995; 87: 645-5 1. ]5.Sclwenk TL. Prinlary, Caľc ttlattt7eltlellÍ of depressioll ill pcĺtielts lvitll callceľ. Priln Cal'e Cancer 2001: 2l: 47-51. l6.Vegelj-Pil'c M' Hornoltsko zĺlravĺjelie l'clka dojke: illfonnrĺÍil,ncĺ knjižĺca