'Sr. PBIhmMI DHEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Danes ob 10. uri v dvorani stadiona «Prvi maj* PROTESTNO ZBOROVANJE zoper nepopravljeno krivico, ki jo trpimo že 30 let zaradi požiga našega Narodnega doma Leto VT - UO PoStnina platna v gotovini Ltttu V X Oiev. lH.y Spedizlone in abbon. post. I. gr. TRST, nedelja 9. julija 1950 Danes 6 strani - Cena 20 lir SLOVENSKOHRVATSKA PROSVETNA ZVEZA 11P0P0U0 ENAKOPRAVNOST slovenskega jezika SHPZ, čuvarica in pospeševalka kulturnih, prosvetnih, u-oietnostnih in znanstvenih dobrin Slovencev in Hrvatov Svo. bodnega tržaškega ozemlja, najodločneje ugovarja zoper sovražne odločitve organov, ki omejujejo in utesnjujejo osnovne človeške in narodne pravice Slovencev v pasu A tega ozemlja, zlasti glede slovenskega jezika. ZVU bi morala upravljati te kraje po temeljnih pravilih *n načelih OZN, ki izključujejo raznarodovanje in zagotav-IJajo najosnovnejše človeške pravice. Prvotnemu vsaj delnemu spoštovanju dvojezičnosti in dru. 8ih osnovnih človeških pravic, ki jih je v teh krajih že med vojno uveljavilo boreče se ljudstvo samo, brž po zmagi pa razširila Jugoslovanska armada, je ZVU pozneje dvojezičnost **>lj in bolj ožila. Namesto načel o človeških pravicah in svoboščinah so se širili zastareli fašistični zakoni in se širijo za. koni tuje države, Italije, čeprav je njena vrhovnost preneha-ia 15. septembra 1947, v trenutku, ko je stopila v veljavo ®irovna pogodba z Italijo. Slovenci v pasu A Svobodnega tržaškega ozemlja doživijo vsa ta leta, zlasti glede svojega jezika, take krivice in laka razočaranja, kakršna so doživljali po prvi svetovni voj. “i Pod fašistično Italijo, in to Po isti fašistični zakonodaji, ki J* Pod Mussolinijevo vlado zatirala njihov jezik in njihovo kulturo. ZVU prepušča bolj in bolj odločanje o slovenskem jezi-ku, o slovenskem šolstvu, o slovenskih prosvetnih in kulturnih Prireditvah, o slovenskem gospodarstvu, skratka o vsem sionske® javnem življenju v pasu A osebam in organom, ki p neštetokrat jasno in javno dokazali, da Slovence, slovenski k’ sl°vensko šolstvo, slovensko kulturo in vse, kar je °v*nskega, prav tako savražijo, kakor so vse to iz dna duše *°»rMUl fašisti. Najnovejše omejitve glede uporabljanja slovenskega jezika po čisto slovenskih krajih, med slovenskim prebivalstvom, LJ£toViiSniml črkami, z oklepaji itd., itd., dokazujejo, da so ločujoče osebe in organi stopili na pot, ki naj pelje po fašističnem vzoru kar najhitreje k popolnemu iztrebljenju slo-cnskega jezika in Slovencev v pasu A. Končni cilj je na-anko isti kakor Mussolinijev. Tako stanje je v kričečem nasprotju z naravnim pra-bH»’ Z na^el* 'n pravili OZN, z določbami mirovne pogodbe, Ue v obraz vsaki pravičnosti in vsaki možnosti mirnega so-*tja med obema domačima narodoma v pasu A. SHPZ zahteva, da se to stanje takoj odpravi in se nemudoma uvede v pasu A popolna enakopravnost slovenskega kzlka, kakršna se Je že uvedla v pasu B. Smrt fašizmu — svoboda narodu! GLAVNI ODBOR SHPZ ZA SVOBODNO TRŽAŠKO OZEMLJE Tajnik: BORIS RACE V Trstu, 8, Predsednik: Dr. ANDREJ BUDAL julija 1950. P Nabrežji,: j., mj %, ,u. SJJJiČnt sestaneh Osvobodilne Na sestanku je zbra-•ti *7ebivalstvo odločno prote- ° Proti okupacijskim obla-ki jim ni dovolj, da z u-ajfČf Prepovedujejo uporabo Jo nesa jezika, ampak cenoJjžlVarjdjo resnično narod-wj*°. rtanje v Nabrežini in •iji (iln,kem okraju. V disku-paniu kriminacijskem pošto-demok-sxUpaciitkih oblasti in cone rf.Pskeoa predsednika tujejo 4 ,palutana, ki se poslu-Srefot raznarodovalnih bal JlV' kot se idr je posluže-*° af,an* fašistični režim bbsodj?- eženci vaščani ostro eleme‘\ kominformistične ki se na vse načine ti pro. : da bi enotno nastopi-°blast raznarodovalni akciji adlntJ- Nabrežini že več dni Ican 7° odgovorom na pred-iilne fZarJiev članom Osv.bo. stoni ' naj se skupno na- li *kazu št. 183 in pro- di s.. ™°tnemu pismu predsed-tnininJž}?- V Sv. Križu so kole ceio odgovorili, da losi« ,b°rbe za narod- jezikovne pravice ni ~,encev K dngloameriški co-,. tržaškega ozemlja «postran-Važnosti«, da »sploh ni irio» ud,.. ^ Ravno tako nočejo pristopiti ‘notni akciji vseh Slovencev £ nabrežinskem okraju za 0b-i.,arnb° narodnostnih in jezi- l'nih pravic pristaši dolarji* zveze, ki se kakor komin-n.V^ti izgovarjajo na razne čfi'!!6 'n zavlačujejo odgovor, j da se morajo porazgovoriti su°llini «voditel)i v Trstu«, sestanku v Nabrežini so r*s .aši OF sprejeli naslednjo £dri !ž‘j° naslovljeno generalu “‘etnanu; in simpatizerji OF, v m! na množičnem sestanku a®režini, odločno protesti-it. V. Proti krivičnemu ukazu 'n Pismu predsednika Vin,j,5 katerim se hoče kratijo odpraviti člen mirovne S) be, ki zagotavlja Sloven-«llk enakopravnost njihovega Cr z italijanskim na Trzati °«miju. Mftgi"0 protestiramo proti ■Jote 0 Poročilom s kateremi s« J,9st„ Potvarjati pravo narod-i,tbfM,ttanJe v občini Devin- si (fi I 4700 Italijanov in 3500 pa vsak otrok ^JVješ da prebiva v na- ftfiSv, ko . , Od« ve, da šteje občina le J.ečii). Italijanskega življa po Cll>0 „ n»sel]etiega v našo ob-pr p° Prvi svetovni vojni. Nui^lramo proil takemu r zal! Potvarjanju dejstev, !Sen7?tev»mo enakopravnost tli 'ne v vseh Javnih ura-občine. ‘n Prebivalci SESLJANA četrtfOVELJ sU se pretekli '[fr,,.* skupno zbrali na mno-l s**Pmku OF in ostro % nk“* raznarodovalno politi- X^Qsti- Na tem sestanku so i resolucijo, ki Je bili generalu Eddlemanu k C Pr»7“l uenen .. 5 «o .^^dstou cone. Resoluci- ,L** ^»ni ‘ OF Sesljan-Vtžovlje. »/l* «t/la množičnem sestanku !'(l' odlon Sinum«, da so južnokorejske čete na umiku ncbile več kakor 1000 prebivalcev mesta In. čon. Te in druge zločine so izvršili na ukaz ameriških impe-rialstov- Partizani v raznih predelih Južne Koreje pa uničujejo ceste, mostove ter ovirajo ameriškim silam prevoz orožja in vojaškega materiala. Potek borbe za Šonan Moskovski radio je nocoj objavil poročilo vrhovnega poveljstva ljudske vojske, ki pravi med drugim: 7. julija so e-note demokratične vojske napredovale proti jugu. V ogorčenih borbah so ameriškim edi-nicam prizadejale velike izgube. Zajetih je bilo veluco sovražnih vojakov in častnikov. Zajeli smo ogromne količine vojnega materiala. Y letalskih bojih je bilo sestreljenih 1Q a-meriških letečih trdnjav. 7. julija je ameriško letalstvo bombardiralo središča, kjer se zbirajo nedavno osvobojeni delavci. Pri tem je bilo uničenih veliko poslopij in tudi žrtve med civilnim prebivalstvom so bile velike. Edinice demokratične vojske, ki zmagovito napredujejo, podpira prebivalstvo osvobojenih pokrajin. Ameriške čete £o zapustile železniški vozel Sonan 36 milj severno od Taejona. Padec Sonana pomeni, da do reke Huma. ki se vije 10 d-, 15 milj severno od začasne južnokorejske prestolnice Taejona ni več nobene naravne obrambne črte. Padec Sonana jc zgodovina kaosa, zmede, močnih napadov tankov ljudske vojske in mladih prestrašenih ameriških vojakov. Operacije so se začele včeraj. Američani so se umaknili 30 milj v dveh dneh, in sicer južno od Honana. Zaradi počasnega napredovanja severnokorejskih sil pa so se Američani spet umaknili proti severu in se utaborili tudi v So-nanu. Položaj je bil za Američane vsaj na videz zelo rožnat. Utrjeni so bili zelo dobro in tudi topništva jim ni manjkalo. Takoj v napadu se je oddelkom ljudske Vojske posrečilo vriniti se med ameriške čete. Nato Pa so Američani dobili povelje Za nagel umik. Nastala je panika. Topništvo se je umaknilo, ne da bi izstrelilo cn sajn strel. Jeepi polni ameriškega vojaštva so bežali. Vojaki so ipicli samo eno željo, da se čim dlje umaknelo od oddelkov ljudske vojske. Ameriški vojaki so tako prestali ognjeni krst. Bežali so terorizirani in zmedeni. Umik se je izvršil danes v zgodnjih jutranjih urah. Verjetno je, da bodo skušali Američani ustaviti severnokorejske sile na reki Kum. Kasneje so ameriške vojaške .oblasti zaprosile agencijo «United Press«, naj ne imenuje mesta Sonan. katerega je danes osvobodila ljudska vojska, pač pa so zaprosile agencijo, naj v poročilu govori samo o nekem važnem železniškem križišču severno od Taejona. Popoldansko poročilo generala Mac. Arthurja Pa je javilo, da je So-oan še v rokah Američanov in južnokorejskih čet. Agencija saima je omenila, da zahteva vojaških oblasti, naj ne imenujejo poimensko mesta. šP ne pomeni, da bi skušali zanikati padec mesta. Poročilo glavnega stana generala Mac Arthura je popoldne javilo, da je bila ustavljena ofenziva ljudske vojske, DEMONSTRACIJE V BRUSLJU proti vrnitvi kolaboracionističnega kralja 100.000 demonstrantov pod vodstvom socialistov, liberalcev in komunistov je resen opomin leopoldovskim klerikalcem BRUSELJ, 8 — Življenje v belgijski prestolnici je v zadnjih dneh zelo vznemirjeno zaradi bližnjega povratka bivšega kralja Leopolda III. Kot je znano, so pri nedavnih volitvah dobili krščanski socialci, ki se zavzemajo za povratek kralja na prestol, absolutno večino, ki sicer številčno ni tako močno izražena, a vendar zadostuje za vzpostavitev monarhije. Socialisti, liberalci in komunisti, ki 80 proti kralju, tvorijo manjšino in ne bodo mogli preprečiti, da bi se Leopold vrnil, razen če bi se poslužili posebnih načinov. V parlamentu je prišlo predvčerajšnjim do burnega incidenta, ko so takoj po otvoritvi seje socialisti zahtevali, naj seji predseduje najstarejši poslanec. V splošnem hrupu in kriku so socialistični poslanci prekinjal; predsednika z vzkliki «Ven s Švabi!« Ti vzkliki so veljal) dvema vladnima poslancema, bivšemu predsedniku občine v Anversu med okupacijo in bivšemu sekretarju odbora za zunanje zadeve med nemško okupacijo. Predsednik je zaradi nemira sejo prekinil, socialisti pa šo zapustili zbornico pojoč svojo himno. Seja obeh domov parlamenta je bila sklicana, da bi se dosegla ukinitev regentstva ter s tem omogočil povratek bivšega kralja Leopolda na prestol. Seja se j« nadaljevala ob 16 uri. Komaj pa je dobro začel govoriti preko 80-letni krščanskosocialni poslanec Van Over-berkh, so socialistični poslanci zopet začeli vpiti ter groziti notranjemu ministru in sicer zaradi dokaj čudnega vzroka: notranji minister namreč ni poskrbel, da bi postavili posebne električne in telefonske aparate tudi na prostore vsakega posameznega senatorja, ki po pravilniku sede poleg posameznih poslancev, kadar zasedata obadva domova skupno. Socialistični voditelj Spaak je zaključil četrt ure trajajoči nemir za zahtevo, naj se za zasedanje, ij bo prihodnji torek, stvar z aparati uredi. Tedaj se je pa dvignil predstavnik 16 socialističnih poslancev, bivših internirancev v koncentracijskih taboriščih, ki je zahteval, da ne dobi besede senator Leemans, ki je bil kolaboracionist in na račun katerega so ostali socialistični poslanci začeli ironično vzklikati «Heil Hitler!« Danes popoldne je bila y belgijski prestolnici demonstracija, ki se je udeležilo okrog 40 lisoč oseb. Demonstracija, ki je bila naperjena proti povratku Leopolda, je imela pravzaprav značaj nekake poslovilne manifestacije princu regentu Karlu, bratu kralja Leopolda. Demonstracijo jo organizirali Skupno socialisti, liberalci in komunisti. Ob 16 «e je začel pomikati po ulicah prestolnice sprevod in sicer v popolni tišini. V sprevodu so nosilj transparente Z napisi kot «Cast regentu, zvestemu zavezniški stvari« in «2ivel princ patriot«. Na čelu sprevoda je šel bivši socialistični ministrski predsednik Paul Henri Spaak, voditelj liberalcev Roger pjotz, predsednik socialistične stranke Buset, profesor bruseljske univerze Gregoife, Van Acker, Rolin, bivša liberalna ministra Buisseret in Rey itd.. Množica V špalirju je ploskala zlasti delegacijam bivših političnih preganjancev. Zvečer pa je okrog 100 tisoč demonstrantov na ves glas zahtevalo odstop kralja Leopolda, medtem ko je socialistični vo- ditelj Spaak izjavil, da predstavlja današnja protileopol-dovska demonstracija «slove-sen opomin tistim, ki hočejo v Belgijo zopet pripeljati kralja«. Plžven sprejel nalogo da sestavi novo francosko vlado Renč Pleven, voditelj stranke Demokratične in socialistične zveze, ki šteje 14 poslancev, Se je odločil, da »prejme nalo, go za sestavo nove vlade. Par. laroent se bo z glasovanjem izrazil o njegovi investituri prihodnji torek. hiocmn, nevihte... Medtem ko poročajo iz Dalije o novih žrtvah vročine, pa javljajo iz Franclje, da so bile V različnih predelih Francije silne nevihte, ki so povzročile strašno škodo, ki jo cenijo na čez 17 milijard frankov. Škoda je nastala zlasti v vinogradih in na žitnih poljih. vendar pa da nasprotnik še ved no teži proti jugu in zbira čete za novo ofenzivo. 