PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO F R I M O R «f E leto 2. štev. 442 - Cena 4.. Ure TRST, petek, 8. novembra 1946 UREDNIŠTVO in UPRAVA, PIAZZA GOLDONI St. 1 - 1. Tel, št.: Ur. 93806, 93808 - Upr. 93807. Rokopisj se ne vračajo Resnično demokratični statut naj zagotovi popolno suverenost krajevnega prebivalstva. (Program SIAU točka 1.) 1 Tito dosleden borec za demokracijo Togliatti jeva izjava o rezvlta-nh njegovega potovanja in raz-Sovora z maršalom Titom v Beo-SlTadu ji izzvala nedvomno veliko ^nimanje in presenečenje po vsem svetu, da ne govorimo presenečenju, ki ga je izzvala pri nas u Julijski krajini, predvsem pa * samem Trstu. Marsikdo je obstal, ge zamislil v dejstvo, da je Po vsem tem, kar smo v fašistični Italiji pretrpeli, po vseh Žrtvah, ki smo jih doprinesli v narodnoosvobodilni borbi, po vsej borbi, ki jo mnolice Julijske krajine in Trsta vodijo Ze poldrugo leto po končani vojni, da dosežejo. pričanje demokratičnih pravic fn Pridobitev narodno - osvobodilne borbe mogoče, da bi ponovno pribi pod Italijo, pod tako Italijo, ki vse do danes Se ni obračunala * ostanki fašističnega impertahz-% in z vso svojo preteklostjo, ki se dan za dnem manifestirajo * terorističnih, fašističnih in šovinističnih izpadih pri nas v coni d. Ali je mogoče, da je ma/Sal Tito, naj doslednejši borec za pra-vioe in bratstvo narodov pozabil na vse to in prepustil trZaške demokratične mnolice ponovnemu čsuZnjenju, pozabil na narodne Pravice Slovencev, toliko tepta-n« v času Italije, ter enostavno preko teh zgodovinskih dejstev? Tako si danes ob TogHat-bjevi izje i zastavlja vprašanje Marsikdo, ki Se ni mogel razumeti pravega' bistva njegovih iz- tov. So pa tudi taki, ki jbn je To-Sliattijeva izjava prav prišla. Taki so vsi oni, ki se še niso mogli Sprijazniti s spremembami, ki so v osvobodilni borbi nastale v Ju-Soslaviji, ali pa ki so v svojem reakc!onarnem bistvu dosledni >0vražnikl ljudstva in demokra-°ile in zato tudi sovražniki nove demokratične Titove Jugoslavije. Ti bodo prav gotovo zavpili: Ti-fo nas je prodal, izdal je narodne Pravice Slovencev v Trstu, prodal ie Trst Italiji itd., in bodo tako *kušasll na osnovi teh parol raziti svojo protiljudsko in protide-"mhrai-čno raboto. Ko pa prebiramo Togliattijevo <*javo, si ja povsem drugače tolmačimo. Ni to umik z linije do-**edne borbe za demokracijo, ne Pomeni to, da bi se bile pozabile Pse krivice, ki jih je ljudstvo Julijske krajine in Trsta pretrpelo * Italiji, ne narodnostnih pravic Slovencev, ne vseh pridobitev na-T°dno-osvobodilne borbe, prebival-,(va Julijske krajine tn Trsta. Kas prot no! Togllattijeva izjava ’1®ni jasno pove, pa čeprav še ni-**»ho v zvezi s tem izjave mar-dlo. Tita, ki jo bo nedvomno po-****> da so se ustvarili prvi začetki *n Poskusi, da bi se rešila vsa *P°rna vprašanja v duhu nepo-**edncga medsebojnega sporazu-’n&wvnja med demokratično Jugo-**°uijo in resnično demokratičnimi silami Italije, ter tako onemo-P°čilo tretjim silam, dejansko ■a>l9lo-ameriSkemu imperializmu, **** f>i izkoristile dosedanje spore to, da si na tem ozemlju ustva-bazo za svoje razbojniške inv idealistične napade proti demo-^otlčni Jugoslaviji in vsem demokratičnim silam vzhoda, na *rugi strani pa preprečile razvoj napredek demokratičnih sil v ^mi Italiji. To dejstvo pa tudi 'J*varja širšo bazo za borbo pro-“ reakciji in imperializmu. Kri vsem tem se jasno kaže po-W«ha, da se združijo vse resnično ***okratifne sile Trsta v borbi resnično demokratični statut, * ko zajamčil vse narodnostne in pridobitve narodno-osvo-°dilne borbe, ki bo spoštoval na-m°nalno enakopravnost, ki bo o-m°9očil vsestranski gospodarski socialni razvoj ter blagostanje *k>vnih množic Trsta, ki bo >kratka tržaškim demokratičnim Množicam podal vse možnosti, da . * svobodno izvoljeno skupščino * vlado same vladajo ter tako kraja preprečijo sleherno ko-il°kratičnimi silami, ter da te nacionalne pravice Ju- u av v vsem tem pa se kaže t0 doslednost maršala Tita v *a resnično demokracijo tn Ifce30l*» skrb, da zagotovi trža-tu ljudstvu vse demokratič-^svice. btt(a,tei7a sporazuma, ki bi moral ^ ^četek nove dobe v odnoša-^ijanskego naroda s narodi ZABEDAIV.JE ŠTIRIH Danes zopet vprašanje Trsta in mej Namestniki proučujejo SimiCeve predloge New York, 7. — Midtem ko se Molotov mudi v tVashingtonu na proslav; obletnice Oktobrske revolucije in na obisku pr; predsedniku Trumanu, namestniki štirih zunanjih ministrov skrbno proučujejo nove predloge, ki jih je o. razložil na včerajšnjem zasedanju Sveta štirih jugoslovanski zunanji minister Simič, tako da bedo štirje zunanji ministri na jutrišnjem zas:danju lahko nadaljevali s pretresanjem tržaškega vprašanja in jugoslovan. sko-italijanske meje v luči zasi.šanj jugoslovanskega jn italijanskega predstavnika. Inozemski komentatorji posvečajo veliko pažnjo včerajšnjemu zase. danju. Vsi ugotavljajo, da je razprava dobila okvir, kot ga je predložil sovjetski zunanji minister Mo. lotov, to se pravi, da Byrnes in Be-vin nista mogla preprečiti, da se ne bi diskusija sukala tudi okrog jugoslovansko - italijanske meje, ki jo je Molotov sprožil zaradi razlik v angleškem in ruskem besedilu osnutka mirovne pogodbe, vprašanj?, ki sta ga obdelala tudi oba delegata Simič ;n Tarchiani. Medtem ko mnogi listi ugotavljajo italijar.sko izzivalno trmo, prevladuje splošen vtis, da je Simič napravil velik korak, da pride do sporazuma glede ureditve tržaškega vprašanja. Zlasti poudarjajo, da Simič ne zahteva več slovanskega guvernerja v Trstu. Kljub temu pa ugotavljajo inozemski komentatorji, da so razlike med temi predlogi in anglo-ameriškimi še prevelike, da bi Byrnes in Bevin že pristala na priklučitev Gorice in Tržiča k Jugoslaviji. Komentatorji zaključujejo, da se bo prav v tem okviru sukala razprava na zasedanju Sveta štirih v petek. V Washingtonu so Molotova svečano sprejeli. Sovjetskega zunanjega ministra je sprejel ob prihodu v pre3tolico Bj-rnesov namestnik Acheson v spremstvu sovjetskega veleposlanika Novlkova. Acheson je Molotova odpeljal v Belo hišo, rezidenco predsednika Trumana, s katerim je imel sovjetski zunanji minister desetminutni razgovor. Po obisku je Molotov izjavil: »S predsednikom sem imel zadovoljiv raz. govor*. Na tiskovnem uradu pa so izjavili, da je bil izgovor zgolj vljudnostnega značaja. Zasedanje glavne skupščine ZN, ki je bilo določeno za petek, se bo vršilo šele v soboto. Medtem se nadaljujejo razprave v odborih. Odbor za določitev stalnega sedeža organizacije ZN je odbil ukrajinski predlog, možnosti premestitve sedeža v Evropo. Manuilski je nato izjavil, da bo moral odbor kljub temu glasovanju m-etresati to možnost. Politično-varnost ni odbor še vedno proučuje prošnje Transjordani-je. Irske, Mongolije in Portugala za sprejem v ZN, ki so bile odbite v Varnostnem svetu. Beloruski delegat Kiseljev je stavil glede španskega vprašanja dodatni predlog, da države članice ZN prekinejo tudi gospodarske ;n trgovinske od-nošaje s Francovo Španijo, skratka ves promet Glede mednarodne organizacije beguncev je sovjetski delegat Višinski zahteval, da pošljejo domov 2,200.000 beguncev, ki so na zavezniških področjih v Nemčiji in Avstriji. Pristavil je, da izvajajo na te begunce, k; so večinoma Rusi, Poljaki in Jugoslovani, pritisk, da se ne bi vrnil v domovino, temveč da b; se naselili na drugih področjih, Višinski je tudi dejal, da poljska Andersova vojska še vedno ni razpuščena, temveč