BILTENGIA5NIK-ZIVI1SKEGAKDNBINAIA-ZIT0
LJUBLJANA. MAREC-APRIL 1967
LETO II — ŠTEVILKA 3-4 (47-48)
PRIDOBITEV V PEKATETAH
nova zavijalna stroja v obratovanju — precej Časa je minilo od
MONTAŽE — NA NOVO DELO SE BO TREBA SE PRIVADITI — ŽE SEDAJ DELO V DVEH IZMENAH — KAKO FUNKCIONIRATA OBA STROJA, ZA ZAVIJANJE
Kratkih in dolgih testenin
Pxed nami so volitve-
Že nekaj časa nazaj, predvsem pa v marcu, so se občani na zborih volilcev, na zborih delovnih ljudi in na političnih aktivih, temeljito pogovarjali o bližajočih se volitvah, predlagali in izbirali kandidate. — O kandidatih za poslance in tudi za odbornike občinskih skupščin je tekla beseda, da bi izbrali kar najboljše, ki bodo prevzemali od-
V zadnjih dneh marca sta v tovarni testenin Peka tete končno stekla oba stroja za zavijanje testenin, ki jih je kombinat »Žito« kupil že lani na zagrebškem velesejmu. Zares precej časa je Preteklo, da se je uveljavila ta novost, ki bo pomenila precej koristnega za hitrejši postopek zavijanja izdelkov in s tem seveda tudi po vsej verjetnosti za boljšo prodajo izdelkov na tržišču. V obratovanju bosta odslej namreč polavtoma-tični stroj RCSA za zavijanje dolgih ter avtomatični stroj RCV za zavijanje kratkih testenin.
Prav je, da na kratko Prikažemo, kako je potekalo vse okoli nakupa do dokončne postavitve obeh strojev in njunega sedanjega obratovanja.
Na ZAČETKU zapleti
Kot rečeno, sta bila stroja kupljena od italijanske tovarne Zamboni lani septembra, pripeljana v Ljubljano pa sta bila ob koncu zagrebškega velesejma. Nato sta bila shranjena v embalažnem skladišču kombinata in so glede strojev opravili najprej carinske formalnosti. To je bilo lani oktobra. V tovarni so tedaj resno začeli razmišljati o tem, kje naj bi oba stroja najprimerneje namestili in kakšna naj bo ob njiju organizacija dela. Začetek hiontaže pa se je zavlekel ho konca februarja, ko je v Ljubljano prispel monter tovarne Zamboni, poprej pa le bilo treba iz tovarne dohiti še nekaj sestavnih delov, ki jih ob nakupu ni bi-10 .Pri strojih. Ni bilo namreč elevatorja, vsipnega kosa in vibratorja pri stroju za zavijanje kratkih testenin, manjkali pa so tudi leseni bunkerji, ki jih je imel delu Mlinostroj. Zaradi tega so z uprave kombinata Večkrat urgirali v Italijo in Lomžale, da bi se montaža cimprej začela.
BERITE:
SKLEPI DS
Kombinata 2. str.
cesta je njihova
BRUŽABNICA 4. str.
tretja peC na
SMARTINSKI c 8. str.
LAHKO BI ŽE LANI, CE ..
V Peka tetah smo zvedeli, da bi s poizkusnim obratovanjem stroja za zavijanje dolgih testenin lahko začeli že lani, če bi domači strokovnjaki iz kombinata, ki so bili pred tem v Italiji, povsem obvladali vse podrobnosti okrog namestitve posameznih pripomočkov za zavijanje in sploh okrog upravljanja stroja. Brez pomoči italijanskega strokovnjaka pa tega niso zmogli. In še nekaj: stroj ima svoj garancijski rok in je prav, da stroja pred prihodom italijanskega strokovnjaka niso odprli. Naknadno so namreč ugotovili, da je imel stroj za zavijanje dolgih testenin tovarniško napako, in sicer na pokrovu tlačilke za olje. Zato je moral dobavitelj poslati nov pokrov.
lu je bil toliko hiter, da je stroj nekaj dni po montaži že začel poizkusno obratovati, delavke ob njem pa so začele tudi takoj stroju streči, da bi se čimprej u-vedle v delo.
Delo na tem stroju je pol-avtomatično, zakaj zavij alka mora ročno vlagati določeno količino testenin na avtomatično tehtnico. Ta je povezana z ostalim mehanizmom stroja in, ko je na tehtnici zadostna količina testenin, se kazalec pomakne na ničlo, tehtnica avtomatično požene vsebino v vsipno tubo, odtod pa v pripravljeno embalažo, ki jo za tem grelci avtomatično Konec na 3. strani
govorne naloge in jih tudi na najbolj pošten način reševali v prid naše socialistične družbe in občanov samih.
S tem, da so občani predlagali in izbirali kandidate, pa njihova naloga še ni zaključena. Državljanska dolžnost nas vseh pa je, da bomo predlagane kandidate tudi dokončno izvolili in s tem potrdili tisto, kar zbori volilcev in zbori delovnih ljudi na svojih sestankih tudi sklenili. Devetnajstega aprila bodo opravili volitve delovni kolektivi, trindvajsetega aprila pa vsi občani širom po Jugoslaviji. Ta dva datuma bosta glede na nadaljnje dogajanje in razvoj našega družbenega političnega in gospodarskega življenja pomembna mejnika. Odprla se bodo vrata volišč in vsi delovni ljudje ter občani, ki imajo volilna pravico, bodo pred volilnimi odbori opravili volitve.
Pričakujemo, da bodo tudi tisti kandidati, ki so zaposleni v kolektivih našega kombinata, dobili na teh volitvah potrebno zaupnico občanov in zato jim želimo pri opravljanju odgovornih nalog kar največ uspeha!
SPREMEMBE ™™vanfunem
ZAVIJANJE DOLGIH TESTENIN
V razgovoru z vodilnimi delavci Pekatet smo zvedeli za zanimive podrobnosti, kakšna je funkcionalnsot obeh novih strojev za zavijanje. Najprej nekaj o stroju za zavijanje dolgih testenin, ki mu uradno pravijo RCSA. Italijanski monter se je lotil dela najprej pri montaži tega stroja. Pri de-
Ob koncu lanskega leta je Zvezna skupščina sprejela vrsto zakonov s področja socialnega zavarovanja. Spremenjeni oziroma dopolnjeni so bili predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja, o otroškem dodatku in o zdravstvenem zavarovanju. Sprejet je bil tudi zakon o najvišji meji stopenj pri-
spevka za vse panoge socialnega zavarovanja v letu 1967, zakon o spremembi temeljnega zakona o delovnih razmerjih, zaradi novega določila o porodniškem dopustu.
Obsežne in bistvene spremembe na področju socialnega zavarovanja težijo k temu, da bi tudi to področje vključili v reformna prizadevanja.
Zdravstveno zavarovanje je
enako, kot ostale panoge socialnega zavarovanja, organizirano na načelu samoupravljanja delovnih .ljudi, ki za zavarovanje prispevajo svoj denar, ga vlagajo v ustrezne sklade in nato kot zavarovanci nastopajo kot porabniki zbranega denarja. Ker so bile dosedanje pravice in dolžnosti zavarovancev skoraj v vseh primerih do podrobnosti določene z zveznim zakonom, ni bilo pričakovati posebnega zanimanja in aktivnosti zavarovancev.
OBVEZNI PRISPEVEK ZAVAROVANCEV
Oglejmo si torej, kakšen pa bo obvezni prispevek zavarovancev k stroškom pri uporabi posameznih oblik zdravstvenih storitev.
Obvezen prispevek k stroškom za obisk zdravnika na domu, opravljen na zahtevo zavarovanca, znaša 5 ND. Obvezen prispevek za prevoze z rešilnimi vozili pri vsakem prevozu v zdravstveni zavod iz enega zdravstvenega zavoda v drug zdravstveni zavod in iz zdravstvenega zavoda 10 N dinarjev.
Obvezen prispevek pri prvem pregledu v specialistični ambulanti zaradi u-gotavljanja zdravstvenega stanja znaša 5 N dinarjev. Zavarovana oseba ne plača prispevka za nadaljnje specialistične preglede, kadar jo zdravnik specialist ob prvem pregledu zaradi ugotovitve zdravstvenega sta-(Konec na 6. strani)
To je polavtomatični stroj RCSA, ki služi za zavijanje dolgih testenin
Sklepi DS kombinata
dova 8, Černetova 25, Staničeva 17.
glasovalno mesto: v pisarni uprave DE
—	pekarna Lesce
—	skladišče Lesce
—	mlin Zapuže
—	mlin Globoko
Delavski svet Kombinata je na zasedanju 16. marca 1967 sprejel naslednje sklepe:
1.	Sklep o razpisu volitev v samoupravne organe. Volitve bodo 17. aprila letos. DE Gorenjska predlaga, naj bo za Gorenjsko en svet enote s sedežem v Lescah. DE bo tudi v bodoče imela v svojem sestavu naslednje obrate: Uprava DE Lesce, pekarna Lesce, skladišče Lesce, mlin Zapuže, mlin Globoko, mlin Breg in skladišče Kranj. Slaščičarna in prodajalna Jesenice in Radovljica, šoferji in spremljevalci, dodeljeni tej DE, imajo glasovalno mesto v pisarni DE Lesce in v pisarni skladišča Kranj.
Glede volitev v pekarni Kranj velja isto kot za DE Gorenjska, to je, da se na novo voli svet delovne enot in člani za DS kombinata, in sicer polovica članov za dobo 1 leta oziroma za dobo 2 let, kot določa Statut Kombinata.
V pekarni Kočevje je treba prav tako, kot v pekarni Kranj, na novo voliti Svet delovne enote in člane za DS kombinata, ker so bile ob pripojitvi pekarne Kočevje h Kombinatu volitve izvedene le za čas do rednih volitev.
Poročilo komisije za počitniške domove je podala tov. Grafenaurjeva. Po poročilu in razpravi je DS sprejel naslednje sklepe:
Sklep: Potrdi se celotno poročilo komis, za počit, domove in sicer: Sezona v počitniškem domu v Drami ju traja od 1. junija do 20. septembra, v najetih sobah v Dramlju pa od 10. junija do 10. septembra. Termin izrabe dopustov se zaradi lažje razporeditve določi na 7, 10 in 14 dni. Invalidi lahko koristijo usluge v domu dlje časa od prej določenih dni. Prav tako lahko koristijo usluge našega doma upokojenci in člani Zveze borcev. Cene uslug v počitniškem domu so naslednje: domači gostje plačajo penzion ND 13,00 — za otroke do 10 let ND 7,00, zaposleni družinski člani ND 18,00, odrasli tuji gostje ND 28,00, za otroke do 10 let pa 18,00 ND.
Cene v počitniškem domu Pokljuka ostanejo enake kot v letu 1966.
Poročilo stanovanjske komisije o realizaciji stanovanj v letu 1966 je podal tov. Lipuš. Za individualno gradnjo hiš in stanovanjskih prostorov je dobilo kredite 8 prosilcev, kupljena in dodeljena so bila stanovanja 11 prosilcem, za lasten nakup stanovanj so dobili kredit 4 prosilci v DE Lesce je Žito kupilo 5 stanovanj in 3 samske sobe.
Podan je bil predlog stanovanjske komisije za leto 1967. DSK predlaga Upravnemu odboru Kombinata, da izda odločbo vsem, ki se bodo letos vselili v stanovanja, last Kombinata.
Sklep: 1. Odobri se celotno poročilo stanovanjske komisije za leto 1966 kot je navedeno v prilogi, ki je sestavni del zapisnika.
2.	Odobri se predloženi program stanovanjske komisije za leto 1967 s tem, da gospodarsko računski ■sektor izvrši vsa izplačila v terminih, ki jih določa program, ki je dostavljen vsem DE kombinata ter vsem članom DS kombinata.
3.	O pripombah, ki sta jih podala tov. Zore, da se tov. Mariji Fister, delavki v pekarni Šmartinska 154, poveča že odobren kredit od 1 milijona na 1,300.000 S din, ter tov. Bric, naj se tov. Matiji Gaborju odobreni kredit v višini 1,300.000 S din izplača prej kot v mesecu avgustu 1967, pa naj stanovanjska komisija ponov-nono razpravlja in — v kolikor je to mogoče — naj pripombi upošteva in jima ugodi.
Sklep: Odobri se sklenitev pogodbe med Kombinatom »Žito« in delavsko univerzo Ljubljana-Moste-Po-lje o organizaciji in izvedbi seminarja iz skladiščne službe za skladiščnike oziroma delavce, ki jih določi Kombinat »Žito«. Stroški za celotno izobraževalno nalogo znašajo ND 5.996.00.—.