40 do 50 tankov in težko artiljerijo so zaznamovali severno od Piongtaeka. Druge kolone pa se iz Kunjangiana usmerjajo proti Ansongu. Prav tako priznava poročilo, da napredujejo oddelki ljudske vojske in tanki čez reko Anson in dalje proti SongVčnu. Razbiti mostovi in narastle reke so resna ovira oklopnim silam ljudske vojske. Severnokorejsae čete so opazili tudi v bližini Vonjuja. Stalno koncentriranje severno-ko-rejskih čet na tem sektorju kaže, da se pripravlja odkolje-valni manever, katerega cilj bi bil presekati glavno prometno zvezo med severom in jugom, verjetno v pokrajini Tajeon. Prav tako se zbirajo oddelki ljudske vojske na vzhodni obali. Koncentracija čet in tankov na tem odseku, kjer vlada že od začetka operacij sorazmerno zatišje kaže, da se pripravlja ofenziva proti Fusanu. Morda pa se pripravlja tudi ob-koljevalfii manever ob boku glavnega sektorja operacij, da bi presekali važno cestno križišče Taegu. Letalstvo je ves dan napada-1° železniške proge in mostove. Cilji so bilj zadeti, vendar pa ni znana škoda. Lovska letala so napadla sovražne tanke in vozila. Pomorske edinice so aktivno nadaljevale z operacijami proti izkrcanim severnokorejskim silam na južno-vzhed. ni obali. Nadaljuje se brez ovire prevoz vojnega materiala na Južno Korejo. Glavni stan ameriških sil na Koreji poroča, da je tja prispel ameriški generalmajor Emmet Odohnel. Imenovan je bil za poveljnika ameriških bombnikov na Daljnem vzhodu. Omenjeni general, ki je novembra 1&44. vodil prvi napad letečih trdnjav na Tokio, je dobil nalog, naj vodi operacije treh skupin letečih veletrdnjav na korejskem bojišču. Vesti v japonskem tisku govore o tajinstvenem koncentriranju japonskih vojnih ladij vzdolž vzhodne obale otoka Hokkaido, ki je najsevernejši japonski otok. japonski ribiči so predvsem o-pazili motorne torpedovke in podmornice in Vsaj dvakrat neko lahko križarko. Nekatere japonske ribiške čolne so po časopisnih vesteh ustavile sovjetske vojne ladje. I ŽENEVA, 8. — Delegat mednarodnega Rdečega križa Bieri je prispel v Južno Korejo, kjer ga je sprejel predsednik južnokorejske republike. Mednarodni odbor RK je v Severno Korejo odposlal De Reyniera. V odgovor na dogodke v Splitu so leta 1930 sklicali «ja. sci di combattimento« protest, no zborovanje na Trgu slinita«, ki se je vršilo na cesti pred oboki občinske hiše. Kljub te. mu, da se je vršilo na promet, ni žili, ni bil0 niti 1000 ljudi. MAC ARTHUR POVEČAL POLICIJO proti korejskim, kitajskim in japonskim demokratom Agrarna reforma na osvobojenem področju - Izjave Johna F. Dullesa WASHINGTOn, 8. — Predsednik Truman je danes imenoval ger.crala Mar -'njmrja za vrhovnega poveljnika vseh oboroženih sil, ki se borijo na Koreji na podlagi resolucije Varnostnega sveta. General Mac Arthur je predsedniku japonske vlade ministru Jošidi dovolil, da lahko poveča sile japonske policije, da bi ohranila varnost in red in nadzorovala japonsko obalo ter tako preprečila nezakonito preseljevanje in tihotapstvo. V pismu, ki ga je Mac Arthur poslal jogidi, je omenjeno, da bo japonska vlada lahko ustanovila Policijsko rezervo 75 tisoč mož in povečala japonsko pomorsko policijo za 8000 mož. Do sedaj je skupna moč japonske policij* znašala 125 tisoč mož, vključno 30 tisoč pripadnikov državne policije jn poljskih čuvajev, Mac Arthurjev ukrep, aa se poveča število japonske policije ima le ta namen, da postavi pod nadzorstvo 600 tisoč Korejcev na Japonskem, katerih velika večina je na strani LR Koreje, dalje Japonske, kitajske ih ruske demokrate. Ker je prišel ta ukaz prav sedaj, ko prevažajo ameriške čete z japonskih otokov na Korejo, menilo, da bo japonska policija nekakšno nadomestilo 2a ameriške čete na Japonskem. Vendar pa jc s tem ugodeno tudi Jošidovi Vladi, ki je večkrat vztrajala pri Mac Arthuru, da bi ji dovolil povečanje policijskih sil. Ne da bi čakala, je vlada že začela Izvajati ukrepe za povečanje policijskih sil. Mobilizacija novih policistov bo končana v treh mesecih. Pomorska policija bo sedaj imela na razpolago 800 čolnov namesto dosedanjih 300. Suhozem-ska policija in pomorska bosta o-boroženi s samokresi in drugim orožjem. Agencija «Kiodo» pravi, da bo to «drugo orožje« težko orožje. Vlada LR Koreje Izdala odredbo o agrarni reformi v.osvobojenih krajih. Ta določa: 1. Zaplembo zemljišč ameriških in korejskih kapitalistov ter razdelitev teh med kmete, 2. Črtanje vseh kmečkih dolgov. 3. Vsi korejski kmetje se razreši, jo plačevanja taks za zemljišča, ki jih sami obdelnjei0- V govoru, ki la Je John Foster Dulles imel na univerzi Colgate Španski republikanci obsojalo žaljivo kampanjo voditeljev španske RP NEW YORK, 8. — Številni znani španski republikanci, ki prebivajo sedaj v Mehiki, so Izdali včeraj razglas na Spance, v katerem ostro protestirajo proti žaljivi kampanji voditeljev španske komunistične partije proti bivšim jugoslovanskim prostovoljcem, ki so se borili proti fašizmu v Španiji v mednarodnih brigadah. Razglas so med drugim podpisali bivši minister v španski republikanski vladi ter bivši član CKJCP Španije Gesu Hernandes, generalni sekretar Zveze španskih delavcev Jose Vega in general republikanske vojske Jose Mlaja. BEOORAD, 8, — Prezidij ljudske skupščine in vlada LR Srbije sta priredila včeraj zvečer ob priliki obletnice partizanske vstaje v Srbiji sprejem, ki so se ga med drugimi udeležili podpredsednik je omenil, med drugim da so sedanji odnosi ZDA in SZ v takem položaju, ki jn lahko prinesel bodisi velik polomi ali pa to, da se mir postav! na trdnejše osnove. Dulles je omenil, da je v sedanjem položaju mogoče, da ZDA posvetijo večji del svoje proizvajalne sposobnosti oboroževanju. Na koncu je zahteval, da članice OZN podprejo sklepe Varnostnega sveta, da utrdijo Vojaško o-brambo v bližini področja, ki je pod sovjetskim nadzorstvom in pa pozval kolonialne sile, naj se ne uprejo neodvisnosti azijskih narodov. Agencija «Excange Telegraph« poroča, da je avstralski sindikat trgovinske mornarice sklenil prepovedati svojim članom, da zagotovijo prevoz vojnega materiala na Korejo. Ta sklep bo proučil general Attorney, ki bo določil, ali je ta korak avstralskega sindikata izdaja ali pa enostavno krši nekatere člene kazenskega zakonika. WASHINGTON, 8. — Voj-ska in mornarica ZDA sta danes pozvala rezerviste obeh rodov oboroženih sil, naj ponovno stopijo v službo in naj podpišejo, da bodo vsaj eno leto Že ne več v primeru potrebe služili v vojski ali pa v mornarici. Vojska je sporočila, da bo v kratkem objavila pro- gram za prijave določenega števila rezervnih častnikov. Prav tako so pozvali rezervne vojaške zdravnike naj se prijavijo. Truman rekviriral železniške proge v ZDA WASHINGTON, 8. Pred. sednik Truman je danes zrpo. vedal rekvirlranje železniške proge Chicago-Rock Island-and Pacific. Na tej progi namreč stavkajo kretničarji že od 20 junija. Truman je zapovedal vojski, naj opravlja službo na tej progi in izjavil, da je odre-dil ta ukrep zaradi državne obrambe. V četrtek je Truman estro kritiziral železničarje, štirih železniških družb Middle Westa, ki so prav tako stavkali. .Železničarji teh družb so se medtem spet vrnili na delo, medtem ko kretničarji Rock Islanda še naprej stavkajo. Železničarji stavkajo, ker hočejo 40-urni delovni tednik z istimi prejemki kot za 48 urni delav. ni tednik. Potem ko ie sindikat želežni-ških kretničarjev zvedel za Trumanov ukrep, je izjavil. Ja ne bo zapovedal konca stavke. 5IC VOVI II A v zadnji noti vlade SZ glede tržaškega vprašanja MOSKVA, 8. —• Sovjetsko zu-nanjg ministrstvo je danes poslalo poslaništvom ZDA, Velike Britanije in Francije v Mo. skvi odgovor na note, ki so jih vlade zapadnih treh velesil poslale 15. junija sovjetski vladi glede tržaškega vprašanja. Kot je znano, je 30. aprila sovjetska vlada poslala zapadnim trem velesilam noto, v kateri zahteba, da se pristopi k rešitvi tržaškega vprašanja ter da se imenuje guverner. Na to noto so.zapadne velesile odgovorile vsaka s svojo noto, ki so jo izročile sovjetskemu zunanjemu ministrstvu 15. junija. Kot je znano, so bile vse te tri note skoraj popolnoma enake. Zapadne velesile so v svojih notah poudarile, da vztrajajo še nadalje pri tristranski izjavi iz 30. marca 1948, istočasno pa so popolnoma nedosledno trdile, da so za neposredna pogajanja med Jugo-slavijo in Italijo. zvezne vlade Blagoje Neškovič, ministri zvezne vlade, člani pre-zidija ljudske skupščine Jugoslavije, predstdrtlk srbske vlade Peter Stambolič s člani vlade, šef generalnega štapa jugoslovanske armpde Koča Popovič, patriarh Vikentije Prodanov ter druge o-setonosti iz političnega in kulturnega življenja. Sprejema so se udeležili tudi nekateri udarniki, raclonalizatdrji ter najboljši ak- j tivistl Ljudske fronte v Beogradu. I Na vprašanje o nekaterih in-! formacijah, ki jih je objavil vče- [ raj grški tisk, je predstavnik u-1 ško državno tajništvo je obja-rada za Informacije v B^gradu l vilo, da je poslaništvo ZDA danes zvečer objavil, d« datum j v Pragi izročilo zunanjemu mi-povratka jugoslovanskega posla | nistl.,tVu CSR noto, v kateri \ ?r,č'J n^?Vi> °b,ozke češkega tiska, Zdi se, da je sovjetska vlada v noti, ki jo je danes izročila predstavnikom zapadnih velesil. ponovno potrdila, da na-čeln0 vztraja na stališču. ki ga )e zavzela v svoji noti iz 30. aprila. Koloradski hrošč v diplomatskih notah \VABHlNGTON, 8, — Amerl- poslaniku je bil odložen na poznejši čas. tiska, imajo ZDA kako zvezo z razširjanjem koloradskega hrošča po češkoslovaškem ozemlju. Predstavnik državnega tajništva je dejal, da sicer ni bilo nikakega formalnega protesta s strant CSR, temveč da so ZDA poslale to noto zgolj kot odgovor na napade v tisku. Nota pravi, da predstavlja koloradski hrošč notranji problem v CSR in se kot tak ne tiče a-meriškega poslaništva, čeprav ameriško poslaništvo izraža svoje obžalovanje zaradi nastale škode. V kolikor pa So v CSR skušali spraviti ZDA v zvezo z navzočnostjo koloradskega hrošča v Češkoslovaški, pa mora poslaništvo ZDA taka sumničenja in trditve odločno zavrniti. Nota se zaključuje z beseuami: «Poslaništvo dvomi, da bi mogel koloradski hrošč tudi v fazi. ko je najbolj požrešen, globoko nagristi vlak na prijateljstva, ki družijo češkoslovaški in ameriški narod. Na seji ministrskega sveta je češkoslovaški minister poljedelstva Duris izjavil, da je vlada sklenila z Vzhodno Nemčijo sporazum za skupno borbo protf'koloradskemu hrošču in drugim kmetijstvu škodljivim insektom, «ki jih ameriška letala mečejo na ozanlje nemške demokratične republike«. Agencija DPA namreč javlja, da sta včeraj med 18. in 20. uro dve ameriški letali zmetali na okrožje Weissensee (Turin-gija) veliko količino koloradskega hrošča. S takojšnjim nastopam je bilo mogoče uničiti nič manj kot 60 tisoč insektov. Duša tega gibanja je bil Fran. cesco Giunta, poznejši tajnik fašistične stranke in minister italijanske vlade. V revni, obledeli temnozeleni obleki je stopil na rob tedaj tam nahajajočega se vodnjaka in brezobzirno bruhal ves šomnistič-ni strup proti jugoslovanskim narodom. Med Giuntovim hujska, škim govorom so se i> razd lji kakih 6 m slišali vzkliki eda-ghe al Croato«! Kaj je neki bilo? Ob obokih mestne hiše je stal južni Italijan, kuhar restavracije «Bonavia«. Govoril je v svojem narečju, katerega je nahujskana tolpa smatrala za hrvatski jezik. Navalili so na to žrtev ter ga z nošem tako težko raniti, da je podlegel ranam. Pozneje so ga fašisti proglasili za narodnega mučenika, žrtev. «zločinskih» Slovencev. Pisec teh vrstic je stal ves čas med kipoma «Anč. ke in Marjančken ter tako Iz neposredne bližine opazoval vso to tragedijo. Po končanem govoru Giunte je nekaj zborovalcev zdrvelo v VI. Cassa di Risparmio, ker se je med Omenjeno ulico in VI. Roma nahajala jugoslovanske delegacija. Tu so splezalt na balkčn, sneli zastavo fn jo raztrgali. Po tem «)unaškem» dejanju so se zapodili proti «Narodnemu domu «Balkan», pred katerim se je raztezal obširen trg do današnje palače 1NPS in Pa stara avstrijska vojašnica tržaškega 97. pešpolka. To je bila tako imenovana ((Piazza Cas-rma». Le ma.la skupina Glunlovih band je ostala pred poslopjem. Ostali so se zaleteli v Narodni dom. Iz poslopja nasprotne vojašnice je pridrvelo nekaj podivjanih podčastnikov, ki so v bližini V bizantinskem slogu Zidanega vodnjaka, ki je stal na trgu, na slepo ;trelja'i P oti prcč-lju Narodnega doma, kier je bil glavni vhod v pritlično dvorano, v I. nadstropje v «Slavljansko čitalnico« in «Tr. žaško posojilnico in hranilni, co». Iz prostorov aSlavljanske čitalnice« so zločinci z balkona metali na trg pohištvo. Kmalu nato sem opazil na desni sira. ni hotela v restavraciji prvi plamen. Istočasno je na drugi strpni v Ul. Gala*ti, kier je bil vhod za zasebne stranke, ki so sto.novale v. poslopju, tudi izbruhnil požar. Dalje je zajel požar tudi prostore hotela cBalkan« z vhodom iz Ul, Geppa. Gasilcem, ki so bili takoj na mestu, so tolpe napelja. ne cevi prerezale. Varnostnih organov ni bilo seveda nikjer. Iz neznatne peščice požigal, cev je nastajala vedno večja množica opazovalcev, polnih karakterističnega latinskega faz natizma. Ljudem, ki so stanovali v. poslopju, je bil izhod onemogočen. Videl sem, kako je mlaz da ženska na • oknu II. nadstropja klečala in s sklenjeni! mi rokami obupno prosila za rešitev.