Kljub težavam v roku V prejšnji številki Dogovorov «110 z besedo in sliko sabeležili ponieiiiben dogodek v naši ob-čirii — otvoritev novega prizid-ka pri OŠ Prežihov Voranc, ki je bil zgrajen iz sredstev samo-prispevka I. Po odloku o uvedbi krajevnega sanioprispevka za gradnjo OŠ in vzgojno varstve-nih zavodov iz leta 1971, pro-gram izgradnje v občini Ljub-ljana-Center zajema sedem ob-jektov. Razen že omenjenega objekta je bil zgrajen ter svoje-mu namenu predan v letu 1975 še VVZ Ane Ziheri, v katerem je našlo svoje mesto štiristo naših najmlajših. Glede na to, da je v lanskem letu prenehalo zbiranje sredstev za sofinancdranje programa iz-gradnje, ki zajema v Ljubljani petdeset objekbov, nas prav go-tovo vse zanima, kaiko napre-duje izgradnija nedoknm&aiuh objektov. Ko smo lansko leto ob raz-pisu referenduma za samopri-speveik II ocenjevala potek re-alizacdje izgradnje objektov po programu iz samoprispevka I, smo s ponosom in zadovolj-stvom ugotovdli, da tegradnja dobro poteka, ter da smo do sedaj že mnogo prddobili. lz-gradnjo so sicer včasih sprem-ljale tudi nepredvidene težave, ki so imele za posledico kas-nitve v rokih to jih je bilo mor-da v naši občind največ. Včasih )e bil vzrok za »hudo kri« pre-koračitev zastavljemih rokov iz- gradnje posamesndii objektov, naed hašiini bbčand ravno ne-pravočašna in premajhna infcir-mirano&t o teh težavah, ki so Spremljale pdstopek izgradnje posameznega objekta. Zato bo-mo poizkušali v tem zapissu pri-kazati, v fcateri lazi je danes izgradnja posameznega obj&kta iz programa sainaprAspevka I v naši občini. Upravni odbocr sklada Ijub-ljanskih občdn za gradnjo os-novnih šol in vzgojno varstve-nib. savodov je v maju letos med drugim obrawnaval tudd poroedlo ljubljanskega investi-cijskega zavoda za matec in april, o objekfcih iz samopri-spevka I, ki Se niso V gradnji., Takih objektov je v Ljubljand še devet, od tega v naši občini trije prizidki k osnovmiai šolam in dva vzgojno varstvena zavo-da. Jeseni začetek gradnje prizidkov OŠ Morda je bilo največ jeze med občand Cantra ravno med krajani KS Prule, kjer je na-stala precejšnja oasovna zakas-nitev glede na pred-viden rotk prioetka gradnje prizodka OŠ Prule. Zakasmitev začetka grad-nje prizidka je nastala, ker je projektant izdelal glavnd pro-jekt, ki je finančno presegal in-vesticijski program, zairadi če-saT so komisije sklada pro.iekt zavmdle, projeiktaaitu pa naro-6ile izdeflavo novega projekta, M je v skladu in oiicvirih že sprejetega in potrjenega inve-sticijskega programa. Izdelane so bile celo štiri variante, ven-dar je bil Jahko šele spomladi letos izdelan nov idejni projekt po zadnji varianiti, ker so bile preclhodne zavcrnjeine kot ne-sprejemljive. Nov idejni projekt je že. obrarvnaval in potrdil gra-dbeni odbor kY&jevne skupnosta Prule. Gradnja pr&zidka se bo predvjdoma začela otktobffa le- tOS. , .„'.:¦ ¦ Gradnjo telovadnice pri Oš dr, Jože Potrč pa bo možno pri- četi že v drugi polovlci tega me-seca, ,saj je že pridobljeno loka-cdj^ko dovoljenje ter izdelan in potrjen glavmi projekt. Za prizideik k asnorai šali To-ne Tomšič pa je v izdedavl glav-nd projekt, taiko da investitor predvideva pričetek gradnoe v okitobru letos. Kaj pa vrtci? Bazen izgradnje novega VVZ je program samoprispe-vka I v našd občitoii predTrideval še iz-gradnjo VVZ v KS Poliane za 150 otrok, ter dveh igralnic za 40 otrok za potrobe KS Ajdov-ščina. Ker smo o problemafciki i&kanja primerne lokacije ter predlagand rešitvi aa izgradnjo vzgojno varstvenih prostorov za potrebe KS Ajdovščina obšir-neje pisall že v end prejšnjih &tevilk, tokrat nekaj več le o pateku izgradnje ragojno var-stvenega zavoda na Poljanah. Tako kot v KS Ajdovščdina je tudi v KS Poljane glavno oviro za pričetek gradnje predstav-ljala pridobitev primerne loka-cije za gradnjo objekta kot je vzgojno varstvend zavod. Predvidena lokacija na Am-broževem trgu, kjer je objekt danes že v gradnji, je omogoča-la izgiradinjo vzgojno varstvene-ga zavoda s kapacdteto le za 90 otrok ne pa za 150, kot je določal prbgram. Zato je bilo potrebno podskati še dodatno lokacdjo za izgtradmjo VVZ za 60 Qto?pk. ,' Za ta objeikt ao že izdelane programjske osnove in je y po-stopku pridobivanoe lokacijske dokumentacdje. Inženiring oa je že uspei dobiti ponudbo za pro-jektaranje ter jo prediožil v po-fcrditev TK-,sklada. Iz tega kratikega informativ-n^a pregleda stanja izgradnje objektov iz samoprispevka I v naša občdni je razvidno, da so vsekakor bile objektivne težave zaradi nekaterih urbanističnih specifičnosti naše obfiine, ki pa so v glavnem uspešno premaga-ne, čeprav so bile varok neka-terih zakasnitev. Kljub temu pr bo izgradiija Vseh teh o-bjefeto-v končana v globalnem roku, t. j. do konca nasledmjega leta. Artur Boroje