Na predlog tov. Curka je DS sprejel naslednje sklepe:
a)	potrdi se proizvajalna specifikacija za kruh 400-
1/1, 1000 1/1,, za žemlje 06 in 09, za mlečni kruh 1/2, za mlečno pecivo, preste. V mlečnem kruhu oziroma pecivu je več kot 50 % tekočine, nadomeščene z mlekom.
b)	pri pekarni Samova je na novo potrditi proizvodne specifikacije za ajdov kruh, spremembo glede na dosedanje količine, sestavin (rozine in jajca v jajčnih bom-betah, odstotek maščobe in sladkorja v pecivu), skratka porabo materiala na 1 liter vode za kruh in pecivo v kg, kar je tudi videti iz samih specifikacij.
c)	Deklaracija za polže 06 in polže 09, 0,25 0,50 — oljnate se črta, ker je odstotek 2,36% olja na uporabljeno moko premajhen, da bi se lahko deklariralo oljnato pecivo.
č) potrdi se proizvodna specifikacija za Lesce, za ajdov kruh, kmečki domači, rozinov, potice in štruklje. Vse spremembe veljajo od 16. 3. 1967 dalje.
Na predlog predsednika komisije za nabavo, prodajo in odpis osnovnih sredstev je DS sprejel naslednji so-glasi sklep:
Odobri se odpis motornega vozila znamke Zastava 1100 F. Vozilo je dotrajano, kar je videti iz priloženega tehničnega zapisnika.
Razpis volitev
V SAMOUPRAVNE ORGANE V KOMBINATU »ŽITO«
V skladu z Zakonom o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah (Ur. list SRS 11/65) in z Navodilom o volitvah delavskih svetov in upravnih odborov gospodarskih organizacij (Ur. I. SRS 14/4) je delavski svet Kombinata »ŽITO« na svojem zasedanju 16. marca sklenil, da razpiše volitve v delavski svet, Kombinata in v svete delovnih enot za dan 17. aprila.
Za tehnično izvedbo volitev v samoupravne organe je bila po sklepu DS Kombinata imenovana komisija.
Imenovani so bili člani odborov po volilnih enotah za izvedbo volitev v delavske svete Kombinata »2ITO«, ki bodo neposredno vodili glasovanje ter skrbeli za pravilnost in tajnost glasovanja.
Na podlagi določil temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja imajo glasovalno pravico vsi, ki so na delu v Kombinatu, in vajenci.
V sestav posameznih volilnih enot sodijo naslednje organizacijske enote:
1.	Volilna enota Uprava
—	vsi delavci, ki so člani te DE
—	mehanična delavnica Ljubljana
—	servisna in mehanična delavnica Domžale
—	vodstvo prevoznega parka glasovalno mesto: sejna dvorana na Upravi, Lj., šmartinska 154
2.	Volilna enota Ljubljana
—	uprava DE Ljubljana
—	centralno skladišče
—	silos
—	mlin Fužine
—	luščilnica
—	šoferji in spremljevalci te DE glasovalno mesto: sejna dvorana Upravi, Lj., Šmartinska 154
3.	Volilna enota Pekalete
—	uprava DE
—	vsi delavci, ki so člani te DE
—	šoferji in spremljevalci - te DE
7.	Volilna enota Notranjsko področje
—	uprava DE Notranjska
—	mlin Vrhnika
—	mlin Logatec
—	mlin Bistra
—	šoferji in spremljevalci dodeljeni tej DE
glasovalno mesto: v pisarni uprave DE
8.	Volilna enota Domžalsko področje
—	uprava DE Vir
—	mlin Vir
—	mlin Homec
—	mlin Domžale
—	mlin Bistra
—	silos Domžale
—	skladišče embalaže Vir
—	šoferji, spremljevalci, dodeljeni tej DE
glasovalno mesto: v pisarni uprave DE
9.	Volilna enota Gorenjska
—	uprava DE Lesce
—	mlin Breg
—	skladišče Kranj
—	slaščičarna in prodajalna Jesenice, Bled in Radovljica
—	šoferji in spremljevalci, dodeljeni tej DE
glasovalno mesto: v pisarni uprave DE Lesce
za skladišče Kranj in mlin Breg:
v pisarni skladišča Kranj
10.	Volilna enota Pekarna Kranj
—	uprava DE
—	pekarna Kranj
glasovalno mesto: v pisarni uprave DE
11.	Volilna enota pekarne in slaščičarna Kočevje
—	uprava DE
—	pekarna Kočevje
—	prodajalna in poslovalnica Metka
12.	Volilna enota Novo mesto
—	uprava DE
—	skladišče DE
—	šoferji in spremljevalci, dodeljeni tej DE.
REFERENDUM
ZA ODLOČITEV O PRIPOJITVI PODJETIJ PEKARNA KRANJ IN PECIVO KROPA
Delavski svet Kombinata je na seji 16. marca letos razpisal za dan 27. marca referendum za odločitev o pripojitvi podjetja Pekarne Kranj in hkrati imenoval komisijo za izvedbo referenduma.
Komisija za izvedbo referenduma in za volitve v so-moupravne organe je na seji seji 18. marca imenovala volilne odbore za posamezne volilne enote. Referendum je bil izveden v posameznih delovnih enotah po načelih, ki veljajo za volitve v delavski svet.
Komisija za izvedbo referenduma je po pregledu celotnega volilnega materiala ugotovila, da je bil referendum v redu opravljen. Istočasno je bil referendum opravljen tudi glede pripojitve podjetja »Pecivo« v Kropi.
Na podlagi točnih ugotovitev razglaša komisija za izvedbo referenduma, da se je delovna skupnost Živilskega kombinata »ŽITO« Ljubljana odločila za pripojitev Pekarne Kranj in »Pecivo« Kropa, ker je za to glasovala večina delavcev v Kombinatu.
REFERENDUM ZA PRIPOJITEV »PEKARNE KRANJ«
Delovna	kolektiva Udeležba referendui		*	Glasovali		Glasovali	£	Opravičen odsotni °/o	Neopravič odsotni °/o	Neveljavni glasovnice °/o
Uprava	148	132	89.3	119	80.4	11	7.4	15 11	1	1.48	2 1.35
Ljubljana	62	59	95.3	55	88.7	4	6.5	3	4.8		
Trgovina	38	37	97.36	37	97.5	-	-	1 2.6		
Pek. šmart. 88		82	93.18	76	92.68	6	7.32	6 6.8		
Pekatele	77	70	91	67	95.7	3	4.3	7	9.1		
Pek. Samova 79		69	87.4	63	79.7	4	5.06	10 12.7		2 2.5
Gorenjska	126	118	93.4	115	91.2	3	2.4	8	6.4		
Domžale	78	69	88.5	59	75.6	7	8.9	9 11,5		3 3,85
Vrhnika	41	39	95.3	39	95.3	-	-	1	2,4	1	2.4	
P. Kočevje	35	31	88.5	30	85.6	1	2.8	4 11,4		
Novo mesto 8		8	100	8	100	-	-			
Skupaj	780 714		91.5	668	85.8	39	5	64	8,2	2 0.25	7 0.9
REFERENDUM ZA PRIPOJITEV PODJETJA »PECIVO« V KROPI
Glasovanje	se	opravi po	DE, ki	glasovalno mesto: v pisarni upra-	
so istočasno	volilne enote.			ve DE	
V delavski	svet Kombinata in v				
Svete DE se	voli	naslednje	število	4. Volilna enota Pekarna šmar-	Delovna
članov, katerim		poteče mandat v		tinska	
letu 1967:		Štev.	štev.	—	uprava DE —	vsi delavci obrata in šoferji	
DE		lanov	lanov	glasovalno mesto: v pisarni upra-	Uprava
		DSK	SDE	ve DE	Ljubljana
Uprava		2	5		Trgovina
Ljubljana		2	5	5. Volilna enota Pekarna Sa-	P. Šmart.
Pekatete		2	5	mova	Pekatete
Pekarna Šmartinska Pekarna Samova Trgovina Notranjska Domžale Gorenjska Pekarna Kranj Pekarna Kočevje Novo mesto
6
8
5
5
5
6 11
9
8
78
-	uprava DE
-	vsi delavci obrata in šoferji glasovalno mesto: v pisarni uprave DE
6. Volilna enota Trgovina
-	uprava DE
-	Prodajalne: Zaloška 33, Smartin-ska 132, Bohoričeva 1, Gosposvetska 7, Celovška 250, Medve-
P. Samova
Gorenjska
Domžale
Vrhnika
P. Kočevje
Novo mesto
Skupaj
o 32 m
lili
148 132 62 59 38 37 88 82
77	70 79 69
125 118
78	69
41	39
35 31
8 8 780 714
	Glasovali	>	Glasovali %	Opravičene odsotni	% Neopraviče odsotni	5
89.3	121	81.8	9 6.1	15	11 1	1.48
95.3	56	90.4	3 4.8	3	4.8 -	
97.36	37	97.5	- -	1	2.6 -	
93.18	76	92.68	6 7.32	6	6.8 -	
91	68	97.1	2 2.9	7	9.1	-	
87.4	61	77.2	5 6.33	10	12.7 -	
93.4	117	92.9	1 0.8	8	6.3 -	
88.5	54	69.3	12 15.4	9	11.5 -	
95.3	39	95.3	- -	i	2.4 1	2.4
88.5	29	82.7	2 5.7	4	11.4 -	
100	8	100				
91.5	666	85.3	40 5.13	64	8.19 2	0.25
fj
II .
Z oi 5" 2 1.35
3 3.8
3 3.85
biSnah^Sf0,k' S° preračunan! Slede na celotno število delavcev v Kom-
PRIDOBITEV V PEKATETAH
(Nadaljevanje s 1. strani) zavarijo, noži pa odrežejo papir na pravo mero zavoja.
Pogoj za dobro delo tega stroja je, da bodo testenine prežagane na pravo dolžino in da bodo dobre kvalitete, da se ne bodo lomile. Jasno pa je treba stroj pred začetkom obratovanja pravilno pripraviti, vanj v redu vpeti celofanski trak za embalažo in paziti na pravilno regulacijo grelcev, ker je za vsako dolžino in hitrost zavijanja določena posebna temperatura grelcev.
Težava pri delu ob tem stroju je v tem, da se stroj
bodo zlahka dosegale normo stroja.
Prvi poizkusi so pokazali, da je ena delavka v začetku sicer na tem stroju zavila 5 do 6 zavitkov na minuto, kasneje že 10 do 11, sedaj pa že 14 do 15 zavitkov na na minuto. Kaže, da bo moč na tem stroju po enem mesecu poizkusnega dela zavijati tudi po 18 do 20 zavitkov na minuto. Pogoj za to pa je pravilno obratovanje stroja in vse tisto, kar smo že prej omenili.
V tem stroju bodo odslej lahko zavijali vse vrste dolgih testenin, poizkusili so
Takšni so novi zavitki za dolge testenine
tor. Ima pa tudi priključek za polavtomatično zavijanje po načelu ročnega vlaganja vsebine in naj bi služil za zavijanje zvitih fidelinov ali fidelinov v obliki gnezd.
Način delovanja tega stroja je takle: testenine spuščajo iz lesenih bunkerjev ali silosov, ki jih premikajo s pomočjo ročnega viličarja, v vsipni koš. Ta ima na spodnjem delu vibrator, da enakomerno, v enakih količinah, stresa vsebino na trabato. Ta spet s tresenjem omogoča, da testenine v enakih količinah gredo na sam elevator, ki polni vsipni koš na vrhu stroja, pod njim pa je dozator in obe tehtnici. Samo polnjenje je zelo enostavno. Pred pričetkom dela pa je treba seveda tudi ta stroj pravilno regulirati, da potem nemoteno obratuje. Hitrost zavijanja je mnogo hitrejša, kot pri stroju za zavijanje dolgih testenin. Tako zavijejo na minuto 40 zavitkov jušnega drobiža, ali enega v dobri sekundi, pri polžih in ostalih artiklih pa naredi stroj od 20 do 24 zavitkov na minuto. Uradni naziv tega stroja je RCV.
KORISTNOSTI STROJEV
Povsem organizrano zavijanje bo steklo, so nam povedali, v aprilu, nato pa se bo pokazal končni učinek teh strojev. Od njih pričakujejo v Pekatetah veliko, predvsem to, da se ne bodo v zavijalnici gomilile zaloge testenin. Mnenja pa so, da bo tudi prodaja njihovih artiklov precej uspešnejša, kpr bo okusnost nove embalaže bržkone vzbudila več zanimanja in povpraševanja pri kupcih.

Takšen je avtomatični stroj za zavijanje kratkih testenin
silo. Nasprotno pa bo potrebna v zavijalnici specializirana moč za vodstvo zavijalnice, ki bo nadzorovala delo in pomagala pri nujnih posegih, če bi bilo treba pri teh strojih kdaj hitro ukrepati.
Zavijalna stroja torej v
Pekatetah obratujeta. Povedali smo, da si od njunega dela veliko obetajo. Upajmo,da se bodo njihove želje izpolnile in da bosta stroja koristno služila napredku tovarne testenin in celotnega kombinata.