■ Nad njo so raz oken sob, okupiranih od italijanskih oficirjev plapolale trikolore. Druhal je primorala gas lce, da so te rešili, medtem ko so tolkli po njihovih rokah, ko so razpeli rešilno platno, da nesrečnemu bitju omogočijo skok. Mene, ki sem gasilcem pomagal držati rjuho, so s tako močjo udarili, da *o roke brez moči odrevenele. Nato se je omenjena ženska vrgla na ka-menita tla, kjer je negibno obležala. Ob sončnem zatonu se je nabrala še velika množica ljudi, ki se je glasno radovala ob pogledu na ogenj, ki je uničeval Živa telesa. Dozdevalo se mi je, da sem v džungli z divjaki, ki se radujejo okrog ognja, nad svojimi žrtvami. Nekoliko oddaljena je sloven. ska raja z zagrenjenim srcem in s solzami v očeh opazovala, kako so v malem času unič li žarišče njene kukure, ponos slovenskega tržaškega živi a. V plamenih in d mu so p «Trža. ški posojilnici« zgin-ali težko prisluieni prihranki slovenskih služkinj in slovenskega delov, nega človeka. Ta dan je bil pričetek vzpo. na požigalca F. Giunte. . Pozn-je se je pisec teh vrstic v ječi srečal s fašistom, ki se je pritoževal nad nehv težnostjo svojih gospodarjev, češ: ((Sedaj me zapirajo, bil sem jim pa dober tedaj, ko so me jz videmske vojašnice s kolegi podčastniki pozvali na požig ((Balkana«. Tudi moji znanci, ki so bili zapos'eri v smod-nišnici med Ajdcvšč^o in Logom so mi porezali, da so prišli fašisti Iz Trsta nekaj dni vred opisanim dogodkom v. smodnišnico po municijo. Očividec Mednarodni Srobrn pokal za igralca. ki bo zabil največ golov RIO DE JANEIRO, 8. — Tekmo za svetovno prvenstvo v nogometu med Španijo in Ura-gvajem v San Paolu bo sodil sodnik Griffitts, stranska sodnika pa bosta Italijan Dattilo in . Jugoslovan Leo Lemešič. Tekmo med Švedsko in Brazilijo v Riu pa bo sodil Anglež Ellis, stranska sodnika pa bosta Francoz in Američan. Predsednik Mehike Miguel Aleman je poklonil srebrn pokal, ki tehta 45 kg za tistega igralca, ki bo med tekmami za svetovno nogometno prvenstvo dosegel največ golov. Tržaški kolesarji na dirki, po Avstriji TRST, 8. — Vodstvo Tržaškega kolesarskega kluba Je sporočilo, da se bodo kolesarske dirke po Avstriji, ki se bo pričela 22. jiulija, udeležili tudi kolesarji Nemorino Sclauzero, Boris Colja, Renato Fontanot in Milan Čok; kot rezervi bosta odpotovala tudi Karel Kuret (Coretti) in Valter Rinaldi. Košarkarji iz FLRJ na turniriju v Argentini BUENOS AIRES, 8. — Mednarodni košarkarski turnir se bo pričej v argentinski prestolnici 22. oktobra. Doslej 50 s6 prijavile naslednje države: ZDA, Italija, Jugoslavija. Francija, Španija, Urugvaj, Cila, Brazilija, Kuba in Peru. Tekmovanje bo trajalo II dni, in sicer prvih, šest za izločilne in ostali dnevi za finalne tekme. lurnir v Wimbledonu se je končal WIMB!.EDON, 8. — V finalu moških dvojic sta Avstralca Bromwich in Quist premagala druga dva Avstralca Browna ifl Sidwella s 7:5, 3:6. 6:3, 3:6 in 6:2. V fmalu mešanih dvojic pa sta Eturgess (Južna Afrika) in L. Brough (ZDA) premagala G- Browna (Avstralija) in P. Tbddcvo (ZDA) z 11:9, 1:6 in 6:4. « « * ZAGREB, 8. — Zagrebški «Dinamo» je danes premagal svoje nasprotnike z Dunaja v tekmi v hockeyu na travi z 2:1, Razprava proti družini Marsič, Vardabassu, Babosevi in Kermacu Kdor se zmoti ob prvi gumbnici, ne more suknje prav zapeti PROTISLOVJA V PRIČANJU TOŽNIKOV Coslovieha EUja in Ottaviana Passera Kadar koli pobožni katoliški «Giornale di Trieste« odpre usta, dg spregovori besedo slovenski šoli, se prav gotovo zlaže. Ko je ta lažnivi kljukec V letošnjem marcu objavil dva strupena članka na račun slovenske šole, y njiju mrgolelo laži kot v ciganovi srajci uši. Naš dnevnik je tedaj napisal nekaj člankov, s kateri-pii je razkrinkal vsaj najbolj gorostasno bedastoče; zg vse drobne laži ni bilo ne časa in ne prostora. Tako ni takrat naš Ust niti reagiral na trditev v članku z dne 12. marca, da je italijanska šola na Opčinah vsa leta po vojni živela «in una situazione quanto mai dif-ficile«. Sedaj ob sklepu šolskega leta je ob šolski razstavi objavil «Giornale di Trieste« članek «Maturita della scuola italiana di Opicina«, Y katerem pravi med drugim: «La scuola italiana aveva avuto una dilficiie ripresa nel dopoguerra a Villa Opicina. L’atmoslera di terrore del 1945 e la sottile opera d-i coartazio-ne compiuta da slavo-comu-nisti anche negli anni succes-sivi aveva fatto si che la scuola slovena raecogliesse la pre-ponderanza degli alunni, e anche figli di famiglie prettamen-te italiane...# To jezuitsko zavijanje, ki se ponavlja, nas sili, da spregovorimo nekaj več o openski slovenski jn italijanski šoli in o «terorju» in «pritisku», kakršnemu je bila podvržena italijanska šola na Opčinah po zmagi nad nacifašizrnojn. Iz razvoja resničnih dogodkov se šele spozna podlost ljudi, ki so članek pisali, ga naročili ali vsaj poskrbel; zanj podatke. Ko je prosvetni odsek Mestnega osvobodilnega sveta v maju 1945 poskrbel, da so v zgornji okolici začele šole poslovati še za nekaj tednov šolskega leta 1944-45, je referent za italijansko šolstvo pri MOS-u pozval didaktičnega ravnatelja Ferrettija, naj gre na Opčine in naj poskrbi, da bo začela poslovati tudi italijanska šola. Toda gospod Ferretti, veliki junak, ni imel poguma oditi na Opčine. Gotovo je bila nemirna njegova fašistična vest Zato je prosvetni odsek MOS-a Pozval italijanskega učitelja Počitnice so tu... Dijaki so se oddahnili. V počitnicah si bodo nabrali novih sil za nove napore pri učenju v novem šolskem letu. »Dijaška matica« tudi misli kako bo še pomagala slovenskemu dijaštvu. Razpisala je vlaganje prošenj za sprejem v dijaški dom in za podpore. Razpisala je počitniške tečaje za dijake s ponavljalnimi izpiti. •Dijaška matica« ni pozabila na naše dijaštvo. Komur je mar čim lepši razvoj naše učeče se mladine naj ne pozabi «Dijaške matice«. Po. stane naj član »Dijaške matice« in ob vsaki priliki naj prispeva v njen podporni sklad. Paolija na Opčinah, naj on ukrene vse potrebno, da se ob. novi pouk na openski italijanski šoli, kar je Paoli tudi storil, tako da je v resnici bila openska prva italijanska šola v tržaški občini, ki je obnovila pouk. Sole v mestu niso mogle pričeti z delom, ker so bile šolske stavbe domala vse zasedene IV’ vojaštvu, vendar je komanda JA kazala dovolj smisla za vprašanje postopne, vendar nagla izpraznitve šolskih stavb in je zadevno posredovanje prosvetnega odseka MOS-a naletelo na polno razumevanje. Taka je torej bila »1’atnio* slera di terrore«, ki je omogočila. da je italijanska šola na Opčinah, kljub odpovedi bojazljivega Ferrettija prva odprla ciuri svojim učencem. Da je bilo teh manj kot učencev na slovenski šoli, jP povsem razumljivo, saj so Opčine slovenska v°s in tudi v najhujšem fašističnem obdobju so ostali italijanski priseljenci v manjšini. Seved;, je takoj p0 osvoboditvi odJlo z Opčin tudi nekaj italijanskih družin; nekatere so Se odselile za stalno, drugi pa. po zajčevstvu ali nemirni fašistični vesti enaki Ferrettiju, so smatrali, da je opreznejše, če se vsaj začasno umaknejo v zavetje mestnih ulic, da bj le ne padlo Opencem v glavo, da bi od njih terjali obračun za njihovo pre-vneto službo dureju, ki so jo prav neusmiljeno čutili domačini na svojih plečih. Kasneje, ko je minil strah, ko so Sp čutili v senci pol ducata najrazličnejših policij varnejši, so zopet prilezli na Opčine, da in celo junaški Ferretti je prevzel zonct svojo funkcijo didaktičnega ravnatelja. «Giornale di Trieste« pravi: «e la sottile opera di coarta-zione compiuta dagli slavo-co-munistj anche negli anni sue-cessivi aveva fatto sl che la scuola slovena raecogliesse la preponderanza degli alunni...« Ne bomo dolgo dokazovali, kakšno je bjl0 ((omejevanje« in »nasilje« nad italijansko šolo. Zadostuje, da citiramo dokument, ki se sicer nanaša na ustanovitev italijanske osnovne šole v Sv. Križu, toda je značilen za pravilno stališče, ki ga je zavzemalo vedno naše demokratično ljudstvo do vprašanja šolstva (kot v Križu tako na Opčinah in vsepovsod), kakor tudi razgaljg moralno kvaliteto didaktičnega ravnatelja Ferrettija, ki je na tem dokumentu svojeročno podpisan. V rokah imamo eno jzmed Ferretti. ievih pisem, ki iih je 11. januarja pisal nekaterim italijan-skitn družinam v Sv. Križu. Pismo se glasi: »Si porta a conoscenza della S. V. che per niziativa delTAutorjta Scola-stica e per la collabnraziane delVUAIS sara fra breve ria-perta la scuola elementare italiana di S. Croce... Poiche i loro figli figurano nell'elenco (trasmessoci dal-1'UAIS) di cjuegli scolari che vi potrebbero essere iseritti...« Taka je torej resnica o ((sottile opera di coartazione«. Kakor je trditev o pritisku nesramno obrekovanje, tako tudi ne drži trditev «Giornale di Trieste«, da so v slovensko šolo zahajali otroci, «fmli di fajniglie prettamente italiane«. Naj le pride lažnivi kljukec z imeni na oan z umeni učencev popolnoma italijanskih staršev, ki bj obiskovali slovensko šolo na Opčinah, in zaradi pritiska. Kljub očitni pomoči šolskih oblasti -,e gospodom pri «Giornale di Trieste« ne bo posrečilo to svojo trditev dokazati. Seveda bodo navedli tri štiri italijanske priimke otrok in iz mešanih zakonov, ki jih »Giomale« pač ne more šteti med ((famiglie prettamente italiane«. Takih mešancev je zares še sedaj nekaj na slovenski šoli, »e več pa na italijanski. Menda ne bo »Gior-nale« trdil. da so učenci italijanske šole, katerih matere se pišejo Maruš. Vremec. Lovrenčič. Sosič, Hrovatin, Daneu in Skrlavaj iz družin «Dretta-mente italiane«. Ker v slovensko Šolo niso nikoli zahajali italijanski otroci, *e tudi iz te šole niso mogli »vrniti« na Italijansko, kot bi hotel svojim naivnim in enostransko informiranim čitate-ljem natvesti pobožni «Gior-nale«. Da se to ni zgodilo, kaže tudi statistika slovenske šole. Kajti v letu 1945-4R, torej tedaj. ko bj po «GiornaIovem» pisanju moral biti «slavo-ko-munistični« pritisk najhujši, je bilo na slovenski šoli. 219 učencev. medtem ko jih je bilo v preteklem šolskem letu 1949-50 celo 226. »Giomale«, ki navaja 28. junija *a preteklo šolsko leto 184 učencev na ilaliianski osnovni šoli (isti list 12. apri-a navaja 200 učencev. »Le Ul-time notizie« 28. junija pa celo 245 učencev) trdi, da je od prejšnjega šolskega leta. t. j. od 1948-49, narastlo število učencev kar za šestdeset. Toda ta porast ni bil dosežen na račun slovenske šole. Pribiti moramo dejstvo, da so Openci zavedni In da openske mladine ne bodo vzgajali razni Ferrettiji v janičarje. S slovenske šolP sta prestopila y italijansko med predlanskim in ravnokar zaključenim šolskim letom le dve učenki, in sicer ena deklica iz mešanega zakona, druga pa -Slovenka. Toda od kod tako velik porast, bo vsakdo radoveden. Zgodovina se ponavlja. Kakor je morala predfašistična Italija naseliti železničarje in druge svoje ljudi, da je lahko leta 1919-20 sploh ustanovila italijansko šolo na slovenskih Opčinah; tako mislijo vsi oni' ovinistični krogi, ki hočejo ponovno utrjevati »le porte orien-tali«. da bodo vrnili italijanski šolj na Opčinah nekdanjo raznarodovalno funkcijo, če jo bodo utrdili z novimi prišleki. Te nove učence rekrutirajo iz »esulskih« družin, ki se naseljujejo neprestano na Opčinah, in iz Dečjega mesta (Citta dei ragazzi), ki so ga ustanovili ne le za to, da zbirajo v njem zapuščeno deco, nego tudi za to« da bo vršil ta zavod razna rodovalno akcijo. Navedem naj samo primer učenca Može-niča, ki je kot sirota sicer dobil zavetje v «Dečjem mestu«, a mora zato obiskovati italijansko šolo. Ta zavod' naj bi torej vzgajal nove janičarje za pohod obnovljenega italijanske, ga imperializma proti vzhodu.-Taka je resnica o italijanski !n slovenski šolj na Opčinah. Domače prebivalstvo to resnico dobro pozna in bo ostalo zvesto samo sebi: Onenci bodo tudi v bodoče pošiljali svoje otroke v slovensko šolo; prišleki bodo sicer »utrjevali« «ita-lijanstvo« Opčin, toda nezako-reninjene v našo trdo kraško grudo jih bo odnesel najmanjši piš. Zastopnik zasebne stranke odv. Giannini se je med razpravo obrnil proti obtožencem z grobim besednim izpadom, da so grdobe (brutti) Drugi dan razprave proti osmim osebam, obtoženim, da so 16. julija 1945 ubile Coslo-vicha Lorenza, se je včeraj ob 9 dopoldne nadaljeval z zaslišanjem prve priče Coslovieha Elija, ki je svoje pričevanje pričel s potrditvijo, da ve, da se je njegov oče Lorenzo z Ba-bosevo pogajal za nakup neke njene hiše s parcelo. Njegov u-biti oče, svak Ottaviano Pas-sero, Baboseva in on, so se po njegovem pripovedovanju 16. julija 1945. leta napotili proti Kolonkovcu, pri Sv. Ani pa je vori točno, če je bil Dionizij ali ne, se je Elio pričel zapletati, pokazal na Dionizijevega brata Albina, zatrjujoč, da je bil on in ne Dionizij. To priči-no zapletanje in odpletanje je med poslušalstvom v dvorani vzbudilo logično zgražanje in komentiranje, zaradi česar je javni tožilec zeht val cd pred sednika, naj da izprazniti dvorano, kar so policisti tudi izvršili. Pričevanje Elija je trajalo še kakšnih 10 minut ter se je končalo z njegovim zanikanjem, da bi med vojno sode- Žepar v gostilni V gostilno na vogalu Ul. F Filzt-Torrebianca je prišel hi čašo osvežujočega piva tud Oskar llinčič iz Ul. Mazzini 32 Da pa je vstopil v g sti no, g je zelo drago stalo, saj mu j neznani dolgop stnež izmaknil denarnim, v kateri je imel 12.000 lir. Odhod otrok v počitniške kolonije v Slovenijo Obveščamo starše, da odpotujejo otroci v počitniške kolonije v Slovenijo po sledečem razporedu: 1. V KRANJ, LESCE IN PTUJ V PONEDELJEK 10. JULIJA ZJUTRAJ Z GLAVNE POSTAJE OB 5,05. Otroci naj se zberejo pred postajo ob »Silosu«, in sicer za vsako kolonijo ločeno. NA MESTU NAJ BODO NAJPOZNEJE OB 4. URI ZJUTRAJ. Apeliramo na starše in spremljevalce otrok, da se zaradi reda in hitrejše razporeditve otrok strogo ravnajo po navodilih rediteljev. 