da je kot najemniška sila pripravljena za izvršitev napadalnih načrtov proti eni ali drugi državi. Britanski delegat je proti tem izjavam protestiral, gospa Rooseveltova je pa dejala, -a bo odgovorila jutri. Ilfallsce o demokratski stranki New York, 7. - VZN — Po neki vesti, ki jo je danes prenašala «Co. lumbia Broadcastlng System» iz New Yorka, je bivši podpredsednik Združenih držav in bivši trgovski minister Trumanove vlad; Henry Wallace izjavil, da naprednjaska struja ne bo izgubila poguma po iz'dih volitev. Demokratska stranka — je dejal — mora postati naprednejša, ali pa mora propasti. Ne misli pa, da bi mogla propasti. V radijski oddaji omenjajo, da bo v novem kongresu manjše število žen. Aitleejeva brzojavka Stalinu London, 7. . VZN — Britanski ministrski predsednik Attlee je poslal Stalinu sledečo brzojavko: »Ob tej 29. obletnici ustanovitve sovjetske države vam poš ljam čestitke in želim poslati sovjetskemu ljudstvu preko vas iskrene želje britanskega ljudstva za bodočo blaginjo 'n procvit*. Slovesna otvoritev bolgarskega sobranja Sofija 7. — Danes je bila slovesna otvoritev novega bolgarskega so branja. Ko je predsednik Kolarov izraz'1 hvaležnost in občudovanje bolgarskega ljudstva do Sovjetske zveze in maršala Stalina, so vsi poslanci odobravali njegove besede z navdušenim ploskanjem. Skupščina je nato zopet izvolila Kolarova za predsednika, ki bo za časno vršil tudi funkcije predsednika republike. Kolarov je nato po udaril, da je naloga ustavodajne skupščine, izdelat' bolgarsko ustavo. Izjavil, je tudi, da bo vsak poizkus, oslabit: temelje nove republike odločno zatrt | Poslanci so nato položili prisego bolgarskemu ljudstvu in republiki. OB OBLETNICI OKTOBRSKE REVOLUCIJE Železnica mladine Proga Brčko-Banoviči slovesno izročena prometu Beograd, 7. Tanjug — Ob priliki slovesne izročitve prometu Mladinske proge in proslave B9. obletnice Oktobrske revolucije je bila preteklo noč v Brčkem velika baklada. Nad 30.000 mladincev je korakalo po mestnih ulicah ob prepevanju in vzklikanju maršalu Titu, generalisimu Stalinu in Sovjetski zvezi. Na tisoče meščanov in kmetov iz okolice se je u deleiilo teh manifestacij. Danes je bila mladinska proga Brčko-Banoviči slovesno izročena prometu. Prvi vlak, na katerem so bile vse delavske brigade, ki jih tvori 30 skupin, je privozil na postajo. Ob prihodu so bili navzoči podpredsednik prezidijuma Ljudske skupščine Moša Pijade in minister za trgovino albanske ljudske republike Pironako, ministri jugoslovanske vlade, predstavniki jugo slovanske armade in predstavniki vseh jugoslovanskih ljudskih republik, predstavniki sindikatov m- ženske antifašistične fronte, delegacije ljudske mladine, predstavniki mladinskih organizacij Francije, Češkoslovaške, Poljske, Bolgarije, Albanije, Grčije in drugih držav. Pr hod vlaka so pozdravili z velikim navdušenjem in s topovskimi streli. Podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine Moša Pijade je 'izročil odlikovanja mladincem, ki so se najbolj vdlikovali pri delu. Dejal je: «To veliko delo ni samo dokaz, da narodi naših republik tvorijo v resnici ljudsko državo, ampak tudi da je naša mladina u miru in v dobi obnove zmožna pokazati isto navdušenje in požrtvovalnost:». Govoril je nato jugoslovanski minister za komunikacije Todor Vujasinovič, ki je najprej podrobno orizal vsa obdobja gradnje te proge, ki je dolga 90 km tn ki so jo dogradili v 6 mesecih. Nato je primerjal gradnjo te proge z gradnjo železniških prog v stari Jugoslaviji. Ob začetku dela na mladinski železniški progi so med izvedenci številni skeptiki izjavili, da je tak čudež nemogoč, toda junaški jugoslovanski mladini je uspelo napraviti ta čudež. Poudaril je tudi, da je bil rok za do-vršitev dela določen na t9. novern-bra, mladini je pa uspelo dovršit i to delo v krajšem času. Veličastna proslava obletnice Oktobrske revolucije v Moskvi Togliattijev razgovor z maršalom Titom Sporazum med Jugoslavijo in resnično demokratično Italijo bi izključil vmešavanja tujega imperializma Rim, 7. — Današnja številka lista »Upita* poroča: »Tovariš Togliatti je s svojega potovanja v Beograd, sinoči malo pred polnočjo prispel z avtomobilom v Rim. Takoj po prihodu je tov. Togliatti prispel k nam v uredništvo. cKakSen je bil vzrok tvojega potovanja v Jugoslavijo 1» smo vprašali tov. Togliattija. »Bil je dvojen. Ze delj časa sem želel obiskati maršala Tita, ne le da bi obnovil najino staro poznan-, stvo, ampak predvsem zato, da bi mu v imenu komunistov in odkritih italijanskih demokratov izrazil naše odkrito občudovanje za tako velik prispevek, ki so ga jugoslovanski narodi pod njegovim junaškim in modrim vodstvom dali -za borbo za uničenje hitlerizma in fašizma ter za zmago demokracije po vsej Evropi. Drugič sem želel kot glavni tajnik italijanske komunistične stranke govoriti z maršalom Titom o vprašanjih, ki zanimajo naši dve državi, da bi kar najboli točno ugotovili, kakšne morejo biti da bi razpravljali tudi o osnove brezpogojnega sodelovanja med italijanskim in jugoslovan- Trst v italijanski republiki avto- Tudi angleško sodišče sodi škofa - izdajalca »Izvestija* objavljajo članek p sojenju katoliškega duhovnika - iz. dajalca na Malti, ki pravi med drugim: . »Pred angleškim sodiščem na Malti odgovarja katoliški duhovnik Paul Chetsut; — angleški državljan, ki ga dolžijo izdaje, ker Je kot kaplan služil v Mussolinijev1.’ vojski. . ‘ Čeprav je razprava javna, je sodišče — kakor poroča agencija Reuter — prepovedalo, da se potek razprave objavlja v listih. To dejstvo je posebno zanimivo glede na klevetniško gonjo, ki jo Je an- Tsuderos zahteva razpust grškega parlamenta Atene, 7. — Bivš; ministrski predsednik in voditelj napredne republikanske stranke Tsuderos je poslal kralju odprto pismo, s katerim zahteva razpust parlamenta in nove volitve. Pismo zaključuje, da samo sestava nove vlade lahko pripomore k rešitvi sedanjega kritič-ega položaja. Ameriško brodovje v Grčiji Atene, 7. — Danes so v pristanišče Phalere pripluli ameriška nosilka letal »Randolph*, križarka In torpedni rušilec. Drugi amerišk; rušilci bodo pripluli 25. novembra v Kandio na Kreti, kjer bodo ostali teden dni. - ' • Policisti v Indiji zopet streljali v množico Novi Delhi, 7. — Med neredi, ki so nastali v pokrajini Agarnausa pri Patnl, je bilo zaradi streljanja vojaštva ubitih 100 oseb, mnogo pa jih je b'.lo ranjenih. Tudi policija v Bombayu je morala ponovno streljati na razdraženo množico, medtem ko z druge strani .poročajo o nadaljnjih napadih z bodali in plenjenju. Jugoslavije, M bi moral pomeniti medsebojno spoštovanje nacionalnih pravic in interesov ter odkloniti vsako vmešavanje tujih imperialističnih sil v reševanje vseh spornih vprašanj med Italijo in Jugoslavijo, *e lahko samo veselimo. Branim Babtf gleški tisk vodil spričo razprave prot; katoliškemu nadškofu Step inču v Zagrebu. Razprava proti Stepi ncu je bila javna in jugoslovansko sodišče ni prepovedalo poročanja v tisku o poteku razprave. Dokazano je, da je ta papeški sluga na Hrvatskem tesno sodeloval s fašističnimi okupatorji in bil organizator nasilnega prekrščevanja Srbov. Po osvoboditvi Jugoslavije se je uveljavljal v podtalnem fašističnem delovanju v državi in Je bil duhovni vodja tega delovanja. Angleški tisk se Je vznemirjal za-radj »skrunjenja duhovniških plaščev* in nikakor ni hotel razumeti, da se «duhovni pastir* lahko sodi kot navadni izdajalec. Medtem pa se je angleško sodišče na Malti moralo sedaj prepričati, da obstajajo izdajalci tudi v duhovniških plaščih. Razlika je samo v tem, da je angleško sodišče po »razburjenju* zaradi sojenja Stepinca moralo prepovedati poročanje o poteku razprave.