T. B.
Dobra ocena kruha
DEGUSTACIJA NOVIH IZDELKOV ŽIVILSKEGA KOMBINATA ŽITO IN LJUBLJANSKIH MLEKARN
avtomatično ustavi, če testenine niso kvalitetne. Te-®aj je treba mehanizem stroja premakniti nazaj na začetno fazo dela in testenine pravilno naravnati. Ob takšnih primerih pride tudi ao napake, da gre iz stroja P° ena prazna vrečka, kar Poveča izmet embalaže. tJruga pomanjkljivost pa je v nihanju napetosti električne energije, ki nima vedno 220 V. ob tem fotocelica ne more enakomerno delovati in tudi ne enakomerno razdeljevati zavoje za rezanje. To napako so že odpravili s tem, da so v gradili v stroj povsem običajen televizijski stabiliza-dr, ki sedaj regulira kon-tantno napetost električne energije in pravilno delovanje fotocelice.
USPEHI SE KAŽEJO
Pri dosedanjem delu — so dejali v Pekatetah — so Pazili, da je kapaciteta te-stfoja pri večjih količi-sicer premajhna in so ato uvedli že dve izmeni. J{*da bodo vgradili še eno htnico, da bi stregli stroju hkrati 2 delavki. S tem aj bi hitrost zavijanja po-ecali, vendar zmogljivosti v r°ja ne bo moč prekora-u. Sicer pa so delavke po-azaie doslej dovolj spret-°sti in hitrosti in kaže, da
celo z zavijanjem širokih rezancev, kar jim je uspelo, a bo treba naročiti še ustrezen celofanski trak. Valvic pa s tem strojem ne bo mogoče zavijati in jih bo treba zavijati ročno, razen v primeru, če bi lahko prodrli na tržišče z zavitki po 1/4 kg, ki bi jih bilo mogoče zavijati.
Sicer pa je uskladitev proizvodnje urejena tako, da delajo vse artikle, ki jih bodo zavijali ročno in strojno, tako da ne bo prišlo do zastoja v sami proizvodnji niti ne do prevelikih zalog nezavitih testenin v sami zavijalnici.
ZAVIJANJE
KRATKIH TESTENIN
Po končani montaži stroja za zavijanje dolgih testenin so takoj začeli s postavljanjem stroja za zavijanje kratkih testenin. Montaža tega stroja je zahtevala daljši postopek, ker je stroj bolj zapleten glede mehanizma in je seveda tudi popoln avtomat.
Ta stroj ima tri tehtnice — od tega je ena polavto-matična, dve pa povsem avtomatični — in dozator za zavijanje drobiža oziroma drobnih testenin za juho. Zraven tega ima še druee priključke, kot vsipni kos, vibrator, trabato in eleva-
In kaj bo glede zaposlenih? Razumljivo, da se je nekoliko že zmanjšalo in se še bo število delovne sile v zavijalnici, ker je to pogojevala avtomatizacija zavijanja. Po sporazumu pa bodo odvisno delovno silo prevzele druge DE kombinata, ki potrebujejo delovno
6. marca letos je bila v prostorih hotela Slon strokovna degustacija novih proizvodov Žita in Ljubljanskih mlekarn. Degustacije so vsak mesec, vodi in organizira jih Društvo živilskih in prehranskih delavcev
SRS, vse aranžiranje in pripravo posameznih jedil pa uredijo sodelavci hotela Slon.
Najprej samo na kratko o tem, kakšne artikle so za letošnje turistično sezono pripravile Ljubljanske mle-(Konec na 8. strani)
!f!
Epi
-so*
< K 5
2o °-o
ir
KOlOV)
■
»I
jOO-O3*
'o*|

Kg
neto
Kg
neto
m
jgjcne
J TESTENINE
,* ■ '
jajčne
TESTENINE

n		
1		1
		» tl:
1		
	m	s	
			i
.v.’/			|
■	$		
Zares okusen je ovitek, predviden za zavijanje kratkih testenin
Cesta je njihova družabnica
PRI KOMBINATU ŽITO SO TRI »KATEGORIJE« VOZNIKOV MOTORNIH VOZIL — MNOGI MED NJIMI SO PREVOZILI ŽE NAD POL MILIJONA KILOMETROV IN ŠE VEČ — POGOVARJALI SMO SE O PROBLEMIH, PROMETU, O DISCIPLINI NA CESTI IN ŠE O MARSIČEM
V prejšnji številki našega glasila smo objavili sestavek o tem, kolikšen vozni park ima kombinat ter kakšna vozila, to pot pa naj spregovorimo o ljudeh, ki ta vozila upravljajo, prevažajo z njimi raznovrstno blago, pa tudi sopotnike. Seveda nismo mogli naplesti pogovora z vsemi šoferji, poiskali pa smo jih vendarle nekaj in ti so nam povedali marsikaj kar doživljajo in so doživeli ob številnih prevoženih kilometrih.
Vsem smo zastavili enaka vprašanja, ki so se glasila takole:
•	Kaj vse se vam primeri na cestah!
•	Kateri so bolj ali manj disciplinirani vozniki!
•	Kako se počutite in ste zadovoljni pri Žitu!
Razumljivo, da smo pri tem razdelili vse voznike motornih vozil na tri »kategorije«, se pravi na voznike težkih tovornjakov, na voznike kom-
Pa se lotimo najprej voznikov težkih tovornjakov, ki prevažajo žito, moko in razne izdelke na cestah od mlinov do drugih proizvodnih obratov, od svojih delovnih enot do trgovin, na kratke in tudi dolge razdalje. Ti ljudje veliko doživijo, ker jih vodi pot žirom po Sloveniji in še v druge republike. Imajo tudi sorazmerno težko delo, ker prevažajo velike tovore in imajo pri tem tudi precejšnjo materialno odgovornost. In kaj so nam povedali?
ŠTEFAN CAR je voznik tovornjaka Lj 237-72 pri DE Notranjska na Vrhniki. Je šofer ABC kategorije in vozi skupaj že 15 let, pri Žitu pa 10 let. Prej je v JLA poučeval vožnjo. Skupaj je prevozil samo pri Žitu 423.000 km. Bil je borec v italijanskih partizanih, pa nekaj časa tudi v angleški aviaciji. Vozi na daljše in kratke razdalje.
Na vprašanje je odgovarjal takole:
— Naša delovna enota je ob cesti, ki vodi proti morju. Sedaj, ko se začenja poletna sezona, so na tej cesti dolge kolone in mi s tovornjaki ne moremo hitro voziti, pa se kmalu vrniti domov. Večkrat nas tudi prometna milica ob
bijev in sličnih vozil ter na voznike osebnih vozil. Vsaka teh kategorij ima nekaj svojega, svoje probleme, svoje zahteve, svoje dobre in slabe strani, vsak od voznikov pa seveda tudi po svoje gleda na dogajanja in tako smo zbrali pester mozaik mnenj, opažanj, pripomb in predlogov ter jih zapisali.
sobotah izloči iz prometa. Sicer je cesta dobra, le one, ki vodijo proti Čabru, so zelo slabe. Jasno, v Ljubljani pa je težava zaradi gostega prometa. Bolj so mi pa všeč daljše kot krajše vožnje, ker se pri le-feh največ zamudim.
— Disciplina ostalih voznikov na cestah je še kar v redu. Seveda je razlika med poklicnimi vozniki in amaterji, ker slednji nimajo toliko prakse in precej ovirajo promet. Tujci so zelo grobi vozniki, zlasti Italijani. So disciplinirani v mestu, čim pa pridejo izven mesta' vozijo prehitro.
— Pri Žitu sem zadovoljen. Sem tudi član UO kombinata in član komisije za osebne dohodke pri kombinatu, razen tega pa predsednik delavskega sveta delovne enote Notranjska. Pojavljajo se razni problemi, ki pa jih skušamo čimprej reševati. Osebno sem z dohodki zadovoljen. Minimalna postavka je sicer nizka, ker smo pa plačani po tonskih kilometrih, je nagrajevanje lahko večje ali pa manjše. Odvisno je od tega, koliko si kdo prizadeva in tudi koliko našega blaga se proda na tržišču. Sicer pa je razvoj kombinata odvisen od smotrnega dela samoupravnih organov. Zares je potrebna moderniza-
cija obratov in, ko bo urejeno to, bo za vse nas v redu.
MARTIN KAVČIČ je voznik tovornjaka Lj 313-31, je šofer D in E kategorije, vozi že 17 let v okviru mlinarstva. Sedanji voz ima že dve leti in je z njim prevozil 115.000 km. Razgovor je bil takle:
— Vozim po potrebi, včasih na daljših, včasih na kratkih razdaljah. Če je več prometa, je treba bolj paziti, še posebej pozimi, ko je sneg in poledica. Tedaj moramo biti zlasti pazljivi. Kljub dolgoletni vožnji pa nisem imel nobenega težjega karambola. Ker je v poletni sezoni velik promet, tovornjake izločijo s cest.
— Italijani so zelo silni in drzni vozniki, prav posebej pa še domači mlajši vozniki. Resnejši vozniki so še kar znosni.
— Pri Žitu je sedaj bolje, kot prej, ko smo bili plačani na uro. Če se bolj potrudimo in več vozimo, zaslužimo več, če bi se pa počasi obračali, bi bilo slabše. Sedanji sistem nagrajevanja je vsekakor boljši za tistega, ki je pri delu in vožnji priden. Odvisno je seveda tudi od spremljevalcev. Zato drug drugemu pomagamo. Tak način nagrajevanja je boljši za nas voznike in za podjetje.
JOŽE SMOLIČ je voznik tovornjaka Lj 556-54 v mlinu na Fužinah. Je voznik ABC in E kategorije. Voznik pri Žitu je 7 let in je prevozil čez 100 tisoč kilometrov, ker ima krajše vožnje. Povedal je takole:
— Težave pri vožnji so v tem, ker je veliko »skakanja« na kratke relacije. Pri vožnji občutim veliko oviro pri zapornicah na Pokopališki cesti, ker vozim iz Fužin na Šmar-tinsko cesto. Sicer pa imamo dosti čakanja zaradi nakladanja in razkladanja blaga.
— Ostali vozniki na cestah niso vsi enaki, eni so dobri, drugi slabi. Mnogokrat moramo, čeprav imamo na cesti prednost, ustaviti pred tistimi nediscipliniranimi vozniki, ki izsiljujejo prednost.
— Pri Žitu so odnosi med nami šoferji in delavci dobri. Občutim veliko vljudnost in sodelovanje. Glede osebnih dohodkov smo odvisni od obratovodij, ki delajo razpored voženj. Prav to bi bilo treba urediti, da bi imeli vsi daljše in krajše vožnje. Na daljših vožnjah razumljivo več zaslužimo.
JANEZ VIDERGAR je voznik tovornjaka Lj 101-78 v Centralnem skladišču DE Ljubljansko področje. Kot zanimivost naj omenimo, da je bil ob vožnji učenec najstarejšega šoferja pri Žitu, Avgusta Marušiča. Povedal je:
— Gost promet ovira lažjo in hitrejšo vožnjo. V poletni sezoni zamudimo na vožnji vsaj eno uro več, kot sicer. Na cesti pride včasih do zelo »gostih« situacij in jih je treba hitro reševati.
Janez Vidergar kar solidno skrbi za svoje vozilo
Žito, moka in še kaj
— Amaterski vozniki na cestah precej izsiljujejo prednost, so tudi bolj brezobzirni, kot poklicni vozniki. Če primerjamo voznike med domačini in tujci, moram reči- da so tujci precej bolj obzirni, kot domači.
— Pri delu v kombinatu sem kar zadovoljen. Sem že osem let pri Žitu in ne bi zamenjal. Glede osebnih dohodkov pa smo nekje na sredi med drugimi vozniki nimamo nič preveč, premalo pa tudi ne.
Hitro na kratkih progah
Posebne vrste vozniki so tisti, ki prevažajo kruh iz pekarn v trgovine po Ljubljani in bližnji okolici. Le-ti imajo tudi svoje probleme, sploh zaradi tega, ker se znajdejo v gostoti mestnega prometa in jih ovira večkrat vprašanje parkiranja zaradi dostave kruha. Nekaj od njih smo prav tako povprašali glede teh zadev in zvedeli tole:
ANDREJ STRNIŠNIK vozi svoj avtomobil Lj 367-97 pri Žitu že 4 leta. Doslej je prevozil okrog 500.000 km, ima pa večinoma kratke vožnje. Dejal je:
— Promet je po mestu zelo gost, zaradi tega moram biti pazljiv. Zelo neprevidni in nedisciplinirani so mopedisti' kolesarji in tudi pešci. Tudi tujih voznikov ne morem pohvaliti. Težave pa so pri našem delu zlasti v tem, ker ne moremo pred vsako trgovino parkirati zaradi dostave blaga in ga moramo pogosto nositi precej daleč.
— V podjetju se je sedaj nekoliko popravilo glede osebnih dohodkov, sprva pa je bilo bolj slabo. Vozniki se med seboj zelo dobro razumemo. Najprijetneje pa res ni, ker moramo vstajati zelo zgodaj, ob 3. uri zjutraj, pa sami nalagati in razkladati prevoženo blago.