2. OTROCI, KI SO DOLOČENI ZA KOLONIJE VIC (DIJAŠKA KOLONIJA) IN ZGORNJO SISKO naj se zberejo v sredo 12. t. m. ob 4. uri zjutraj na istem mestu. Odhod z glavne postaje ob 5,05. OPOZARJAMO STAfiSE, DA MORAJO PRINESTI VSI OTROCI S SEBOJ VABILA. BREZ VABIL NE BO NIHČE SMEL VSTOPITI V VLAK. Otroci, ki vstopijo na vmesnih postajah na vlak, naj si kupijo vozne listke do državne meje. ODBOR ZA POČITNIŠKE KOLONIJE Baboseva odšla nazaj v Trst, rekoč da ima še neke opravke, da pa naj jo počakajo pod nekim drevesom na griču Casti-glione, kakor so tudi res storili. Med čakanjem Baboseve, ki je trajalo več ur, so v razdalji kakšnih 400 do 500 metrov videli neka dva mlada človeka, moškega in žensko, ki sta se držala pod roko in o katerih so mislili, da sta dva zaljubljenca. Ker Baboseve le ni bilo, so se po skoraj 5. urah čakanja zopet napotili proti mestu. On in Ottaviano sta šla naprej Lorenzo Coslovich pa okoli 10 do 20 metrov za njima. Ko so prehodili 300 metrov, sta on in njegov svak zaslišala, kako je neki mladi moški, prav oni, o katerem so vse popoldne mislili, da je na sprehodu s svojo zaročenko, zavpil «roke kvišku«, kar je Lorenzo res storil. Ko sta se obrnila, sta videla, kako je njegovega očeta obkolilo od 5 do 6 oseb, onadva pa sta pričela bežati. Med begom sta srečala Babo-sevo, ki je šla v smeri skupi ne in baje vpila; naj streljajo tudi na njega in Ottaviana, kar da sta namišljena zaljubljenca v resnici storila. Predsednik sodišča je nato vprašal pričo Elia Coslovieha, če koga izmed obtožencev pozna kot napadalca. Elio je pokazal na Dionizija Marsiča, rekoč, da misli, da je bil takrat bolj suh, vendar, da je on. Na vprašanje obrambe, naj odgo- loval pri fašističnih čistkah v Istri. Sladil je kratek odmor, nakar je predsednik zepet dovolil poslušalcem dostop v dvorano; pričati je pričel Ottaviano Passero, katerega pričevanje je bilo še bolj negotovo od njegovega svaka Elija Coslovi-cha, s katerega pripovedanjem je tudi večkrat prišel v kontradikcije. Prva kontradikcija med njim in Elijem je prišla do izraza na točki, ko sta med begom srečala Babosevo. Medtem ko je Elio malo prej trdil, da je Baboseva vpila napadalcem naj streljalo tudi na begunca, je Ottaviano zatrjeval, da teh besed ni slišal iz Babo-sinih ust. Druga kontradikcija med njima obstaja v zatrjevanju, da sta za njima streljala oba namišljena zaljubljenca, kar je trdil Elio, medtem ko je Včeraj Ottaviano povedal drugačno verzijo, češ da so nanju streljali iz skupine. Pri tej izjavi pa je Ottaviano zapadel tudi v protislovje s svojo prejšnjo izjavo na policiji, kjer je tudi on trdil, da sta za njima tekla ter streljala oba zaljubljenca. Protislovij pa s tem še ni bilo zadosti, kar je tudi umevno, če pomislimo, da nam potek razprave že samo po dveh dneh pokazuje, na kako peščenih tleh je zgrajena vsa obtožba proti sedanjim obtožencem. Popravil je namreč tudi izjavo ki jo je prej dal na policiji, češ da je za njim in Elijem streljala tudi Miranda, Pozor pred koloradskim hroščem! '* i -H v verzijo, da tega ne more potrditi. Skratka, njegovo pričevanje je bilo tako polno protislovij, da ga je opomnil pri-sednik sodišča dr. Potrada, kako si vse to zapletanje in odpletanje razlaga. Končno je tudi on, kot prej Elio Coslovich, tajil, da bi sodeloval pri fašističnih čistkah po Istri. Prej še je Ottaviano pokazal na Albina Marsiča. češ da je bil on tisti mladenič, ki je tisto popoldne igral vlogo zaljuo-ljenea, branilec odvetnik Zen-naro pa ga je vprašal, koliko las je imela takrat oseba, katero je sedaj prepoznal za Albina. O.taviano je odgovoril, da je imela oseba, ki naj b. bil po njegovem Albin Marsič, takrat več las, kot pa jih ima danes. Po pričanju Elijevega brata Karia, ki ni povedal nič bis ve-nega za razpravo, je priča. Lo. russo Lu.gi, oseba, ki je 26. decembra lani vLžila na jav..o tožilstvo prijavo pioti družini Marsi.evi kot so zvrši-eljici umora Cos!ov.eha Lo enza. Lo-russe.evo pričava .je je bilo zelo zmedeno, tako ca so ga vsi kljub najbolj razlj vemu poslu šanju le s težavo razumeli. V svoje pripovedcv_nje je vpletal tudi ose~ne stvari, predvs.m to, da je leta 1946 nežna..tkam izginil njegov sin. Q dogedku samem je izjavil, da ga je izvedel od neke osebe, katera ga je prosila, naj njeg vo ime zamolči in ki jo je septembra* ali oktobra lani srečal v bližiri svoje hiše, katera je okoli 1 kilometer oddaljena od k aja, kjer stanujejo Marsičevi. Med njima se je razpletel pogovor, v katerem sta govorila tudi o najdbi Coslovichevega trupla. Z neznano osebo se je nato srečal zopet čez 3 ali 4 dni jn ob tej priliki mu je ta neznanec zaupal, da ve Furlan Josi-pina, kdo so krivci umora Co. slovicha. Obogaten s to vestjo je Lorusso nato res govoril s Furlan vo (prič. da bo v pone. deljek), ki mu je povedala, da so pri umoru sodelovali tudi člani Marsičeve družine. Po dveh mesecih je nato še enkrat govoril s Furlanovo, nakar je vložil prijavo. Med pričevanjem Lorussoja. ko je prešel iz niti razprave popolnoma na druge stvari, z katerih se je vide'a ost namigovanja na demokratične ustanove, češ da so leta 1945 in 1946 v njegovem okraju obstaj.li' trije odbori, katerih vodja je bil obb ženi Kermac, ki da so baje del_li kar so hoteli ter da celo še danes obstajajo, je odv. Giannini grobo izpadel prot obtožencem, z bes: dami polnimi mržnje in sovraš va, kot je to v njegovi navadi, rekoč, da so grdobe (brutti). Predsednik ■ dišča je nato razpravo cdgodil do pcnedclj ka ob 9 dop ldne. Vozni red nočnih tramvajev Proga 31 (Sv. Ivan — studio i pri Sv. Savi): Iz Sv. Ivana od haja tramvaj ob 0.45, 1.50, 3.05, 4.15. Z Goldonijevega trga do stadiona: ob 1.00, 2.05, 3.20, 4 30, od stadiona ob 1.25, 2.25, 3.40, 4.50: z Goldonijevega t.ga pro. ti Sv. Ivanu qb 1.35, 2.45, 4 50. Proga št. 32 (Revoltella Bar. kovlje). Prva vožnja: iz Ul. Re voltella ob 0.45 2.30, 4.15; z Goldonijevega trga do Barkovelj ob 1.00, 2.45, 4.30. Druga vežn a (Barkovlje . Ul. Ecor.omo): Iz Barkovelj ob 1.20, 3.05, 4.45; z Goldonijevega trga do Ulice Economo ob 1.35, 3.20, 5.10. Tretja vožnja (Ul. Ecom m i Ul. Revoltella): Iz Ul. Econo. mo ob 1.50, 3.45, 5.17; z Goldonijevega trga do Ul. Revoltella ob 2.05, 4.00. Vozni listki za eno yožnjo so po 30 lir, za dve vožnji 60 lir. Za eno vežnjo veljajo preg, Sv. Ivan-Goldonijev trg (ali obratno, kar velja za vse proge), Goldonijev trg-stadion pri Sv. Savi. Ulica RevolteHa-G-ol. donijev trg in Goldonijev t-g-Barkovlje. BarkovVe - Gold ni jev trg in Goldonijev trg-Ul. Economo. Ul. Economo-Goldo nijev trg in Goldonijev trg Ul. Revoltella. Kar presega omenjene proge, je treba plačati za 2 vožnji, t- j. 80 lir. Kamion se ie zaletel v stojnico Okoli 17 ie bilo, ko se je v stojnico Jakoba Vererija na vogalu Ul. Giulia zaletel neki angleški vojaški kamion, jo podrl, tako da se ie Po tleh zakotalilo razno sadje, zelenjava in sočivje. Skoda, ki jo je utrpel; lastnik stcjnice, znaša okoli 10.000 lir. KOLEDAR QiedaJli&če - 'vCusifr - 'Radio- Nedelja 9. julija Veronika, Hvalimir Sonce vzide ob 4.33. zatone ob 19.56. Dolžina dneva 15.33. Luna vzide ob 00.02, zatone ob 15.00. Jutri ponedeljek 10. julija Amalija, Felicita SEJA OBČINSKEGA ODBORA bo v sredo 11. t. m. ob 17. uri v občinski palači. DAROVI IN PRISPEVKI V znak hvaležnosti za požrtvovalnost in potrpljenje vzgojiteljice svojih otrok darujejo matere otrok prvega razreda osnovne šole v Rojanu za Dijaško matico 3.309 lir. Tov. Gregorič Katarina in Ličen Roza darujeta za Dijaško ma-ticq 3000 lir namesto cvetja na grob svoje matere. Za Dijaško matico darujejo se Milič Marija iz Sempolaja 500, Kralj Ivan iz Trebč 500, S*rekelj Dominik iz Gabrovca 590 lir. URADNE OBJAVE PREKOP GROBOV. Mestna občina sporoča, da bodo prekopali grobove kripte XXXVIII (II polje) pri Sv. Ani,, kjer ležijo posmrtni ostanki umrlih med 10. majem 1940 in 9. julijem 1940. Svojci, ki nameravajo prenesti posmrtne ostanke v drug grob, naj vložijo prošnjo do 15. julija 1.1. na upravni oddelek tehničnega občinskega _u-rada, oddelek za pokopališča, Ul. del Teatro 5-III, soba 43. Za promet zaprta cesta. K« končanih del polaganja odtočnih cevi bo zaprta za promet Ul. Set-tefontane mel hišnima številkama 137 in 149. sarc© Rossetti, Zaprt. Evcelsior 16.00: «Cas, maj in dekle«, Denis Morgan. Fenice. 16.00: «Zene brez imena«, Simone Simon. Filodrammatico. 15.00: ((Potepuh mrtvega mesta« R. Joung. Alabarda. 15.00: «Car Južnega morja«, Jean Simmons. Garibaldi. 15.00: ((Adam in Evelina« Jean Simmons. Ideale. 16.30: «Crni labod«, T. Fovver. Impero 15.00: «Teror na Črnem morju«, Joseph Cotten. Italia. 14.30: ((Družina Stoddard«, Ingrid Bergman. Viale. 15.q0: «Lagodno življenje«, M. Auer. Vittorio Veneto. 16.00: «Idealni soprog«, Paulette Goddard. Adua. Zaprt. Armcnia. 14.30: ((Zarotniki iz Ba-rovic«, Bob Hope. Azzurro. 16.30: «Zadnja boginja«, Van Johnson. Belvedere. Zaprto. »Ob morju«. Zaprt. Marconi, 16.00: «Moč puščave«. Massimo. 15.00: «Tajna gradu«, J. Simmons. Novo Cine. 14.30: Zaprto. Odeon. 14.00: »Komu zvone zvonovi«, G. Cooper, I. Bergman. Radio,- 15.00: «Tajni sel«, Vittorio Gasman. Savona. 14.00: ((Angeli umazanih lic«, James Cagney. Venezia. 16.00: ((Tragična noč« in »Robinhoodov izziv«. Vittor.a. 16.00 - Na prostem ob 20.30: «Upornica Juga«, Gene Tierney. Kino na gradu 20.00: »Hudičeva lepota«. Ljudski vrt na prostem. 20.45: »Pašniki sovraštva«. Letni kino v Ul. F. Severo. 21.00: ((Hudičevi otok«. Skcljet. 21.00: «Ne poslovi se«. Letni kino Rojan. 20.45: «Dva mornarja in dekle«. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V SREDO 12. t. m. OB 21. URI GOSTOVANJE V BOLJUNCU (NA PROSTEM), s komedijo OSTROVSKEGA ..DONOSNA SLUŽBA" DANES 9. t. m. ob 17 okrajni pevski nastop v Boljuncu Danes 9. t. m. bo v Boljuncu ob 17. uri okrajni pevski nastop, na katerem bodo sodelovali pevski zbori iz Doline, Plavi j, Lonjerja, Katinare in folklorna skupina. Nastoo bo na dvorišču Dušana Žerjala (štev. 76). Vabljeni vsi! Pionirski izlet v Sv. Nikolaj KMETJE! VEČKRAT PREGLEJTE KRCMPIKISCA, KER SE KOLORADSKI HROSC PRIBLIŽUJE IN GROZI NASADOM! LE V ASA BUDNOST VAM BO PRIHRANILA UNIČUJOČO ŠKODO Zelja pevcev pionirskega pevskega zbora Prosvetnega društva «Oton Zupančič« je bi. la že dalj časa, da bi er-krat šli skupno v kopališče Sv. Nikolaj in se tam sončili, igrali in kopali v prijetnih morskih valo. vih. Vsi Sq kopališče že poznali, če drugače ne pa vsaj po pripovedovanju. Za to ni čudno, da so svojo željo tako zelo zagovarjali jn jo končno tudi izvedli. Bilo je v torek zjutraj, ko ie nestrppo pričakovani dan nastopil. Vsi so se ob napovedani uri in polnoštevilno zbrali na pomolu, kjer se je na valovih pozibavala »naša« motoma jadrnica. Ko smo hoteUi stopiti na »na. šo» jadrnico pa je iznenada nastopila «višja» sila in hotela skaliti našim najmlajšim veselje. Proti vsem obstoječim predpisom in praksi je namreč pripadnik »najboljše in nepristranske« policije v prenapetem sovraštvu do naših slovenskih in italijanskih otrok in do ljudske oblasti v ceni B posku žal. onemogočiti ■ izlet otrok-Jasno je, da je organ policije moral na energičen protest popustiti. Ob občudovanju in ocenjevanju morja, obale in drugih pojavov v zvezi z našo vožnjo, je vožnja otrokom hitro minila in že smo pristali v Sv. Nikolaju. Z drugimi potniki iz Trsta je naša ekipa petintridesetih pionirjev z vodstvom takoj šla v kabine, da ne bi zamudila preveč časa. Morje, sonce, pesek, drevje, gugalnice in druge igre v programu so vabile otroke k hitremu ukre. nanju. Zaradi tega ni čudno, da so bili vsi v rekordnem ča su v morju, kj^r so 'e razigra II v objemu valov. Vse je bil<~ njihovo: iz morja so tekali k igram na pesku in travi, od tod zopet v morje, ki se ga niso mogli dovolj naužiti, in ta ko je bilo ves dan mnogo prijetnega «dela»,in zdrave žaba ve. Neumorni so bili vts dan. Za to ni čuda, da je bil apetit odličen in da so si ga izdatno tešili. Najtežje poglavje pa je bil odhod. Vsem je bil dan prekratek. ker se pač niso mogli ločiti od kopališča, ki nudi vsem, zlasti še otrokom, vso udob. nost in hkrati tudi varnost pri kopanju. Navdušeni so hvalili ko-pališče in izražali zadov; lj-stvo nad uspelim izletom. Ves čas vožnje ob povratku v Trst so kovali načrte za bodoča ko. panja v Sv, Nikolaju. nk Štivan je in ostane slovenska vas Naša vas je tik ob italijanski meji in na zelo prometni točki. Zato je njen popolnoma slovenski značaj trn v Reti tržaškim šovinistom in de-mekristjaoskemu predsedniku cone. Za vsako ceno hočejo izbrisati ta pristni pečat naše vasice, da bi tujcem dokazali, da je Stlvan «terra italianissima«. Začeli so kar pri meji. Dokler niso Palutanu že zrastlc peruti, je bil na obmejni deski trojezični napis, zdaj pa so slovenski napis izbrisali in sta ostala le angleški in - italijanski. Tudi slovenski napisi po hišah in zidovih bodejo v oči policijo in angloameriške vojake. Gospodarje nadlegujejo in zahtevajo od njih, da izbrišejo napise, ki so jih napisali na svojih hišah ob o-svoboditvi in ob prihodu mednarodne komisije izražajoč svoje navdušenje za osvoboditev, za n-ovo Jugoslavijo in svoj slovenski značaj. Toda motijo se gospodje pri Vojaški upravi, policiji in predsedstvu cone, če mislijo, da bodo uspeli. Tudi fašisti so tako počenjali, dosegli pa so baš nasprotne uspehe. Vsekakor pa je tako postopanje javnih organov in vojske pravo ustrahovanje in zatiranje osebne in kulturne svobode slovenskega življa na tem ozemlju ter spada v splošen okvir zatiranja našega naroda in njegovih kulturnih pravic. Is Križa Vandalsko delo vidalijevskih "zaščitnikov,, Naši napredni mladinci so pred kratkim ustanovili moštvo košarke in si uredili primerno igrišče. Pridno so se vadili skoraj vsak večer; to pa ni ugajalo domačim ko-minformistom, ki bi radi, da bi naša mladina raje zahajala le na plesišča, ponoči, kakor tatovi, so opravili »svoje delo«, izriii so drogove, steb-bre odnesli deske in koše, z eno besedo opustošili igrišče. Mislili so, da bodo na ta način uničili v mladini voljo do nadaljnjega dela. Pa so se zmotili, ti slabo pečeni »zaščitniki« kulture. Tudi naša mladina jih vedno bolj spoznava in samo miačneži ter pokvarjenci so za njihovo druščino, poštena mladina se ne pusti varati in zapeljevati, še manj pa u-strahovati. Sla bo pogumno svojo pot, gojila našo narodno kulturo ter napredovala. S. Dve nesreči v čistilnici "Aquila„ Včeraj dopoldne sta se v čistilnici «Aquila» d godili dve nesreči, katerih žrtvi sta posta la delavca Nikolaj Merlato iz Ul. Giardini 73 in Marii Tea iz Ul. Vigneti 57. Prvemu je pri delu spodrsnilo, tako da je padel po tleh ter si tako zlo-mil levo roko, zaradi česar sp bo moral zdraviti okoli 30 d i drugi pa se je ranil na desni roki, tako da bo 15 dni nespo. soben za delo. Milite in citaile Ih i mol!) hi dnptmih! ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 8. julija 1950 se je v Tr. stu rodilo 7 otrok, umrlo je 14 oseb in porrk je bilj 11. Poročili so se: ura nik Gueli Ugo in urad.-ica Celeshln Ce-sarina, pleskar N. rio Gu_l'tie. ro in trgovska pomočnica Car. let Carolina, meha lik L pore Mario m gosp di..ja Vi.novitz N_lla, delavec MiKeli Licio in trgovska pomočnica Geletti Li-oia, električar Sterni D menico in delavka Lovero Italia. egent civilne policije Ricci An. gelo in gos odinia Razza Oidi-na, uradnik Zambon Marcello (n gosoedi ’ja Vergani Giuilia, ž lezničar De Savico Pi tro i-gospod nja Naperctich Marcel la, delavec težak Lecas Luigi in gospodinja B r' a Franeesca, kuhar Tamburini Franco in frizerka P nessa Vita Marija, mehanik Albertini M rccllo in trgovska pomočnica Vatta Li-liana. Vmrli so: 82-letni Frangipani Giacomo, 58-le'n: Bssegma En-rico, 51-1' tn i D na ve Gr rgio, 68-letoi Mislei Jr.ž-f, 71-letn; Kr-čič Antonija vd- St' p ric 85 letni Gerbec Jožef, 64-1 etn' Senardi Rudolf, P8Jletna M« so Margerita vd. Sch r«na, 82-lei na Rosa Teresa vd. Busetti. 64 letni K^-nda Rudolf, 80-ietna Valen'inuzzi Pia vd. Felchero. 8 m -ce v rt-ri A1-«!«' Fr”' o, 45-letni Trampuš Karl, 47-let-na Acauini Emma. S!;!RADIO IB JD60SL. CONE TRSTA (Oddaja na srednjih valovih 212.4 m ali 1412 kc) NEDELJA 9. 7. 1950 . 7.00: Jutranja glasba; 7.15: Poročila v ital. in objava sporeda; 7.30: Napoved časa - poročila v slov. in objava sporeda; 7.45; Jutranja glasba; 8.15: Priljubljene orkestralne glasbe: 9.00: Kmetijska ura (slov.); 9.30: Kmetijska ura (ital.); 10.00: Folklorna glasba: 10.45: Oddaja za Bujščino (hrv.): 11.15: Pester solistični spored; 11.45: Našim ženam (Ob -.e.t.u Rdečega križa (slov.); 12.00: C-tnsba no željah (slov.); 12.45: Poročila v ital, in objava sporeda- 13.00: Napoved časa - poročila'v slov. in objava sporeda; 13.15: Iz Adamičeve otroške suite; 13.30: Pionirska ura: Rdeča kapici in recitacije izvajajo pionirji iz Skorklje pri Trstu (slov.); 14.00: Glasba po željah (ital.); 15.09: Zaključek. 17.00: Oddaja za podeželje (slev.): Pogovor v dialektu: Toni in Pepi — Dunja, priredba po Puškinu — Reportaža; • 18.30: Lahka glasba ; 18.45 : Poro- čila v hrvaščini; 19.00: Glasbena medigra: 19.15: Poročila v ital.; 19 30: Napoved časa - poročila v slov.; 19.45: Slovenske narodne in umetne pesmi; 20.15: Iz Griegovih skladlb; 20.45: Politični pregled (Hal.); 21.00: Iz opernega sveta; 22 00: Športni pregled (ital.); 22.10: Lahka večerna glasba; 22.30: Plesna glasba; 23.00: Začinja poročila v ital.; 23.05: Zadnja poročila v slov.; 23.10: Objava dnevnega sporeda za naslednji dan v ital. in slov.; 23.15: Večerne melodije; 23.30: Zaključek. LJUBLJANA. MARIBORin rel. postaja NOVA GORICA (Oddaja na valih 327,1; litll.i); 212.4; 202.1 in.) NEDELJA 9. 7. 1950 8.00; Jutranji pozdrav; 8.15: Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda: 8.30: Igra pihalna godba Doma JA v Ljubljani; 9.00: Kresni običaji na Slovenskem; 9.30: Igra Orkester mariborske radijske postaje; 10.00: Partizanska 11. rika; 10.40: Želeli ste — poslušajte! 12.30: Napoved časa in poročila; 12.40: Lahka glasba; 13.00: Pol ure za pionirje in cicibane; 13.30: Baletna glasba; 14.00: Oddaja za podeželje; 17.00: Glasb# za razvedrilo; 18.00: Literarna oddaja; 18.15: Robert Schumann: Klavirski koncert, O. Respighi: Brazilijanske večernice; 19.30: 19.00: Napoved časa in poročila; 19.15: Lahek glasbeni spored; 2(h00: Oddaja za zamejstvo; 20.20: Operna oddaja; 21.00: Fizkulturna poročila; 21.10: Plesna glasba; | 22.00: Prenos poročil Zvezne postaje Beograda; 22.15: Lahek nočni spored; 23.30: Poročila; 23.35: I Zaključek oddaje. i STRELSKE VAJE TRST, 7. — Edinice ameri* ške vajske v T. stu b da stre. lj Te na BAZOVIŠKEM STRE-LISCU, s karabinkami od 10. do 15. julija od 7.30 do 18.30 ure; na SESLJANSKEM STRE-LISCU s puškami 11. julija oi 8.00 do 17.00 ure in ha OFE^' SKE" STRELISCU s sam<> kresi 14. in 15. julija od 7.30 dn 17.30 Ure. ZAHVALA. Vsem, ki ste spremili našega očeta Josipa Bordona na zadnji poti, in vsem, ki ste na kakršen koli način z na®1 sočustvovali, se najiskreneje zahvaljujemo. Trst, S. 7. 1950. Žalujoči SINOVI MALI OGLASI Kupim stavbišče, okrog 50“ kv. m, lepa lega. Ponudbe tt' pravi pod ((Parcela«. ObmUe II. republiško razstavo LOKALNE INDUSTRIJE. OBRTI IN KOMUNALNE DELAVNOSTI LR’ SLOVENIJE od 22. 7. - 6. 8. t-1-Razstava bo v LJUBLJANI v drž. gimnaziji «Bežigrads. 50% popusta na železnicah-Na odhodni postaji zahtevajte obrazec K 13. Revija oblačil! Zabavni vrt! IZLETI ADRIA - EXPRESS 5. IN 6. AVGUSTA IZLET na Vrbsko jezero Prijave pri vseh potovalnih uradih do 19. JULIJA t. IZLETI «ADR’A - EXPRESS» 30. julija IZLET v Postojno Tolmin Skocijansko jamo Prijave do 15. julija. i Vpisovanja pri vseh P0*0-valnih uradih. ADRIA-EXPRESS T RtSTiCNE IZLETE N-" Dunaj organizira TEDENSKO POTOVALNI U RAD k ADRIA - SXPFgSS> Odhodi vsak ponedeljek W torek v mesecih juhi- d gust in september. IZI.ETI NA Grossglockner vsako »obOto v mesecu. Odhoci iz Trsta ob sobotah zjutraj m povratek ob nedeljah svečer. 1MLIŠČE SV. EKMAJ Vozni red motornih jadrnic izpred pomola ribarnic® OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH IZ TRSTA IZ SV NIKOLAJA 8.30, 9.30, 10.30, 12.00, 13.15, 14.30 9.30, 11.30, 17.IHI 10.00, 19.00, 20.30 21.00 OB DELAVNIKIH IZ TRSTA IZ SV. NIKOLAJA 9.00, 11.00, 14.40 10.00, 13.00, 13.45, 19.00 Cene za odrasla 100.-lir t ja in nazaj in kopališče » » otroke do 10 let 120.- lir TRST Obvestilo Dijaške matice Prošnje za sprejem v Dijaški dom v šolskem letu 1950-1951 fei prošnje za hrano in študij v Dijaškem domu, za podeli-“v šolskih potrebščin in knjig. Mpore za vožnje itd. morajo Prosilci izročiti krajevnemu odboru Dijaške matice, kjer pa ‘eša ni pa domačemu prosvetnemu društvu najkasneje do julija t. 1. Prosilci morajo Priložiti prošnji potrdilo o vi-5lni mesečnih prejemkov star-sev in prepis zadnjega šolskega spričevala. Tiskovine za Prošnje dobite pri upravi Slovenskega dijaškega doma v Trstu. Krajevni odbori Dijaške malice oziroma prosvetna društva Po morajo prošnje, opremljene ?, Predlogi in pripombami dostaviti osrednjemu odboru Dijaške matice v Trstu Ul. Buo-nnrroti. 31. Za sprejem v Dijaški dom in ra podpore Dijaške matice naj Prosijo samo tisti dijaki in dijakinje, ki so pomoči resnično j Potrebni in ki so s svojim vetjem in uspehom med šolskim letom dokazali, da so jo Vredni. Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici • LIL Silvio Pellico lfll. nadst. - Telefon 11-32 Odinv mm slonensl šol v Goric! Slovenski starši sn pokazali vse premalo zanimanja za prizadevanja naših mladih, nadarjenih risarjev Počitniški tečaji Dijaške matice Za dijake s popravnimi izpi-1 bodo priredili v Dijaškem domu med letošnjimi počitnicami Počitniške tečaje, ki bodo rajali ocj 15. avgusta do 15. SePtembra. Prijave bo sprejemala upra-Ra dijaškega doma v Trstu, Ul. , Uonarroti št. 31 do 31. julija ‘‘ Tam prejmete tudi potreb-a Pojasnila. Počitnice NA BLEDU društvo v Trstu pridi, ‘“di letos letovanje na Ble-člane in prijatelje društva ' ted. e“skih izmenah od 15. juli- ja Ker Je 15. septembra tekočeea le- vpiSanVh jv že precejšnje število vsak je priporočljivo, da tun« Pohiti s prijavo tudi za po-jso tedensko izmeno. Potr'tave sPfeJema in daje vsa U '“"a pojasnila urad ZDTV, ' Machiavelli 13-11. dnevno od 12 in od 16 - 19. elski treningi ZDTV lahkoatletska sekcija ZDTV Vabi člane športnih društev, Madince in mladinke na red-treninge, ki se vršijo vsak °^ek in četrtek od 18. ure a*ie, ter vsako nedeljo do-oldan na stadionu «Prvi aj». Trenirajo se sledeče pa-oge: teki od 100 do 5000 me- lino’ m°tki ,V daliin° in vi-diska \ r°8le. kopja in X ■ Vsi ireninSi so pod teh-nim vodstvom zdtv. vabljeni so tudi začetniki, v Se bodo pod strokovnim odstvom izurili v lepem lah-atletskem športu. {Zleti ' okra*2a Partizanov STOja, II. 23. juij; ?n Uh sekcija priredi hja» in a ’2'et v bolnico «Fra-tizani i .°v° Gorico. Vsi par-vpišejo njihovi svojci se lahko aanov STrySede^u Zveze Parti' •5l 1 "''Ufe ,.f°- broški ho ,0 7 nadstropje do vključ. za Kakor smo veseli in ponosni na razstavo risarskih izdel ov naše srednješols e mladi..e, ta^ ko ne moremo brez besed mimo stvarnosti oziroma žalostne resnice, da so slovenski starši pokazali vse premalo zanimanja za razstavo naše snujoče se umetnosti. Morda je bila v neki meri vzrok temu tudi huda vročina, ki pa ni zadosten razlog oziroma izgovor, da si mnogi niso ogledali razstave, Vsak podvig, vsak uspeh in vsaka rast naše mladine je izraz naše bitnosti, naše volje in našega življenja in zato zasluži vso našo pozornost in priznanje. Upamo in želimo glede tega v bodoče več zanimanja in razumevanja. Pa povrnimo se k razstavi. Ko se sprehajaš po okusno urejeni šoli, v kateri te raz stene pozdravljajo izdelki mladih risarjev, , razdeljeni po razredih in vrsti šol, te nehote prešine misel, da so naši dijaki zreli in sposobni izraziti jasno in pravilno tudi težje osnutke in kompozicije. Zlasti velja to za naše učiteljišče, kjer go se mladi talenti prav lepo razvili. Risanje poglablja kritično gledanje na predmet, razvija estetski čut in vodi obenem k strogemu presojanju ostalih momentov. Poleg žive besede je učitelju najvažnejši pripomoček in podpora pri pouku. Poleg ornamentike in perspektive razstavlja učiteljišče največ prostih kompozicij in zato srečujemo seveda pogosto imena najnadarjenejših risarjev. Ako bi razstavili več risb sistematskega risarskega pouka, bi prav gotovo prišli še mnogi drugi, ki niso toliko nadarjeni. do zadoščenja, kar jijn v prihodnje iz srca želimo. Nižja gimnazija v risanju tudi kar lepo napreduje. Ce pomislimo, da so ti dijaki še pred nedavnim posečali osnovno šolo, jim moramo jj izdelkom kar čestitati. Več je geometrijskih risb. ki zahtevajo od mladih rok že kar dovolj natančnosti in pazljivosti. Narodni ornamenti v barvah in oblikah so posrečeno izdelani. Poleg posameznih oblik Pa bi bilo želeti šs vež pestrejših kompozicij teh motivov kakor vogalov za prte in prtiče, okraske za bluze in blazine, robce, torbice in temu podobno tudi za slikanje na les itd. S tem bi dijakih oziroma v dijakinjah poglobili smisel za slovenske narodne ornamente, ki jih bodo zasledili pozneje marsikje ter jih dobro spoznali in vzljubili. Prostih risb ni toliko, saj je razumljivo, ker mali risarji so še premladi, da bi nam pedali kaj samostojnega. Upamo pa, da tudi do te stopnje niso več daleč. Tudi slovenska strokovna šola ima na razstavi svoje izdelke. ki so sicer lični, a ne ustrezajo docela namenu in zahtevam strokovne šole. Res je, da slovenska strokovna šola v Gorici ni razdeljena Po strokah in je nekako enotna ter usmerjena bolj v trgovsko stran, a kljub temu je in ostane namen isti; kritično gledanje in presojanje vsega, kar nas obdaja ter globlje spoznavanje predmetov in naprav, ki jih rabimo v vsakdanjem življenju. Temu namenu mora predvsem služiti tudi risanje na strokovni šoli. Učenec naj ne gleda samo zunanje oblike in podo-be predmetov, marveč naj se seznani podrobno tudi z njihovo notranjo sestavo, mehanizacijo ter prerezom. Takih rist strokovna šole smo v resnici pogrešali. Višja gimnazija in licej pa