* skim ljudstvom v interesu demokracije in miru.* sin kakšen vtis si dobil o polo-Zaju v Jugoslavija» »Zelo globok vtis, čeprav je bil samo plod bežnega stika. Jugoslavija je danes nova država, demokratska država, ki je izšla iz osvobodilne berbe, ki so jo narodi Jugoslavije vodili proti tujim napadalcem in katere oblast ;ma globoke korenine ter najčvršči temelj v zavesti množic vseh jugoslovanskih republik. Treba je priznati, da je jugoslovanskim delavcem uspelo po osvobodilni vojni storiti to, kar nam v Italiji ni uspelo.* «.Kakšno vrednost ima torej to. kar govori italijanski reakcionarni tisk o neki nestalnosti jugoslovanskega režima?* »Obrekovanje in to zelo neumno obrekovanje. Ljudske množice vseh delov Jugoslavije so združene v mogočni Ljudski fronti, imajo v svojih rekah dejansko oblast, država i-i vlada sta njihova država in njihova vlada, ki ju podpirajo z vsemi svojimi silami.* »Alt so kake možnosti in izgledi za sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo?* «Ne samo to, marveč so življenjske možnosti in izgledi za nas Italijane. Nova Jugoslavija se je postavila na pot naglega gospodarskega razvoja na področju industrije, elektrifikacije In tehničnega napredka kmetijstva. Obe državi imata dvoje gospodarstev, ki se v sedanjem trenutku izpopolnjujeta in Jugoslavija ne Zeli drugega, kakor da čimprej sklenemo obširno trgovinsko pogodbo, ki bo postavila temelje za tesno sodelovanje v obojestransko korist.* »In glede vprašanj, ki so še vedno sporna med italijansko in jugoslovansko vlado, si utegnil ugotoviti kaj novega?* «Predvscm sem načel prt maršalu Titu in pri njegovih najožjih sodelavcih popolno razumevanje za italijanska narodna vprašanja in zlasti za borbo, ki jo mora italijanski narod voditi za obrambo svoje gospodarske in politične neodv'sno-stl proti onemu, ki jo želi zrušiti na stopnjo kolonialnega naroda ali šc nize. «Maršal Tito mi je Izjavil, da je pripravljen pristati na to, da pripade Trst Italiji, to je pod suverenost itali janske republike, če bi Italija pustila Jugoslaviji Gorico, k! jo tudi po podatkih našega zunanjega ministrstva v volikl večini slovanska. Edini pogoj, ki ga mare šal Tito postavlja, je ta, da dob! AMERIŠKE VOLITVE /N N/IH POSIED/CE Volitve v parlament in senat Združenih držav so prinesle zmago republikancem, kar so napovedala skoraj vsa predvolivna prerokovanja. Takega izida ni bilo težko predvideti, ker je Trumanova upi ava vodila dejansko republikansko zunanjo, notranjo in gospodarsko politiko. Pri tem so vztrajno rušiti politična načela in dela pokojnega velikega predsedr nika in voditelja ameriških demokratov F. D. Roosevelta. Ker je demokratska stranka dejansko prenehala voditi svojo lastno politiko, je izgubila upravičenost, da bi dalje vodila državno delavnost in je bilo naravno, da pride do oblasti tista stranka, ki je dajala smer ameriški politiki. Tako je danes demokratska stranka postala edruga* stra,nka in bo to ostala verjetno, dokler se ne bo našel novi mož, ki bo dvignil demokratsko zastavo in uveljavil njena načela ob pravem trenutku. Slabost demokratske stranske se je pokazala kmalu potem, ko je Truman prevzel predsedstvo po Rooseveltovi smrti. Stalno stavke, M so bile *n so izraz notranje *o- cialno-gospodarske neurejenosti in neustaljenosti, so bili vidni znaki nezmožnosti vodilnih mož, da bi našli pravo rešitev. Rešitev so iskali v novi zunanji politiki, katero lahko označimo kot dolarski imperializem. To slabost je jasno videl bivši minister za trgovino Waltace, ki je v svojih govorih ostro obsojal politiko sedanje «-prave, posebno glede na gospodarsko, socialno in zunanjo politiko. Pokazal je nevarnosti take zunanje politike za mir in označil kot temeljno potrebo sodelovanje Združenih držav s Sovjetsko zvezo, ki je edmi ventil za ogromno zmogljivost In proizvajalno moč ameriške industrije. Kakor po prvi svetovni vojni morajo sedaj odstopiti demokrati vajeti republikancem. Odprto o-stane vprašanje, ali se bo tgodo-rinn ponovila v svoji celoti. Verjetno je, da bodo doživele prej ali sle) Združene države zaradi ukinitve gospodarsko - socialnih načel New Deala in uveljavljenja popolnoma ti b e rab stične ga gospodarstva 'sto težko gospodarsko depresijo in krizo kakor leta 19to. nomni statut, ki bo dejansko demokratičen in ki bo omogočil Tržačanom, da vladajo svoje mesto In svoje ozemlje po demokratičnih načelih.* »In kaj pa misliš ti o tem pred logu?* Mislim, da je čas, da se nehamo posluževati tržaškega vprašanja za sejanje nesloge med obema narodoma, ki sta oba delavska naroda in ki morata najtesneje sodelovati, da se enkrat za vselej osvobodita vsakega imperialističnega zatiranja jn da s. zgradita svobodno in srečno zivlj;nje. Sicer je Italija da. la avtonomni režim dolini d’Aosta in De Gasperi je obljubil Avstrijcu Gruberju, da bo dal podoben režim prebivalstvu v zgornji Adiži. Čudno bi bilo, da bi tisti, ki govori o avtonomiji v vsakem primeru, ravno v tem primeru hotel avtonomijo zanikali. Zato mislim, da bi predlog maršala Tita utegnil biti povoljna podlaga za dokončno rešitev vseh spornih vprašanj med obema državama in predvsem za trajno udušitev vsakega ognjišča nesloge med njima. Oba naroda potrebujeta mir. Vsi evropski narodi potrebujejo mir. Vse to, kar bomo storili, da ne bi nobena reakcionarna in imperialistična skupina mogla sejati kali nasloge in vojne na naših skupnih mejah, bomo storili v interesu civilizacije in člove-čanstva*. »In kaj z Italijani, ki bodo ostali pod jugoslovansko suverenostjo?* «Dolgo sem govoril z maršalom Titom in pokazal ml je z določili jugoslovanske ustave v roki, da bodo tem Italijanom priznal; vse njihove narodnostne pravice. Imeli bodo svoje šole v italijanskem jeziku. Spoštovali bodo njihovo kulturo in jo bodo lahko svobodno razvijali po našem narodnem značaju. Zato mislim, da je neumna in protina-rodna gonja, ki jo vodi kdor si bodi, naj bi Italijani bežali iz ozemelj, ki bodo ostala Jugoslaviji. Italijansko prebivalstvo mora na tem ozemlju ostati. Jasno je, da je treba vso kampanjo o dozdevnem preganjanju Italijanov v Jugoslaviji šteti mod obrekovanja in laži — kakršna je bila tudi n. pr. vest o moji aretaciji v Trstu.* »Ali je tvoj obisk pri Titu imel Se kak drug uspeh?* »Da, ta uspeh je velikanski: na prošnjo, ki sem jo izrekel v imenu stotin italijanskih družin, je maršal Tito privolil, da se takoj vrnejo v Italijo vojaki in oficirji, ki so sedaj kot vojni ujetniku v Jugoslaviji. Podali bodo uradno izjavo in Takrat se je našel mož, ki je u-ravncvesil zavoženo gospodarstvo, ne vemo pa, ali bo tako tudi v bodočnosti. Treba je pa videti, ali bodo republikanci že sedaj kot večinska stranka v celoti hoteli izvajati svoj liberalistični gospodarski program »n kolikšen vpliv bodo želeli imeti na zunanjo politiko do novih predsedniških volitev, ki bodo leta 191,8. Po prvi svetovni vojni so republikanci s svojim izolacioniz-mom povzročili veliko škodo povojnemu političnemu razvoju in s tem posredno omogočili razpad Zveze- narodov. Sedaj je pa nevarnost, da povzročijo nove težave, Če bi hoteli razširiti svojo Monroevo teorijo na ves svet in uresničiti diktaturo dolarja v obliki gospodarsko-hegemonistivne-ga imperializma. Prihodnost bo tudi Sele pokazala, kako daleH se bo dala vpreči Britanija pod vodstvom laburistov v ameriški vos in kdaj bo to hotenje po gospodarski nadvladi povzročilo spremembo britanske zunanje politike. Ne bi bilo namreg izključno, da bi laburisti, de bi preko gotovih meja vodili zunanjo politiko konservativcev, doživeli ob prihodnjih volitvah isti poraz, kakor so ga doživeli demokrati ' u Zdrui. državah, ker bi volivci prišli lahko do zaključka, da sima smisla glasoiati za stranko, v bližnjih dneh bodo začeli organizirati njihovo vrnitev.