PETER RITMANIČ je voznik Fiata 1300, Lj 506-79. Pri Žitu je 4 mesece, pa je prevozil dozdaj 11.000 km. S svojim poklicem je prav tako začel pri Žitu.
— Na vožnjah po mestu pridemo do nerodnih situacij prav zaradi pešcev, kolesarjev in motoristov. V središču mesta je težko parkirati za razkladanje blaga in dostavo v trgovine.
— V podjetju sem z vsem zadovoljen, tudi z osebnimi dohodki. Prav dobro sodelujemo z vsemi delavci v pekarni.
(Konec na 5. strani)
On prevaža testenine
Vinko Turšič je nekakšna vmesna kategorija. Vozi TAM 2000 U-238-51-, samo ne razvaža kruha, temveč je »zadolžen« za prevoz iz-delokv Pekatet. Prevozil je doslej 100.000 km. Vozi na dolgih in kratkih relacijah.
—	Pri kratkih vožnjah je več problemov z nakladanjem in razkladanjem, ker ni prostora za parkiranje. Razen tega nas ovira gost promet. Dolge vožnje na odprtih cestah izven mest so lažje.
—	Glede discipline na cestah je lahko ločiti poklicne od amaterskih voznikov. Slednji so slabši. No, včasih pa so le-ti tudi bolj disciplinirani, kot poklicni. V ce-
loti pa izkušeni poklicni vozniki prednjačijo pred a-materji. Tujci so obzirni, toda pri prehitevanju so Včasih tudi nevarni.
—• V Žitu sem med kolegi prav zadovoljen, med seboj nimamo nobenih problemov. Rad bi čim več vozil in bolje zaslužil. Krepko sem prijel za delo in dobro zaslužil. Ker pa sem prekoračil normo in veliko zaslužil, se je našel nekdo, ki mi je normo povišal, menda zato, ker sem zares služil po učinku. Mislim, da voznik, ki z veseljem dela in vrh tega še pomaga nakladati in razkladati blago, ne bi smel biti prikrajšan. Sploh, če govorimo o nagrajevanju po učinku.
Vinko Turšič ob svojem vozilu TAM 2000, Lj 23851
Dva, ki vozita ljudi
Na koncu pa privoščimo še besedo dvema voznikoma, ki jima morda v kombinatu kdo zavida njun položaj, ker vozita le osebni vozili. In vendar je razgovor z njima prikazal nekoliko drugačno sliko.
Oba imata precejšnjo odgovornost za varnost sopotnikov in njihovih življenj. Mnogokrat morata na vožnjo tedaj, ko bi morala biti prosta, glede prejmkov pa sta prav gotovo na slabšem, kot vozniki tovornih vozil, ki imajo določeno stimulacijo od prevoženih tonskih kilometrov. Nasploh je njun položaj drugačen, zato naj o tem spregovorita sama.
Stane Škrbec je voznik osebnega vozila »Mercedes« LJ-417-75, ki ga je dobil novega v upravljanje letos januarja. Doslej je prevozil skupaj že okrog 500.000 km in v 14 letih vožnje še ni imel karambola. Pri Žitu je 8 let.
trditvijo, da imava midva z Mirom dovolj osebnih dohodkov. Imava namreč prenizko osnovo in sva prizadeta, kadar je delitev dohodka ali pa če je kdo v bolniškem staležu, ker se tedaj upošteva osnova osebnih dohodkov za obračun. Slišal sem, da je bil že dan predlog, naj bi nama povišali osnovo, vendar se menda člani komisije za OD pri DSK niso s tem strinjali, češ da dovolj zasluživa. Sicer pa se_ vozniki motornih vozil pri Žitu med seboj razumemo in radi drug drugemu pomagamo.
Miro Pavčič je voznik o-sebnega vozila Fiat 1300 LJ-415-97. Pri Žitu je že 18 let, prej je bil mlinar strojnik, od leta 1954 pa je šofer. Prevozil je že 1,200.000 km in ves čas vožnje ni i-mel karambola.
—■ Imam veliko dolgih in kratkih voženj, je dejal. Vozilo moram imeti vselej v
Voznika osebnih vozil: Škrbec (levo) in Pavčič
—- Zlasti so mi vselej v spominu vožnje po drugih republikah. Tam so šoferji vseh vrst mnogo bolj nedisciplinirani, kot pri nas. Ponoči nikdar ne zasenčijo luči pri srečanjih, vozniki traktorjev nimajo primerno in varno opremljenih vozil. Na avtocesti naletimo Večkrat na nevarne situacije, na ovire, kot so konjske vprege, kolesarji. Takrat je treba imeti živce na Pravem mestu. Prav janu-nrja sem doživel na avto cesti med Novsko in Slavonskim Brodom nevaren Primer, ko je en tovornjak ® Prikolico prehiteval drug tovornjak s prikolico prav tfdaj, ko sem vozil nasproti. Kazalo mi ni nič druge-Sa, kot zavoziti s ceste, da sem se rešil.
Če primerjam domače in tuje voznike, naj povem, da so zlasti Italijani dobri vozniki in obzirni do drugih. Ostalih voznikov nisem doslej toliko presojal. So pa mjci, po mojem občutku, D°lj disciplinirani, kot domačini.
Glede podjetja in ljudi, ki jih vozim, nimam slabe-Sa mnenja. Zares sem v Zi-u najbolj zadovoljen, dru-f° Pa je vprašanje osebnih uohodkov. Nisem nevoščljiv oznikom tovornih vozil, ne strinjam pa se z njihovo
redu, tudi ponoči ga moram včasih urediti, da je naslednji dan sposobno za pot. Sicer pa se vedno mudi in moramo hitro voziti. Živci pri tem močno trpijo, sploh ko je treba paziti na druge, neprevidne voznike na cesti. Vozil sem večkrat tudi po celo noč, ker se je mudilo. Ceste niso mnogokje sploh urejene za spodoben promet, imamo pa pri vsem tem vendarle veliko odgovornost za sopotnike. Oni pa nas mnogokrat ne razumejo, če smo resnično utrujeni. Menijo, da so vse vožnje lagodne. Ne upoštevajo tudi vremenskih nevšečnosti in slabih cest, pa nediscipliniranih voznikov.
Vozniki tovornjakov so še najbolj uvidevni in se umikajo, če vidijo, da se nam mudi. Ne pa vozniki avtobusov in osebnih vozil. Tudi tujci so precej divji vozniki, ne upoštevajo cestnoprometnih predpisov. Nekateri so sicer boljši od domačinov, drugi pa spet ne.
— Pri Žitu sem kar zadovoljen, sicer ne bi bil tako dolgo v podjetju. Z mnogimi ljudmi se da resno pogovoriti, s šoferji in delavci v avtomehanični delavnici pa sploh. Ne gre mi pa v račun prenizka osnova o-sebnih dohdkov. Zaradi te-
ga sva s kolegom Stanetom precej prizadeta. Marsikateri šofer osebnega vozila pri drugih podjetjih je bil začuden in se mi je smejal, ker imam tako nizko osnovo osebnih dohodkov. Kar zaslužim pri dnevnicah, mi
komaj ali pa sploh ne zadostuje za stroške na potovanjih. Nadure pa včasih lahko, drugič pa ne prislužim. Oba s kolegom Škrbcem bi končno vendarle želela, da bi se najin položaj glede o-sebnih dohodkov poboljšal.
Giusto najdlje pri Žitu
Menda je prav, da posebej predstavimo naj starejšega šoferja pri Žitu, Avgusta Marušiča, bolj znanega pod imenom Giusto. Že 20 let bo minilo, odkar je pri Žitu, oziroma pri živilski stroki kot voznik. Zaposlen je v delovni enoti Pekatete in je doslej prevozil nad en milijon kilometrov, s tovornjakom, ki ga ima pa sedaj, pa že 160.000 km. To je voz LJ-153-04.
Povedal nam je, da doslej v zadnjih 10 letih ni imel nobenega karambola, podjetje pa z njim tudi ni imelo sploh nobenih sitnosti. Vrh tega je tudi učil mlajše in je tako pripravil vožnja Janeza Vidergarja, ki je bil kar dober »vajenec«. Razgovor z njim je bil precej zanimiv, sploh, ker poznajo Marušiča v kolektivu kot solidnega delavca in tudi borca NOV.
Ko smo ga vprašali, na kakšne probleme naleti na cesti, nam je dejal:
—	Poleti je promet zelo nevaren zaradi gostote vozil, pozimi pa zaradi snega, poledice in megle. Zlasti naporne so nočne vožnje. Vozim pa največ na daljših relacijah.
—	Ostali vozniki na cestah so različnih kvalitet. Amaterji so premalo vešči vožnje, a hkrati preveč drzni. Zato moramo glede nanje precej paziti, sicer bi človek lahko imel vsak dan kakšen karambol. Nekateri vozniki, zlasti tujci, pa so Obzirni tudi do tovornjakov. Težave pa se pojavljajo zlasti ob sobotah, ko moramo na službeno vožnjo, pa nas prometna milica odstrani s ceste in moramo čakati do večera, da lahko nadaljujemo vožnjo.
—	Kot star »maček« se v Žitu počutim nekako v re-
Avgust Marušič
du, nisem pa seveda več mlad. Pri nas je dosti dobrega in slabega. Zadovoljen sem z delom avtomehanične delavnice, vendar naj povem, da nimajo dovolj rezervnih delov in je treba na popravila večkrat čakati. Poudarim pa naj, da se delavci v tej delavnici dovolj trudijo, da bi ustregli nam šoferjem.
Glede osebnih dohodkov naj povem, da so večkrat slabši, kot bi želeli, ker nimamo dosti voženj. Če pa je solidna sezona, le pridemo do »svojega«. In vendar lahko trdim, da vozniki za opravljeno delo nismo nikdar dovolj plačani.
Vprašali smo ga tudi, kako gleda kot star borec NOV — ima red hrabrosti I. stopnje in red zaslug za narod III. stopnje bil pa je v XXI. diviziji IX. korpusa
—	na odnose v podjetju. O tem nam je takole odprl svoje srce:
—	Sem bil borec od 7. septembra 1943 in se kot takšen zavedam, da mora biti med nami delavci tudi sedaj primerna disciplina. Žal pa se v podjetju borci med seboj premalo poznamo. Moja želja bi bila, da bi se res čimbolj spoznali. Čutim, da smo tisti »nižji« borci nekako zadaj za ostalimi. Prav bi bilo, da bi tudi »višji« borci pogledali vsaj nekoliko na nas, ker smo zavestni delavci in nismo več mladi, hkrati pa vsi delamo v prid uspehov našega kombinata.
Hitro na kratkih progah
(Nadaljevanje s 4. str.) MILAN GORJUP ima za svoje prevozno sredstvo furgon Fiat 1300. Pri Žitu je pol leta, vsega skupaj pa vozi tri leta. Povedal je tole:
— Vožnja po mestu je precej naporna, ker je treba večkrat in hitro voziti, pa še sami moramo nakladati in razkladati blago. Dnevno prevozim okrog 80 km, večinoma po mestu in bližnji okolici. Najtežja mesta za razkladanje so pri Delikatesi na Titovi cesti, na Tržaški cesti 9 ter na Prešernovi cesti 15, ker je treba daleč nositi blago.
— Med vozniki so Ljubljančani, ki so bolj navajani mesta, kar previdni. Tujci pa ne> saj večkrat izsiljujejo prednost in moramo mi paziti, da ne pride do nesreč.
— Pri Žitu sem zadovoljen. Več zaslužka imam kot prej, ko sem bil pri drugem podjetju. Edino, kar je, moram sam nakladati blago.
S sogovorniki, vozniki motornih vozil, smo prevozili nekaj kilometrov tako-rekoč v mislih. Povedali so nam, kaj jim leži na srcu in to smo tudi zapisali. Želimo jim srečno vožnjo ter uresničitev njihovih želja. Kilometri pa tečejo dalje ..
T. B.
Vidni uspehi v Lescah
Svojo redno letno konferenco je imela sindikalna podružnica Žita Lesce 7. januarja letos, udeležilo pa se je je 69 članov in 6 gostov. Predsednik podružnice tov. Kovač je odprl zbor in bil nato izvoljen za delovnega predsednika, podal pa je tudi poročilo o delu podružnice v dvoletni delovni dobi.
V	poročilu je bila zajeta ugotovitev, da so pred začetkom obratovanja nove pekarne v Lescah delovale štiri sindikalne enote, iz teh pa, zaradi velikih delovnih nalog v pekarni, niso mogli formirati enotnega vodstva. Sindikalne podružnice pa so vseeno delovale solidno in si prizadevale v boju za osvajanje novega načina proizvodnje. To pa je bila tudi glavna problematika, ki jo je sindikalna organizacija morala reševati. Zavzemali so se za to, da bi se vsi člani kolektiva strokovno izobraževali, kar bo treba izvajati seveda še naprej. Stremeti bo treba za večjim uveljavljanjem samoupravljanja.