na razstavi nista bila zastopana, ker na teh zavodih risarskega pouka ni. Prepričani smo. da je med njimi tudi več risarskih talentov, ki bi se lepo razvili, ako bi imeli tudi la predmet. Ravnateljstvu priporočamo, da bi s prošnjo na ministrstvo omogočilo pouk risanja tudi na višji gimnaziji in liceju, četudi le kot neobvezen predmet. S tem bi dali priliko, da bi razvili svoje možnosti vsaj tisti, ki imajo veselje in dar za risanje. Prirediteljem razstave se zahvaljujemo Za trud ter želimo še nadaljnjih uspehov. obstalo vodo, vendar do večera ni padla kapljica dežja■ In tako smo Gorkani še vedno «n i suhem», z edino tolažbo, da bo dolgotraj a pri:.eka koristi la vsaj kapljici iz Brd, 1 rež k -tere kcnec koncev tudi r,e moremo prebiti... W. = KINO = VERDI, 15: «Zivio Villa», Beery; VITTORIA, 15: ((Nedelja v avgustu«, V Carmi; CETRALE, 15: «Morski roparji iz Kaprija«, L. Hayward; MODERNO, 15: ((Dvajset let«, O. Blando; EDEN, 15: «Naskok», N. Boyd; Pisani vlomi Kakor smo že poročali so italijanski obmejni stražniki pred časom zasačili v bližini državne meje tri mladeniče iz Humina, ki So nameravali preskočiti bodečo žico. Med temi je bil tudi 291etni Forgiarini Anton, ki ga je policija, kot ostala dva, odvedla v go. riški zapor. Varnostni organi so sc potem-, ko so vse tri prijavili sodnim oblastem zaradi nameravanega prehoda meje, pričeli zanimati za njihovo preteklost. Za Forgiarinija so izvedeli, da ga že dalj -časa zasleduje policija iz Vidma, kjer je v letošnjem januarju in februarju zakrivil tri tatvine. V noči med 17. in 18. januarja t. I. se je namreč vtihotapil v prodajalno monopolnega blaga Franca Bellinija in odnesel večjo količino cigaret in tobaka v vrednosti 250.000 lir. Isto noč je obiskal tudi bar Matiussia Ferruccia in se v njem- polastit raznih sladkorčkov, več komadov čokolade in nekaj steklenic likerjev ter dveh koles. V februarju pa je vlomil v prodajalno tobaka Gervaso Regine v Buttriu od koder je odnesel za 120.000 lir tobaka, nekaj klobas, sira, 2000 lir v gotovini in moško kolo. Goriška policija ga bo v kratkem pospremila v Videm, kjer se bo zaradi omenjenih tatvin moral zagovarjati pred kazenskim sodiščem-. Kaznovane sladoledarne Goriški prefekt je s svojim odlokom z dne 5. t. m. odredil, da ostanejo za tri dni zaporedoma zaprte sledeče sladoledarne: Via-tori Stefan Ul. Carducci 10, Fornazarič in Bratuž Marija v Ul. Mameli, Zanolla Alojz iz Staran-cana Ul. Martiri 17. V omenjenih sladoledarnah se niso pri izdelavi sladoleda držali higienskih predpisov. Obnovljena trgovinska pogodba z Jugoslavijo Po enem letu se je pokazala potreba Izpopolnitve trgovinskega sporazuma Po preteku enega leta od pod Risala trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Italijo, pogodbe, ki se v glavnem nanaša na iz. menjavo blaga iz obmejnih pa. sov, so se v petek sestali na spdežu Trgovske zbornice v Gorici na tem vprašanju zainteresirani goriški trgovci in predstavniki gospodarskega življenja. O poteku dosedanjih trgovskih odnosov z Jugoslavijo je podal obširno poročilo direktor Trgovske zbornice dr. Candutti. Posebej je poudaril nujnost in koristnost tega spo. razuma, ki bo prav v teh dneh avtomatično podaljšan, glede na to, da se niti ena niti druga izmed zainteresiranih str nk nista izrekli za morebitne spremembe. Posebej je dr. Candutti poudaril nujnost izboljšanja in poenostavljenja dogovora, katerega normalno izvajanje so v pre.eklem letu čestokrat zavrli birokratski postopki. Izrazil je željo, da bi bil sporazum čim prej izpopolnjen do mere, ki bi omogočila nemoteno izmeno celotnega kontingenta blaga, določenega v sporazumu. Tej želji se je pridružil tudi predstavnik Združenja trgovcev, ki je dodal, da bi ekspeditivni postopek ne le olajšal in pospešil medsebojno izmenjavo blaga, marveč bi tudi dokaj Več koristil gospodarstvu Nocoj "Kovačev študent,, v Štandrežu Nocoj ob 20. uri uprizori sred nješolska mladina na odru na prostem v Štandrežu Vodopivčevo spevoigro »Kovačev študent)). Ker so se dijaki za dober uspeh igre dalj časa vestno pripravljali, vabimo vse, da se prireditve udeležijo in da s svo jo prisotnostjo počastijo dijake in jim izkažejo hvaležnost za njihovo požrtvovalnost. laž Slovensko planinsko društvo v Gorici se pripravlja na Montaž. Odhod bo z Gori,ce v soboto 15. t. m. ob 14. uri popoldne. Prenočišče na planini Pecol. Vpisovanje sprejema Darko Šuligoj — urar na Travniku — do vključno srede 12. t. nv. Voznina je za člane 700, za nečlane 750 lir. Ker je v prevoznem sredstvu prostora samo za 34 izletnikov pohitite s prijavo. Inti AVITVE v otroških VRTCIH V 100. otroj. r®Senti za nastavitve v ti B ' Vrtc‘h morajo vloži-Papjri')sn j° na kolkovanem 20. e ... *24 lir) do vključno Dojas !]a t- K Vsa podrobna 3 daJe tajništvo ob-občj ®a šolskega urada Ir. ‘nskl palači soba Nadstropje. ka*st V ‘aVa EDVARDA PIGNONA ^LERIJI ((SCORPlONEn V . IJs s.lcr*Ji KSccrpicneu razstav-^Soon 0l5ni traacoski slikar E. "feve/ ->e moderen slikar ne •h skr»Jnib tendenc in ki se "Ustavil vl v Benetkah prvič težaškemu občinstvu s ’*m, Rakvareli, temperi in ris- ,?'vno nrtSt«Va' ki je °dprta :?■ Je v * 8 do 13 in od 16 do •biva vsaltem pogledu zelo za- ZA 13. julija letos LAvALNa SOLA S . OTROKE ^ bftrtkom Itšča ’■ pl»aJLtierna* Pfifr la brez-inJaitii alnu šo|a za otroke butelj Romano bo n.a razpolago vsak t* m do 12. št lar Plin« tol ■ ‘ J aska borza 7850-7950, 1580 1610, pa lar (te e-r .ffki) av./taV^^arski f. ;lk 148 149 ijsjp ,jtih fra’kov 178-182. Llt| Šiling 23 5-24, j«J;tNsKo t. POROČILO K- Jbfjsj m. Zračni tlak 762.2 29. > temperatura od 22.8 r 10 km na uro, nebo °blačno, morje lahno temperatura morja i Sela pokrajinskega odbora za cene Na goriški prefekturi se je včeraj sestal pod predsedstvom prefekta dr. Palamara pokrajinski odbor za cene. Seje so se udeležili poleg predstavnika Trgovinske zbornice dr. Poterzia tudi številni člani drugih gospodarskih ustanov. Udeleženci te seje so najprej preučili gospodarsko stanje v naši pokrajini in se največ zamudili pri določanju cene za gradbeni material in tarifo za taksije in avtomobile na posodo. Kar se tiče službovanja javnih avtomobilov je odbor določil natančne cene, tako da bo odslej vsak, ki se bo posluži! taksijev ali avtomobilov brez šoferja ve. del, koliko bo 'porabil za vožnje v mestu, v pokrajini in v druga mesta. Nadalje so določili tudi tarifo za postanek. Omenjene tarife bodo navedene na posebnem obrazcu, ki bo razobešen v notranjosti vsakega taksija ali tržnega avtomobila. V zvezi s cenami gradbenega materiala se je pred časom medministrski odbor potožil, - da se v naši pokrajini gradbeni material draži. Na včerajšnji seji pa so odborniki ugotovili da se v naši pokrajini material ni podražil, temveč da je njegova cena celo padla. Nadalje je odbor odobril nekatere sklepe občine Gradež, ki se tičejo, cene pitne vode in sklep občine Zagraj, ki določa tarifo z? javne lepake. Nato so pregledali tudi sklep geriške občine glede nove tarife klanja v mestni klavnici. Ob zaključku seje so odborniki razpravljali še o ceni žita, moke, kruha in testenin. Cene tega blaga bodo v kratkem sporočili medministrskemu odboru za cene. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V goriški mestni občini je bilo od 2. do 8. julija t. 1. 9 rojstev, 16 primerov smrti, 2 vknjiženi poroki in 4 poroke. ROJSTVA: Padovan Pavel, To-madin Jurij, Dusizza Marija, Puia Marija, Carruggiero Marija, Ter-cig Flavija, Brumat Gvido, Sucek Lucijana, Vouk Franka. SMRTI: 831etna zasebnica Resen vd. Polščak Klementa, 791et-ni industrijec Baselli dr. Anton, 651etna gospodinja Medeot Irena por. Russian, 901etni kmet Grat-ton Jožef Ticijan, 38!etna natakarica Zeari Ana, 511etni delavec Pelos Ivan, 241etnj mesar Cossar Arrigo, 541etna upokojenka But-kovič vd. Ferkovič Ivanka, 5 mesecev stari Dei Magi Renato, 681etni cestar Usilla Jožef, 371etni agent javne varnosti Pokar Maksimilijan, 641etni kovač Gaspari Pe. ter, 7lletni šolski sluga Piecherie Franc, 341etna gospodinja Batistič por. Pelicon Lojzka, 411etna profesorica glasbe Ana Vidoz, 1 mesec stari Guizzo Gianfranco VKNJIZENE POROKE: učitelj Ventura Anton in učiteljica Crali Novella, agent javne varnosti Corchia Franc in delavka Samoti Diana. POROKE: finančni stražnik Cei Marij in gospodinja Kemperle Miroslava, hidravličar Glessi Rafael in gospodinja Zotti Elda, geometer Vidoni Viktorin in urad, nica Mosetti Renata, šofer Petta-rin Alojz ln tkalka Ziliani Romana. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - LL Cesare Battisti 2 - Telefon 70 Mladinska delovna brigada ntaf že tretjič udarna l»rig'ada Prejeli smo vest, d.a je bila mladinska delovna brigada «25. maj«, kj dela pri gradnji dijaškega dela mesta v Nov-m Beogradu, že tretjič razglašena za udarno. M adi brigadirji so z velikim nale.om d evno p-ekas li i)or-mo za 145 do 150 ckht. in tako dajali zgled os alim inozemskim brigadam. Skupno z mladinci našega okrožja tekmuje, jo tudi francoski, italijanski in jugoslovanski mladinci. Brigada si je priborila tudi prehodno zastavico glavnega štaba vseh mladinskih br g d. Vseh 150 mladih brigadnikov sodeluje skupno s 25.C00 drugimi brigadirji pri uresnič vanju velikega dela y okviru petletnega plana. Poleg telesnega dela se izobražujejo tudi kulturno in politično. Ustanovih so pevski zbor, ki šteje 35 čDnov, drugih 48 obl kuje tečaj za izpopolnjevanje hrvatskega jezika, 6 to. varišev pa po:eča tsčaj za ne Nove slovenske knjige; an-plj......... -....... > N: ANTROPOMETKICNE RAZLIKE, broS. Obe ELEKTRICNA RAZSVETLJAVA, broš. JC' GOSPODARSKA TEHNIKA, brošura • aZor. r , Ocu ■ Istl'anke pclplatno E(hiar ' LA2I«VEC, polplatno . . fyweC: NOVELE, polplatno . . . Vl/^ODVODNI SVET, brošura ^IVLJENJE KLIMA SAMGINA, IV. del, >t 100 lir 430 » 150 » 150 » 230 » 320 » 60 » 500 » e Jih v slovenskih knjigarnah v TRSTU in v GORICI. VOZNI RED NA GORIŠKEM KOLODVORU Odhodi Proti Trstu: 6.23, 7.25, ».39, 10.20, 14.07, 15.52, 16.40 (delavski), 19.30, 22.32, 23.30. Froti Vidmu: 5.07, 5.45, 6,37, 8.11, 12.33, 13.48. 17.26, 18.54, 20.05, 22.50. Prihodi Iz Trsta: 5.43, 6.36, 8.09, 8.25, 12.31, 13.46, 17.24, 18.49, 20.03, 22.46. Iz Vidma: 5.01, 619, 7.23, 8.37, 10.16, 14.04, 15.49, 19.28, 22.31, 23.29. 0 suši, krompirju in kapljici iz Brd V ročina, ki traja že nekaj tednov, je j.ovzročila goriškim kmetovalcem že doslej škodo, ki je tudi takojšen dež ne bi mogel zmanjšati. Krompirjevi nasadi bodo kmstu povrnili le malo več od posajene količ ne, pri č mer l.oio zlasti prizade, te dolinske vasi, ki jim predstavlja krompir glavni pridelek. V kolikor bi v kra k m ne Prišlo do obilne moče pa grozi suša tudi koruzi. _ Ze v p tek se jc nebo grozeče poo6’ači!o in vse je kazalo, da bo izdatni raliv kcnlno napojil izsuš-no zemljo ter ch'a-dil soparno ozračje. Ozračje s je resda nekoliko shladilo, to da d"žja je padl0 v petek komaj toliko, da je orosil mestni tlak, dečim se na izsušenih poljih m njivah sploh ni bilo opaz ti sledu o dežju. Medt m ko se je nad Tržaškim ozemljem razdivjalo 'pravcato neur. je in pri?adeja'o pon k d ob čutno škodo, je šla mim Gori. ške in Krasa karavana t mn h oblakov brez pravih padav a, čenrav je grozila z bliskr m f„ gromom. Ostalo je torej le rr{ grožn i, kljub temu da sta g riški meš*an in trne' priprav ljena tudi ra neviht . ako bi ta prinesla kaj več mokrote, ki bi rešila prvega nezn sn vročine in izbol šala drugemu polžki pridelek. Tudi včeraj Je nebo ves dan SKUPINA A Arrigoni B 20 18 2 0 87 11 38 Partizan 20 14 4 2 46 19 32 Strunjan 20 14 1 5 41 24 29 Meduza B 20 12 3 5 33 27 27 Roeča zvezda 20 11 1 8 28 35 21 Aurora B 20 9 2 9 31 22 20 Soline 20 6 3 11 26 37 15 Adria 20 7 0 13 28 36 14 Portorož 20 4 3 13 16 48 11 Olimpia 20 2 2 16 10 50 6 Piran B 20 2 1 17 16 49 5 SKUPINA B Buje 17 14 1 2 32 10 29 Novi grad B 17 13 2 2 36 8 28 Umag B 17 11 1 5 30 16 23 Brtonigla B 17 7 5 5 16 16 19 Vilania 17 7 3 7 29 23 17 Seget 17 6 3 8 16 31 15 Dajla 17 6 1 10 12 29 13 Nova vas 17 6 1 10 16 32 13 Materada 17 3 1 13 9 31 7 Moštvi Arrigoni B in Buje sta tedaj zmagovalca v obeh skupinah. Moštvo iz Strunjana v skupini A in moštvo Buje v skupini B sta pomaknjeni v višjo skupino s pravico, da smeta sodelovati v tekmovanju za prvenstvo STO. pismene. Vsakdo nedeljo ima. j0.