Peter Pavel Glavar 1721–1784 letnik CXXIII • 7-8/2021 Seznam terenskih svetovalcev Javne svetovalne službe v čebelarstvu po Sloveniji Okoliš Priimek Ime Stik Občine Markič Janez 030/604 028 031/365 021 Kamnik, Komenda, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Trzin, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas - Poljane, Kranj, Naklo, Preddvor, Šenčur, Žiri Pintar Tomaž 030/604 052 041/602 540 Bled, Bohinj, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žirovnica Jernej Andrej 030/604 064 Bistrica ob Sotli, Dobje, Kozje, Podčetrtek, Radeče, Rogaška Slatina, Rogatec, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Štore Babnik Peter 030/604 060 041/211 295 Celje, Dobrna, Laško, Slovenske Konjice, Tabor, Vitanje, Vojnik, Zreče, Žalec Podrižnik Franc 030/604 068 Braslovče, Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Polzela, Prebold, Rečica ob Savinji, Solčava, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Velenje, Vransko, Hrastnik, Trbovlje, Zagorje Čuš Martin 030/604 071 Cerkvenjak, Cirkulane, Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Makole, Markovci, Ormož, Podlehnik, Ptuj, Središče ob Dravi, Starše, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Tomaž, Trnovska vas, Videm, Zavrč, Žetale Kitak Stanislav 030/604 075 041/864 166 Benedikt, Duplek, Hoče - Slivnica, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Maribor, Miklavž na Dravskem polju, Oplotnica, Pesnica, Poljčane, Rače - Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Jurij, Šentilj Borštnik Branko 030/604 002 031/336 905 Dobrepolje, Dol pri Ljubljani, Grosuplje, Ig, Ivančna Gorica, Škofljica, Velike Lašče, Vodice, Sodražica, Ribnica, Loški Potok Marinko Roman 030/604 008 Borovnica, Brezovica, Dobrova - Polhov Gradec, Domžale, Horjul, Ljubljana, Log - Dragomer, Logatec, Vrhnika Primorski Adrijan Seljak 041/728 469 030/360 900 Bovec, Cerkno, Kanal ob Soči, Kobarid, Tolmin, Nova Gorica, Brda, Miren - Kostanjevica, Renče - Vogrsko, Šempeter - Vrtojba, Ajdovščina, Idrija, Vipava, Komen Obalno-kraški Babič Klavdijo 030/604 036 Ankaran, Divača, Hrpelje - Kozina, Izola, Koper, Piran, Sežana Obalno-kraški, notranjski Anzeljc Rajko 030/604 041 Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka, Bloke, Cerknica, Postojna, Bloke Dolenjski Kobe Franc 041/940 606 Dolenjske Toplice, Mirna, Mirna Peč, Novo mesto, Straža, Trebnje, Žužemberk, Litija, Šmartno pri Litiji Dolenjski, posavski Sajtl Vinko 030/604 053 Mokronog - Trebelno, Šentjernej, Šentrupert, Škocjan, Šmarješke Toplice, Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško, Sevnica Madjar Jakob 041/720 481 041/598 356 Apače, Cankova, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Križevci, Kuzma, Moravske Toplice, Murska Sobota, Puconci, Radenci, Rogašovci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Šalovci, Tišina Tratnjek Franc 030/604 084 041/606 013 Beltinci, Črenšovci, Dobrovnik, Lendava, Ljutomer, Odranci, Razkrižje, Turnišče, Velika Polana, Veržej Goričan Janko 030/604 085 041/332 698 Dravograd, Muta, Podvelka, Radlje ob Dravi, Ribnica na Pohorju, Vuzenica Praper Pavel 030/604 087 Črna na Koroškem, Mežica, Mislinja, Prevalje, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec Milinkovič Dušan 030/604 090 Črnomelj, Kočevje, Kostel, Metlika, Osilnica, Semič Gorenjski Celjski Podravski Ljubljanski Pomurski Koroški Belokranjski Podatki za stik Veterinarske fakultete – Nacionalnega veterinarskega inštituta: Enota Murska Sobota, Noršinska cesta 35, 9000 Murska Sobota: 02 534 82 18, 031 622 730. Monika Kozar, dr. vet. med., 02/534 82 18, 031/622 730, monika.kozar@vf.uni-lj.si. Enota Maribor, Karantanska ulica 37, 2000 Maribor: mag. Vida Lešnik, dr. vet. med., 02/228 37 38, 041/645 792, vida.lesnik@vf.uni-lj.si. Ljubljana, Inštitut za patologijo, divjad, ribe in čebele, Gerbičeva 60, 1000 Ljubljana: Lucija Žvokelj, dr. vet. med., 01/477 93 71, 041/650 158, lucija.zvokelj@vf.uni-lj.si in Barbara Hočevar, dr. vet. med., 01/477 93 71, 030/706 449, barbara.hocevar@vf.uni-lj.si. Enota Celje, Trnoveljska cesta 1, 3000 Celje: Alenka Jurić, dr. vet. med., 03/428 16 35, 041/900 005, alenka.juric@vf.uni-lj.si. Enota Novo mesto, Šmarješka cesta 2, 8000 Novo mesto: Anita Vraničar Novak, dr. vet. med., 07/332 51 17, 041/649 495, anita.vranicarnovak@vf.uni-lj.si. Enota Nova Gorica (pisarna Koper), Ulica 15. maja 17, 6000 Koper: Suzana Skerbiš, dr. vet. med., 05/936 67 70, 041/645 763, suzana.skerbis@vf.uni-lj.si. Enota Nova Gorica, Pri hrastu 18, 5000 Nova Gorica: mag. Ivo Planinc, dr. vet. med., 05/338 37 00, 041/740 805, ivo.planinc@vf.uni-lj.si. Enota Kranj, Kranjska cesta 16, 4202 Naklo: mag. Mira Jenko Rogelj, dr. vet. med., 04/277 06 20, 041/645 769, mira.jenkorogelj@vf.uni-lj.si. Poletna ponudba – AKCIJA Julija in avgusta imamo na Čebelarski zvezi Slovenije v akcijski ponudbi naslednje artikle. Vsa naročila sprejemamo na tel. št.: 01/729 61 00 ali na e-naslov: ines.zunic@czs.si. Pri nakupu trgovskega blaga imajo člani ČZS 10 % popusta. Telovniki: 35,20 EUR – 10 % = 31,70 EUR Nogavice: 3,30 EUR – 10 % = 2,95 EUR Knjiga Najboljši poklic – čebelar: 14,90 EUR – 10 % = 13,41 EUR Knjiga Biologija in nadzorovanje parjenja pri medonosni čebeli: 38,00 EUR – 10 % = 34,20 EUR Knjiga Čebelji pridelki: 6,26 EUR – 10 % = 5,63 EUR Tabla Čebela lahko tudi piči Čebelarska zveza Slovenije je že pred časom izdelala in dala v prodajo opozorilne table »Čebela lahko tudi piči«. Tabla je v velikosti 40 × 30 cm in je odporna proti vremenskim razmeram. Table so na zalogi in jih lahko naročite po telefonu, 01/729 61 00, ali na ines.zunic@czs.si. Cena za posamezno tablo je 20,40 EUR + poštnina. Vsi člani ČZS imajo na tablo 10 % popusta. Tajništvo ČZS Čebelarska zveza Slovenije nadgrajuje člansko izkaznico ugodnosti Vsi člani Čebelarske zveze Slovenije boste s člansko izkaznico v prihodnje deležni še več ugodnosti pri raznih ponudnikih blaga in storitev. Ugodnosti za člane omogočajo: Anton Ciglič, s. p., Apartmaji Isabella Kustići (otok Pag), Apartmaji Stanka Komparak (otok Korčula), Api Kon-takt, d. o. o., BeeConn tehtnice, Belokranjski hram, d. o. o., Camp Omišalj (otok Krk), Camp Straško (otok Pag), Čebelarski center Maribor, Jana Pušnik Pokrivač, s. p., Čebelarstvo Pislak Bali, Čebelarstvo Vogrinčič, Čebelji raj Noč, Kmetijska zadruga Šaleška dolina, z. o. o., Eldema elektronika, Srečko Lavrič, s. p., Kipgo, d. o. o., Vsi ponudniki blaga in storitev so objavljeni na naši spletni strani, kjer je opisana tudi oblika ugodnosti: www.czs.si/content/X9. V Slovenskem čebelarju bomo mesečno dopolnjevali seznam ponudnikov storitev ugodnosti. Kokos Agency, d. o. o., Liburnia Riviera Hotels (Opatija), Majskaj, d. o. o., Marjan Dolinšek, s.p., Medium, d. o. o., Muzeji radovljiške občine, Peter Potočnik, s. p., PC Doktor, Luka Dobovičnik, s. p., Prva osebna zavarovalnica, d. d., Sabina Pirš, s. p., Gostišče pri čebelici, Slovenia Eco Resort, Šport hotel Pokljuka, Štefan Šemen, s. p., Terme Snovik, Trajnice Golob Klančič, Turistično čebelarstvo Pavlovič, cenejša samoplačniška usposabljanja ČZS in 10 % popust na trgovsko blago. Poletni tabor za otroke 2021 bo! Gostišče pri Čebelici v sodelovanju s ČZS pripravlja: Poletni tabor za otroke pri Čebelici – počitniško varstvo. Poletni tabori ponujajo otroku dragocene in nepozabne izkušnje. Za njih skrbijo predani mentorji, ki pripravijo različne dejavnosti, v katerih se otroci naučijo sodelovanja in drugih pomembnih življenjskih veščin. Na taborih se rodijo nova poznanstva in prijateljstva, ustvarjajo se nepozabni spomini, otroci pa se morajo navaditi tudi na določeno mero samostojnosti, kar jih pripravlja na odraslo življenje. Za sezono 2021 smo odprli naslednja termina: 19.–23. JULIJ 2021 23.