* »Z obiskom som več ko zadovoljen. Sklenil sem, da bom služ'l dvoma stvarema: stvar; moje države in pa stvari miru in mednarodnega sodelovanja ' med narodi, ki so se osvobodili fašistov in imperialistov. Mislim, da smo dosegi; uspeh glede teh stvari. Italijanski narod lahko na vsak način zdaj vidi in razume, da je sedaj možnost sporazuma in sodelovanja s Titovo Jugo. slavijo postala resničnost, kar smo si vedno želeli. Našo vlado čaka zdaj dolžnost, da prevzame potreb, no pobudo za ostvaritev dejanskega sporazuma.* Nenni sprejel Togliattija Rim, 7. - VZN — Danes dopoldne ja zunanji minister Nenni sprejel v svojem delovnem uradu Togliattija, ki se je vrnil iz Jugoslavije. Razgovor med obema politikoma je trajal približno pol ure. Ob odhodu ;z urada ]s Togliatti izjavil novinarjem, k! so mu stavili vprašanja o njegovi misiji: »Jugoslavija ima namen urediti vsa viseča vprašanja v obojestransko zadovoljstvo. Ne želi, da bi med obema narodoma vladala nekoristna nesoglasja. Moskva, 7. — Ob pr.liki proslave 20. obictirce Oktobrske revolucije * je bila na Rd:čem trgu velika slovesnost z vojaško parado. Maršal Sovjetske zveze Govorov je na trgu pregledal vojsko :n nato imel govor, v katerem je vojski in sovjetskemu ljudstvu čestital k dosedanjim uspehom. Sledila je vojaška parada, ki so jo otvorili častniki kot predstavniki vseh vrst orožja, ki so vodili svoje čete v borbah za osvoboditev Beograda, Prage, Varšave in pri napadu Berlina in Dunaja. Tamu regimentu so sledili člani vojaške akademije v Moskvi in predstavniki drugih vojaških akademij. Občinstvo je posebno navdušeno pozdravljalo letalce, ki so korakali mimo. Sled'la je nato konjenica 'n končno se je zaslišal ropot sovjetskega topništva, ki je privozdo na trg. Mimohod topništva je začel s protitankovskim orožjem, sledilo je protiletalsko orožje in težki kalibri. Med topniškimi edmicazni so bile številne edinice, ki so se slavno borile tn izkazale junaško na bojnih poljanah. Topništvu so sledile kolone fne-haniziranrh čet. Takoj za njimi so pokrili ves trg motociklisti, ki jim je sledila dolga kolona kamionov z vojaki in padalci. Naraščajoči ropot motorjev je na- povedal prihod kolon lahkih, srednjih in težkih tankov s topovi raznih kalibrov in s protiletalskim o-rož jem. To veličastno parado je zaključila vrsta težkih tankov tipa «Stalin», ki so ponos tankistov Sovjetske zveze. Tako se je zaključila velika parada, kii je pokazala moč sovjetskih oboroženih sil, ki so opremljene z najmodernejšim orožjem, ki se Je obogatelo z Izkustvi druge svetovne vojne in ki se vedno izpopolnjuje, da lanko bdi nad mirom in konstruktivnim delom sovjetskih narodov. » Plenarno zasedanje češkoslovaške skupščine v proslavo obletnice revolucije Praga, 7. — Danes popoldne se je sestala češkoslovaška ustavodajna skupščina na plenarno zasedanje, da proslavi 29. obletnico Oktobrske revolucij;. Podpredsednica Spurna Hodono-va je podala važno vlogo, k[ jo je Sovjetska zveza igrala v zadnji vojni za osvoboditev Češkoslovaške. Govorila je nato o stalnih naporih Sovjetske zveze za dosego pravičnega in demokratičnega miru in poudarila prijateljstvo, ki ga Češkoslovaška goji do svoje zaveznice velike Sovjetske zveze. VELIKA Z /VI A C i A Demokratične fronte na Koreji Ljudstvo odobrava reforme, ki so hiie Izvedene na severnem delu polotoka Tretjega novembra so bile v severni Koreji volitve ljudskih odborov. Pri teh volitvah je demokratična fronta zmagala z ogromno večino Po dosedanjih podatkih iz vseh pokrajin iz-vzemši 19 okrajev, se je na h milijone 356.435 vpisanih vo-livoev, udeležilo volitev 4 milijone 341.791, to je 99.6%. Od teh je 4J108.959, to je 96.9% volilo za kandidate združene demokratične fronte. Nekaj dni pred volitvami je ePravda* objavila sledeči članek: Po osvoboditvi Koreje od japonskega kolonialnega suženjstva, ki je sledila razkroju imperialistične Japonske, in po vkorakanju Rdeče armade na ozemlje severne Koreje je ljudstvo severne Koreje izbralo svoje organe ljudske oblasti, to je začasne ljudske odbore. Da bi dobili stalne demokratične organe pokrajinskih oblasti, je začasni ljud- ki ne vodi lastne načelne politike, ampak je samo vprežna žitn-na za drugi politični voz. Tako ozko sodelovanje na zunanje-po-htičnem polju bi neizbežno imelo tudi svoje gospodarske posledice, kar bi končno ogražalo izvedbo socialno-gospodarskih reform, ki jih imajo laburisti v načrtu. Vsa ta dejstva bodo imela tudi svoj vpliv na volitve, ki se bodo vršile ta nedeljo u Franciji: Francija, ki se politično zaradi poraza leta. 1941 še danes ni mogla znajti, bo pri teh volitvah pokazala, ali nameravajo Francozi voditi v bodoče politiko samostojne velesile ali pa politiko polod-vlsne države. Jasno politično linijo ima komunistična stranka in reakcionarna desnica, medtem ko socialisti In Bidaultova stranka tavajo brez jasnih načrtov. Verjetno je, da bodo v borbi med reakcijo in progreslvizmom sredinske stranke utrpele izgube. Francoske volitve bodo tudi pokazale, ali je francosko ljudstvo razumelo, katera stranka je sposobna izvesti vse one reforme, ki so potrebne za prerod države, *n zajamčiti varnost pred ponovnim napadom in porazom. Mislimo, da bodo tisti, ki se še spominjajo Monakovega, položaj . pravilno presodili in dali Franciji parlament, ki bo sposoben delati fn ki bo znal saSčtfffi državne interese. skj odbor za severno Korejo določil na 3. novembra splošne volitve članov pokrajinskih, mestnih, o-krajnih in krajevnih odborov. Začasni ljudski odbori, ki so nastali po volji ljudstva, so sestavljeni iz približno 12 tisoč poslancev, od katerih je 8% delavskih odposlancev, 60.5% kmečkih, 21.4% uradniških, 6.5% trgovskih, 2.6% rokodelskih in 1% zemljiških posestnikov in podjetnikov. Tako so zastopani v odborih vsi sloji in vse demokratične stranke ter socialne organizacije. V enem letu svojega obstoja so ljudBki odbori izvršili znatno delo za likvidacijo posledic japonskega gospostva, za vzpostavitev industrije in prometa, za gmotno blaginjo delavcev, meščanov in kmetov ter za demokratizacijo javnega življenja. Zemljiška reforma in zakon o delu Med najvažnejšimi demokratičn -m: ukrepi v, severni Koreji je bila izvedba zemljiške reforme, na podlagi katere je 784.522 revnih kmečkih družin prejelo zemljo v svojo last. Lastnina Japoncev in .velikih korejskih zemljiških posestnikov je bila odpravljena, tako tudi srednjeveški sistem, ki je tlačil korejskega kmeta. Uvedli so zakon o delu, ki določa osemurni delovni čas, prepoveduje izkoriščanje mladine, kar so prej japonski industrije! široko izvajali. Ta zakon določa tudi socialna zavarovanja in zaščito delavcev in uradnikov. Korejske žene uživajo iste politične in gospodarske pravice kakor moški, mnogoženstvo in prodaja žen sta prepovedana in ženske se uveljavljajo v političnem in aktivnem življenju v deželi. Nad milijon korejskih