športne prireditve in prirejajo izlete v meslo in o-olico. Med brigadirji se razvija borbeno tekmovanje. Na,b ljša je do sedaj dru-a četa,'ki si je priborila brigadno prehodnc. zastavico. Brigada se je obvezala, da mora postati petkrat udarna in da bo prinesla ob povratku v Koper trdi prehodno zastavico glavnega štaba mladinskih brigad. Dijaki Pomorskega tehnikuma v brigadi Ze v mesecu juniju, ko se je šolski pouk bližal h koncu in je bilo treba napet; vse s;ie za dober uspeh v šoli, so dijaki Pomorskega Isbrdkuma iz Pi rana sklenili, da bodo šli za čas šolskih počitnic v delovno brigado. To so sedaj tudi uresničili. Skoro vsi dijaki so se prijavili v brigado, ki šteje 105 članov. Sestavljena ^ 4 get, katerih vsaka se deli v dve desetini. Pri določevanju kraja, kjer naj bi brigada delaja, so se pojavile težkoče, kajti nihče ni vedel do zadnjega trenutka kam bo brigada odšla. Končno je bil določen kraj jn je brigada odi la na cesto Križišče-Ri-žana. Tudi so se pojavile nekatere neprijetnosti. Na delu je že bila frontna brigada, ki je dijake Pomorskega tehnikuma enostavno Priključila v svoje vrste. To ni brl0 v skladu z načrti pomorščakov, ki se s tem niso strinjali ;n ^ ustanovili samostojno brigado z lastnim štabom. S frontno brigado so povezani v toliko, da imajo skupno bivališče in kuhinjo. Dela za preselitev v Dekane so v polnem teku in bo brigada v ponedeljek odšla in se nastanila v šolskem poslopju v Dekanih. Kar se tiče uspeha se za prvi dan ne more n*č reči, ker je brigada delala s frontovci. U-speh pa se je P°kazal drugi dan po ustanovitvi lastne brigade, ko je bil plan dosežen za 126,15 odst.. Brigadirji so sklenili, da bodo ta uspeh če povišali, kar so naslednji dan tudi dokazali. Izkopali jn prevozili so 40 metrov materiala več kot prejšnji dan. Tako ima brigada vse pogoje, da bo stalno presegala plan, kajti brigadirji so si zadali nalogo, da bodo z delom pokazali svojo hvaležnost ljudski o-blasti, ki skrbi za njihovo šolanje. DANES ilovi prosvetnih društev Pocfzveza SHPZ ima danes dne 9. julija v poslopju slovenske gimnazije v Kopru sestanek pred. sečnikov in tajnikov vseh slovenskih prosvetnih društev iz koprskega okraja. Dnevni red sestanka je sledeč: 1. Poročila o delovanju druš ev, 2. Organiziranje tedna slovenske kulture. 4. Razno. 3. Sklepi. Predsedniki in tajniki podeželskih prosvetnih društev se za dovoz v Koper lahko poslužijo avtobusov in kamionov, kj bodo prevažali mladince in mladinke, ki se bodo udeležili zborovanja o-krajnega ZAM v Kopru. BOLKICA V BUJAH Naša zdravstvena služba je postala neodvisna od tuje pomoči V poslopju nekdanjega doma za stare in onemogle ljudi je bila leta 1948 nameščena civilna bolnica. Skoro da je takrat nismo mogli imenovati bolnica, ker je predstavljala le nekako zdravstveno postajo z nekaterimi prostori. Bolnica je imela y začetku delovanja 25 postelj za tiste bolnike, ki morajo biti pod strokovnim zdravljenjem x bolnici, ker bi doma tega ne zmogli. To so taki bolniki, katerim Potniška čakalnica v Kopru za avtobuse in parnike v prometu Koper je dobil javno napravo, ki jo je krčevito potreboval. V mislih imamo potniško čakalnico za avtobuse in parnike pred Taverno v pristanišču, ki je bila včeraj izročena prometu. Glede na zemljepisno lego Istrskega okrožja prihaja vsak obiskovalec Kopra semkaj bodisi z avtobusom, bodisi po morju. Imamo avtobusne vozne proge, ki vežejo ob vsaki uri skozi ves dan naše zaledje, podeželje in obalna mesta s Koprom. Poleg tega so prehodne proge iz Trsta še naprej za Piran, Portorož, tja doli do Novega grada, da ne govorimo o progah, ki nas vežejo s Slovenijo. — Enako živ je potniški promet po morju. Skratka promet s Koprom, kot upravnim in političnim središčem vsega okrožja se je sila dvignil. Ljudska oblast je ta razvoj takoj spoznala ter takoj odpo-mogla potrebi. Tako je zgradila omenjeno čakalnico, kjer bodo imeli potniki predvsem jasen pregled o odhodu in prihodu avtobusov in parnikov, po drugi strani tudi ne bodo več izpostavljeni čakanju na prostem. Enako važna stvar je še ta, da bodo točno urejena prodaja voznih listkov, s čemer bo. odpadlo prerivanje in prerekanje s prodajalci voznih listkov odnosno s šoferji. K otvoritvi so se zbrali pred. stavniki ljudske oblasti, zlasti LO, ki je v okviru svojega gospodarstva investitor celotne gradnje. Poleg zastopnikov pristaniške kapitanerije, množičnih organizacij in važnejših podjetij se je zbralo tudi delavstvo, ki ima največ zaslug pri dograditvi tega objekta. Podpredsednik LO tov. Lan-Za I' r. je v kratkem nagovoru poudaril, da je ljudska oblast izvedla to delo v splošen dobrobit in da bo še z večjimi javnimi deli, ki bodo sledila, pokazala svojo skrb za ljudske množice. Ob koncu se je zahva lil delavcem, ki so vložili svo^ je strokovne znanje in trud za dograditev tako lepega m koristnega objekta. Priznanje je PERGOLA ISTRSKEGA DOMA V SV. PETRU. SLIKA NAM KAZE LEP SLOG, STOPN1SCE IZ SIVEGA KAMNA IN OPORNIKE IZ OBDELANEGA KAMNA. TU JE VHOD V GORNJI DEL ISTRSKE HISE. NAVADNO SE OB POBOČJU HRIBA, KJER LEZI VSA VAS, NAS ISTRSKI KMET Z NASLADO UŽIVA PRELEP POGLED NA OKOLICO. DANE S okrajno mladinsko zborovanje v Komu Danes bo vsa mladina koprskega okraja imela na Titovem trgu veliko protestno zborovanje zaradi prepovedi II. kongresa mladine v Trstu. Spored je naslednji: 1. ob 9. uri krene povorka z bivše postaje v mesto; 2. ob 9.30 na Titovem trgu govori v slovenščini in italijanščini; 3. ob 11. uri tekme regat v Koprskem zalivu; 4. ob 11.50 množično tekmovanje v plavanju v koprskem kopališču. izrazil tudi vsem ostalim, ki so n akaterikoli način sodelovali pri izvedbi tega dela. Po ogledu stavbe so se prisotni na povabilo predstavnika MLO zadržali v bifeju na za to priliko pripravljen prigrizek. Izgradnjo novega objekta je prevzelo in izvedlo Stavbeno podjetje v Semedeli, ki je pričelo z deli v aprilu t. 1. Zgradba je izgotovljena tako, da so podstavki betonski, tlaki so napravljeni na način «terazzo ve-neziano«, notranji prostori so zidani ž opeko, ves ostali del pa je lesene konstrukcije. Čakalnica zavzema ves prostor od vhoda na pomol na levo do ustja notranje koprske luke, kjer so zasidrani navadno ribiški čolni in barke, in za. vzema okoli 200 kv. m prosto, ra. Stavba ima lepo in estetsko dovršeno zunanjost. Čakalnica ]e v sredini, od koder je na desno dostop do okenc, kjer bodo na prodaj vozni listki Potniki, ki bodo šli iz cone, imajo v desnem krilu prostore za osebni pregled, ostali potniki pa bodo dočakali prevoz, no sredstvo ali v srednjem prostoru — čakalnici, ali pa v bi-fetu, ki je zopet takoj na levo, ločen seveda z vrati. — Posebej je tudi prostor za čakalnico nosečih žen in otrok. O-stali notranji prostori so razne pritikline kot stranišče in podobno. Leseni del stavbe je izgotovljen tako, da so vsa zapirala, kakor okna in vrata iz slavonskega hrasta, ostalo pa je iz je-lovine, prepleskane z oljem. -Višina notranjščine znaša povprečno 4 m, vendar ima streha in s tem tudi plafon naklon proti morju, tako da je višina notranjščine pri vhodu za približno pol metra večja, kakor pa v globini zadaj ob morju. Praktično je tudi to, da ima streha okoli vse stavbe precejšen nadstrešek, ki omogoča, da se vsakdo kreta iz enega notranjega prostora v drugega tudi po tej zunanji komunikaciji. Omembe vredno je še to, da nosijo strešno konstrukcijo zaradi močne burje v zimskem času dvojni — rogovilasti nosil, ci, ki dajejo tudi drugače vsej notranjščini neko posebnost. Strešno konstrukcijo so prav mojstrsko in popolno izdelali in montirali tesarji zadruge tesarskih mojstrov v Ljubljani, zapirala pa je izgotovila isto-’ tako precizno tvrdka Delise Karla iz Izole. Enako lepo je tudi mizarsko delo v baru, ki ga je napravila mizarska zadruga v Kopru. Vse pohištvo v tem prostoru je iz hrasta in jesena, kar napravlja zopet naj boljši vtis. — Elektrifikacijsko instalacijska dela pa je solidno in naglo izvedla «Elte», to je elektrotehnično instalacijsko podjetje v Izoli. Načrt za stavbo je po naro. Čilu oddelka za gradnje izvršil tov. inž. Kregar Jože. Nje- gova zamisel je rešila ves problem, kako postaviti v ta kotiček stavbe lesene konstrukcije, ki bo harmonirala z vsem okoljem. To se mu je mojstrsko posrečilo. — Njegovo zamisel je točno izvedel tov. Furlan Josip, ki je kot gradbenik vodil vsa dela. Tako ima LO v Kopru zopet lep primer in dokaz svoje delavnosti za dobro skupnosti. S tem tudi najbolj opravičuje zaupanje, ki mu ga izkazujejo ljudske množice Kopra. Predavanja v ledne Rdečega briza Naši zdravniki in zdravstveni aktivisti se dobro zavedajo vloge, ki jo ima Rdeči križ na zdravstveno prosvetnem polju. Kljub neznosni vročini se vršijo po vaseh predavanja o zdravju in higieni, katerim sledi prebivalstvo z velikim zanimanjem. Ta predavanja niso samo po glavnih obalnih mestih in večjih krajih, ampak prodirajo v najbolj oddaljene vasi in zaselke kot; Korte, Malija, Pomjan, Boršt, Labor itd. ter bodo postopoma prodrla v najbolj zakotne vasice, kjer so bili ljudje popolnoma zapuščeni bolezni ni mogoče takoj ugotoviti. Bolnica ima oddelek za zdravljenje revmatičnih bolezni, kar je zelo velikega pomena, ker je po naših vaseh precej revmatičnih bolnikov. Sedaj pripravljajo pomožno porodnišnico, kjer bodo matere pod najboljšim skrbstvom zdravnikov. Tu bodo dobile vse nasvete za nego otrok in njihovo zdravje. V pritličju ima bolnica ambulanto za preglede in prvo pomoč. Tu se vršijo tudi pregledi za zavarovance, ki so bili do sedaj nekako zapostavljeni. Poleg ambulante je čakalnica za bolnike. V pritličju je tudi protituberkulozni dispanzer i rentgenskim aparatom. Zdravnik - specialist prihaja enkrat tedensko iz Ljubljane. V pritličju je še pprava, kuhinja, menza za nameščence in kopalnica s tušem za bolnike. Zadnje čase se opaža, da postaja tudi naša zdravstvena služba vedno bolj neodvisna od Trsta in inozemstva. To se pozna posebno pri zdravilih, ker zdravniki predpisujejo skoro sama domača zdravila. Ta zdravila, ki jih danes izdelujejo v Jugoslaviji, so boljša in učinkovitejša kot inozemska. Tudi tistim bolnikom, katerim doma ne moremo nuditi potrebne pomoči, je omogočeno, da se zatečejo na Reko, v Pulj ali v Ljubljano. Potreba naše zdravstvene službe so še velike, vendar se iz dneva v dan izpopolnjuje. Prav tako kot na drugih področjih naše delavnosti se tudi ta izboljšuje in postaja taka, da bo kmalu zadovoljila vse potrebe. IZGUBLJENA AKTOVKA Tov A. D. je včeraj popoldan na Trgu Brolo v Kopru zr ibil črno usnjeno aktovko z raz .imi listinami. Poštenega najditelja prosi, naj mu najdeno izroči pri podružnici Primorskega dnevnika v Kopru. * KORTE: POSEBNOST JE TA, DA VIDIMO V ISTRSKI VASI KAR DVONADSTROPNE HISE, MEDTEM KO SO OBIČAJNE NAJVEČ ENONADSTROPNE. ZANIMIVO JE, DA JE RAVNO V KORTAH ISKAL LANSKO JESEN ITALIJANSKI NOVINAR ITALIJANSKO PREBIVALSTVO IN SEVEDA TUDI ITALIJANSKO OSNOVNO SOLO. KO SE JE PRI DOMAČINIH PREPRIČAL, DA 2IVIJO V KORTAH SAMI SLOVENCI JE SAMO ZMAJAL Z RAMENI IN DEJAL, DA JE BIL PAC NAPAČNO OBVEŠČEN. 9. julija lW / Okrepimo borbo za naš jezik rne pravice Ponosna zgradba v samem srcu Trsta, ki jo je dal mogotec rimskega fašizma France-sco Giunta zažgat i, nas še vedno boli in nas ne bo nikdar jenjala boleti. Hodimo mimo nje z nemo bolečino, ki razjeda našo notranjost in nam razgrinja vse strašne krivice, ki jim je bil prvi začetek požig Narodnega doma. O d ust si je odtrgovalo slovensko ljudstvo na Tržaškem za ta mogočni hram kulture, na katerega se je spravil nastopajoči fašizem, zato da bi zasekal tržaškim Slovencem prvo in največjo rano, od katere bi se ne mbgli več opomoči, in jih tako pripravil na vse druge. Svoj strašni z ločin je hotel pozneje prikriti. Pred zgradbo Narodnega doma, ki je nenehno opominjala in govorila ljudstvu, je rasla nova palača, ki naj nekdanji Narodni dom odmakne osredju mesta in ga postavi V senco. Toda naše ljudstvo se s tem ni pomirilo. Njegova borbena ost ni bila s tem skrhana. Narodni dom, čeprav pomaknjen v ulico in med zidove drugih hiš, mu je še vedno gov&ril. Stal je tarn kot poosebljenje tistega strašnega gorja, ki ga je nosilo na njih plečih, kot priča temu, kar smo si Slovenci v Trstu priborili v borbah z absolutizmom avstrijske monarhije in z oholim italijanskim meščanstvom in za kar so nas v fašizmu nasilno oropali. Matere niso več mogle poslati svojih otrok v slovenske šole, ker so jih zaprli in Slovenske učitelje premestili, odpeljali v notranjost Italije in pognali preko meje. Tuji ljudje so jim vtepali v glava tujo učenost in jih niso v največ primerih hoteli naučiti ničesar, kajti Slovenec naj bo hlapec na svoji lastni zemlji. Prosvetnih društev ni bilo več ne pevskih zborov ne dramatičnih iger. Slovenska pesem je morala umolkniti in tudi zaradi nje so se polnile ječe fašistične pravice. To in še mnogo drugega je govoril Narodni dom. Dolga in težka je bila povest, ki jo je pripovedoval. Ta povest tudi danes še ni končana. Grmadi fašističnih krivic se pridružujejo druge. Naš jezik, kateremu smo s potoki krvi priborili enakopravnost, še nima vstopa v urade. Iz uradovanja popolnoma slovenskih občinskih svetov ga izrivajo. Ne dajo v njem vseh tistih šol, ki jih' potrebujemo: ne zadostnega števila otroških vrtcev, osnovnih in srednjih šol, ne mesto univerzi. Nimamo naših kulturnih zidin, v katerih bi imelo naše gledališče tvoj dom. Ono, kar so nam, s požigom Narodnega doma vzeli, nam še vedno ni vrnjeno. Nadaljujejo z raznarodovanjem našega življa. Odkrito podpirajo vse one, ki ga nad nami izvajajo. Upravičeno nastaja v nas vprašanje: «Kdaj bo temu konec? Koliko let po zmagoviti vojni nad fašizmom bomo Slovenci v Trstu še čakali na vrnitev uničenega imetja? Kdaj bodo postala gesla, postavljena v atlantski karti, tudi pri nas del stvarnosti?s Kot žene in matere dvigujemo svoj glas za naše otroke, za bodoča pokolenja: «Dovolj OTROŠKA KLINIKA šmf: -.IZ i .SO- '■j,;., .