–27. AVGUST 2021 Na taboru ponujamo tudi možnost prenočitve s četrtka na petek (v hotelu pri Čebelici, doplačilo znaša 20 EUR), kjer bomo pekli dobrote na žaru in se zabavali ob glasbi. Otroke, ki ne bodo prenočili pri nas, starši prevzamejo v četrtek zvečer ob 21. uri v Gostišču pri Čebelici. SPLOŠNE INFORMACIJE: Starost otrok za sprejem v poletni tabor je od 5 do 12 let. Cena poletnega tabora PODROBNOSTI PROGRAMA Od 7.00 do 8.00 ure: JUTRANJE VARSTVO – Zbiranje otrok v dvorani Gostišča pri Čebelici. V času zbiranja si otroci lahko ogledajo slovenski mladinski film ali se igrajo družabne igre. Od 8.00 do 9.00 ure: ZAJTRK – V času zajtrka bo naša mentorica skupaj z otroki pripravila prostor »zajtrkovalnico«, naše odlične kuharice pa bodo pripravile odličen hranilen zajtrk, ki bo vključeval sok, čaj, mleko, med, maslo, jabolka, prav tako bodo na voljo pečena jajčka in hrenovke. Ob 9.00 uri: TELOVADBA – 30 minut se skupaj prebujamo. Ob 9.30: IZLET V BLIŽNJI KRAJ – Gradiško jezero, Vrba, Dupeljne, Čeplje. En dan pa bomo obiskali tudi (pet dni) je 200 EUR/otroka, drugi otrok iz iste družine –10 % popusta, tretji otrok iz iste družine –15 % popusta. Ob prijavi otroka na tabor se plača 50 % akontacije in s tem je vaša rezervacija potrjena! Na prvi dan tabora se poravna še razlika do celotnega plačila in izpolni izjava za starše! PRIJAVE: barbara.dimc@czs.si, 041/893 895. POHITITE Z REZERVACIJAMI – ŠTEVILO MEST JE OMEJENO! Tabor se izvede ob zadostnem številu prijav. Gostišče pri Čebelici, v sodelovanju s ČZS pravega čebelarja, ki nam bo veliko povedal o pridnih čebelicah in njihovem sladkem izdelku, ki ga vsi obožujemo – medu. Sledi tudi degustacija različnih vrst medu. Za izlet vsak otrok prejme »malico za na pot«. Ob 12.30: VRNITEV V GOSTIŠČE IN KOSILO. Ob 13.30: ČEBELARSKA DELAVNICA – Izdelava panjskih končnic, poslikava panjskih končnic, izdelava žigov, čebelnjakov in podobno. En dan v tednu pa bomo otrokom predstavili tudi svoj »Virtualni čebelnjak«, kjer bodo s 3D-očali lahko postali pravi čebelarji in si ogledali čebelo velikanko. Od 14.30 do 16.00: IGRE NA PROSTEM IN POČITEK V SRCU NARAVE. Ob 16.00: PREVZEM OTROK V GOSTIŠČU. Peter Pavel Glavar 1721–1784 letnik CXXIII • 7-8/2021 h vni je a j r dite ebela va! u zam v za č društ e N iso ska p r raz ebela in č • Preživetje čebel letos ogroženo – prehranski stres in odpornost čebel • Uradne ure za svetovanje o tehnični pomoči • Čebelarjenje z nakladnimi panji v paviljonu • Razvoj čebelarstva v 30 letih samostojne Slovenije POLNJENJE MEDU V VREČKE Za vas napolnimo med v priročno pakiranje, v 8 gramske vrečke. Naj bo vaš med, v praktični embalaži, prisoten povsod, tako v gostinskih lokalih, kot v vsakem pohodniškem nahrbtniku. INHALACIJA IZ PANJA PROPO STEAM - UPARJALNIK PROPOLISA Z inhalacijskimi seti API-AEROSOL I, APIAEROSOL II in API-AEROSOL Plus lahko izvajate aerosolno apiterapijo iz panja. Izbirate lahko med seti z naravnim vlekom in seti s prisilnim vlekom. Apiterapevtski aparat Propo Steam nam s segrevanjem naravnega propolisa omogoča izvajanje inhalacijske terapije. S priloženim priborom uporabnik sam ali s pomočjo apiterapevta izvaja inhalacije, ki koristijo pri težavah dihalnega sistema. Propo Steam pa je primeren tudi za čiščenje lebdečih delcev, mikrobov in organskih topil iz zraka. Prostor prijetno odišavi z vonjem propolisa. Medikoel d.o.o., Jalnova cesta 2, 4240 Radovljica, T: 04 537 85 10, M: 041 618 775, info@medikoel.com, www.medikoel.com, OglasCebelar9.indd 1 www.s-mediko.com 17/02/2021 08:19 OBVESTILA ČZS UVODNIK 30 let navzgor! Z veseljem praznujem s slovenskimi čebelarkami in čebelarji prvih 30 let v samostojni in demokratični državi – Republiki Sloveniji. Da nam je z njo uspelo, smo morali biti vsaj malo podobni čebelam. Ko me je vodstvo ČZS nagovorilo, da naj bi prevzel njeno vodenje, sem se najprej branil, tudi zato, ker sem bil takrat v opoziciji. Leta 1996 sem vendar prevzel vodenje ČZS, predvsem zato, ker sem srečal ustvarjalne in ambiciozne ljudi, ki jim s svojimi dobrimi idejami v preteklosti ni uspelo. Zato je bilo treba najprej sprostiti zavrte energije in delovno vnemo. Ponosen sem, da smo v treh desetletjih slovenski čebelarji postali eden od najbolje organiziranih cehov v slovenski družbi, zame kar prvi. Po večdesetletnem zastoju smo dogradili svoj dom na Brdu pri Lukovici, poskrbeli za šolo in čebelarske mojstre, dvignili kakovost vzreje matic, se načrtno posvetili delu za kakovost medu in drugih čebeljih pridelkov, uveljavili poklic čebelarja, se oblekli in opremili s prapori, dobili svojo himno, utirali pot apiterapiji, postali vodilni v apiturizmu, okrepili strokovno delo, navduševali mladino za čebelarjenje po šolah in še veliko več. Pomembno je, da smo ob tem razvili partnerski in soodgovorni odnos do čebel z vlado. Zavest o pomenu čebel in čebelarjev smo krepili z medenim zajtrkom, s čebelarsko pesmijo, z akcijo za medonosne rastline, z medijsko promocijo, pa tudi z javnim protestom, če je bilo treba. Izjemno uspešno in odmevno pa smo v teh letih stopili tudi na svetovni oder. Najprej z odlično organizacijo Apimondie leta 2003, ki še vedno velja za vrhunski dosežek, potem pa s predlogom za svetovni dan čebel, ki ga je potrdila Generalna skupščina OZN. S ponosom lahko rečemo, da smo čebelarska velesila. Pa še princu Charlesu smo poklonili čebelnjak. Med velike dosežke štejem tudi »prepoved letenja« drugim čebelam v Sloveniji. S tem smo ob vstopu v Evropsko zvezo zavarovali kranjsko sivko kot svoj izjemni naravni vir in ji zagotovili pomemben pogoj za ohranjanje njene genetske čistosti. Ko sem bil poslanec v Evropskem parlamentu, sem imel kot član odbora za varstvo okolja veliko možnosti za delo v zvezi s čebelami. Trudil sem se, da bi okrepili zavest o pomenu čebel in čebelarjev. Prepričeval sem kolege, da čebelarji ne moremo sami ohraniti čebel in biotske raznovrstnosti, da je čebela več kot čebela, da moramo stopiti v njen bran skupaj. Nepozaben ostaja obisk 110-članske čebelarske delegacije v Bruslju, ki je s predsednikom Boštjanom Nočem na čelu članom odbora predstavila zamisel o svetovnem dnevu čebel in naletela na soglasno odobravanje ter podporo. Resnično sem ponosen na naše skupne dosežke v času samostojne Slovenije. Ne bi bili tako uspešni, če ne bi razvili medsebojnega delovnega ozračja, v katerem se da ustvarjalno delati za skupne cilje. V tem duhu želim vodstvu in sodelavcem ČZS veliko novih uspehov v dobro slovenskega čebelarstva in s tem celotne slovenske družbe. Ob pomembnem okroglem jubileju pa se želim še posebej zahvaliti tistim čebelarjem, ki ste sodelovali v boju za svobodo Slovenije, ko je bila ta napadena. Hvaležen pa sem tudi vsem tistim, ki ste na volitvah in drugače podprli osamosvojitev, in novi generaciji, ki sprejemate samostojno državnost Slovenije kot vrednoto. Naj ne preneha mediti v samostojni in demokratični Republiki Sloveniji! Lojze Peterle, predsednik Čebelarske zveze Slovenije (1996–2006), predsednik osamosvojitvene Vlade Republike Slovenije (1990–1992) 7-8/2021 letnik CXXIII 197 letnik CXXIII g Številka 7-8 g Julij 2021 g ISSN 0350-4697 KAZALO UVODNIK Lojze Peterle................................................................................................................... 197 30 LET SLOVENIJE Franc Šivic: Moje videnje razvoja čebelarstva v 30 letih samostojne Slovenije......199 ZDRAVJE ČEBEL dr. Vlasta Jenčič in dr. Metka Pislak Ocepek: Preprečevanje varoze......................... 205 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Franc Šivic: Novice iz sveta...........................................................................................206 Dr. Andreja Kandolf Borovšak, dr. Nataša Lilek, Vlado Auguštin in Simon Golob: Prehranski stres in odpornost čebel............................................... 207 Janez Gregori: Namestitev panjev in vremenski vplivi.............................................208 Vojko Veber: Paviljon za nakladne panje...................................................................209 Franjo Matjašič: Senčna ponjava za čebele.................................................................210 Tomaž Granda: Henryjeva lipa (Tilia henryana)...........................................................211 Dr. Aleš Gregorc: Rezultati Colossovega vprašalnika o čebelarstvu (I. del)..............214 GLAVARJEVO LETO Jožef Pavlič: Dediščina Petra Pavla Glavarja v Komendi............................................ 217 DELO ČEBELARJA Franko Dolgan: Čebelarjeva opravila v juliju in avgustu...........................................219 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV........................................................................................ 222 OBVESTILA ČZS............................................................................................................ 224 OGLASI............................................................................................................................ 231 V SPOMIN......................................................................................................................235 INDEX EDITORIAL Lojze Peterle................................................................................................................... 197 30 YEARS OF SLOVENIA Franc Šivic: My view on the development of beekeeping in 30 years of independent Slovenia...............................................................................................199 BEES’ HEALTH Vlasta Jenčič, DSc and Metka Pislak Ocepek, DSc: Prevention of varrosis.............. 205 FROM SCIENCE AND PRACTICAL WORK Franc Šivic: World news................................................................................................206 Andreja Kandolf Borovšak, DSc, Nataša Lilek, DSc, Vlado Auguštin and Simon Golob: Nutritional stress and resistance of bees................................... 207 Janez Gregori: Placement of hives and weather conditions....................................208 Vojko Veber: Pavilion for box hives.............................................................................209 Franjo Matjašič: Shady tarpaulin for bees...................................................................210 Tomaž Granda: Henry’s lime (Tilia henryana)...............................................................211 Aleš Gregorc, DSc: Results of the Coloss Beekeeping Questionnaire (part I)...........214 GLAVAR’S YEAR Jožef Pavlič: The legacy of Peter Pavel Glavar in Komenda........................................ 