žena je sedaj članic mladinske demokratične zveze jn približno tisoč žensk zavzema vodilna mesta v upravnih in političnih oblastnih organih. Na podlagi odloka začasnega ljudskega odbora so bila zasežena in dana na razpolago odboru premogovna in rudniška podjetja, železniški in rečni transporti, trgovske in kulturne ustanove, banke in firapčna podjetja, ki so bila prej last Japoncev in izdajalcev korejskega ljudstva. Mnogo so napravili n reorgani- zacijo ljudske izobrazbe na demokratični podlagi. V vseh šolah poučujejo v materinem jeziku. Število šolskih ustanov je sedaj štirikrat večje. Preko milijon oseb k: so prej bili analfabeti, se je naučilo pisati in brati. V Pielgyalan-gu so odprli univerzo in korejska narodna umetnost preživlja svoj prerod. Veliko delo so opravil! tudi na področju zaščite ljudskega zdravja. Vse te spremembe dokazujejo, da so ljudski odbori pravi demokratični organi oblasti, in da v celoti zastopajo interese širokih ljudskih množic. Volitve se izvajajo na podlagi splošnega, svobodnega, neposrednega in tajnega glasovanja. Vo-ljvno pravico so zgubili samo tisti, ki so aktivno sodelovali z japonskimi tlačitelji. Na prihodnjih volitvah bodo vse demokratične politične stranke in socialne c-Tgani-zacije severne Koreje, ki združujejo nad 5 milijonov oseb, tvorile erotni volivni blok, ki si je postavil kot bistvene politične naloge med drugim ustanovitev neodvisne korejske države, sestavo demokratične vlade, izvedbo zemljiške reforme na vsej Koreji, podržavljanje vse industrije m vseh transportov, bank in finančnih zavodov, ki so last Japoncev in izdajalcev korejskega ljudstva t j. izvedbo podobnih demokratičnih reform, kakršne so bile izvedene v severa; Koreji. Volivni program in proglas odbora narodne demokratične fronte sta žela povsod polno odobravanje ljudskih množic. Samo reakcionarji in filojaponski elementi iz Koreje, so se zatekli v južno Kore to, v ameriško okupacijsko področje in 3kušajo preprečiti priprave in izvedbo demokratičnih volitev. Vse te njihove spletke tn Izzivanja pa ne bodo imela uspeha. KRATKE VESTI Barcelona, 7. — Med voditelji in član; republikanskih organizacij so izvršili nove aretacije. Med kakimi 50 aretiranci so tudi nekateri častniki španske vojske kakor tudi bivši podčastniki in častniki republikanske vojske, ki so sedaj bili na svobodi, a pod nadzorstvom. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 8. novembra 1946. Naloge sindikatov Tov. Vojmir je prldsinočnjim govoril v kulturnem krožku «Pol!gra-flco* o sindikalnem sporazumu v Parizu. Dejal je, da je dolžnost vsakega delavca, da dela za združitev obeh sindikalnih organizacij, pri tem pa ne sme pozabiti, da mora sindikat braniti ne le gospodarske, temveč tudi socialne in politične pravice delavcev. Mezdni sporazum za sfaSdčarie Oblasti so včeraj odobrile mezdni sporazum za slaščičarje v goriški pokrajini, ki ga objavljamo v kratkem izvlečku: * Tehnični vodja slaščičarne dobi 38 lir na uro, prvi slaščičar 34.20 lir, drugi slaščičar 30.40 lir, pomočnik slaščičarja 23.75 lir. Vajenci dobe prvih 6 mesecev 15%, drugih 6 mesecev 30%, v drugem letu 45%, v tretjem letu pa 60% od osnovne plače slaščičarskega pomočnika. Delovni čas je 8 ur na dan ali 48 ur na teden. Za nadurno delo dobe slaščičarji 25% poviška za prvi dve uri in 50% za nadaljnje 3 ure in 75% za nadaljnje izredne ure. Osebje slaščičarn ima tudi pravico do draginjske doklade, kakor jo določa sporazum z dne 29, avgusta 1946. Te plače so minimalne, zato jih ne bodo gospodarji znižali onim, ki imajo sedaj višje plače. Ta sporazum velja od 1. 8. 46. do konca decembra 1946. Delavce mečejo na cesto Predvčerajšnjim so se sestali v ul. Imbrianj delavci lesnega in mizarskega podjetja Sbocchelli ter razpravljali o naraščajoči brezposelnosti. Zadnje tri mesece je podjetje odpustilo z dela od 96 delavcev 28, čeprav so bili že mnogo let zaposleni. Podjetje je dajalo v preteklih letih naročila raznim mlzamicam na deželi, toda s:daj ko v Trstu narašča brezposelnost in je manj naročil, bi morala tvrdka najprej zaposliti svoje delavstvo. Delavci so mnogo let trdo delali za gospodarja, ki jih je izkoriščal, sedaj pa jih meče na cesto ter Jim niti odpravnine ni izplačal. Delavci opozarjajo urad za delo, da so morali stavkati, preden je gospodar začel Izpolnjevati obveznosti delovne pogodbe. Poleg tega še ni izplačal nagrad po 220 in 300 lir niti 30 odstotnega predujma, kakor je bilo pred kratkim sklenjeno. za 3krb primorskega ljudstva iijaštvo je merilo našega kulturnega stremljenja. Zato mora akcija za našega dijaka popolnoma uspeti. Smrt tov. Zoffa Predpreteklo noč je v tržiški bolnišnici umrl 16 letni mladinec Sikst Zoff iz Bistrinje. Tov. Zott je bil težko ranjen o priliki napada prt Stivanu, ko so neofašisti navalili na skupino delavcev, zaposlenih pri pogozdovanju. DAROVI IN PRISPEVKI Prosvetno društvo »Kras* iz Sko. pega daruje za sirote padlih partizanov 300 lir. Ludvik Hervatta daruje za sirote padlih partizanov iz Trebč 100 Mr. Za sirote padlih partizanov Je darovala družba «DRZI» k Sežane 806 lir. TRŽAŠKI DNEVNIK GOSPODARSTVO Vse ljudstvo svečano proslavlja obletnico Oktobrske revolucije Burja je brila po Trstu in po njegovi bližnji in daljni okolici. Zavijala je okrog vogalov in tulila po cestah in poteh, po poljih in gmajnah. To pa ni motilo primorskega ljudstva. V večernih urah so se zbrali, da praznujejo 29. obletnico velike Oktobrske revolucije. Po vrhovih so zagoreli kresovi in so zažarel; napisi v proslavo zmage sovjetskih narodov. Ljudstvo pa se je zbralo na prostem se razvrščalo v sprevode,, v baklade. Vedno znova je bilo treba prižigati bakle, le; jih je burja ugašala. Z zastavami in z godbami so se zbrale množice v Nabrežini, Sežani, Miljah, Ronkih in drugod po deželi pred svojimi kulturnimi domovi. Govorniki so govorili o Oktobrski revoluciji, o pomenu, ki ga ima za delovno ljudstvo vsega sveta, o borbi za. našo pravico in o pomoči, ki so nam jo nudili bratski sovjetski in jugoslovanski narodi v naši poslednji veliki borbi. Ljudstvo je govornike če-sto ustavljalo z vzklik; tov. Stalinu, tov. Titu in velikima pobornikoma sovjetske in nase svobode. Po govorih so se zopet razvili sprevodi, gpdbe so igrale sovjetske in naše pesmi, pevski zbori so prepevali delavsko himno in partizanske pesmi. Navdušeno ljudstvo ni čutilo mraza. Saj je praznovalo svoj največji praznik, praznik zmage delovnih ljudi. Po vseh mestnih kulturnih krožkih Proslave obletnice Oktobrske revolucije se je včeraj udeležilo vse delovno ljudstvo Trsta. Dvorane lcultucnih krožkov so bile polne ljudi, ki so z največjo zbranostjo sledili programu. Po vseh krožkih so bila ob tej priliki predavanja o pomenu 7. novembra in prisotni so z velikim navdušenjem pritrjevali govornikom, prepevali delavske in borbene pesmi. Ob tej priliki niso pozabili na svoje zaprte tovariše, ki morajo v dobi »demokracije* še vedno ječati po zaporih. Sledili so kulturni nastopi z deklamacijami In pevskimi točkami, ki so poka- Preskrba Delitev zakuhe delavcem. Od danes do konca t. m. bodo težkim in najtežjim delavcem delili po 600 gr testenin na odrezke za zakuho za mesec november dodatne živilske nakaznice november 1946-februar 1947. Cena 26 lir kg. Delitev masti in testenin v Trstu in po deželi. Od danes do 30. t. m. bodo razdeljeval; v Trstu in na deželi vsem potrošnikom po 180 gr posebne masti na odrezek — mast živilske nakaznice