Delovni kolektiv pekarne je, poleg drugih, prestal najtežjo preizkušnjo, ker se je moral prilagoditi novemu načinu proizvodnje in to prav v času največje turistične sezone, torej, ko je povpraševanja po pekarskih izdelkih največ. Trgovina še ni dosegla maksimalnih možnosti in bo treba to vsekakor urediti, mlini pa so proizvodni načrt zelo prekoračili.
Po poročilih se je razvila razprava, pri kateri so nekateri nakazali probleme delovnega časa, drugi stanovanjske probleme, ki jih je v tej delovni enoti še precej. Govorili so o tem, da se primeri, da pride do kruha slabše kvalitete. To pa zaradi tega, ker ima moka včasih preveč vlage. Govorili so tudi o problemu slaščičarne, ki ima manj prodaje. Treba bo gledati na gibanje prometa in ugotavljati, kateri artikli slaščičarne gredo bolj v prodajo.
V	razpravo je posegel tudi glavni direktor tov. Pu-terle, ki je poudaril, da je v mlinski industriji in pekarstvu velika konkurenca, ni se pa treba bati, da bi pri Žitu kdo ostal brez dela. Pekarna v Lescah, je dejal, je pokazala veliko sposobnost ljudi, ki so največje težave uspešno prešli. Zaključil je svoje misli s spodbudo, da bo letošnje leto leto največjih uspehov v okviru gospodarske reforme.
Po razpravi so izvolili nov 25-članski odbor in 3-članski nadzorni odbor, kot kandidata za zbor delovnih skupnosti pri občinski skupščini je bil predlagan tov. Stane Debelak, za občni zbor občinskega sindikalnega sveta pa tov. Jože Kovač.
Izdaja Živilski kombinat »Žito«, Ljubljana, Smartlnska c. 154. Ureja uredniški odbor — odgovorni urednik Peter Romavh, tehnični urednik Slava Gozdni-nikar. Naklada 1000 izvodov — Klišeji ČZP Ljudska pravica, Ljubljana — Tisk Železniška tiskarna v Ljubljani
SPREMEMBE
v zdravstvenem zavarovanju
(Nadaljevanje s 1. strani) nja pošlje na takšne preglede k drugim specialistom. Če zavarovana oseba pri pregledu iz prejšnjega odstavka ne predloži predpisane napotnice, znaša obvezen prispevek toliko, kolikor znašajo vsi stroški tega pregleda.
Plačila obveznega prispevka, določenega v sklepu, so oproščeni: osebe, ki prejemajo pokojnino, manjšo od vsakokratnega mesečnega zneska najnižjih pokojninskih prejmkov, socialni podpiranci in vojaški vojni invalidi. Obvezen prispevek za prevoze z reševalnimi vozili se ne plača v primeru prevoza v zdravstveni zavod, če gre za življenjsko nevarne poškodbe, za nalezljive bolezni, za katere je obvezna prijava, ali za duševne bolezni, če je bolnik nevaren za okolico.
Obveznega prispevka za prevoze z reševalnimi vozili ne plačajo tiste zavarovane osebe, pri katerih je prevoz potreben zaradi življenjsko nevarnega bolezenskega stanja, če to ugotovi zdravnik, ki odredi prevoz, in tiste zavarovane osebe, ki se same ne morejo gibati ali se le težko gibljejo, če prevoz z reševalnim vozilom odredi zdravnik zaradi kontrole zdravstvenega stanja.
Nakazali smo najpomembnejše sklepe iz zakona za socialno zavarovanje, ki pridejo pri zavarovancih največkrat v poštev. Vendar plačujejo zavarovane osebe prispevek tudi pri ortopedskih pripomočkih, pri zobno-protetičnih delih, pri splavu. V kolikor bi bralce zanimalo, smo pripravljeni poročati tudi o teh stroških.
IN KAKO V NAŠEM PODJETJU?
Na zasedanju delavskega sveta kombinata, ki je bil 30. marca, so bili sprejeti pomembni sklepi glede obračunavanja boleznin, ki bodo zanimali vse člane kolektiva.
Po dopolnitvah zakona o socialnem zavarovanju gre nadomestilo boleznine za odsotnost do 30 dni v breme sredstev podjetja. Predvsem je to velika obremenitev za podjetje, vendar pa so bili člani komisije mnenja, naj se ta obremenitev ne prenese na obolele člane kolektiva, temveč bo potrebno posvečati več pozornosti preventivnim ukrepom.
Na podlagi predloga komisije za osebne dohodke je bil sprejet sklep za obračun boleznin do 7 dni takle:
80% za prvo odsotnost v roku enega leta, 70 °/o za drugo odsotnost v roku enega leta, 60 %> za tretjo odsotnost v roku enega leta in 50 % za četrto in nadaljnjo odsotnost v roku enega leta. Od 8 do 14 koledarskih dni 85 %, od 15 do 30 koledarskih dni 90 % dni. Ta obračun velja za člane, ki izpolnjujejo pogoje poprejšnjega zavarovanja.
»To so honorarni sodelavci Delavske univerze iz Most, skupaj jih je pa sedem.«
— Imeli ste že nekaj izpitov. Kako so uspeli in kakšno znanje so pokazali obiskovalci seminarjev?
»Imeli smo tri izpite: o osnovnih načelih varnosti, o medicini dela in o nevarnosti elektrike. Poprečna ocena je bila zadovoljiva, v celoti so vsi udeleženci seminarja pokazali solidno znanje in tudi veliko zanimanje za učenje. Dokaz za to je, da so imeli veliko željo pridobiti čimprej vse pismeno gradivo za učenje.«
Za novodošle člane kolektiva, ki ne izpolnjujejo pogojev poprejšnjega zavarovanja — to je, da niso bili zavarovani 9 mesecev v roku 2 let — pa so stopnje obračuna naslednje: za odsotnost do 7 koledarskih dni 60 % za prvo obolenje, za vsa ostala obolenja v obdobju enega leta do 7 dni pa 50 °/o. Od 8 do 14 dni 70 % in od 15—30 dni 80%.
Osnova za obračun so poprečni osebni dohodki iz preteklega leta. V poprečje se zajamejo tudi vse delitve med letom in ob sprejetju zaključnega računa.
Za bolezenske izostanke, ki so posledica nesreče pri delu, in za poklicna obolenja, ki jih prizna zdravstvena služba, se odsotnost z dela obračuna 100%. Prav tako se s 100 % obračuna odsotnost delovnih invalidov nad 50 % invalidnosti in vojnih invalidov ter nosilcev spomenice 1941. V kolikor se je nesreča pri delu zgodila po krivdi delavca — to je, kadar se ni posluževal predpisanih tehničnih sredstev ali sredstev za osebno zaščito pri delu — se izostanek obračuna po prej omenjenih procentih in ne s 100 %.
Za prometno nesrečo ozi-
roma nesrečo pri prihodu ali odhodu z dela se prizna 100 % samo v primeru, da čas in kraj nesreče potrdi postaja LM ali kakšen drug uradni organ. V nasprotnem primeru se obračuna izostanek s prej omenjenimi odstotki.
Nega družinskega člana: V primeru, kadar je otrok star prek enega leta, se prizna izostanek zaradi nege tako, da negujeta otroka izmenoma mož in žena.
Spremenjeni zakon o socialnem zavarovanju skrajšuje dobo plačanega porodniškega dopusta zopet na dobo, ki je bila priznana pred enim letom, to je na 105 dni. To skrajšanje prav tako pomeni ukrep za sanacijo sredstev Komunalnih skupnosti socialnega zavarovanja, ki so dolžne plačati nadomestilo za porodniški dopust. V pogojih gospodarjenja, ki jih narekuje reforma, pa je kombinat primoran uskladiti svoj pravilnik o delovnih razmerjih z zakonom, zato se v pravilnik vnese, da je porodniški dopust 105 koledarskih dni.
Obračuni bolezni po sklepu delavskega sveta kombinata so v veljavi od 1. 4. 1967.
Upajmo na uspeh
SEMINAR ZA VARSTVO PRI DELU JE V KOMBINATU VZBUDIL VELIKO ZANIMANJA — ORGANIZATORJI SI OBETAJO KAR NAJBOLJŠI UČINEK — MNENJA UDELEŽENCEV SEMINARJA SO SPODBUDNA
Živilski kombinat Žito je, na pobudo komisije za izobraževanje pri delavskem svetu, organiziral seminar za izobraževanje vodilnih delavcev o varstvu pri delu. Seminar se je začel 16. januarja in bo trajal do maja, pri čemer bo opravljenih 200 ur predavanja in izpitov. Udeležuje se ga 25
ljudi iz vseh delovnih enot kombinata, ki imajo vsak teden dvakrat po šest ur predavanj.
Čeprav seminar še ni končan, smo se, zaradi njegove pomembnosti, odločili napisati nekaj podrobnosti o njem in se o tem pogovarjali s tov. Emilom Šiftarjem, varnostnim tehni-
K skrbi za varstvo delavcev pri delu sodi tudi skrb za solidno prehrano. V Pekatetah smo jih našli ob toplem obroku — delavke so hrano pohvalile
— Kakšni so nadaljnji načrti v tej smeri?
»Podjetje namerava še tudi naprej organizirati slične seminarje, sploh pa sem mnenja, naj bi organizirali tudi predavanja po (Konec na 7. strani)
Udeleženci seminarja pred izpitno komisijo
kom kombinata, razen tega pa smo povprašali tudi posamezne udeležence, kaj menijo o tem seminarju.
Seminar o varstvu pri delu je bil, kot pravijo vsi, zares potreben in ga štejemo kot zelo dober poseg v izobraževanje delavcev kombinata. Zares je precej obširen in obsega naslednjo tematiko:	osnovna načela
varnosti, medicino dela, psihologijo dela, nevarnost elektrike, zaščito strojev in strojnih naprav, organizacijo dela in požarno varnost.
Kot smo zvedeli iz razgovora s tov. Šiftarjem, sodelujejo pri tem seminarju solidni predavatelji, ki dovolj jasno razlagajo predvideno snov.
No, preidimo na neposreden razgovor s tov. Šiftarjem. Zastavili smo mu nekaj vprašanj, na katere nam je dal naslednja pojasnila:
—	Po kakšnem načelu je organiziran ta seminar?
»Organiziran je bil na podlagi novega zveznega zakona, po predpisih katerega morajo biti vsi vodilni delavci seznanjeni o določbah o varnosti pri delu.«
—	Komu je seminar namenjen, oziroma, kdo ga obi-
skuje in ga bo morebiti še obiskoval?
»Namenjen je vsem obra-tovodjem mlinov, vsem vodjem delavnic, vodjem izmen v pekarnah in vodjem skladiščnih služb.«
—	Kateri je glavni namen seminarja in kaj si od njega obetate?
»Glavni namen je, da se vodilni delavci seznanijo z varstvom pri delu. Pričakujemo pa, da se bodo nesreče pri delu zmanjšale na minimum in da bomo lahko vcepili delavcem pravo zavest za varno delo.«
—	Ali bodo torej sredstva, namenjena za seminar, koristno naložena?
»Vsekakor bodo, ker smo imeli pri tem kar najboljši namen, da bi obiskovalci seminarja kar največ pridobili.«
—	Na čigavo pomoč ste se pri organiziranju seminarja naslonili?
»Naj bom odkrit, pri organizaciji tečaja mi največ pomaga Delavska univerza Ljubljana-Moste-Polje, sodelujem pa tudi najtesneje s predavatelji. Druge pomoči pa nimam.«
—	Kateri predavatelji torej vodijo ta seminar?
UPAJMO NA USPEH
ROBERT OZBOT, mehanična delavnica: Seminar o varnosti pri delu je zelo koristen, vendar nam vzame precej časa. Predavanja so precej jasna, s predavatelji smo kar zadovoljni. Nekateri gredo sicer ob posameznih zadevah preveč v podrobnosti, nasprotno pa so nam premalo, povedali o stvareh' ki nam bi bile potrebne v naši dejavnosti. Dobro bi bilo, da bi bili glede varnosti pri delu seznanjeni vsi delavci in bi bili tudi zanje takšni seminarji koristni.
TOMO VUKELIČ, pekarna Samova: Seminar je vsekakor koristen, saj bodo postali ljudje bolj razgledani. Predavanja so po večini jasna. Seminar bi bil še uspešnejši, če bi imeli na razpolago več časa. Smo pač preveč vezani na produkcijo.

zumljiva. Skušal bom o tem seznaniti tudi svoje sodelavce,
Seminar za varnost pri delu je imel svoje zatočišče tudi v prostorih pekarne
(Nadaljevanje s 6. strani) Posameznih oddelkih še za ostale preddelavce in tudi za vse delavce v delovnih enotah.«
V nadaljnjem razgovoru smo zvedeli, da je pri obiskovalcih seminarja moč opaziti veliko zanimanja za vsa predavanja, še posebej zato, ker se zavedajo, da bodo v smislu določil zakona o varstvu pri delu predvsem oni odgovorni za varnost delavcev v svojih delovnih enotah.
Poprečna udeležba na posameznih predavanjih je bila doslej tudi vseskozi zadovoljiva, saj je bilo na predavanjih po 20 do 22 poslušalcev od skupaj 25 prijavljenih. Zelo živahni so
tudi v razpravi in se je celo dogodilo, da so predavateljem navrgli toliko vprašanj, da skoraj niso mogli nanje v celoti odgovoriti.