217 BEEKEEPER’S WORK Franko Dolgan: Beekeeper’s tasks in July and August............................................... 119 FROM BEEKEEPERS’ ASSOCIATIONS....................................................................... 222 ANNOUNCEMENTS BY BEEKEEPING ASSOCIATION OF SLOVENIA.................. 224 ADS.................................................................................................................................. 231 IN MEMORIAM..............................................................................................................235 PODATKI ZA STIK ČEBELARSKE ZVEZE SLOVENIJE Predsednik ČZS: Boštjan Noč, predsednik: 01/729 61 06, 040/436 512, nocb@czs.si Vodja služb ČZS: Lidija Senič, vodja služb ČZS: 01/729 61 10, 040/436 515, lidija.senic@czs.si Priznana rejska organizacija: Peter Kozmus, strokovni vodja PRO: 01/729 61 16, 041/352 997, peter.kozmus@czs.si Opazovalno-napovedovalna služba: Aleš Bozovičar, vodja ONS: 01/729 61 31, 041/644 217, ales.bozovicar@czs.si, avtomatski telefonski odzivnik: 01/729 61 20, https://ecebelar.czs.si/User/Login?returnUrl=/ Svetovalci specialisti za tehnologijo čebelarjenja: Vlado Auguštin: 01/729 61 24, 040/436 516, vlado.augustin@czs.si Simon Golob: 01/729 61 12, 030/604 015, simon.golob@czs.si Svetovalci specialisti za ekonomiko: Tanja Magdič: 01/729 61 04, 040/436 513, tanja.magdic@czs.si Nataša Klemenčič Štrukelj: 01/729 61 24, 040/436 518, natasa.klemencic.strukelj@czs.si Svetovalci specialisti za zagotavljanje varne hrane: Andreja Kandolf Borovšak: 01/729 61 33, 040/436 514, andreja.kandolf@czs.si Nataša Lilek: 01/729 61 29, 040/436 519, natasa.lilek@czs.si Tomaž Samec: 01/729 61 18, 040/436 517, tomaz.samec@czs.si Uredništvo: Marko Borko, urednik: 01/729 61 14, 051/637 204, marko.borko@czs.si, www.czs.si/slovenskicebelar.php 198 7-8/2021 letnik CXXIII Glasilo Slovenski čebelar je ustanovilo Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko leta 1898. Izdaja ga Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica. Vpisano je v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS, pod zaporedno številko 585. Tel.: 01/729 61 00, faks: 01/729 61 32, info@czs.si, www.czs.si Transakcijski račun ČZS: SI56 0318 6100 2214 727, matična številka ČZS: 5141729, ID za DDV: SI 81079435, šifra dejavnosti: 94.120. Uredniški odbor: Marko Borko, Brane Borštnik, Vladimir Fajdiga, Janez Gregori, Mira Jenko Rogelj, Andreja Kandolf Borovšak, Anton Žakelj Urednik: Marko Borko Uredništvo: 01/729 61 14, 051/637 204, marko.borko@czs.si, www.czs.si/slovenskicebelar.php Lektorica: Mojca Pipan Oddaja prispevkov: Članki do petega, obvestila, reklame, mali oglasi do desetega v mesecu. Avtorji naj v člankih uporabljajo strokovno izrazje v skladu s Čebelarskim terminološkim slovarjem. Mnenje avtorjev člankov ni nujno mnenje uredništva. Uredništvo ne odgovarja za vsebino malih oglasov. Prispevki so v elektronski obliki brezplačno in javno objavljeni na spletnem portalu ČZS, spletnem portalu Digitalne knjižnice Slovenije in drugih spletnih straneh. Reklamni oglasi in osmrtnice: Cela stran: 1044 € (zunanja stran ovitka), 816 € (notranjost, živi rob), 594 € (notranjost), pol strani: 522 € (zunanja stran ovitka), 414 € (notranjost živi rob), 300 € (notranjost), tretjina strani: 198 €, četrtina strani: 144 €, petina strani: 102 €, desetina strani: 42 €. Oblikovanje reklamnega oglasa: cela stran in polovica strani 60 €, tretjina, četrtina, petina, desetina 48 €. Popravki reklamnega oglasa: 1–10 popravkov 2,4 €, 11 ali več popravkov 6 €. Popust pri ceni za 4- do 6-kratno objavo reklamnega oglasa je 10 %, za 7- do 10-kratno objavo 20 %, za celoletno objavo 30 %. Člani ČZS lahko dvakrat na leto objavijo brezplačne oglase do 20 besed, vsaka nadaljnja beseda je 0,3 €. Splošni oglasi po 0,3 € za besedo, enako velja tudi za osmrtnice, ki vsebujejo več kot 80 besed. Osmrtnice ne smejo biti daljše od 130 besed. Vse cene so brez DDV. Politika oglaševanja ter cenik oglasov in osmrtnic v glasilu Slovenski čebelar z dne: 11. novembra 2019 je objavljena na spletni strani ČZS. Priprava za tisk in tisk: Para, d. o. o., Celestinova ulica 1, 1000 Ljubljana. Tiskano na papirju s certifikatom FSC (trajnostno gospodarjenje z gozdovi). Naklada: 7.900. Tiskano: 22. 6. 2021. Izdaja Slovenskega čebelarja je delno financirana iz sredstev Javne svetovalne službe v čebelarstvu. Fotografija na naslovnici: Slovenija, od kod lepote tvoje? 30 let samostojne in demokratične Slovenije. Foto: Franc Šivic. Glavarjevo leto ob 300-letnici rojstva. Mednarodna barvna koda za označevanje čebeljih matic 2017 2018 2019 2020 2021 Tajništvo: 01/729 61 00, faks: 01/729 61 32, info@czs.si, www.czs.si, Barbara Dimc, tajnik: 01/729 61 02, 041/370 409, barbara.dimc@czs.si, Ines Zajc Žunić, poslovna sekretarka: 041/337 854, ines.zunic@czs.si, Zlatica Kovačević, administrativna delavka: 01/729 61 24, 030/604 009, zlatica.kovacevic@czs.si Čebelarska knjižnica Janeza Goličnika (vsak prvi delovni četrtek v mesecu med 15. in 18. uro): 01/729 61 11, cebelarskaknjiznica@czs.si, www.czs.si/knjiznica.php Ohranimo čebele: www.ohranimo-cebele.si Sklad za ohranitev kranjske čebele: www.czs.si/sklad.php Spletna trgovina ČZS: www.czs.si/eshop/index.php Uradne ure JSSČ: Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica (v Čebelarskem centru Slovenije: ponedeljek od 10.00 do 14.00, četrtek od 8.00 do 12.00 ter od 13.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. Mestni trg 4, 8330 Metlika: ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. Rožna dolina 50/a, 4248 Lesce (v Čebelarskem razvojno-izobraževalnem centru): ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. Dobrna 1a, 3204 Dobrna (v Kulturnem domu Dobrna): ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. Ulica Štefana Kovača 40, 9000 Murska Sobota (na sedežu Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota): ponedeljek od 10.00 do 14.00. Streliška ulica 150, 2000 Maribor (v Čebelarskem centru Maribor): petek od 8.00 do 10.00. 30 LET SLOVENIJE Moje videnje razvoja čebelarstva v 30 letih samostojne Slovenije Franc Šivic V letošnjem juniju je minilo 64 let, ko sem kot 17-letni dijak postal čebelar in se kmalu za tem vpisal tudi v ljubljansko čebelarsko društvo. Od tedaj sem povezan z dogajanjem v slovenskem čebelarstvu. Iz obdobja zadnjih treh desetletij, od osamosvojitve Slovenije dalje, podrobneje predstavljam tista dogajanja, pri katerih sem tudi sam sodeloval, ter naštevam preostala, ko nisem bil več podpredsednik ČZS. Vsakršen opis dogajanja v času je seveda subjektiven, zato bi bil za celovitejši oris obdobja potreben poglobljen pristop več avtorjev. Prehodno obdobje prenove čebelarstva Začel bom z letom 1991. Tedaj je bil na čelu Zveze čebelarskih društev Slovenije Marjan Skok iz Zagorja. Spominjam se ga kot umirjenega in osebno skromnega človeka, vedno pripravljenega pomagati, če je le bilo v njegovi moči. Krmilo zveze je prevzel že leta 1989 v zelo napetem političnem ozračju tedanje skupne države Jugoslavije, ko je vladala največja inflacija po drugi svetovni vojni. Svoje delo je opravljal brezplačno, saj je bila zveza tedaj skoraj brez dohodkov. Edini finančni vir je bila članarina, ta pa je šla za plači urednika Slovenskega čebelarja ter tajnika zveze. Zaradi nastanka novih držav na Balkanu slovenski čebelarji niso mogli več prevažati svojih čebel na nekdanja pasišča izven Slovenije, sprostil pa se je tudi uvoz poceni medu iz azijskih držav. Kljub temu je predsedniku Skoku uspelo narediti v naslednjih letih nekaj dobrih potez. Ker Medex iz Ljubljane in Hmezad iz Žalca zaradi spremenjenih razmer na območju nekdanje Jugoslavije nista več odkupovala medu slovenskih čebelarjev, je začela zveza pobudo prodaje medu na domu. V ta namen je organizirala izobraževalne tečaje, Slovenski čebelar je redno objavljal članke o boljšem trženju, ki so jih pisali avtorji na podlagi svojih izkušenj, trženje čebeljih pridelkov pa je bila tudi osrednja tema vsakoletnega čebelarskega posveta na osnovni šoli v Polju pri Ljubljani. Za boljše trženje je zveza na pobudo Milana Megliča uvedla Foto: Arhiv ČZS franci.sivic@gmail.com Na kongresu Apimondie v Pekingu, 1993, so enotno podprli vstop Zveze čebelarskih društev Slovenije v Apimondio. Na sliki sta med drugimi dr. Janez Poklukar in Marjan Skok (z leve proti desni) posebno nalepko za kakovost medu in jo imenovala Slovenska kolektivna zaščitna znamka medu. V letu 1992 je slovenska vlada odobrila financiranje sedmih veterinarjev specialistov, zadolženih samo za zdravstveno varstvo čebel, ki v nekoliko spremenjeni obliki deluje še danes. Leto kasneje je tedanji kmetijski minister dr. Osterc dal še zeleno luč za ustanovitev Opazovalnonapovedovalne službe medenja. Njeno vodenje je prevzel Pavle Zdešar, po številu čebeljih družin eden največjih