november 1946-februar 1947. Delili bodo tudi po 100 gr belih testenin na odrezek I testenine čivilske nakaznice nov. 1946-februar 1947. Cene: izredna mast 70 Mr kg; bele testenine 26 lir kg. Delitev sladkorja in testenin delavcem, zanoslenim pri zavezniških vojaških silah. Danes bodo začel: deliti delavcem, ki imajo izredno živilsko nakaznico • niastavljencev zavezniških vojaških sil po 500 gr sladkorja na 15 dnevno živilsko nakaznico, ki nosi pečat meseca no vembra in sicer na prvo vrsto sed mlh odrezkov za zakuho skupno z odrezkom, ki nosi napis «pečat prodajalca*. Delili bodo tudi 300 gr testenin na 15 dnevno živilsko nakaznico, ki ima pečat za mesec novem- Naši antifašisti še vedno v zaporih Antifašistično ljudstvo vse Primorske je že neštetokrat protestiralo pri ZVU zaradi tega, ker so še vedno v zaporih antifašistični borci samo zategadelj, ker so se borili proti divjaškim tolpam nto-fašistov, ki vršijo nasilja nad prebivalstvom in sejejo narodnostno mržnjo. Antifašistične množice Trsta in Tržiča so trdno sklenile, da bodo same uničile te tolpe, ker jih oni, ki so za to poklicani, nočejo iztrebiti. Komisija za pomoč političnim pripornikom za Trst in cono A energično protestira v imenu vsega antifašističnega ljudstva proti stalnim aretacijam antifašistov. Ostro protestira, ker zadržujejo antifašiste v zaporih brez preiskav in procesov. Razen tega opozarja komisija ZVU, da protipravno pošilja politične pripornike iz Julijske krajine v italijanske zapere in taborišča. Komisija zahteva, da se vrnejo v našo pokrajino in tu sodijo sledeči tovariši, ki so jih odpeljali v Italijo: Pin Marij, aretiran 24. febr., ki je sedaj v zaporih v Florenci; Berto-gna Zailo iz Beljana. aretiran 24. febr. in sedaj v taborišču v Vidmu, ter Dettai Ferdinand iz Tržiča, are- ber na ostalih 8 odrezkov za zakuhali visoko umetniško raven. Po- I ho. Delavci morajo dvigniti omenje-1 tiran 27. maja in sedaj v zapori drobnosti o proslavah v poed'n!h na živila v pooblaščenih prodajalni- v Cervinjanu. Komisija ugotavl.1%, krožkih bomo še priobčili. | ca h. | da je ZVU odgovorna za njih usodo. -r Gorica stavka vsa Goriška protestira Danes je stopilo v stavko delavstvo vseh gociških industrijskih podjetij, obrtniških delavnic in tudi dijaštvo. Iz vseh krajev so pošiljali protestne resolucije in izra-žuli ogorčenje proti nasilju nad slovensko narodno imovino, ki je prišlo z zasego Ljudskega doma do izraza na najbrutalnejši način, kakor tega nismo bili vajeni niti za časa fašizma. Pred komando 88. pehotne divizije so se ves dan vrstile številne delegacije, ki so prihajale pretesti-rat zaradi zasege Ljudskega doma. Kdo naj verjame praznim obetom ? Ganljiv je bil prizor, ko so ogorčeni in uporni korakali zastopniki starega goriškega društva Slovencev, da bi spet dosegli to, kat so sd s tako težkim trudom pridobili v mladih letih. Ko so se pa vračali, jim je l?ilo brati na obrazih še večje ogorčenje zaradi vztrajne odpornosti odgovornih organov, ki niso hoteli ničesar slišati o tem, da je ljudsko to, kar si je ljudstvo samo zgradilo. Govorili so jim le, naj bodo mirni, naj ne protestirajo, naj ne prirejajo protestnih zborovanj in... da jim bodo že kako pomagali. Vsakomur so zatrjevati, da bodo preskrbeli nove prostore in vsak se je torej tudi lahko prepričal, da so te obljube prav take, kakršnih so bili deležni že neštetokrat. To so obljube, ki se nikoli niso izpolnile. Prihajala je delegacija za delegacijo. Bilo jih je včeraj okoli trideset. Vseh niso sprejeli, ver.dar so morali čutiti njihovo navzočnost, morali so opaziti, da je ta njihov nasilni ukrep silno vznemiril vse demokratično ljudstvo Gorice 'n dežele. M adlna terja: »Izpolnite obljube, ki smo vam jih plačali s krvjo!“ ■Mladina je poslala guvernerju protestno noto in izrazila v njej vse svoje ogorčenje nad novim nasiljem, ki spada med največje krivica. Mladina je obenem izrazila svoje nezaupanje okupacijskim oblastem. Poslala je protestno brzojavko tudi zunanjim ministrom velesil. V njej izraža mladina svoj protest v imenu 11.000 mlad:h anti- do sedaj v Gorici brez vsake dvorane, telovadnice, igrišča in se je posluževala samo dvorane Ljudskega doma, je danes do kraja brez vsega. Alj se zavedate, zavezniki, kaj počnete, ko nam jemljete dom naše kulture, ko nam otežujete r.a-šo kulturno izobrazbo?* Tak je kr;k slovenskih dijakov Gorice proti novi krivici. »Izpolnite obljube, ki fašistov italijanske in slovenske na- smo vam jih plačali s krvjo*, zveni rodncetl proti vsakemu zatiranju pa tudi proti zatiranju mladinskega tiska. »Naša mladina, ki je bila že FIZKULTURA Tretjič v borbi za točke Priljubljena enajstorica «LJubl-teljev Ponziane* bo v nedeljo igrala v Ljubljani tretjo tekmo v jugoslovanskem nogometnim prvenstvu. To pot bo njen naprotnik mo. Stvo »Budučnost* la Titovgrada. Ce prelistamo komentarje jugoslovanskih časopisov o prvih dveh tekmah za točke, ki jih je igrala tržaška enajsterica v Jugoslaviji proti »Lokomotivi* iz Zagreba tn »Rdeči zvezdi* is Beograda, lahko mirno računamo na ponovni uspeh. »Igralci »Ljubiteljev Ponziane* tako pišejo zagrebški časopisi, »so s svojim tehničnim znanjem, smiselnimi, kombinacijami, hitrostjo, borbenostjo in pravim športnim duhom osvojili zagrebško občinstvo, ki Je navdušeno pozdravljalo vsako njihovo akcijo in uspeh. S svojim prvim nastopom za točke so sred; Zagreba izsilili popolnoma zaslužen neodločen rezultat In iztrgali »Lokomotivi* dragoceno točko.* On. Iz Beograda pa pišejo: »Ljubitelji Ponziane* so kljub visoke- mu porazu dokazali, da znajo igrati nogomet in da se umejo boriti. To so komentarji jugoslovanskih časopisov. Tudj mi in z nami vsi športniki Julijske krajine se strinjamo tem, da se bodo naši »mulli* v jugoslovanskem prvenstvu častno odrezali ter tako tudi branili barve tržaškega nogometa. Pot naše enajsterice bo težavna, vendar pa smo prepričani, da bo njihov napor po-plečan s končnim dobrim plas-manom v kvalifikacijski tabeli. Njihove tekme z najboljšimi jugoslovanskimi moštvi pa bodo športniki Julijske krajine spremljali z ljubeznijo in razumevanjem. njih terjatev, Na poveljstvu 88. divizije so b’le tudi goriške antifašistke. Cule so lepo zveneče obljube, «da Jim bodo Šli na roke*, toda da naj ne prirejajo demonstracij javnih protestov. Mimo naj sprejemajo njihove odloke in naj se pokoravajo — njihovemu nasilju! Zene so protestirale. Povedale so jim, da jih predobro poznajo in da jim ne zaupajo. sobo, kjer — morata skupaj delati celo dva majorja. »Ko bomo odšli, vam bomo spet pustili vaš dom*, so jim dejali. Očitali so jim celo, da nimajo razumevanja za njihove potrebe in da niso takoj izpraznil' poslopja, Tedaj so jim zastopniki odgovorili, da nimajo prostorov in nie vedo, kam bi se preselili. Torej še razumevanje za krivico, ki je naperjena vsemu ljudstvu! Medtem pa je vojašnica San Mlche-le prazna in prostora drugod na pretek. Zaman je zavijati nekaj, kar je vsem jasno: antifašistične organizacije je treba ovirati v njihovem delovanju na vse načine, s tem da se jim jemljejo prostori, zapirajo njih voditelji, a na drugi strani na široko govoriti o demokraciji. Nemogoče je drugače razlagati take izgovore, ko dajejo prostore celo fl-lofašisrtičnim organizacijam, kot so »Uomo qualunque» in »Lega nazlo-nale*. Zares, treba je bilo podpreti organizacije terpristične tolpe in onemogočiti ' delovanje antifašističnim organizacijam, ki morajo in ki končno tudi bodo