Konec koncev naj povemo še tole, da je uprava kombinata zagotovila vse možnosti in sredstva za u-deležbo delavcev na seminarju. Tako imajo vsi zagotovljena povračila potnih stroškov in še del stroškov za udeležbo na seminarjih, razen tega pa imajo ob vsakem predavanju pripravljeno tudi toplo malico.
Skratka, glede organizacije seminarja nimajo udeleženci nobenih pripomb in so zadovoljni. Kaj pa so povedali nekateri, pa preberite v naslednjem sestavku.
nja so bila dovolj jasna, medlem ko za sedanja, ki jih še obiskujemo, tega ne morem trditi. Izpiti doslej niso bili težki. Žal imamo malo časa,
ALBIN ŠUŠTERŠIČ, DE Domžale: Pri tem seminarju bo vsak obiskovalec precej pridobil. Predavanja so zelo zanimiva, predavatelji pa razumljivo razlagajo snov. Jasno, da nekoga zanima bolj ena, drugega pa druga tematika. Bolje pa bi bilo, če bi bil seminar organiziran že prej, ob primernejšem času, recimo pozimi. Šnov je namreč obširna in je ni mogoče na kratko in hitro obdelati.
MARJAN KRŽ1Č, DE Notranjska: Menim, da so nam vse stvari, ki jih pridobivamo na seminarju, zelo potrebne, da se bomo pravilno ravnali po predpisih o varnosti pri delu. Predavatelji so prilično dobri in ob izvajanjih jasni. Vsa obdelana tvarina nam bo koristila. Pridobili bomo precej znanja.
Iz besed, ki smo jih povzeli pri nekaterih udeležencih seminarja, je torej videti, da z
Seminar je zelo koristen
Čeprav seminar o varnosti Pd delu še ni zaključen, nas je zanimalo, kakšno mnenje lrr|ajo o njem udeleženci, ki 50 se zbrali iz različnih delovnih enot kombinata. Nekatere od njih smo o tem povprašali in dobili takšne odgovore :
pogosto slišali, kako je treba zaščititi delavce, kje so nevarnosti na delovnih mestih. Pridobili smo tudi to, da bomo laže spoznali osebnost delavcev in prilagodili pridobljeno znanje njim v varnost in korist.
1	^ F® ^
Varnost pri delu zagotavljamo v podjetju tudi z osebno higieno delavcev, čemur služijo seveda primerno urejene umivalnice
ANTON MARTINČIČ, tehnična služba avtoparka: Mnenja sem, da je bilo povsem Pravilno, da je uprava kombinata ta seminar organizirala. Vsakdo bo lahko dobil širši vpogled v to, kako je treba postopati pri delu, tako glede varnosti in higiene. Predavatelji podajajo snov v celoti prav zadovoljivo. Zdi se mi, da bi bilo dobro organizirati sličen seminar tudi za voznike motornih vozil. Zanje pa seveda pozimi, ker je ta čas Prikladnejši.
RUDI TURK, pekarna Srnartinska cesta: Program seminarja je dobro izbran, Vsebina je zelo ozko povezana z našo proizvodnjo, sploh glede varnostne službe, ki je zelo potrebna. Menim, da bi jn°ral vsak delavec, ki je na kakršnem koli odgovornem delovnem mestu, pridobiti izobrazbo, ki jo nudi ta seminar. V seminarju smo res zelo
JOŽE MAROLT, ključavničarska delavnica: Seminar je vsekakor koristen, samo snov je za naše pojme nekoliko preobširna. Začetna predava-
da bi lahko redno obiskovali predavanja. Imamo v svojem prostem času razne opravke in si težko utrgamo čas za obisk predavanj.
JOŽE PODLIPNIK, DE Gorenjska: Zdi se mi, da je seminar zelo potreben, saj smo zvedeli mnogo novega. Predavanja so zanimiva in ra-
Izpraševalci (desno dr. Moškon) so od slušateljev zahtevali zanesljivo znanje
zadovoljstvom obiskujejo predavanja in občutijo precejšnje koristi. Vsekakor je bila zamisel o organiziranju seminarja pametna, pričakovati pa je seveda, da se bo kakovost glede varnosti pri delu pokazala na samih delovnih mestih v okviru vseh delovnih enot kombinata.
VSEM BRALCEM!
Pred vami je dvojna številka Glasnika, ki je izšla iz objektivnih razlogov z zakasnitvijo. Vsem našim bralcem se opravičujemo. Naslednja številka bo izšla pred 1. majem
Uredništvo
Tretja peč v pekarni na Šmartinski cesti
SESTAVNI DELI ŽE V PEKARNI — VEČINO NAPRAV BO DOBAVILO PODJETJE TERMOELEKTRO IZ BEOGRADA, NEKAJ PA JIH BO IZ ZAMEJSTVA — ZAČETEK OBRATOVANJA TRETJE LINIJE SE NI DOKONČNO ZNAN
Že nekaj časa je od tega, kar so pripeljali pred pekarno na Šmartinski cesti velike sklade železnih konstrukcij in to je pomenilo, da se je začela uresničevati zamisel o gradnji tretje linije, oziroma tretje peči v tej pekarni. Zato smo te dni obiskali pekarno in v razgovoru z direktorjem tov. Zoretom ter tehnologom inž. Kunšičem zvedeli vse o tej gradnji.
Znano je, da je bilo že ob začetnem projektu, ko so se odločili za gradnjo te pekarne, predvideno, da bodo v njej 3 linije za peko kruha. Tedaj pa sta bili postavljeni le dve liniji, medtem ko naj bi prišlo do postavitve tretje linije, ko je bila predvidena združitev vseh ljubljanskih pekovskih podjetij v okviru Žita. Glede na to, da kasneje do te združitve ni prišlo, tudi ni bila uresničena gradnja tretje linije.
Pravilno je bil zamišljen program, naj pekarna na Šmartinski cesti proizvaja predvsem kruh v velikih količinah, zakaj le ob množični proizvodnji je mogoče dobro organizirati delo in tehnološki postopek. Toda ob tem nastajajo določene težave pri samem razdeljevanju pekovskih izdelkov. Odjemalci — trgovine —ne prodajajo samo kruha, temveč tudi pecivo raznih vrst, ki ga pa pekarna na Šmartinski cesti za zdaj ne proizvaja. Zato so se pojavile določene težave pri dostavi, ker je treba istočasno dostavljati kruh in pecivo iz dveh pekarn, iz Šmartinske ceste in Samove ulice. Po drugi strani pa samo proizvodnja kruha pri neizkoriščenih kapacitetah ne daje dovolj akumulacije za
rentabilno gospodarjenje takšnega obrata.
Ko so projektirali gradnjo pekarne na Šmartinski cesti, je bilo na razpolago dovolj finančnih sredstev za postavitev vseh treh linij, toda do postavitve tretje linije ni prišlo iz prej omenjenih razlogov. Delovna enota pekarne na Šmartinski cesti je s skupnimi napori in ob pomoči drugih dejavnikov prestala vse dosedanje težke preizkušnje in opravičila vložene investicije s tem, da je s svojo mesečno proizvodnjo prešla od prejšnjih 640 ton na 760 ton izdelkov. V tej količini so, poleg običajnega kruha, zajeti še drugi izdelki, kot tantaruge, masleni kruh, preste in drugo.
Povedati pa je treba, da kljub temu da dosedanje kapacitete pekarne niso izkoriščene, v njej ne morejo —- v času, ko to zahteva tržišče — proizvajati peciva. Tehnološki postopek in kapaciteta peči namreč o-nemogočata, da bi istočasno pekli kruh in pecivo, čeprav je jasno, da je vsak kupec navajen, da se preskrbuje s kruhom in pecivom v zgodnjih jutranjih urah. Če bi v pekarni na Šmartinski cesti hoteli v obstoječih pečeh proizvajati tudi pecivo, bi morali začeti s peko kruha nekaj ur prej. To pa bi imelo negativen odraz na tržišču, zakaj kupcem ne bi mogli nuditi dovolj svežega kruha. Jasno je namreč, da se mora proizvodnja prilagajati potrebam tržišča in kupcev. Da bi v tem lahko uspeli, pa je treba postaviti še tretjo linijo, kjer bi proizvajali domač kruh in druge specialne vrste kruha, torej ves kruh, ki ne vzhaja v pomični vzhajalni komori.
Postavitev tretje linije pa bo zahtevala od vsega kolektiva pekarne ponovne napore za pravilno organizacijo dela in tehnologijo
in se bo treba na to temeljito pripraviti ter požrtvovalno delati. Po drugi strani pa bo morala delovna enota o-pravičiti svojo zahtevo za postavitev tretje linije pred samoupravnimi organi zaradi velikih investicij, ki so jih samoupravni organi že odobrili. Treba bo povečati prodajo izdelkov, to pa bo mogoče le s tem, da bodo izdelki kvalitetni in da bodo kupci solidno postreženi. Le na ta način bo mogoče pridobiti nove kupce.
Pekarna na Šmartinski cesti stoji v zvezi s tem torej pred novimi dogodki. Montiranje peči se bo začelo v aprilu, zakaj skoraj vsi posamezni elementi peči, ki jih je dobavilo podjetje Termoelektro iz Beograda, so — kot smo že o-menili —- v pekarni. Kombinat Žito pa sedaj že tudi sklepa pogodbe za dobavo ostalih strojev in opreme, ki jo nameravajo dobiti od ostalih jugoslovanskih dobaviteljev, deloma pa tudi od dobaviteljev iz zamejstva. Od zamejskih tovarn naj bi dobili predvsem me-silne stroje in kotle, bojler za vodo in stroj za oblikovanje peciva, vse drugo pa iz domačih podjetij.
Montažo peči in naprav za dovajanje moke bo opravilo podjetje Termoelektro, ki je edino specializirano podjetje te vrste v naši državi, za instalacijo ostalih naprav pa izvajalci del še niso predvideni. Seveda brez problemov tudi ne bo šlo. Eden takšnih je predvsem ta, kje in kako predvideti prostor za statično vzhajalno komoro, ki pa je pri proizvodnji peciva nujno potrebna.
Razumljivo je, da se bo tretja linija seveda bistveno razlikovala od doslej obstoječih dveh linij po nekaterih napravah, ker bo postopek pri delu na njej tudi povsem drugačen.
Namen postavitve tretje linije v pekarni na Šmartinski cesti je povsem jasen. Gre za peko kruha in peciva, ne pa samo za pecivo, ker samo peka peciva ne bi bila rentabilna in ekonomsko upravičena.
Tako torej — postavitev tretje linije v tej pekarni bo
(Nadaljevanje s 3. strani) karne. Najboljšo oceno je dobil ocvrti sir, nato jogurt z bananami, sirček z zelenjavo, posavski sir in čvrsti ter tekoči jogurt, zavit v tetrapaku. Teh proizvodov bodo nedvomno veseli tako naši porabniki kot turisti, ki so že od doma navajeni na večjo izbiro izdelkov, primernih za izlete in na hitro pripravljene obroke na potovanju.
Delavci Živilskega kombinata Žito so pripravili 3 nove vrste kruha, dodali po smo še ajdov kruh, ki je sicer že v redni prodaji, in tako na degustaciji prikazali kosmičev, ajdov kruh, kmečki kruh ter kisel ržen kruh v dveh izvedbah.
Strokovna komisija je ocenjevala kruhe z ocenami: 1 •— odličen, 2 —■ zadovoljiv in 3 — nezadovoljiv.
Že naprej naj povemo, da so bili vsi naši izdelki pozitivno ocenjeni. Poprečna skupna ocena se je gibala od 1,3 do 1,7, kar je zelo ugodno, saj so kruh ocenjevali zelo natančno. Obliko so ocenjevali samo, če je pravilna ali nepravilna. Skorja pa je imela že 6 ocenjevalnih kategorij in sicer:	videz, barva, duh,
okus, elastičnost in debelost, medtem ko so sredico ocenjevali po 5 kategorijah in sicer glede na poroznost, barvo, duh, okus in elastičnost. Strokovna komisija je najbolje ocenila črn in bel kruh iz ovsenih kosmičev.
Kruh iz ovsenih kosmičev je naše podjetje pripravilo iz več razlogov: oves ima v primerjavi s pšenico veliko večjo količino aminskih kislin, ki so človekovemu organizmu nujno potrebne, jih je pa v pšenici premalo.
Manjša količina ogljikovih hidratov ter večja količina vitaminov in mineralnih snovi je posebno važna zlasti za naše razmere, ker v naši prehrani prevladujejo ogljikovi hidrati. S pripravo kruha iz ovsenih kosmičev smo dosegli
kmalu uresničena, s tem pa izpolnjene želje tega kolektiva. Žvedeli pa smo, da za zdaj še ni mogoče predvidevati, kdaj bodo vsa dela pri gradnji oziroma montaži tretje linije zaključena in kdaj bo mogoče preizkusiti prve nove proizvode, izdelane v tej peči. Upajmo, da bo to kmalu.	-e
za človeško presnavljanje boljši način prehrane. Če bi ovsene kosmiče sejali, bi tako dobili presejane kosmiče, ki bi bili lepši in bi nedvomno vplivali na večjo prodajo, ostanek pa bi porabili za peko kruha.