slovenskih čebelarjev, ki je imel tedaj že celo svojo lastno dobro organizirano opazovalno službo medenja. V letu 1993 je potekal na Kitajskem svetovni čebelarski kongres pod okriljem Apimondie. Ob finančni podpori kmetijskega ministrstva ter ministrstva za znanost in tehnologijo so se ga udeležili predsednik zveze Marjan Skok, urednik Slovenskega čebelarja Janez Mihelič ter mladi znanstvenik dr. Janez Poklukar. Slovenija je tisto leto postala polnopravna članica Apimondie. Apimondia v Lozani je bila leta 1995 nekakšna prelomnica v delovanju Čebelarske zveze Slovenije. Tam smo se svetu prvič predstavili z bogato opremljenim razstavnim prostorom in številno delegacijo. Na razstavi so sodelovali naši vzrejevalci matic, izdelovalci panjev in druge čebelarske opreme, čebelarstvo Božnar, podjetje Medex, in še bi lahko našteval, od vlade pa je bila prisotna Alenka Urbančič, takratna sekretarka ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Na našem razstavnem prostoru se je vse dni trlo 7-8/2021 letnik CXXIII 199 Brdo pri Lukovici leta 2000. Začela se je vnovična graditev Čebelarskega centra Slovenije. obiskovalcev z vsega sveta in pogosto smo bili deležni pohvale, med drugim tudi, da je naš razstavni prostor najlepši in najzanimivejši. V tisti evforiji smo vodstvu Apimondie predali pisni predlog za organizacijo svetovnega čebelarskega kongresa leta 2003 v Ljubljani. Ideja, da ta projekt izpelje Čebelarska zveza Slovenije, se je porodila vodji naše opazovalne in napovedovalne službe za gozdno medenje Pavletu Zdešarju, po predhodnem posvetu z ministrom za kmetijstvo dr. Jožetom Ostercem, ki je obljubil vso moralno pomoč. Ko danes gledam na te oddaljene dogodke v Lozani, kar ne morem verjeti, kako smo mogli biti tako hrabri, da ne rečem česa drugega, saj je imela Čebelarska zveza Slovenije takrat komaj dovolj sredstev za lastno preživetje. Kongres Apimondie v Sloveniji in Čebelarski center Slovenije Naslednje leto je Marjan Skok, dotedanji predsednik Čebelarske zveze Slovenije (sprememba imena se je zgodila na občnem zboru leta 1996), končal svoj mandat. Za novega predsednika so čebelarji na svojem občnem zboru izvolili politika Lojzeta Peterleta. Po prepričanju volivcev je naša organizacija v novonastalem položaju potrebovala vodstvo z mednarodnimi izkušnjami na področju čebelarstva in političnimi povezavami doma ter v svetu. Povezave je novi predsednik vsekakor imel, in to nam je pri pripravah ter izvedbi velikega mednarodnega dogodka v Ljubljani še kako prav prišlo. Apimondia je bila ustanovljena leta 1897 v Belgiji. Zato je bilo seveda prav, da se stoletnica rojstva tako pomembne organizacije počasti v državi, v kateri je bila rojena. Za kraj dogodka so belgijski čebelarji izbrali drugo največje mesto v državi – Antwerpen. Mi smo med tem izvedeli, da sta se za organizacijo svetovnega čebelarskega kongresa Apimondia 2003 200 7-8/2021 letnik CXXIII poleg Slovenije prijavili tudi Italija in Španija, torej dve evropski čebelarski velesili, s katerima smo morali tekmovati. Zavedal sem se, da to ne bo lahko, toda kjer je volja, je tudi pot. V Belgiji smo predstavili slovensko kandidaturo predsednik Lojze Peterle, predstavnica Cankarjevega doma Maša Martinčič in jaz. Bili smo boljši od konkurence in zmagali. Po vrnitvi iz Belgije smo v Čebelarski zvezi Slovenije sklenili, da bomo sestavili odbor, ki bo prevzel operativne naloge za organizacijo velikega dogodka. Ker je bil naš predsednik Lojze Peterle zaradi svoje politične dejavnosti pogosto odsoten, sem jaz prevzel vodenje priprav na kongres, ob pomembnih dogodkih pa je Čebelarsko zvezo Slovenije uradno zastopal Lojze Peterle. Sestavili smo skupino z 12 člani in jo poimenovali Slovenski organizacijski odbor. Vsak član je prevzel eno od področij, ki po tradiciji spadajo v okvir delovanja čebelarskih kongresov Apimondie. Ker smo se zavedali, da naša osrednja čebelarska organizacija nima denarja za plačevanje stroškov v času priprav na kongres, smo se dogovorili, da bomo vse delo opravili prostovoljno in zastonj. Leta 2000 je bil Lojze Peterle ponovno izvoljen za predsednika Čebelarske zveze Slovenije, za podpredsednike pa smo bili določeni Avgust Gril, Vlado Pušnik in jaz. Tedaj je dokončno padla odločitev, da se zgradba Čebelarskega izobraževalnega centra na Lukovici ne proda, ampak se takoj začne obnova že zelo dotrajanega objekta, ki mora biti končana še pred začetkom svetovnega kongresa Apimondie 2003 v Ljubljani. S skrajnimi napori in požrtvovalnim delom obeh podpredsednikov ter ob sodelovanju velikega števila slovenskih čebelarjev je to uspelo. Prepričan sem, da se le malo čebelarskih organizacij po svetu lahko pohvali s tako lepim domom, kot je naš. V letu 2001 je odstopil s tajniškega mesta ČZS dolgoletni tajnik Milan Runtas. Kadrovska komisija, ki sem jo vodil, se je odločila za Antona Tomca. Že kmalu smo ugotovili, da smo izbrali pravega človeka za tajniško mesto in da si boljšega ne bi mogli najti. Foto: Franc Šivic Foto: Arhiv ČZS 30 LET SLOVENIJE Odprtje Čebelarskega centra Slovenije 26. maja 2002. V kasnejših letih je bil center še obogaten s Čebelarsko knjižnico Janeza Goličnika, čebelarsko učno potjo, laboratorijem za interno kontrolo ter galerijo Sivka Foto: Arhiv ČZS 30 LET SLOVENIJE Lojze Peterle, predsednik ČZS, je odprl kongres Apimondie v Sloveniji, 24. avgusta 2003. Takrat je prvič zazvenela Čebelarska pesem – himna slovenskih čebelarjev (besedilo Franc Šivic, glasba in aranžma Slavko Avsenik in Slavko Avsenik mlajši). V letu 2003 je vse druge dogodke zasenčila izvedba svetovnega čebelarskega kongresa pod okriljem Apimondie v Ljubljani. O tem, kako je kongres potekal in kaj vse se je na njem dogajalo, sem obširno pisal v svoji knjigi Moje življenje s čebelami. Zato bi na tem mestu navedel samo besede Pavla Zdešarja iz njegovega članka, objavljenega v Slovenskem čebelarju decembra leta 2003: Apimondia 2003 bo slovenskim čebelarjem še dolgo ostala v spominu kot nepozaben dogodek. Prvič po Antonu Janši smo se Evropi in svetu predstavili kot narod čebelarjev. Majhen narod v lepi deželi, v kateri je čebela posebej čislana domača žival in je v tisočletnem druženju s človekom zaznamovala njegov značaj, kulturo in celo nekaj značilnosti naroda kot celote. Ta veličastna prireditev je bila vrhunec uspešne prenove našega čebelarstva v samostojni državi. Čebelarski svet, ki nas je obiskal, je bil prijetno presenečen. Številni, ki nas do tedaj niso dovolj poznali in so Slovenijo pred odhodom na kongres komaj našli na zemljevidu, so osupnili od presenečenja ter nam izkazali spoštovanje. Leto 2004 je ČZS prvič pridobila status priznane rejske organizacije za kranjsko čebelo in sprejela rejski program za kranjsko čebelo. V Sloveniji se je zaradi vstopa v EU in izvajanja ukrepov kmetijske politike začel popis in označevanje čebelnjakov z rumenimi tablicami ter vzpostavitev centralnega registra čebelnjakov v katerega čebelarji letno sporočajo stalež družin. ČZS je sprejela tudi Program razvoja čebelarstva v Sloveniji v letih 2005–2007, ki ga je na podlagi smernic EU pripravil dr. Poklukar. Leta 2005 smo kot članica EU začeli izvajati Program ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji, sprejet pa je bil sklep o ustanovitvi Šole čebelarjenja Antona Janše. Tri leta po končanem svetovnem kongresu v Ljubljani je zaradi novih dolžnosti na področju politike odstopil predsednik ČZS Lojze Peterle, leta 2007 pa je postal novi predsednik naše osrednje čebelarske organizacije njen dotedanji podpredsednik Boštjan Noč. S svojo mladostno zagnanostjo je prinesel vanjo svež veter, poln novih idej. Že kot podpredsednik (2004–2007) je navezal odlične stike z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in uspelo mu je pridobiti finančna sredstva za izvedbo najrazličnejših projektov, pomembnih za delovanje naše organizacije. Ko so me pred nekaj leti v Italiji spraševali, kdo v Sloveniji je najbolj zaslužen za napredek našega čebelarstva, sem odgovoril, da je Kongres Apimondie in novi Čebelarski center Slovenije, kamor se je preselil sedež ČZS, sta bila dosežka, ki sta dala slovenskim čebelarjem nov polet in voljo, da po končanem obdobju prenove čebelarstva stopijo na pot hitrega razvoja. Ta samozavest se je izrazila tudi s pomočjo edinstvene čebelarske svečane obleke, ki jo je leta 2002 javnosti predstavil oblikovalec Janez Levstik. Optimizem se je izrazil tudi v pobudi Pavla Zdešarja za praznovanje dneva čebelarjev oz. čebelarskega praznika na 20. maj – rojstni dan Antona Janše. Prvega smo praznovali leta 2003 v Breznici na Gorenjskem. Od leta 2003 je poklic čebelarja priznan z nacionalno poklicno kvalifikacijo čebelar/čebelarka. Navsezadnje pa so se na prehodu v novo tisočletje začela usposabljanja čebelarskih mojstrov, med štajerskimi čebelarji pa se je znova obudila izdelava medenih pijač. Foto: Franc Šivic Z novo samozavestjo na poti v svetovni vrh Silvana in Franc Šivic na fotografiji, ki je obkrožila svet in privabila čebelarje iz celega v Slovenijo. 