* •' ' rji M. , y. *. jp M PRALNICA opremljena z najmodernejšimi stroji za likanje Mednarodni dečji fond in Jugoslavija Za Mednarodni dečji fond, ki je bil ustanovljen 1946 z odločbo glavne skupščine Organizacije združenih narodov za pomoč pri prehrani in zdravstveni zaščiti Otrokom iz dežel, prizadetih pri vojni, je doslej Jugoslavija prispevala blaga v vrednosti 889.000 dolarjev. Na enem izmed zadnjih sestankov izvršilnega odbora Mednarodnega dečjega foi:da je bil posebno poudarjen prispevek Jugoslavije, ki ga je dala V žitu in suhem sadju za otroke palestinskih beguncev. Jugoslavija pa je doslej prejeta za pomoč pri prehrani otrok različnega blaga v vrednosti za * milijonov dolarjev. Mednarodni dečji fond podpira vse akcije Komiteja za ljudsko zdravje pri vladi FLRJ Za cepljenje otrok proti tuberkulozi je prejela Jugoslavija 25 avtomobilov z rezervnimi deli Šolsko leto se je zaključilo, vročina pritiska in končno s? je približal jako vroče pričakovani dan odhoda v kolonije. Prva skupina otrok pojde jutri, V ponedeljek, druga študentovska v sredo, to pa zaradi tega ker jih je preveč, da bi se odpeljali ysi naenkrat. Za njima prideta drugi skupini, toda to bo čez mesec dni. Vmes bo mesec dni življenja v koloniji teh otrok, ki zdaj odhajajo. V Lescah, v Kranju, na Viču, V Zgornji Šiški in Ptuju so prostori že pripravljeni. Na Vič, v ono krasno šolsko stavbo, kj ima toliko sonca in luči, pojde jo naši dijaki nižješolci prav tako kot lansko leto. Zdravstveni koloniji y Lescah se pridružuje letos kolonija v Ptujit kjer bo prostora za 150 otrok, Kar zamislite si ves ta živžavi Zraven pa vse tisto zelenje Slovenskih goric in Drava, ki se mirno vali preko Ptujskega polja. Že vidimo razigrane otroške obraze v ponedeljek in v sredo na tržaški postaji. Vsakdo prihaja natovorjen s potrebnim perilom in obleko ter s tem, kar mu je mamica pripravila za prigrizek za na pot. Več ni potrebno. V koloniji bodo že kuharice poskrbele za njihove vedno lačne želodčke. Kako pa je bilo s to stvarjo, vemo od lanskega leta in cd prejšnjih let, zalo smo tudi matere mir ne in sg že v naprej veselimo njihovih debelih zagorelih ličk, S katerimi se bodo vrnili. Rade bi v tistem trenutku stisnile je bilo krivic, dovolj ponižanja in sovražnosti do našega rodu. Ne zahtevamo drugega kot samo to, kar je naše in kar nam pripada. Odrekanje pravic, ki nam gredo, ni v skladu s cilji, razglašenimi z atlantsko listino, ni v skladu z nameni, ki naj jim služi OZN, in ne z napredkom, proti kateremu kljub vsem oviram koraka človeštvo. V skladu je le s fašizmom in njegovimi nasilji, z italijanskim šovinizmom in iredentizmom, z imperialističnim pohlepom po tujih o-zemljih, ki ne pozna meja. Naši otroci morajo iti lepšim dnem naproti. Njih ne sme spremljati krvava senca gorečega Narodnega doma, zato zastavljamo svojo borbo tudi za povrnitev škode, ki nam je bila s požigom Narodnega doma storjena, zato bomo okrepile borbo za popolno uveljavljenje našega materinega slovenskega jezika in dale tako tudi največjo oporo silam demokracije in napredka. roko vsem požrtvovalnim tovarišicam, kuharicam in ne samo njim tudi vsemu drugemu osebju, zlasti pa pedagoškemu vodstvu. Tudi to odpotuje zdaj z njimi. Za slovenske otroke so slovenski vzgojitelji, za italijanske pa italijanski. Načrtno so razdelili delovni čas in v tej razdelitvi je tudi ključ do no- vih učnih in vzgojnih uspehov, ki jih bodo v kolonijah pri naših otrocih dosegli. Ne ie telesno krepkejši, temVec tudi duševno neprimerno bolj bogati se bodo vrnili. Delali bodo :zlete in obiske v naravo in, V delovne kolektive, kjer se bodo srečevali z ljudmi nove jugo slovanske socialistične stvarnosti, z junaki dela, za ustvaritev boljšega pravičnejšega sveta ne le S svojem ozkem domovinskem okolju, temveč povsod tam, kjer za delovnega človeka še ni pravice. Veselimo se tudi me matere skupno z našimi otroki njihovega odhoda v kolonije. Vživimo se v njihov delovni dan, pripravimo se, da sprejmemo vase vse mogočne vtise, ki nam jih bodo prinesli s seboj. Bodimo srečne, da jim Jugoslavija socializma in pravice odpira svoje gostoljubne domove. Hvaležne jim bodimo za vse, za kar bodo v njej imeli in kar bodo V njej pridobili naši otroci. Ena izmed mater in pogonskim gorivom, cepivo, igle in brizgalke. Za zdravljenje tuberkuloze in tuberkuloznega meningitisa pri otrocih prejemajo sanatoriji v Beogradu, Zagrebu in na Golniku v Sloveniji mesečno po 10 kg streptomicina. Tudi pri zatiranju drugih nalezljivih boleznj je Mednarodni dečji fond mna. go prispeval. Za zatiranje malarije, ki je bila pogost pojav ii nekaterih južnih predelih 17 kratkem bomo zaceli objavljati Jurčičeve »Rokovnjače" Naročite se zato na ,, Primorski dnevnik!" države, je poslal Mednarodni dečjt fond sredstvo prati ko marjem,' ki prenašajo to bolezen, velike pošiljke sanato-rijskega pribora, 120 tricikljev, 10 avtomobilov in 4 ambulantne vozove za prevoz zdravnikov in pomožnega zdravstvenega osebja. Poleg tega je Med. NAŠE ŽENE »PRIMORSKE MU DNEl/NlRl Vtisi s potovanja po Jugoslaviji ob priliki tedna matere in otroka Drage lovarišicel Rada bi vam povedala nekaj svojih vtisov iz Jugoslavije, ko sem kot delegatka iz Trsta ob tednu matere in otrcka obiskala Novi Sad, Beograd in Zagreb. Povsod so sodelovale za teden matere in otroka vse žene pri pripravah ktilturnega programa, otvoritvi novih jasli, otroških domov, igrišč za otroke in pri izdelovanju igrač. V bližini Novega Sada amn si ogledale razstavo agrarne industrije. Tovariši so nam ponosno razlagali, da je ta ražsta-ga delo njih samih, ker še pri Vsej ekonomski blokadi in ovirah, ki jih povzročajo komin-formistične dežele, požrtvovalno gradi scčlaližem. Pred odhodom iz Vojvodine smo šle na FfUšdto goro, na edini hrib v Vojvodini, na katerem so že-ne s pomočjo ljudske oblasti pripravile otrokom počitniški dom. Lep jc razgled na Sremsko Mltrovico, kjer je bila svojčas v ječi večina Vodstva Komunistične partije Jugoslavije. Na Frušhi gori nas je čakalo prijetno iznenadenje. Tam »mo se srečale s tov. Titom in 9 tov. Rankovičem. Bil je trenutek, ki ga ne bojno pozabile nikdar. Ogledale smo sl krneč ko zadrugo v Stari Pazovi, ki nosi ime po Janku Cmeliku, na-rodnem heroju, ki ga je fašistična drhal mučila do smrti v zaporu v Sremski Mitroviči. V Beogradu nas je prevzelo pionirsko mesto. Ima lepe zgradbe, park, železnico in pošto. Beograjski pionirji so ob zaključku šolskega leta povabili najboljše pionirje iz vseh republik Jugoslavije na počit- nice v svoje pionirsko mesto. V okolici Beograda so v sredini borovih gozdov krasni domovi za otroke, ki so potrebni večje nege. Ti imajo tam svojo šolo in so tako v teh domovih preko vsega leta. V bližini Beograda smo si o-gledale tovarno v Železniku, ki nosi ime Po Ivu Loli Ribarju. Qd daleč se ti zdi kot da bi bile to velikanske hotelske zgradbe. V bližini tovarne so delavske hiše, zgrajene prostorno, zračno in udobno. Poleg tovarne so tudi jasli in otroški vrtec. Ženam delavkam je tako odvzeta najtežja skrb — kam z otrokom v delovnem času. V Zagrebu smo si ogledale razstavo igrač in prisostvovale kulturnim prireditvam. Tudi naših tržaških pionirjev niso pozabili in nam darovali raznovrstne igrače za najboljše pionirske družine. Darove za naše pionirje smo dobile tudi v Novem Sadu in Beogradu. Povsod so pač pionirji Jugoslavije izkazali svojo kratsko ljubezen do naših tržaških pionirjev. GROZDANA * # • Dopis tovarišice Grozdane se je zaradi pomanjkanja prostora nekoliko zakasnil, toda nič zato, naše žene se ga bodo kljub temu prav tako razveselile in v duhu potovale z njo po Jugoslaviji na obisk k jugoslovanskim pionirjem v o-troske jasli, v domove igra tn dela, povsod kjerkoli ste se ustavile na vašem potovanju Ob čitanju tega dopisa smo znova živo začutile, kako ve- MIHOV SLOV IČ (j o,) [jodov ali vseh mogočih atrakcij in grešnih omam za boljepot-nike, ki so pritiskali v Rim, da se očistijo. Slabše je uspelo sveto leto 1525 leta in 1550 leta. Bili sta v jeku protestantizma In obupne situacije rimske cerkve, ki je balansirala med Španijo in Francijo v vzdušju verske brezbrižnosti vernikov in razmer med papeškimi družinami in ljubicami, v znamenju splošne korupcije, blodenj in simonije- Tedanji papeži so si veliko pomagali z ambulantnim prodajanjem odpustkov po vsej Evropi in tako krpali svoje finance in pokrili nedonosna sveta leta. F o Nem- [ J Bijl in Franciji so krotili agenti z nabiralniki in citirali stihe, ki se v nemščini glasijo: tSobald das Oeld in Kasten klingt Die Seele aus dem Feuer sprlngts (Cim novec v pušici zazven-ti, duša iz ognja sfril)- Za zlatnik so dobivali grešniki pismeno popoln odpustek in to na samem kraju, v njihovi domovini, za sebe in za pokojnike, ki so bili iz pekla in vic premeščeni avtomatsko v rajske dvore-Pozneje se je ta metoda izpo- polnila do pravega bančnega poslovanja. Tako je n. pr-Leon X. spremenil odpustke v vrednostne papirje, ki jili je zastavil bančnikoma Fucg-geru in Fiescobaldtju kot poroštvo za posojilo- Ona dva pa sta imela pravico razpečavanja recimo takole na okencih njihovih bank vsakemu grešniku, ki bi se tam mudil. To situacijo je nekoliko popravil tridentinski koncil-Oregor XIII. ima v svoji bio, grafiji uspešno sveto leto 1575- Obeležuje ga prisotnost svetega Ignacija Lopol-skega in nekoliko drugih-njemu enakih svetnikov in blatenih- To je papet krvave m sentjernejske noči, ki jo slavi s «Te Deumomn. To je ont papet, kateremu je daroval pravoslavni ruski car v znak hvaležnost, ker mu je pomagal zadušiti nezadovoljstvo podjarmljenih Poljakov, Kristusa iz samega čistega zlata, pribitega na krit z tebljl iz najdragocenejših rubinov. Oregor XIII. pa je vendarle jna neki način pokazal svojo človekoljubnost, s tem da je onega svetega leta lastnoročno opral nekaj tisočem grešnih boijepotnikov od silne hoje prašne in okrvavljene noge v rimski baziliki, čeprav je bil star tn mu je bilo to delo naporno in se je moral, Kot pišejo kronisti, vedno obilno krepčati s kupico rujnega vina iz Frascatija, katero je njegov spremljevalec drial pripravljeno, medtem ko je on pral noge-400-000 ljudi je tisto leto obiskalo Rim (pa še ni seveda vsem tem opral noge), a mesto je imelo tedaj komaj 80.000 prebivalcev. Promiskuiteta je bila vsakršna in ena generacija bodočih Rimljanov je nosila obeležje svetega leta. Posli rimskih institucij so bili odlični tn prav v zvezi s tem svetim letom imamo prve podatke za zgodovino turizma v Italiji■ «Arciconfraternitu della Santisslmu Trlnitas, v kate- ri so združeni rimski plemiči na čelu s Filipom Nerijem, je prodala botjepotnikom 978 centov kruha, 556 hi vina, 3030 funtov mesa, 2724 jajc, itd-, toda to je bila samo ena majhna kupčija. Pridemo na sveto leto 1650, leto Inocenca X, ki ga je pravzaprav organizirala in vodila njegova tako imenovana svakinja Donna Olim-pia Matualchint, pohlepna, bahava in intrigantska tena. V nekem tpaskvilu» one dobe je ta stvar dobro karak-terizirana. m„ M (D Lip o Odprto je naj-lepše in najbolj upoštevano kopališče na gornjem Jadranu SV. NIKOLAJ Naj večje udobnosti v lUGellGlul^llijUcClh z dvema ali tremi posteljami. Kopanje Obala za sončenje Igre Restavracija Bar - bife Koncerti Ples Dr. R. I U N G O ZOBOZDRAVNIK izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. - ajvečja garancija. Sprejema od 10 do 12 in od 15 do 19 (Govori slovenski) TRST, Ul. Torrebianca 43 - Vogal Ul. Carducci ItECCHI B.U. pri TULLIO NOVI MODEL za vezenje, krpanje, obšivanje N kenj, prišitke gumbov, čipke, cikcakaste šive. Ta dela se izvršujejo brc* okvira. Pouk za vezenje brezplačen ŠIVALNI STROJI na industrijski tok za čevljarje in krojače. PRODAJA NADOMESTNIH DELOV — RADIOAPAHATI najboljših znamk NA OBROKE =i TRST, Ul. C. Battisti št. 12, tel. 65-33 TRZIC, na KorzU SPHEJEMA VSAKOVRSTNA GRADBENA DELA. — OBNAVLJA STANOVANJA, TRGOVINE, SPHEJEMA TUDI VSAKOVRSTNA POPRAVILA IN NAČRTE CENE UGODNE! Naslov na upravi lista, Ul. sv. Frančiška 20. MEHANIČNA DELAVNICA er UREDNIŠTVO. ULICA MONTECCHI, »L o, Ul. nad. - Telelon štev. 93-608. “ UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA it. 20 - Telefonska št. 73-38 OGLASI: od 8.30-U in od 15-18 . Tel. 29-477. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca; trgovski «0, tinančno-upravnl 100, osmrtnice »0 lir. Za FLRJ: Za vsak mm »Irlne 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg. urednik STANISLAV RENKO. w Tiska Tržaški tiskarski savod. - Podruž.: Gorica. Ul. S. Pelllco MI., Tel. 11-32 - Koper, Ul. Battisti 30la-I, Tel. 70. GRADBENIK imiamiumiLi IDSflL T R S T ULICA DELLA TESA 5 izdeluje strešne žlebove, odtočne fer inštalira vodo in pli^ cevi I TRGOVINA Oglejte si zalogo Ulica vasari NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; con* B: Izvod 3, mesečno 70 diui FLRJ: Izvod 4.80, mesečno ^ Poštni tekoči račun ta STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska. Trst 11,5374. - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega _ _____ — _ .a*._ t_A.gl._an Šlel/Q I) C ).D. * - rvjllll ICAUU * ovun w,w n 70 Z Ljubljana, Tyr5eva 34 • tel. 49-63, tekoCI račun pri Komunali/! banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tis a ■ ■ ^