Poskuse z kruhom iz ovsenih kosmičev bo kombinat nadaljeval in bo z delno zamenjavo pšenične moke z sojino skušal doseči takšno znižanje ogljikovih hidratov, da bi bil kruh primeren tudi za prehrano diabetikov.
Za kisli ržen kruh so se naši strokovnjaki odločili predvsem zato, ker nujno potrebujemo kruh, ki bi imel daljšo trajnost. Kisli ržen kruh ostane še po 6 dnevih skoraj prav takšen, kakršen je bil prvi dan. S takim kruhom bi lahko krili pomanjkanje kruha ob »konicah«; če pa kruh ne bi bil prodan, bi ga lahko brez škode prodajali še naslednji teden.
Za obogatitev asortimenta je bil izdelan še kmečki kruh, ki je sestava pšenične, ržene, ovsene in ajdove moke. Pekarna v Samovi ulici je za degustacijo pripravila ajdov kruh, ki je zmes 30 °/o ajdove moke, 3 % krompirjeve moke, v ostalem pa moka tipa 1000. Kruhu je bila dodana krompirjeva moka zaradi tega, da bi bil bolj svež, in voljan. Videz kruha naj bi bil enak domačemu ajdovemu, z malo razpokano skorjo, posuto z moko. Naročila za ajdov kruh se polagoma večajo, reklamacij ni in ljudem je dokaj všeč.
V mesecu maju bo nova strokovna degustacija naših testenin in ovsenih kosmičev. Strokovna degustacija naših novih vrst kruha je lepo uspela, priznani strokovnjaki so ugodno ocenili vse naše izdelke. Dokazali smo, da smo v stanju pripraviti nov proizvod, ki je kvalitetno popolnoma enakovreden podobnim v inozemstvu.
Peter Romavh
Precej sestavnih delov za tretjo linijo je že zloženih v obratnem prostoru
Dobra ocena kruha
kritika - polemika - kritika - polemika - kritika - polemika - kritika - polemika
Objektivnost da ali ne?
To pot bo bralce nekoliko začudil naslov te strani in ne navsezadnje tudi njena vsebina. Kljub temu pa je uredništvo mnenja, da je treba odprto spregovoriti in zato je prepustilo prostor za polemiko. Za uvod najprej pojasnilo urednika.
Vsem bralcem Glasnika!
V	februarski številki »Glasnika« je il priobčen članek tov. Janeza Slovenca, v katerem je želel pojasnilo na nekaj vprašanj. Na vsa vprašanja bom odgovoril odkrito, naštel pa bom še nekaj Problemov, ki zavirajo razvoj in delo pri našem Glasniku.
Ko sem zvedel, da sem imenovan za odgovornega urednika, sem se takoj pozanimal, kakšne bodo moje nove dolžnosti in pravice. Način, ki sem ga osvojil za korigiranje člankov, je v skladu z Novinarskim kodeksom in 2 zdravo logiko.
Kako pregledujem članke? Vsak članek, ki ga dobim, najprej natančno preberem, nato pa prispevke razdelim po vsebini. Članke z nevtralno vsebino (tu je mišljeno, da so nevtralni do kombi-nata), dam takoj tehničnemu uredniku. Ostale članke je treba še večkrat kritično prebrati, ker ne moremo dovoliti, da bi objavili članek, ki bi lahko kakorkoli brez objektivnih vzrokov škodil kombinatu oziroma našemu kolektivu. Kljub več takim člankom lahko trdim, da so bili z manjšimi korekturami vsi objavljeni, ne da bi bili o-krnjeni izvirnost in objektivnost njihove prvotne vsebine.
V	pojasnilo naj navedem nekaj norm iz Novinarskega kodeksa. V dru-9em poglavju piše dobesedno: »Novinar je dol-žQn, da se ob vsaki prilož-™osti zavzame za to, da da javnosti točno in objektivno informacijo.«
y tretjem poglavju pa: »Novinarju so tuja vsa ejanja kot so: samovoljna sprememba podpisanega teksta, ki pači smisel ln vsebino tega teksta, sako bistveno spremem-0 novinarskega teksta °Pravi pristojni urednik skupaj z avtorjem.«
Na tak način varujem Pred neljubimi posledica-pisca članka, ki se re-cimo izgublja v kritizer-stvu, sebe kot odgovorne-
ga urednika in naše bralce pred neobjektivnimi in ozkimi pogledi na posamezne probleme.
Ker sam nisem strokovnjak in ne morem presoditi objektivnosti resničnosti posameznih strokovnih člankov, sem prisiljen prositi za pomoč pri naših inženirjih, tehnologih in direktorjih.
Sedaj pa preidimo na direktno vprašanje: »Ali je res, da vas je v mesecu septembru ali oktobru poklical nekdo od odgovornih iz našega kombinata in vam priporočil, da vam vsak članek pred objavo pregleda in podpiše odgovorni za tisto področje, o katerem piše, oziroma kjer dela pisec članka?«
Na to vprašanje lahko odgovorim naslednje: »Takoj potem, ko sem bil imenovan za odgovornega urednika, me je poklical v svojo sobo Andrej Bohinc in mi med drugim naročil, da moram vse članke dajati v odobritev direktorjem!«
Iz razlage v uvodu se vidi, da se nisem popol-
V zadnji številki Glasnika je bil objavljen članek »V Domžalah so podali obračun«, ki ga je napisala tov. Gozdnikar Slava, socialna delavka v Kombinatu »Žito«.
Članek, ki nam prikazuje delo in uspehe sindikalne podružnice »ŽITO« Domžale, me je nemalo začudil, ko obvešča kolektiv o načinu, kako so potekale volitve v odbor sindikalne podružnice in sicer na 8. strani Glasnika, lil. stolpec, zadnji odsta-
Pisec članka očita, da so volilci, namesto liho število 9 ali 11 članov, v odbor volili 10 članov ter da niso volili posebej nadzorni in izvršni odbor.
Poseben očitek pa pisec pripisuje referentu za delavsko samoupravljanje in družbene organizacije v okviru kombinata, ki naj bi bil še posebej odgovoren za pravilen postopek pri volitvah in pravilno tolmačenje.
Tako nepopolno obveščanje se mi zdi predvsem desi n formativno, ker obvestilo v Glasniku ni odraz dejanskega stanja in dejanskih dogodkov in postopkov na takratnem zboru sindikalne podružnice.
Če bi pisec tega obvestila napisal to poročilo kot očividec ali če bi napisal to poročilo vsaj na
noma strinjal s takimi navodili. Če sem nekaj člankov dal na vpogled posameznim direktorjem in strokovnjakom, to ni bilo z namenom, da bi članke cenzurirali, ampak sem se hotel samo prepričati o objektivnosti njihove vsebine.
Prepričan sem, da naš dojenček ne hira zaradi tega; vzrok bo prej v neaktivnosti članov našega kolektiva, saj iz posameznih DE že mesece nismo prejeli nobenega prispevka. Moja osebna želja in želja uredniškega odbora je, da bi pisali prispevke vsi člani našega kolektiva, od direktorjev pa do delavcev. Nikogar ni treba biti sram, češ da ne zna pisati; če bo kakšna slučajna slovnična napaka, jo bomo mi z veseljem popravili! Pišite čim več, da bo naš časopis res tribuna vseh članov kolektiva! Prispevke pošiljajte na naslov »ŽITO« LJUBLJANA — Uredniški odbor Glasnika, Smartinska 154!
Lep pozdrav vsem in brez zamere.
Odgovorni urednik
osnovi razgovora s starimi ali novimi odborniki, potem to poročilo ne bi moglo biti tako, kot je bilo v Glasniku objavljeno, temveč bi bilo realno, bolj življenjsko, bolj slikovito in politično mnogo bolj interesantno.
Razumljivo pa je, da je članek izpadel tako kot je, ker je zrasel na osnovi birokratske in neživljenjske metode poročanja.
Namreč pisec tega članka se je skratka oprijel najlažje poti, vzel je v roke kratek zapisnik ter pač napisal iz tega nekatere podatke brez obrazložitve vsebinskega poteka s tega zbora sindikalne podružnice.
Vsi navzoči na tem zboru pa vedo, da je stvar potekala vse drugače, kot pisec prikazuje, ter, da je bil zbor sindikalne podružnice vsebinsko in organizacijsko zelo dobro pripravljen. Člani sindikalne podružnice so nove kandidate že v prejšnjih razpravah obravnavali in se zedinili za najboljše.
Da bi bile volitve še bolj demokratične, so iz večjega števila kandidatov na tajnih volitvah izglasovali 10 članov, njim pa je bilo prepuščeno, da iz svoje srede izvolijo izvršni in nadzorni odbor.
Če bi si pisec članka vzel za to potreben čas, bi dobil pojasnilo, da je v tej sindikalni podružnici 7 članov v izvršnem odboru (kar je liho število) in 3 člani nadzornega odbora (kar je spet liho število).
V tej sindikalni podružnici so bili vsi člani s potekom občnega zbora tako iz družbenopolitičnega vidika in organizacijsko tehnične izpeljave zelo zadovoljni.
Ta podružnica kaže dovolj visoko politično zrelost, da svoje probleme v vsakem smislu sama ureja in skrbi za to, da življenje članov sindikata poteka tako, kakor so se na občnem zboru dogovorili.
Če se očitajo referentu za delavsko samoupravljanje in družbene organizacije neke napake, ki jih sploh ni bilo in če upoštevamo dejstva, da je bil letni zbor sindikalne podružnice uspešen, potem je tako pisanje desinformacija za člane delovne skupnosti kombinata »ŽITO« in jo je treba ostro obsoditi.
Priporočam, da ne bi naš Glasnik drsel kar naprej v smer birokratskega poročanja in obravnavanja tako dinamičnega poslovanja in dinamičnega življenja v delovnih enotah, kakor do sedaj.
Smatram, da bi moral naš Glasnik zares ubrati drugo pot. Že sama metoda dela in zbiranja materialov stoji na preveč ozkih osnovah. Kadar poudarjamo nadaljnji razvoj delavske samouprave, mislimo predvsem na to, da bi moral glasnik in njegov uredniški odbor iti vzporedno z razvojem in decentralizacijo delavske samouprave, to pa pomeni, širiti in usposabljati mrežo dopisnikov v tako širokem krogu in z vseh področij dela zato, da bi lahko zajel vse oblike dela naših upravljalcev.
Tovarišici Gozdnikarjevi pa svetujem, naj v bodoče kot tehnični urednik gleda dogajanja v Kombinatu bolj iz družbeno socialnih vidikov, posebej še zato, ker je njeno službeno delo kot socialne delavke predvsem povezano s skrbjo za življenje in socialni položaj našega delovnega človeka v Kombi-
Vprašujem se, kje bolj drastično izpade socialna problematika, kot ravno na sestankih sindikata, ker je tudi sindikat eden od dejavnikov, ki skrbi in rešuje probleme svojih članov. Zato ji priporočam, da se osebno udeležuje tako pomembnih zborov po DE, ker se prav na takih zborih obravnava tako širok krog problemov naših delovnih ljudi, da bo lahko dobila dovolj materiala za svoje službeno delo in še posebej za Glasnik in za neposreden stik z delovnimi ljudmi v Kombinatu, kar edino lahko zagotovi objektivno poročanje v našem glasilu.
Vinko Mihelič
referent za delavsko upravljanje in družbene organizacije
Ne strinjam se
Dopis, ki ga uredništvo Glasnika objavlja pod naslovom »Kako naj Glasnik obvešča« izpod peresa tovariša Vinka Miheliča, je v največji meri oseben napad name. Zato menim, da imam po Zakonu o tisku in Novinarskem kodeksu popolno pravico osebne obrambe, ker dejstva, ki jih navaja pisec, v največji meri niso resnična in me osebno žalijo.
Prisiljena sem glede na dokumentacijo, s katero, v zvezi s spornim člankom o občnem zboru sindikalne podružnice v Domžalah, v celoti razpolagam, da na nekaj fen,-denčnih in verjetno nepremišljenih napadov na mojo osebo odkrito in objektivno odgovorim.
Če govorimo o objektivnosti, potem bi morali ljudje v naši socialistični družbi dobronamerno kritiko sprejemati objektivno, ne pa se lotevati že preživelih in res birokratskih načel, da je najboljša obramba napad.
Omenila sem v svojem članku le to, da volitve niso bile izvedene pravilno. Te podatke sem povzela iz uradnega dokumenta — iz zapisnika o občnem zboru, ki sta ga morala, glede verodostojnosti, podpisati tudi izvoljena overitelja.