7-8/2021 letnik CXXIII 201 Sprevod praporščakov na 8. čebelarskem prazniku v Velenju, 22. maja 2010 Foto: Arhiv ČZS to prav gotovo naš predsednik Boštjan Noč. Sledilo je povabilo naše delegacije v italijansko obmejno mesto Čedad, in tam so mu slovesno podelili častni naziv »vitez čebelje matice«. Naj povem, da ta naziv podelijo Italijani samo najzaslužnejšim ljudem s področja italijanskega čebelarstva, tisto leto pa so naredili izjemo in ga prvič podelili tudi zaslužnemu Slovencu. Nov razvojni zagon je pomenila tudi ustanovitev Čebelarske svetovalne službe za pokrivanje specialističnih področij varne hrane, ekonomike in tehnologije. Med cilji službe sta tudi ozaveščanje in obveščanje širše javnosti ter porabnikov o pomembnosti in vlogi čebelarstva in čebel. Sprva je od 1. junija 2005 do 31. marca 2007 delovala na podlagi letnih uredb o izvajanju programa na področju čebelarstva. Po izteku triletnega obdobja je vlada izdala Uredbo o Javni svetovalni službi v čebelarstvu (JSSČ). Na javnem razpisu za izbiro koncesionarja za obdobje 2008–2014 je uspešno kandidirala ČZS. Poleg svetovalcev specialistov čebelarjem svetujejo tudi terenski svetovalci. Promocijske dejavnosti JSSČ so prispevale k temu, da sta se občutno povečali prodaja in uporaba čebeljih pridelkov. Zelo veliko je k temu pripomogla dobrodelno-izobraževalna Priročnik dobre čebelarske prakse 2020 202 7-8/2021 letnik CXXIII Brošura Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu po načelih sistema HACCP prvič izšla 2006. akcija »Za zajtrk med slovenskih čebelarjev v vseh slovenskih vrtcih« oz. Medeni zajtrk, ki je prvič potekala leta 2007 in je kasneje prerasla v Tradicionalni slovenski zajtrk. Slovenski čebelarji pa se javnosti predstavljajo tudi na dnevu odprtih vrat čebelarskih društev. Promocija čebeljih pridelkov pa ne bi bila možna na takšen način in v tolikšnem obsegu, če ne bi ponujali čebelarji kakovostnih čebeljih pridelkov. Kakovost se je v tem času znatno dvignila, še zlasti medu, k temu pa je bistveno prispevala potrditev Smernic dobrih higienskih navad v čebelarstvu po načelih sistema HACCP leta 2006, pa tudi številna ocenjevanja medu, ki so potekala na več krajih v Sloveniji ter izšolani preskuševalci medu. Delovanje JSSČ je omogočilo razmah čebelarskih krožkov na osnovnih in srednjih šolah. V zadnjih nekaj letih je v več kot 180 čebelarskih krožkov vključenih več kot 2000 otrok. Zelo pomembno je, da so se s pozitivno promocijo čebelarstva in z vsemi našimi dejavnostmi (npr. začetniškimi tečaji) pridobili mladi čebelarji, in s tem se je znižala povprečna starost čebelarjev s 66 let na manj kot 60 let. V prvih letih predsedovanja Boštjana Noča in vse do danes je sledilo mnogo premikov in dosežkov: uvedba enotnega kozarca za med slovenskega porekla, uvedba enotnega programa zatiranja varoj, sofinanciranje čebelarske opreme, izvajanje interne kontrole medu, promocija sajenja medovitih rastlin, izdajanje strokovne literature, kot so 1. in 2. del učbenika Slovensko čebelarstvo v tretje tisočletje, knjižici o medu in cvetnem prahu, knjiga Slovenski čebelnjak, Čebelarski terminološki slovar, knjižici o propolisu ter o pridelavi in predelavi voska, knjiga Varoja, čebela, čebelar, in ureditev Čebelarske knjižnice Janeza Goličnika. Njeno odprtje je sovpadlo s praznovanjem 110-letnice nepretrganega izhajanja revije Slovenski čebelar. Uredila se je davčna zakonodaja, vzpostavljeni so bili Register čebelnjakov, pašni redi in pašni kataster. Eden pomembnejših mednarodnih dosežkov Slovenije pomeni pridobitev na ravni EU zaščitene geografske označbe za slovenski med, kar je velika zasluga pobudnika in skozi vse korake gonilne sile Milana Megliča. Sočasno z, k napredku naravnanim, delovanjem ČZS, so k Foto: Arhiv ČZS Foto: Marko Borko 30 LET SLOVENIJE Sodelavci Čebelarske zveze Slovenije, Javne svetovalne službe v čebelarstvu na čebelarski razstavi v Državnem zboru Republike Slovenije Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo 2013 Preskuševalci medu na Mednarodnem ocenjevanju medu leta 2010 v okviru 3. mednarodnega foruma Apimedice in 2. mednarodnega foruma Apiquality razvoju čebelarstva prispevala tudi čebelarska društva in nato še z opustitvijo plastičnega foliranja. Prav tako je bila regijske zveze, pri čemer nekatere še prav posebej izstopajo. posodobljena spletna stran ČZS, začela pa je delovati tudi Več pozornosti se je začelo posvečati čebelarskemu na spletu s svojim Facebook profilom in YouTube kanalom. turizmu in apiterapiji. Čebelarski turizem pri nas se je Del usposabljanja čebelarjev se je preselil na splet z e-šolo, razmahnil predvsem leta 2003, ko smo organizirali svetovni eČebelarjem, interaktivnim svetovalcem oz. v virtualni svet s čebelarski kongres Apimondia. Nadaljeval pa z organizacijo 3D-simulacijami. Prav posebej inovativen pa je promocijskodneva čebelarskega turizma, certificiranjem čebelarskih izobraževalni prevozni paviljon Medena zgodba, ki od letos turizmov in usposabljanjem čebelarskih turističnih vodnikov. kroži po Sloveniji. Praznovati smo začeli tudi dan apiterapije, in sicer 30. marca, Svet čebel pa smo v tem času želeli približati tudi osebam na rojstni dan Filipa Terča, začetnika sodobne apiterapije. z motnjo v duševnem razvoju, npr. z izdajo učbenika in Leta 2010 smo organizirali 3. mednarodni forum Apimondie delovnega zvezka Čebela se predstavi, prirejenih v lahko o apiterapiji in 2. mednarodni forum o kakovosti čebeljih berljiv jezik. Z željo spodbuditi k čebelarjenju invalidne pridelkov, letos pa dočakali poklicno kvalifikacijo apiterapevt/ osebe je bil postavljen poseben čebelnjak, prirejen za osebe apiterapevtka. na invalidskih vozičkih, izveden je bil seminar ter izdan ČZS je izvajala kampanjo »Ohranimo čebele« in ustanovila Čebelarski priročnik za invalide (2018). V zadnjem času je ČZS Sklad za ohranitev kranjske čebele. K ohranitvi čebel je precej izdala naslednje pomembnejše naslove: Čebelarski priročnik pomagal preroški pogum takratnega kmetijskega ministra mag. Dejana Židana, ki je leta 2011 prepovedal uporabo neonikotinoidov, ki so povzročali zastrupitve čebel. Ta vizionarska odločitev je leta 2020 obveljala na ravni celotne EU. Leta 2010 smo dočakali tudi poklicni standard in izpitni katalog za pridobitev poklica čebelarski mojster/ mojstrica. Do leta 2012 so bili na tej podlagi spet izobraženi in potrjeni novi čebelarski mojstri. Po drugi strani pa smo za najmlajše leta 2011 posodobili učbenik Čebela se predstavi. Posodobitev je kasneje doživel tudi Slovenski čebelar s Dr. Peter Kozmus (četrti z leve) je postal podpredsednik Apimondie leta 2017 v Carigradu, na sliki s predstavniki Slovenije pred paviljonom Čebelji svet. spremembo formata v A4 in 7-8/2021 letnik CXXIII Foto: Vlado Auguštin Foto: Marko Borko Foto: Arhiv ČZS 30 LET SLOVENIJE 203 30 LET SLOVENIJE Foto: Klemen Lajevec Photography S pravim ciljem in vztrajno voljo se najde pot do na začetku na videz nedosegljivega cilja – svetovnega dneva čebel. Praznovanje prvega svetovnega dne čebel, 20. maja 2018, v Breznici pri Žirovnici za začetnike, Čebelje paše v Sloveniji, Veliki ljudje slovenskega čebelarstva, Monografija o organiziranem slovenskem čebelarstvu, Priročnik dobre čebelarske prakse. Posebno točko poti v svetovni čebelarski vrh predstavlja leto 2014, ko se je na pobudo predsednika Boštjana Noča začelo gibanje za razglasitev svetovnega dneva čebel. Konec leta 2017 smo, po komaj treh letih, dočakali razglasitev svetovnega dneva čebel na rojstni dan slovenskega čebelarja Antona Janše. Leta 2017 se je zgodil še en zgodovinski vrhunec, za podpredsednika Apimondie je bil, na kongresu v Carigradu, izvoljen dr. Peter Kozmus. To je najvišji položaj v čebelarstvu, ki ga je do sedaj zasedal kateri koli Slovenec. Dr. Kozmus je po smrti predsednika Apimondie Philipa McCaba konec leta 2018 začasno opravljal dolžnosti predsednika Apimondie ter predsedoval 46. kongresu Apimondie v Montrealu, kjer je bil izvoljen novi predsednik Jeff Pettis iz ZDA, dr. Kozmus pa ponovno za podpredsednika. Svetovni dan čebel je spodbudil tudi prizadevanje za vzpostavitev mednarodne šole čebelarstva, ki je bila nato 204 7-8/2021 letnik CXXIII ustanovljena leta 2018 kot Slovenska čebelarska akademija, prva usposabljanja pa je, po obdobju vzpostavljanja delovanja in priprave programov, začela izvajati letos. Boštjan Noč je dal tudi pobudo za podeljevanje nagrade »zlata čebela«, po vzoru Nobelove nagrade, za največje »čebelarske« dosežke v svetu. Republika Slovenija je pobudo podprla in letos na javnem natečaju izbrala zmagovalno ustvarjalno zasnovo nagrade zlata čebela. 