strle sleherni o-stanek fašizma. prosvetne, knjižnjične in politične stroke, ki zaposlujejo okrog 130 uradnikov, se danes mečejo na ulico. V Ljudskem domu je 32 orga nizacij, ki jim ovirajo nadaljnje de lovanje. Ljudski dom je last vseh Slovencev In vseh antifašističnih Italijanov naše dežele. »Zahtevamo, da se ta krivica popravi, ker krši osnovna načela de mokraeije. Te krivice bi goriški Slovenci nikdar ne pozabili in posledice, ki bi jih rodila, bodo nosili izključno oni, ki so jih povzročili*. Tako se zaključuje protest Izvršnega NOO za goriško okrožje. Komisija zahteva, da se opuste neprestane aretacije antifašistov na Goriškem, ki so često zaprti zaradi nezadostnih vzrokov, kakor na pr. zaradi nedovoljenih zborovanj. Zahteva, da izpustijo iz zaporov r.sd 130 antifašistov, ki jih pridržujejo v goriških zaporih. Preprečevati antifašistično borbo na Goriškem pomeni delovati proti najosnovnejšim demokratičnim načelom, proti volji goriškega ljudstva, ki zahteva pravičnejšo rešitev vprašanja o svoji državni pripadnosti. Nove poii naše lesne proizvodnje v coni B Kar nam da naša zemlja, ki smo jo s tolikimi žrtvami osvobodili, bomo doma vse predelali v končne izdelke. V dobi 25 letne okupacije so samo dve tretjini našega lesnega prirastka predelali na naših žagah v polprodukte — deske, eno tretjino pa so izvažali v surovem stanju — hlodih. Znano je, da je bilo samo v Postojni nad 50 tujih lesnih špekulantov, ki so sijajno živeli na račun naših gozdov. Zato danes kar I samo sili v ospredje vprašanje: Kako ukreniti, da bo imelo naše ljudstvo koristi od proizvodov svoje 10. november praznik mladine Demokratična mladina vsega sveta slavi 10. novembra svoj veliki praznik. Premalo je prostora, da bi mogli opisati vse trpljenje in borbo mladine v pretekli vojni, ki nam je še v živem spominu. Antifašistična mladina je na lastni koži najbolj občutila podivjanost neofašističnih zveri, saj je bila vedno v prvih borbenih vrstah tako na fronti kakor v zaledju. Da sta bila nacizem in fašizem strta, se je treba v prvi vrsti zahvaliti ravno demokratični mladini, ki pa po vojni ni opustila nadaljnje borbe za dokončno zmago demokracije, za mir in boljšo bodočnost vsega človeštva. 10. novembra bo poteklo leto dni, odkar si je demokratična mladini sveta ustanovila svojo Zvezo, ki ima naiogo čuvati demokratične pridobitve, uničiti estanke fašizma, boriti se za mir in bratstvo med vsemi narodi. ZAMJK je za ta dan izdala proglas, namenjen mladini Julijske krajine. V njam pravi: Dne 10. novembra bo prva obletnica ustanovitve svetovne zveze demokratične mladine. Ta dan enotnosti vse demokra-fčne mladine sveta, dan borbe za mir in boljše bodočnost, slavi mladina vseh dežel. Svetovna zveza demokratične mladine pravi v svojem pozivu: O-jačite vaše napore za mir! Borite se za boljšo bodočnost! Povežite se z mladino vsega sveta! Utrjujte svetovno zvezo demokratične mladine! Mladi Slovenoi in Italijani Julijske krajine! Pridružimo se tudi mi temu po- Fašizem nas je hotel zasužnjiti, zato nam je odvzel naše razumništvo. Mi moramo skrbeti za nov razumniški naraščaj, da uničimo posledice fašizma. zivu! S svojim delovanjem na svetovni mladinski dan izrazimo jasno naše zahteve v bocbi za mir: hočemo pravične meje in demokratično ureditev v Trstu! Hočemo demokratične pravice, ki so temelj za našo boljšo bodočnost! Hočemo dela, izobrazbe in napredka! Mladinci in mladinke! Sodelujte vsi na proslavi svetovnega mladinskega dneva! Pridružite se zahtevam za demokracijo jn mir! 7,lvel svetovni mladinski dan, dan enotnosti svobodoljubne mladine v delu za mir in boljšo bodočnost! zemlje. Nekaj je že napravljenega, čakajo nas pa še velike naloge. Tovarna «SICLA» proizvaja na pr. mizarske plešče, ki so posebno primerne za izdelovanje postelj. Tovarna «FALERSA» v Ilirski Bistrici izdeluje iz lesnih odpadkov pl°" šče, ki jih lahko uporabljamo za izdelavo vsakovrstnega pohištva. Nimamo pa še mizarnic, ki bi iz teh plošč izdelovale vse, kar bi nudilo našim — tudi kmečkim stanovanjem — drugačno, udobnejšo o* premo. Tovarna vezanih plošč «SICLA» porabi dnevno do 120 kg kazeina, ki ga pridobivamo iz posnetega mleka. V naši coni je živinoreja P°' nekod visoko razvita. Naloga strokovnjakov bo, najti pot in način pridobivanja te surovine pcav v teh krajih. Do sedaj je bilo treba kazein uvažati iz inozemstva. Cena ja b la precej visoka in zato so bile tudi plošče dražje. Na ta način pa bc gospodarsko pomagano tudi našemu kmetu, ki mu posneto mleli0 sedaj služi le za prašiče. Na pocenitev lesnih proizvodov bo znatno vplivala tudi ureditev prevoza lesa iz gozdov, ki, ga do sedaj opravljajo vozniki s konjsko ( vprego. Motorizirani promet bo za- i jetnejši In cenejši. In pri tem vozniki ne bodo nič prizadeti, ker Ji* bo zagotovljena druga in tudi boljša zaposlitev. Velike skladovnloe desk pred našimi žagami pričajo, da delajo, d* že dobro delajo. Se boljše bodo delale tedaj, ko bodo deske kar doma predelovali v končne proizvode, k° bodo naši avtomobili razvažali V naše nove domove naše pohištvo, ki ga bodo poceni Izdelovali v naših tovarnah naši ljudje. Vae delavstvo na goriških ul cah Objave ZDTV Ncodigrane tekme: Tekma med »Rolanese* Jn »Rauberjem*, ki se je predčasno zaključila, ker so vdrli na igrišče angledki nogometaši, Je odložena na nedoločen čas. Vse tekme, ki se niso mogle igrati na Igrišču Ponziane, ker so šovinistični vandali odsekali drog vrat, so odložene za nedoločen čas. Tako se je vreti la delegacija za delegacijo, medtem ko so bile goriške Ulice vedno živahnejše, kajti preplavilo jih je delavstvo, da se je povsod čutila njegova navzočnost. Iz vseh tovarn, obrtniških in drugih podjetij so se že ob 10. url odpravil! v središče mesta. Delavci tekstilne tovarne v Podgorl, SAFOG-n in drugih podjetjih so pričeli stav katl takoj zjutraj. Stavka je trajala ves dan. Vsekakor Je jasno, da so delavci dokazali, s kakšnimi občutki so sprejeli ta krivični ukrep. Jalovi izgovori V poznih popoldanskih urah se je podala na sedež 88. pešadljake divizije delegacija predstavnikov okrožnega odbora UAIS-a in ljudske oblasti. Na poveljstvu so zahtevali, naj popravijo krivico, a so jim odgovorili, da »general skrbi za svoje vojake*. In so jim pokazali velitko Pismo polkovniku Bowmanu Izvršni NOO goriškega okrožja je poslal tudi polkovniku Bovvmar.u protestno pismo, v katerem zavzema svoje stališče v zvezi z nemogočimi zahtevami komande 88. divizije. V pismu opozarja, da Je prišel v ljudski dom z oficirji te divizije tudi goriški guverner In zahteval, da se palača do naslednjega dne izprazni. V pismu obeležuje zgodo-v'no doma in ugotavlja. «Naše pravice do tega doma in njegov kulturno-politdčni pomen za našo deželo so spoznali takoj od prvega dne zavezniški guvernerji v Gorici, od polkovnika Slmsona do podpolkovnika Smutsa, majorja Shirka in majorja Longa. Ta in podpolkovnik Smuts sta se še v letošnjem januarju z vso odločnostjo uprla nameri 88. divizije, da bi dom zasedla*. Organizacije socialne, zadružne, VESTI S PODEŽELJA PLAVJE Mladina na delu. Preteklo nede- j ljo je imela mladina iz Flavij, Škofije in Elerjev svojo konferenco v Plavjah. RazpravljaM so o tržaškem vprašanju in o krivični ukinitvi lista »La Gioventu*. Ob tej priliki so zbrali tudi 3000 lir za našega dijaka. SKOPO Množični sestanek. Pred dnevi Je bil v Skopem množični sestanek, na katerem so obravnavali važna gospodarska in zadružnilška