Spričo tega menda ni bil potreben še poseben razgovor s katerimi koli odborniki, niti moja prisotnost na občnem zboru, zakaj zapisnik ni le bežno popisan papir, temveč zakonita dokumentacija vsake organizacije. Ne vem, kje je v tem primeru iskati birokratizem in neživljenjske metode poročanja. Morda v tem, da v članku ni samo hvala in priznanje, temveč tudi upravičena pripomba.
Ko govori tov. V. M. o najlažji poti glede pisanja, da sem se po-služila zapisnika, naj ga resno opozorim, da mi je s takšno najlažjo potjo za Glasnik že nekajkrat postregel celo pisec sam — naj izberem potrebno gradivo iz zapisnikov, ki mi jih je v ta namen že nekajkrat dal na razpolago.
Konec na 10. strani
Vsakodnevni prizor pred upravo »Žita«: ljudje čakajo na prihod avtobusa
Kako naj Glasnik objektivno obvešča delovne ljudi v kombinatu »Žito«
vsega po malem za vse - vsega po malem za vse - vsega po
DVODNEVNI SEMINAR ZA ČLANE PZ NA SREDNJEM VRHU
Ne strinjam se!
(Nadaljevanje z 9. str.)
Tudi to ne drži, da je občni zbor — vsaj glede volitev novih dveh odborov potekal drugače, kot je bilo zapisano, medtem ko vsebinska plat zbora ni bila v članku nič prizadeta.
Nihče ne oporeka demokratičnosti volitev, ki je bila — kot je videti iz zapisnika — zagotovljena, pač pa nepravilni izvedbi volitev vsakega odbora. Vsakdo bi lahko vedel, da je treba na letnem občnem zboru postaviti kandidaturo za vsak odbor posebej in tudi posebej volili kandidate, v tem primeru v izvršni in nadzorni odbor. Naknadnega dogovarjanja, kdo naj bi prevzel funkcijo v enem ali drugem odboru, med že izvoljenimi člani, nikakor ne more biti.
Prav smešna je torej trditev, da je sedaj vsej volilni pravici zadoščeno, češ, da je bilo izvoljenih (naknadno med seboj) liho število članov v vsak odbor.
Tov. V. M. trdi, da napak sploh ni bilo, vendar sem že v prednjem odstavku pojasnila, za katero resnično napako gre.
Ne vem, kje je videti v Glasniku birokratsko poročanje, ne vem pa tudi, kaj bi storil tov. V. M. — če bi bil on sam član uredniškega odbora — saj uredniškemu odboru, kljub naporom, vse doslej ni uspelo pridobiti dopisnikov v delovnih enotah.
In končno še o mojem delu. Kot tehnični urednik sem doslej vložila mnogo osebnega truda in prizadevanj, da je Glasnik sploh redno in V takšni — po mnenju tov. V. M. v »birokratski« obliki — sploh izhajal. Na drugi strani pa lahko zatrdim in z dokumentiranimi podatki dokažem, da sem na delovnem mestu socialne delavke storila glede reševanja socialnih problemov toliko, da sem povsem opravičila svoje delo na tem delovnem mestu. Prav ta očitek, da bi morda našla le na občnih zborih sindikalnih podružnic dovolj problematike socialnega stanja — kot da bi se sicer ne poglabljala v te probleme — štejem pa kot najhujšo žalitev moje osebe in zato podajam tudi ta odgovor.
Ni mi namreč vseeno, ali me bodo člani naših kolektivov Kombinata kot bralci Glasnika zaradi takšnega neposrednega napada na moje ime odslej imeli za črno ovco. Sploh pa zaradi tega, ker sem kot otrok rudarja in zelo mlada aktivna udeleženka NOB poizkusila dovolj grenkega v življenju in bila vedno pripravljena pomagati socialno ogroženim ljudem, kar mi nalaga tudi dolžnost na mojem delovnem mestu.
Slava Gozdnikar
Ali smo tako malenkostni?
V delovni enoti Žito Domžale je bil dne 10. februarja 1967 občni zbor sindikalne podružnice. Na tem občnem zboru je bilo od 20 predloženih kandidatov izvoljenih deset in to: V izvršni in nadzorni odbor je bilo izvoljenih 10 članov. Dne 24. februarja 1967 sta imela skupni seji dotedanji izvršni odbor in nadzorni odbor in novoizvoljeni odbor. Na tej seji sta bila izbrana predsednika enega in drugega odbora, tajnik in blagajnik izvršnega odbora.
Pisec članka v Glasniku v številki 2 na 8. strani pod naslovom »V Domžalah so podali obračun« v zadnjih vrsticah članka poudarja: v izvršni odbor so izvolili sodo število članov (deset) namesto devet ali pa enajst. Dalje piše,
da pa bi jih moral konec koncev na to opozoriti tudi na konferenci navzoči referent za delavsko samoupravljanje in družbene organizacije v okviru kombinata.
Smo mnenja in priporočamo piscu članka, da v bodoče ne gleda na zapisnike kot sveto pismo, temveč je nujno pred objavo člankov se posvetovati z nadležnimi organi, ki so bili odgovorni za pravilno izvedbo volitev, organizacijo zbora itd. in ki so bili prisotni ali indirektno soudeleženi konkretno v tem primeru.
Tak način kritike pa ni bil poučen, še manj pa časten.
Domžale 21. 3, 1967
IO sind. podružnice Žito — Domžale
PRIPOMBA UREDNIŠTVA: Dopis, ki smo ga prejeli iz Domžal, objavljamo v celoti, vendar moramo poudariti, da se z njegovo vsebino ne moremo strinjati. Ne nameravamo polemizirati, vendar bi radi odbor sindikalne podružnice opozorili na naslednje: 1. pisec članka v prejšnji številki je pravilno ugotovil napako glede volitev, zakaj nikjer v nobenih organizacijah se ne volijo odborniki za dva odbora skupaj, temveč ločeno, posebej za izvršni ter posebej nadzorni odbor in to neposredno na letni konferenci vsake organizacije, 2. zapisnik res ni »sveto pismo«, je pa uradni dokument, ki mu je treba verjeti, in ta uradni dokument je tudi uredništvo prejelo, 3. ne vemo, čemu bi se moral pisec, ki je z dobronamerno kritiko samo opozoril na napako, posvetovati z nekakšnimi nadležnimi organi in 4. vsaka kritika, ki je dobronamerna, je poučna.
Res je, da smo naklonjeni temu, da se v našem glasilu krešejo mnenja, vendar na primeren način in tedaj, kadar vemo, da so trditve povsem točne. In v tem primeru je imel pisec članka v 2. številki Glasnika prav! S tem zaključujemo polemiko glede te zadeve.
Izvršni odbor Počitniške zveze Ljubljana-Moste-Po"-Ije je organizral 17. 18. januarja letos dvodnevni seminar za vodje počitniških družin pri posameznih podjetjih. Kraj za ta seminar so izbrali sami po-čitničarji, med katerimi sta se udeležila seminarja tudi dva mladinca iz počitniške družine »Žito«.
Srednji vrh nad Gozdom Martuljkom je takorekoč zimska postojanka počitni-čarjev, ki sprejme pod streho do 50 članov PZJ. Odkar je na Srednji vrh speljana avtomobilska esta, je tudi dom skoraj vedno poln. V zadnjem času so ga precej obnovili, uredili so kuhinjo, restavracijske prostore in sobe.
Avtobus Ljubi jana-trans-porta je 29 počitničarjev iz občine Ljubljana - Moste-Polje odpeljal s postaje Ljubljana proti Gorenjski. Čeprav nas je na poti do Kranja presenetil dež, smo imeli upanje, da bo v višjih predelih snežilo. Humor v avtobusu je bil veder, za šale sta poskrbela Vinc in Nesti. Čimbolj smo se približevali Jesenicam, središču slovenskega železarstva, tem gosteje so padale snežinke. Sneg je naletaval, kakor zna le na Gorenjskem in Nesti se je že ponudil šoferju, da bi šel pred nami z metlo in čistil cesto. Izstopili smo v Gozdu Martuljku in odšli proti Srednjem vrhu. Tam so bili že počitničarji iz viške občine,
zato je bilo srečanje nad vse prisrčno.
Sam seminar je bil razdeljen v 3 dele: obravnavali smo statut in programsko delo organizacije PZJ, delovne programe počitniških
družin in splošno vsebino v organizaciji PZJ.
Organizacija PZJ. je ena izmed vej mladinskih organizacij, ki skrbi za rekreacijo mladih ljudi pozimi in poleti. Namen te organizacije je, da mlad človek spozna svojo domovino, zgodovinske znamenitosti, kulturne običaje in podobno
Slovenija šteje okoli 15.000 počitničarjev, medtem ko jih je v vsej Jugoslaviji okoli 80.000.
Letna članarina PZJ je 1000 S din, ki se deli na 300 S din za članarino in 700 S din za investicijski fond. Od članarine 300 S din o-stane PZJ 45 S din, republiki 75 S din, občini 80 S din in družini 100 S din.
Član počitniške zveze je lahko vsak mladinec oziroma mladinka od 14. do 25. leta. Lahko je član tudi nad 25 let starosti, toda le, da dela v enem izmed IO občine, republike ali zveze.
Sekretar IO Ljubljana-Moste - Polje tov. Ernest Jazbinšek je na tem seminarju obdelal nato programe posameznih počitniških družin. Tudi počitniška družina »Žito« je izdelala program, ki je takle:
Leto 1967 je mednarodno leto turizma in bo zelo pestro glede izletov in letovanj. Ker še ni rešeno vprašanje za popuste čla-no PZ na vlakih in avtobusih, smo sklenili, da bomo v primeru, če popustov ne bo, vložili enako vsoto za popust iz sklada mladinske organizacije.
Zaradi majhnega števila počitničarjev (10) v naši družini PZ se bomo posku-
sili povezati z drugimi družinami za predavanja, združena z barvnimi diapozitivi. To naj bi bilo že v marcu in aprilu. Izlet bomo organizirali v okviru programa IO PZ, o samostojnih izle-
tih pa bomo poprej obvestili IO PZ v Mostah.
Za Dan mladosti bomo organizirali mladinski ples, sestavili pa bomo tudi ekipo mladincev, ki bo zastopala naš kombinat ob Pohodu po poteh partizanske Ljubljane. V juniju, juliju in avgustu bomo organizirali izlete v slovenska obmorska mesta.
V mesecu septembru bo izlet v Postojnsko jamo in po želji počitničarjev tudi mladinski ples. V oktobru bo letna mladinska konferenca in izlet na Pohorje. V novembru izlet počitničarjev na Srednji vrh in šahovsko tekmovanje z Javnimi skladišči. V decembru izlet smučarjev v Kranjsko goro.
Vse možne izlete, ki niso navedeni v programu, bomo organizirali v okviru programa IO PZ Ljubljana-Moste-Polje.
A. Berlisk
PEPČKOVI PEKI
Malega Pepčka je v osemletki vprašala učiteljica, katere obrtne delavce najbolj pozna. Zgovoren, kot je, se je odločil za peke in jih naštel:
Tršica, poznam tele peke:
Žitov-pek
Zato-pek
Gregory Pečk
Majdan-pek
dvo-pek
po-pek
in tum-pek, več se jih pa res ne morem spomniti.
Za dopuste pripravljeno
Komisija za počitniške domove pri Kombinatu »ŽITO« je dala delavskemu svetu Kombinata predloge:
—	o odprtju počitniškega doma v Dramlju in zaključku sezone,
—	o cenah penziona oziroma uslug v počitniških domovih.
Delavski svet je te predloge na svojem zasedanju tudi sprejel.
Počitniški dom bomo odprli 1. junija letos. S tem dnem bo na razpolago v domu »NAŠ MIR« 12 ležišč z vso oskrbo do vključno 9. junija, ko bomo imeli na razpolago še najetih 48 ležišč in bo znašala skupna dnevna zmogljivost 60 ležišč. Najete sobe bomo uporabljali do 10. septembra, »NAŠ MIR« pa bo odprt do 20. septembra. Najete sobe z 2, 3 in 4 ležišči so v neposredni bližini našega doma.
Cene uslug so objavljene v članku o sklepih
delavskega sveta Kombinata.
V	obrazce, ki jih bodo člani kolektivov kombinata prejeli, naj vpišejo vse zahtevane podatke prijavljencev in naj obrazce dostavijo Kombinatu v dveh izvodih. Ob prijavi naj položijo tudi 20 °/o akontacije.
V	kolikor prijavljenec iz opravičenega vzroka (bolezen, službena zadržanost) ne bi mogel na dopust, mu bo akontacija povrnjena, v ostalih primerih pa bo akontacija zapadla.
Prevozno podjetje bo, kot doslej, pripeljalo goste do »Našega miru« v Dramlju in jih tudi odpeljalo izpred doma. O tem, kateri avtobusi in ob kateri uri bodo vozili do »Našega miru«, bodo vsi člani kolektivov pravočasno obveščeni. Pred odhodom pa bo vsak kupil vozovnice na avtopo-staji pri blagajnah v Ljubljani št. 1 do 4.
Dom Počitniške zveze na Srednjem vrhu je prijazno zatočišče mladih in starejših počitničarjev