20. maja 2018 smo v Breznici pri Žirovnici praznovali prvi svetovni dan čebel. Neposredno pred praznovanjem sta potekala še dva pomembna dogodka: svetovna čebelarska konferenca Globalni izzivi v čebelarstvu in svetovna ministrska konferenca o čebelah in opraševalcih. Slovenske strokovne službe, ČZS, MKGP in druge državne službe so z navdušenjem in sodelovanjem, po vzoru čebel, dokazali, da če je ideja prava, če je cilj pravi, potem se najde tudi pot do na začetku na videz nedosegljivega cilja! Gibanje za razglasitev svetovnega dneva čebel je resnično združilo Slovence in povezalo svet! Viri: Noč, B. (2011): ČZS od 2007 naprej pod vodstvom predsednika Boštjana Noča. V: Slovenski čebelar – Jubilejna številka ob 20. obletnici samostojnosti Republike Slovenije – domovine kranjske čebele. Brdo pri Lukovici: Čebelarska zveza Slovenije, let. CXIV, str. 13–17. Senič, L. (2011): Čebelarska svetovalna služba. V: Slovenski čebelar – Jubilejna številka ob 20. obletnici samostojnosti Republike Slovenije – domovine kranjske čebele. Brdo pri Lukovici: Čebelarska zveza Slovenije, let. CXIV, str. 45–47. Tomec, A. (2011): Kronika tajništva Čebelarske zveze Slovenije 2001–2011. V: Slovenski čebelar – Jubilejna številka ob 20. obletnici samostojnosti Republike Slovenije – domovine kranjske čebele. Brdo pri Lukovici: Čebelarska zveza Slovenije, let. CXIV, str. 28–33. Jubilejna številka Slovenskega čebelarja Leta 2011 smo ob praznovanju 20-letnice Slovenije izdali jubilejno številko Slovenskega čebelarja, v kateri so različni avtorji v več člankih temeljito predstavili razvoj slovenskega čebelarstva v obdobju 1991–2011. Je pomemben zgodovinski dokument, zato vas vabimo k branju. Najdete jo na povezavi: https://czs.si/Upload/ files/Slovenski%20cebelar%20jubilejna%20stevilka. pdf. ZDRAVJE ČEBEEL Preprečevanje varoze dr. Vlasta Jenčič in dr. Metka Pislak Ocepek Veterinarska fakulteta, Univerza v Ljubljani vlasta.jencic@vf.uni-lj.si, metka.pislakocepek@vf.uni-lj.si Varoza, ki jo povzroča zajedavska pršica varoja (Varroa destructor), je ena največjih zdravstvenih težav čebel v Sloveniji. Varoja zajeda na čebelah in v pokriti čebelji zalegi in zato izčrpava čebeljo družino, ki je zaradi varoj tudi dovzetnejša za druge bolezni, še zlasti za virusne okužbe. Posamezne čebele imajo prirojene obrambne mehanizme proti povzročiteljem bolezni in tudi virusom. V prvi vrsti jih varujeta kutikula z dlačicami, ki preprečujeta, da bi povzročitelji bolezni, predvsem virusi, vstopili v čebelje telo – hemocel. Varoje pa pri zajedanju čebel in ličink s pomočjo ustnega organa – gnatostome – zlahka viruse vnesejo v njihovo telo. Proti virusom so se močne in zdrave čebele sposobne braniti tudi s hemociti in interferonom v hemolimfi, ki pa je zaradi zajedanja varoj osiromašena in so čebele tudi zato dovzetnejše za okužbo. Varoje se namreč hranijo z maščobnim telesom in hemolimfo, oba pa sta glavna nosilca moči in odpornosti čebelje družine. Čebelje družine zato zaradi varoj brez čebelarjeve pomoči propadejo. Kdaj se bo to zgodilo, je težko predvideti, saj je propad poleg večje naravne odpornosti nekaterih čebeljih družin odvisen še od drugih dejavnikov, predvsem tehnologije čebelarjenja in prisotnosti morebitnih drugih bolezni. V večini primerov lahko močneje napadene čebelje družine propadejo že v nekaj mesecih. V Sloveniji predstavlja večje tveganje tudi velika gostota čebelnjakov v preletni razdalji, kjer je treba zaradi zaletavanja čebel in ropa čebeljih družin računati na možnosti reinvazij varoj. Dobra oskrba čebeljih družin je temelj v boju z varozo Za hitrejši propad čebelje družine zaradi napadenosti z varojami sta lahko usodni tudi slabša in neprimerna paša, saj so lačne in/ali neustrezno prehranjene čebele dovzetnejše za bolezni. Čebele namreč za svoj optimalni razvoj potrebujejo 12 različnih aminokislin, ki jih dobijo le s pelodom različnih vrst rastlin, kar je možno le ob veliki biotski raznovrstnosti rastlinja v okolici čebelnjaka. Kadar pa čebele v naravi sploh nimajo možnosti za kakršno koli pašo, bodisi ker je trenutno ni bodisi pa so vremenske razmere neugodne za čebeljo pašo, kot je to letos, je treba ves čas preverjati zalogo hrane in čebele pravočasno hraniti, saj znana misel, da se lačna čebela nikoli ne opomore, zagotovo drži. Zelo priporočljivo je čebeljim družinam omogočiti pelodno pašo, kadar koli je to mogoče, v pomoč pa je lahko tudi pelod iz morebitne zaloge. V razmerah, ki so neugodne za optimalni razvoj, je čebelja družina ranljivejša tudi pri boju z varojami, zato je treba še skrbneje spremljati njihovo napadenost in pravočasno ukrepati. Spremljanje napadenosti čebelje družine z varojami Zatiranje varoj je lahko uspešno le ob nenehnem spremljanju napadenosti čebeljih družin z varojami, kar je še zlasti nujno na področjih, kjer je večja gostota čebelnjakov. Za spremljanje stopnje napadenosti čebeljih družin je poznanih več metod, najpogosteje pa se uporabljajo: štetje naravnega odpada varoj na podnici panja, štetje varoj v trotovski in v delavski zalegi ter ugotavljanje odstotka napadenih čebel s sladkornim testom ali z uporabo testa s CO2. Med letom varoje v čebelji družini poginjajo in padajo na podnico panja. Če te varoje prestrežemo na testnem vložku, zaščitenim z mrežo, jih lahko preštejemo. Če število odpadlih varoj delimo s številom dni po zadnjem štetju, dobimo število odpadlih varoj na dan. Najbolje je, da naravni odpad varoj spremljamo v vseh čebeljih družinah vse leto ali pa vsaj občasno po tri tedne zapored. Kot je poznano, varoje raje zalegajo v trotovski zalegi, zato običajno ugotavljamo napadenost trotovskih ličink/ bub. V ta namen odpremo najmanj 100 zaleženih celic, izvlečemo ličinke/bube in na njih preštejemo varoje. Skrbno pregledamo tudi stene izpraznjene celice. Na enak način lahko pregledamo tudi ličinke/bube delavske zalege. Za tako imenovani sladkorni test čebele ometemo v prirejeno posodo z mrežastim pokrovom, število čebel v posodi pa ocenimo s tehtanjem (čebela tehta približno 0,1 g). Dodamo sladkor v prahu ter posodo vrtimo, da se sladkor oprime čebeljih dlačic in se s čebel odpustijo varoje. Nato posodo obrnemo z mrežico navzdol in stresamo, da varoje padejo v bel pladenj z vodo, kjer jih zlahka preštejemo. Na koncu čebele stresemo nazaj v panj in izračunamo odstotek napadenosti čebel z varojami. Napadenost čebel lahko ugotavljamo tudi s pomočjo kompleta z uporabo CO2, s katerim čebele omamimo, da se varoje odpustijo s čebel in padejo na dno posodice, kjer jih preštejemo in izračunamo odstotek napadenih čebel. Trenutno potekajo po Sloveniji praktične delavnice, ki jih izvajajo veterinarji VF NVI, na katerih se lahko naučite izvedbe vseh omenjenih testov, pa tudi pravilne uporabe zdravil za zdravljenje varoze. Poleg tega na VF NVI spremljamo napadenost čebeljih družin v testnih čebelnjakih 7-8/2021 letnik CXXIII 205 ZDRAVJE ČEBEL ter objavljamo rezultate na spletni strani VF (www.vf.unilj.si/spremljanje-napadenosti-z-varojami), kjer jih lahko spremljate. Zatiranje varoj Za zmanjšanje števila varoj v čebelji družini je priporočljivo združevati več načinov (integrirano ali celostno zatiranje), kjer so na prvem mestu biološko-tehnološki ukrepi oziroma tako imenovani apitehnični ukrepi, sledi pa uporaba zdravil, kjer dajemo prednost zdravilom na osnovi naravnih kislin in eteričnih olj, ki so dovoljena tudi v ekološkem čebelarstvu, pred zdravili na osnovi sinteznih akaricidov. Naj ponovno poudarimo, da morajo biti vsa zdravila, ki jih uporabljamo za zdravljenje varoze, registrirana in imeti dovoljenje za uporabo v Republiki Sloveniji. Ustrezna zdravila je mogoče nabaviti pri veterinarjih na VF NVI ali v zasebnih veterinarskih organizacijah ob predložitvi dnevnika veterinarskih posegov. Vsak čebelar je zdravljenje čebeljih družin dolžan vpisovati v dnevnik veterinarskih posegov, zdraviti pa po navodilu veterinarjev in proizvajalca zdravila. Zdravila z dovoljenjem za promet in uporabo v Republiki Sloveniji, ki jih je mogoče nabaviti v letu 2021, so navedena v preglednici. O izbiri zdravila se je treba posvetovati z veterinarjem in dosledno upoštevati njegova navodila. Skrbno je treba proučiti tudi zdravilu priloženo dokumentacijo. Nenehno se je treba tudi izobraževati s prebiranjem strokovne literature ter se udeleževati izobraževanj, ki jih izvajajo specialisti za zdravstveno varstvo čebel na VF NVI. Naj spomnimo, da je po Pravilniku o ukrepih za ugotavljanje, zatiranje in preprečevanje varoze čebel (Ur. l. RS, št. 21/20) obvezno opraviti poletno zdravljenje Preglednica: Zdravila za zatiranje varoj, ki jih je mogoče nabaviti v Republiki Sloveniji v letu 2021 Učinkovina Organske kisline in eterična olja mravljinčna kislina mravljinčna kislina mravljinčna kislina mravljinčna kislina oksalna kislina oksalna kislina kombinacija mravljinčne in oksalne kisline timol timol, evkaliptus, kafra, levomentol Sintezni akaricidi amitraz amitraz flumetrin flumetrin kumafos Zdravilo MAQS FORMIVAR 85 % FORMIVAR 60 % APIFOR 60 % API-BIOXAL OXUVAR VARROMED TYMOVAR APILIFE VAR VARIDOL APIVAR BAYVAROL POLYVAR YELLOW CHECKMITE najkasneje do 15. avgusta v posameznem koledarskem letu. V skladu s pravilnikom je obvezno tudi zimsko zdravljenje, ko so čebelje družine brez zalege. Upoštevati in izvajati je treba tudi druge ukrepe, ki jih določa pravilnik, ter o pojavu kliničnih znakov, ki so značilni za varozo, bolezen prijaviti veterinarski službi. Za konec pa še omenimo, da so v letu 2021 v okviru Programa ukrepov na področju čebelarstva (Uredba o izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2020–2022) zagotovljena finančna sredstva za sofinanciranje zdravil, ki se lahko uporabljajo v ekološkem čebelarstvu (organske kisline in eterična olja). Novice iz sveta Evropa Bera medu je bila leta 2020 ena najslabših v zadnjih desetletjih. Delovna skupina za med pri CopaCogeci iz Bruslja ocenjuje, da je bila za 40 % nižja od običajne. Obenem sporoča, da se zaradi uvoza cenenega in potvorjenega medu cene v Evropi niso zvišale. Etienne Bruneau, predsednik delovne skupine, meni, da je evropsko čebelarstvo v nevarnosti in da je treba uvesti skupno evropsko prodajno promocijo, kakršna že obstaja za mleko in meso. Obenem je treba poostriti kontrolo nad uvoženim medom iz tretjih držav in zahtevati jasno navedbo o njegovem poreklu. Vzroki za slabo letino so močna deževja v času čebelje paše, ponekod hude poplave in kasneje suša v južnih in vzhodnoevropskih 206 7-8/2021 letnik CXXIII deželah, ki so največje pridelovalke medu v Evropi. Tako je znašala lanska pridelava akacijevega medu na Madžarskem komaj 10 % od običajne letne količine, na Portugalskem in v južnih delih Italije pa so čebelarji pridelali 70 do 80 % manj medu, kot ga pridelajo v normalnih letinah. Bernhard Heuvel, predsednik nemške zveze poklicnih čebelarjev, se boji, da se bo pojavilo na trgu še več ponarejenega medu, kot ga je bilo do zdaj. Zato svari potrošnike: »Vsak naj pred nakupom medu natančno preveri njegovo poreklo, in če je to dvomljivo, naj ga ne kupi.« Prevod in priredba Franc Šivic Vir: Spiewok, S. (2021): Miserable Ernte. Deutsches Bienen Journal, št. 1, januar 2021, str. 4. IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Prehranski stres in odpornost čebel Dr. Andreja Kandolf Borovšak, dr. Nataša Lilek1, Vlado Auguštin in Simon Golob2 svetovalki JSSČ za varno hrano, 2 svetovalca JSSČ za tehnologijo čebelarjenja andreja.kandolf@czs.si, natasa.lilek@czs.si, vlado.augustin@czs.si, simon.golob@czs.si 1 Ustrezna prehrana čebeljih družin je nujna za njihov razvoj in obstoj. Čebele potrebujejo beljakovine in ogljikove hidrate. Beljakovine dobijo iz skladiščenega cvetnega prahu, ogljikove hidrate pa iz medičine ali mane, ki ju predelajo v med. Brodschneider in Crailsheim (2010) potrebe po prehrani v družini delita na tri ravni: prehrana družine, prehrana odraslih čebel in prehrana ličink. Posledice pomanjkanja hrane Če se ličinke razvijajo v pomanjkanju hrane, imajo odrasle čebele lahko krajšo življenjsko dobo, slabši pašni nagon ali slabše vzrejajo zalego. V družinah, kjer je pomanjkanje hrane, se poveča tudi stres, ki ga povzročajo zajedavci (varoja), in preživetje družin je še bolj ogroženo (Schulz in sod., 1998). Naravna hrana čebel Najboljša hrana za čebele sta cvetni prah in med. Cvetni prah je bistven za vzrejo zalege, razvoj v odrasle čebele in s tem za zdravje čebeljih družin. Raznolikost v čebelji prehrani je nujna, ker prepreči pomanjkanje hranil, kot so esencialne aminokisline, ki so pomembne tudi za ohranjanje imunskega sistema čebel. Le mešani, raznoliki cvetni prah zagotavlja vsa potrebna esencialna hranila, ki jih čebele ne morejo pridobiti, četudi zaužijejo večjo količino enoličnega cvetnega prahu (Brodschneider in Crailsheim, 2010). Kaj lahko naredimo čebelarji, da omilimo letošnji prehranski stres? Letos v naravi primanjkuje čebelje paše, zato je preživetje čebeljih družin ogroženo, četudi jih ves čas krmimo s sladkorjem. Sladkor je namreč samo vir energije, medtem ko so v medu tudi hranilne snovi, ki jih v sladkorju ni in jih čebele ne morejo v celoti nadomestiti iz drugih virov. Pri pripravi krme za čebele moramo paziti, da čebel dodatno ne obremenjujemo s »Čebelja družina, ki je trpela lakoto, ne bo več nikoli dobra čebelja družina.« Anton Janša krmo z visoko vsebnostjo HMF-a. Pri pripravi pogače ali sladkorne raztopine sladkorja ne segrevamo, pazimo na rok uporabnosti pogač in vnaprej pripravljenih invertnih sirupov. Zagotavljanje zadostnih količin hrane za zaleganje zimskih čebel in preprečevanje ropa Čebele krmimo s sladkorno raztopino, ki jo pripravimo v razmerju trije deli sladkorja in dva dela vode. Družinam, ki jim dejansko primanjkuje hrane, jim jo dodamo naenkrat v večjih količinah, da si obnovijo zaloge. Družinam, ki imajo zalog hrane še dovolj, a jim želimo omiliti pomanjkanje donosa, pa je praviloma dodajamo le toliko, da preprečimo padanje vrednosti na tehtnici. Raztopino nalijemo pozno zvečer v pitalnike ali pa jo čebelam dodamo kapilarno – v PVC-vedrih, ki jih postavimo nad gnezdo. Pri krmljenju bodite previdni, da ne povzročite ropa čebel! V brezpašnem obdobju zožite žrela na minimalno širino. Pomanjkanje zadostnih virov hrane v naravi povzroči nastanek čebeljega ropa. Pri čebeljem ropu običajno močna, dovolj številna čebelja družina napade šibkejšo in ji pobere zaloge hrane. Glavni razlog za nastanek ropa je zagotovo pomanjkanje primerne paše v naravi, kar prisili čebele v stikanje po tujih panjih. Veliko vlogo pri nastanku ropa pa ima tudi čebelar, saj pogosto sam zaradi nepravilnega dela pri pregledih in krmljenju rop tudi sproži. V poznopoletnem in jesenskem času poskrbite, da imate v čebelnjaku le močne družine, ki imajo matico, ne kažejo znakov bolezni in niso čezmerno napadene z varojami. Žrela vseh panjev tudi priprite, pri šibkih družinah le na širino ene čebele do dveh. Uporabite lahko tudi čebelji koridor. Pregledi naj bodo hitri, panje pa odpirajte le, če je res potrebno. Viri: Brodschneider, R., Crailsheim, K. (2010): Nutrition and health in honey bees. Apidologie 41: 278–294. Schulz, D. J., Huang, Z. Y., Robinson, G. E. (1998): Effect of colony food shortage on the behavioral development of the honey bee. Apis mellifera. Behavioral Ecology and Sociobiology. 42: 295–303. 7-8/2021 letnik CXXIII 207 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Namestitev panjev in vremenski vplivi Janez Gregori Pravzaprav je to razmišljanje, kam postaviti panje, da se bodo čebele čim bolje počutile. Pa tudi čebelar. Za skladovnične vemo, da jih bomo namestili v čebelnjak, a tudi za nakladne nas mika, da bi jih postavili pod streho. Kar nekateri že poskušamo. Navadno rečemo, da so čebele gozdne živali, navezane na gozd, kar seveda drži: v gozdu najdejo v drevesnem duplu primerno mesto za svoj dom, najdejo primerno hrano, po katero letajo tudi v odprte predele izven gozda. Če pogledamo po svetu, se nam pokaže pestra slika. Čebele živijo v predelih, kjer se razprostirajo gozdovi, tako v predelih z zmernim podnebjem kot v tropih. Živijo pa tudi v predelih brez drevja, kjer so širna prostranstva, na primer makije in polpuščav. Svoj dom poiščejo v skalnih razpokah ali votlinah. In čebelarji so v teh predelih, vsaj nekoč, čebelarili tudi v kamnitih panjih. Težava v teh krajih so zlasti visoke temperature, ki se jim morajo čebele prilagoditi v taki meri, da lahko preživijo. Pravzaprav so v vseh življenjskih okoljih določene skrajnosti, ki se jim morajo čebele prilagoditi, da lahko preživijo. In čebele imajo med vsemi žuželkami eno največjih sposobnosti prilagajanja. V dolgih obdobjih so se prilagajale različnim življenjskim razmeram v raznih predelih svoje avtohtone razširjenosti in sčasoma so nastale številne podvrste ali rase medonosnih čebel. Čebelarim na Gorenjskem, na 835 m n. m., že več kot 40 let imam tako skladovnične AŽ-panje kot tudi nakladne, Zandrove. Pred leti sem začel tudi čebelariti z nakladnimi v paviljonu, če tako imenujem del prostora v čebelnjaku, iz katerega sem umaknil AŽ-panje. Pri načinu čebelarjenja se pojavljajo različna vprašanja. Prvo vprašanje je prostor, potreben za namestitev panjev. AŽ-panji so zloženi v skladovnico in za namestitev zahtevajo minimalen prostor. Nakladni panji se opravljajo od zgoraj, zato morajo stati posamično, kar zahteva veliko prostora. Pri večjem številu panjev si le težko privoščimo, da jih spravimo pod skupno streho. Nakladni panji so pač namenjeni postavljanju na prostem. Drugo je vprašanje vlage v panjih, kar vpliva tudi na količino vode v medu. Prostostoječi nakladni panji so ji seveda bolj izpostavljeni, saj stojijo tik nad tlemi. V zrelem, to je pokritem medu je v AŽ-panjih približno 208 7-8/2021 letnik CXXIII Foto: Vojko Veber janez.gregori@gmail.com Paviljon Vojka Vebra v Škofjeloškem hribovju 14 %, v prostostoječih nakladnih pa nikoli pod 15 % vode. V nizke naklade sem za medišča pripravil sate s poglobljenimi celicami širine 4,5 mm, tako da jih je bilo v nakladi osem namesto deset normalne širine 3,5 mm. V prostostoječih panjih količina vode v medu iz teh satov nikoli ni bila pod 17 %, v paviljonu pa 15 %. Tretje vprašanje je uravnavanje temperature v panju, kar čebele odlično obvladajo, jim pa povzroči veliko dela. Vprašanje se pojavi zlasti pri nakladnih panjih, če so izpostavljeni soncu in lahko pride do pregrevanja. V središču gnezda z zalego je normalna temperatura 35 o C, kar čebele skušajo vzdrževati s prezračevanjem, tako da ustvarjajo tok toplega zraka proti žrelu in na prosto. V vročini se del čebel