vprašanja. Razpravljali so tudi o namestitvi šolske postrežnice. Naša Sola. Šolska oblast je hotela na vsak način prisiliti naše otroke, da bi hodili pol ure daleč v šolo. Naše matere so se temu odločno uprle in dosegle, da Je pouk sedaj v vasi. Imamo učiteljico, ki dobro poučuje naše otroke in tudi: otroci z velikim veseljem obiskujejo šolo. policija in vdrla v hišo pod pretvezo, da so jo klicali. Prebivalstvo se vprašuje, čemu se policija prikaže vedno samo tam, kamor jo niso klicali. Trgovine 11. novembra ZVP je s posebnim ukazom P®0-glasila 11. november, za splo^ praznik. Ob tej priložnosti bodo trgovin® živil in drogerije odprte od 8. do 12. ure, vsi ostali trgovinski obran 5 ostanejo zaprti ves dan. Uslužbencem bo treba Izplača« s vseint Teden za našega dijaka je manifestacija našega ljudstva za svobodo slovenske kulture. Liktorsld svežnji Dva, policaja »ta včeraj našla na trgu San Giovanoi na drevesu nasproti Verdijevemu spomeniku kos blaga, v katerega sta bila všita dva ltktorska znaka. , , Bombe Neld stražnik je našel včeraj ob 14. url pri bar kovl ja nekem predoru ročno bombo tipa OTO. Snoči ob 19.10 sta dva neznanca vrgla ročno bombo proti sedežu primorskih dijakov (USG) v ulici Ellza Bacclocchi. Po atentatu sta Jo Jadrno odkurila in na vogalu pretepla nekega dijaka. 10 minut kasneje je prišla policija, ki pa neznancev ni zasledovala. Bomba Je razbila vrata, več stekel in poškodovala stopnišče. Žrtev ni bilo. SEŽANA Nabirajmo žir! Letos je našega kmeta suša trdo prijela. Vse, kar je pridelal, bo porabil davno pred poletjem.,In kaj pa potem? Hrast pa Je dal obilo žira. Pridno bo treba nabirati žir, da nam bo poma- gal pri prehrani prašičev. Vsak stot žira zredi praš'ča za 10 kg. »T. PETER NA KRASU Razdelitev izkaznic BIAU. 250 delavcev m nameščencev se je zbralo v tvornioi »Sicla*, kjer so slovesno razdelili izkaznice 8IAU. Najprej je godba zaigrala nekaj koračnic. Neki tovariš je v kratkem govoru poudaril namen im pomen izkaznte In organizacije splošnem. Drug za drugim so potem prihajali poeamezni člani, Slovenci in Italijani k mizi in prevzemali svoje izkaznice. REDIPULJE Ne upajo se priti brez policije. V ponedeljek je prišlo večje število civilnih policistov, ki so bili vsi dobro oboroženi, da bi zaščitili skupine šovinistov, ki so prišli s posebnimi vlaki izzivat naše miroljubno prebivalstvo. Vpili so žaljivke proti tov. Titu in prepevali šovinistične fašistične pesmi. Ljudstvo se je zgražalo nad takim početjem in vsi so bili mnenja, da te tolpe niso prišle počastiti'mrtve, ampak so samo onečaščale njihov spom n. 8 KOCIJAN Policija vdira v hite. V ponedeljek okrog polnoči sta dva neznanca poskušala priti v hišo Antona Cenedese. Ko je gospodar pogledal skozi okno, so mu zagrozili s sa- TURJAK Delavsko - kmečka solidarnost. Preteklo sredo so se zbrali delavci In kmetje iz Turjaka in v bratski solidarnosti razpravljali o raznih političnih in gospodarskih vpraša-njih. Ob tej priliki so tudi zaključili stražo na polju, kjer so kmetje in delavci skupno varovali pridelke pred nepoklicanimi gosti. Kmetje so ob tej priliki ponudili delavcem 4 hi vina in nekaj koruze ter krompirja. Delavci so del vina odstopili za politične pripornike. normalno dnevno mezdo _ običajnimi dodatki in dokladami' onim, ki bodo v službi, pa dvojo0 mezdo razen dodatka za delo 0 praznikih. RADIO TRST I. Radio Trst 11. še vedno ne oddaJ* ' PETEK, 8. NOVEMBRA 8 vtsti v slov. - koledar; ŠJ® operetna glasba; 11.30 iz življenj® v Veliki Britaniji; 11.45 sklad00 slavnih skladateljev; 12.15 svetov®8 prestolnice: Bern; 12.30 vaški kri®' tet; 12.45 napoved časa . vesti * slov.; 18.45 ljudska glasbena ursj 19.15 komorni zbor pod vodstvo:® dir. Ubalda Vrabca; 19.45 šport®0 predavanje: Rokoborba; 20 na^ ved časa - vesti v slov,; 23.15 zad®3 vesti v slovenščini. Sporočila objave Spomenik padlim v Ricmanjih V nedeljo ob 15. urj bodo v Ricmanjih odkrilj na pokopališču spomenik padlih borcev Ivana Kralja In Ivana Švare. Pred odkritjem spomenika bo ob 14. uri pogreb zemsklh ostankov obeh borcev. Zveza primorskih partizanov v Ricmanjih vabi vse organizacije in ljudstvo Iz sosednih krajev, da počas-te njun spomin. Enotni sindikati Običajni 15 dnevni sestanki raznih referentov bodo danes v ulici Imbriani 5. Tam bo tudi ob 19.30 mokresom. Ta pa se ni ustrašil In ostanek strokovnih predsednikov ni hotel odpreti vrat. Tričetrt ure i ;n tajnikov. pozneje je prišla na kraj civilna Izpred »011186» Kolaboracionist Mamolo obsojen na 6 let In 8 mesecev LAZAR LAGIN 11 0\1 oknica »Vzel bom kajutlno »troho- aa Jadro...* Je A klejev obvestil Kuto vo ja v zapovedo vatnem tonu, »e oborožil ■ sekiro ter začel trgati in parati ukrivljeno »tretjo male kajute na limuzini. Čeprav je bil Stefan Verniveher neveren, kar Je zadevalo Aklejev-ljevo početje, ni mogel mirno gledati, medtem ko Je bil tovariš na delu. »Ej, kaj pa počenjal?* Je zagodrnjal v »trahu, da bl Aklejev mor da ne mislil, da mu hoče pomagati. »Ali »e tako snema streha?* Ker Je bilo trganje streti s kajut motornih čolnov njegov vsakdanji posel, je Verniveher dvignil s »vojo zdravo roko žejezno polico, da bl ž njo pokazal Aklejevu, kako nej »e opravi taksno delo. Toda nezaslišana bolečina ln skrajna slabost sta ga premagali. Postal je ve* bled In pol nezavesten je maral zopet sesti na klop. »Leži In počivaj, St jo;«*, mu Je rekel Aklejev. »Ni treba, da napenjaš »voje možgane za takšno delo... Ti se moraš vendar odpočiti!* Poslušno se Je Verniveher vlegel na klop. Oziral se je navzgor k Aklejevu, ki se Je trudil S sekiro in drogom ln ki bl potreboval še ene. ga človeka da bl mu pomagal. Potem »e Je obrnil k »teni, vsej prepihani od sovražnikovih krogel la morda zaradi slabosti ln bolečine ali, kar Je bilo »e bolj verjetno, r zavesti svoje nemoči, začel Jokati. Kutovoj ni mogel razumeti, kako za napravi Jadro z tem, da »e taeče streha limuzine. Vendar ni ničesar rekel. Zaključil Je, da je pač treba v sličnih okoliščinah tako delati tn ]e začel ojjtMavptt I i**0*9 po m končala uro pred zoro, po ja® . pa se bo omejila za 40%. Tudi t vajskl promet bo omejen. Ukine se reklamna razsvetli® izložb in razsvetljeni napisi, veduje se sleherno električno vanje prostorov. ^ Za bolnišnice ln bolnike 610 ,. in lante veljajo nekatere Izjeme gornjih časovnih določb o toka. Za pekarne in lekarne n° ^ prekinitev toka ne velja, tako ( ne za trgovine v varnostne ® )( (dopuščena razsvetlava 40 voh ^ Posebne izjeme bo smel dovoli«^ pismene vloge komisar P°“ ^ iz zdravstvenih ali varnostnih logov tako za javne kakor sebne zgradbe. pc Kdor bi kršil te ukrepe, m® v tok prvič odvzet 'za teden naslednjih primerih za dva .cv»' V primeru namernega p ZaVe*-n Ja pa bo postavljen pred J ei® niško vojaško sodišče in v _ -r. primeru obsojen na globo ln no kazen, njegove blektritl’zapie' prave pa mu bodo lahko njene. _ t „ pol' 1 • x i o Ukaz velja od1 8. nov. t. *• noči. Električni tok v nede,J"Kl(>. Prihodnjo nedeljo ne ®°do, pili električnega toka. V tke®9 ipm -----— /vimeri0" bo ZVU izdala navodila o rihod-vanju električnega toka za nje nedelje. nsc urednik DUŠAN HP-E (Se nadaljuje). KRZNARIJA NAKUPUJE VSAKOVRSTNE MNOŽINE UVAŽA-IZVAZA ŽIVALSKE KOŽE ŽIVALSKIH KOŽ PO NAJVIŠJI CENI I L I O T T O in to koie kun« podlasic, srebrnih, sin|ib, platlnskih, rdečih lisic, blconov, veveric, perzlaner Prodala vsakovrstno krsnono plašče po na|povoI|ne|llh cenah TRST, ulica Trento H» Telefon 20-370