umakne iz panja in v bradah visijo pred žrelom. Z umikom iz panja naredijo več prostora med sati in povečajo učinkovitost čebelam, ki prezračujejo notranjost panja. Če učinkovitost prezračevanja ni zadostna, čebele za ohlajanje panja uporabijo vodo. Z njo rahlo močijo pokrovce nad zalego in robove celic nepokrite zalege ali jo v obliki drobnih kapljic nameščajo po panju. Ker voda za izhlapevanje potrebuje energijo, torej je reakcija endotermna, odvzema toploto svoji okolici in jo tako hladi. Za vse delo, ki ga imajo čebele z ohlajanjem panja, porabijo veliko energije, kar se pozna tudi na donosu medu. Vprašanje, ki se pojavlja pri prostostoječih nakladnih panjih, je torej pregrevanje. Čebelarji ga rešujejo s postavljanjem panjev v sadovnjake in podobne predele, kjer drevje nudi zadosti sence, zlasti v najtoplejšem delu dneva. Lahko poskrbijo za primerne zastirke, navadno narejene iz trstja. Rešujejo ga tudi z barvanjem panjev s svetlo barvo. Pogosto vidimo nakladne panje pobarvane belo, kar pa ima manjšo estetsko napako: na njih se pozna vsak čebelji iztrebek! Rešitev je seveda tudi, da nakladne panje namestimo v paviljon, ki nudi zadosti primerne sence. Vsak način čebelarjenja prinese kaj dobrega, pa tudi slabega. Kako in kje bomo čebelarili, se moramo odločiti sami, kajti samo lastna odločitev bo prinesla zadovoljstvo. IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Paviljon za nakladne panje Vojko Veber vebervojko2@gmail.com Moje čebelarjenje se je začelo leta 1983. Takrat sem kupil prve nove 10satne AŽ-panje. Kmalu sem naselil s čebelami sedem panjev. Hkrati sem zgradil manjši čebelnjak, tako da sem imel panje, kot je pri nas običajno, v čebelnjaku. Kasneje sem začel čebelariti tudi v LR nakladnih panjih. Delo z njimi je preprosto in poteka hitro, zato z njimi čebelarim še danes. Paviljon v Slovenskih goricah Foto: Vojko Veber Nato sem spoznal, da mi najbolj ustreza 2/3 LR-panj z Manleyjevim satnikom. Pri tem satniku žičenje ni potrebno, ker sta spodaj dve letvici, ki držita satnico. Zgoraj satnico pritrdimo z nekaj kapljicami tekočega voska. 2/3-naklada je primerna tudi za pridobivanje sortnega medu in tudi delo ni naporno zaradi teže naklad kot pri standardnih LR-panjih. Nezaleženo satje, napolnjeno z medom, lahko, ker ni žice, uporabimo tudi, če pridelujemo med v satju. LR-panje sem najprej postavil, kot je običajno, na podstavke, kjer je bil primeren prostor v naravi. Sčasoma sem začel opažati, da so se panji kljub zaščiti z barvami začeli kvariti. Na Gorenjskem, kjer tudi čebelarim, je veliko padavin in vlaga škoduje lesenim Foto: Vojko Veber Notranjost paviljona v Slovenskih goricah Notranjost paviljona v Škofjeloškem hribovju panjem. Pogosto slabo vreme tudi onemogoča delo s čebelami. Ob premlevanju teh opažanj sem našel pravo rešitev, kaj storiti. V Slovenskem čebelarju sem zasledil članek, kako so češki čebelarji postavili paviljon za čebele v nakladnih panjih. Kmalu sem se odločil in tudi sam naredil podoben paviljon za svoje čebele. Leta 1989 sem vse panje preselil pod paviljon v Polhograjskem hribovju, blizu doma. Kmalu sem ugotovil, da sem se dobro odločil. Panji so na suhem in ne propadajo. Od tedaj že 30 let uporabljam iste panje. Prej sem za postavitev panjev potreboval veliko prostora, sedaj imam vse pod eno streho. V paviljonu ni prepiha, 7-8/2021 letnik CXXIII 209 Foto: Vojko Veber IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Z Manleyjevim satnikom žičenje ni potrebno, kar omogoča pridelavo medu v satju. ker je zaprt s treh strani. Objekt ščiti čebele tudi pred poletno vročino, ker so popoldan panji v senci. Panje sem v vrsto zložil na tla. Med panji je 1,5 cm prostora, da je možno delo s čebelami pri menjavi naklad. Nad spodnjo vrsto panjev imam zgoraj podobno nameščeno še eno vrsto panjev, v katerih imam rezervne in gospodarske družine. Med vrstami panjev zgoraj in spodaj je dovolj prostora za odpiranje panjev ter dodajanje naklad. Kadar pregledujem čebele v zgornji vrsti panjev, uporabljam ustrezen podest, da sem na pravi višini za delo. V paviljonu pozimi skladiščim rezervno satje do uporabe spomladi. Dovolj je tudi prostora za opremo in orodje, ki ga potrebujem za delo s čebelami. Zaradi širitve čebelarstva sem izdelal še dva paviljona in sedaj stacionarno čebelarim tudi v Škofjeloškem hribovju in Slovenskih goricah. Senčna ponjava za čebele Franjo Matjašič franjo.matjasic@gmail.com Kot čebelar začetnik sem imel in še vedno imam več vprašanj kot odgovorov, ki jih iščem pri svojem mentorju g. Borštniku, v strokovni literaturi ali pri drugih čebelarjih našega ČD Dobrepolje. Pred dvema letoma me je bilo precej strah, ko so ob zunanji temperaturi 35 °C in več čebele visele v grozdih z brad panjev, pa tudi po prednjih delih panjev jih je bilo veliko. Po poizvedovanju in dobljenem odgovoru, da je s čebelami vse v redu, le hladijo se, sem se odločil, da jim bom pomagal. Iz jeklenih kvadratnih cevi velikosti 20 × 40 mm sem naredil okvir na štirih nogah in ga privijačil na jekleno stojalo, na katerem imam postavljene panje. Okvir je visok toliko, da omogoča postavitev DB-plodišča (na visoko podnico), dve mediščni nakladi, pitalnik in pokrov. Okvir je na stojišče pritrjen le s štirimi vijaki in se z lahkoto sname. Demontaža oz. montaža okvirja ne moti čebel (vse se lahko naredi s hrbtne strani stojišča). Čez okvir sem napel najcenejše platno, kar sem ga lahko kupil. Tudi ob straneh sva z ženo prišila kose platna, tako da sta krajna panja z leve in desne strani tudi 210 7-8/2021 letnik CXXIII Foto: Franjo Matjašič Čebelarim na Vidmu, v Dobrepoljski dolini, in sicer četrto leto kot mladi čebelar in mladi upokojenec. Trenutno čebelarim z desetimi DB-panji. Kapaciteta mojega stojišča, na dveh jeklenih konstrukcijah, ki stoji na južni strani domače hiše, je 14 panjev. bočno zaščitena pred jutranjo in večerno pripeko. Taka platnena ponjava je spredaj za 20 cm, zadaj pa za 10 cm širša od panjev, ki jih prekriva, pa tudi nagnjena je malo naprej. Pri dežju prepušča majhne kapljice vode, tako da pod panji trava nemoteno raste. Pri toči varuje panje pred poškodbami. Nekaj časa sem opazoval, kako ponjava vpliva na čebele. Čebele so se še vedno ob vročih dnevih (predvsem večerih) hladile pred vhodom v panje, vendar ne tako pogosto kot prej. Platnena ponjava se mi je zdela koristna in lepa, tako sva lani z ženo naredila ponjavo tudi za drugi del stojišča. Problem je bil le v tem, da nisva mogla kupiti enakega blaga, zato je stojišče nekoliko bolj pisano. Pozimi platni odstranim z okvirjev in ju spravim na suho, okvirja pa pustim privijačena na jeklenih konstrukcijah. Strošek izdelave okvirjev za platni in nakup platna je bil dokaj sprejemljiv, še zlasti ker svojim čebelam želim nuditi le najboljše, kar pričakujem tudi jaz od njih. IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Henryjeva lipa (Tilia henryana) Tomaž Granda tomaz_granda@hotmail.com Foto: Arhiv Botaničnega vrta Univerze v Mariboru Henryjeva lipa je listopadno drevo, ki v avtohtonih pokrajinah zraste do 25 metrov visoko. Avtohtona je na osrednjem Kitajskem v provincah Jiangasu, Hanoan, Anhui, Hubei, Jinagxi, v Evropo pa je bila prinesena v začetku 20. stoletja. Leta 1888 jo je odkril irski botanik Augustin Henry, po katerem je ta vrsta tudi poimenovana. Prepoznamo jo po sivem razpokanem lubju, predvsem pa po markantnih, srčastih, do deset centimetrov dolgih listih. Posebnost listov so zobci, ki so lahko dolgi tudi do 1 cm. Zato jo lahko posadimo tudi kot okrasno drevo. Še posebej bo vpadljivo ob koncu rastne sezone – pozno poleti/jeseni, saj se listi obarvajo v zlatorumeno barvo. Cvet Henryjeve lipe. Kljub pozebi, ki je letos prizadela večino medonosnih rastlin, na Henryjevi lipi sredi junija ni opaziti poškodb. Foto: Arhiv Botaničnega vrta Univerze v Mariboru Lipa ima v slovenskem kulturnem in narodnozavednem prostoru svojevrsten pomen že nekaj stoletij. V mesecu juniju dajeta dobro in kakovostno pašo obe avtohtoni vrsti lipe pri nas. V Sloveniji sta, po novih taksonomskih sistemih, iz družine slezenovk (Malvaceae) avtohtoni lipa oziroma velikolistna lipa (Tilia platyphylos) ter v gozdovih pogostejši lipovec oziroma malolistna lipa (Tilia cordata). Lipovec je splošno razširjen v listnatih in mešanih gozdovih po vsej Sloveniji, medtem ko se lipa pojavlja sajena na trgih, naravni sestoji pa so redki, locirani predvsem na jugozahodu Slovenije ob meji s Hrvaško. V tem članku bom predstavil v slovenskem prostoru skoraj neznano Henryjevo lipo (Tilia henryana). Henryjeva lipa Uporabna ter potencialna vrednost lipe je za medonosne čebele, čebele samotarke, čmrlje in druge divje opraševalce izjemna, saj premore cvetove z obilo medičine in cvetnega prahu. Ker se cvetovi odpirajo postopoma, lahko cveti tudi do šest tednov, seveda sta čas in dolžina cvetenja odvisna od vremena. Na splošno zacveti v mesecu avgustu ter konča v mesecu septembru, v sicer brezpašnem obdobju, kar je zelo dobrodošlo. Cvetovi imajo precej intenziven in prijeten vonj, pecljato socvetje pa je sestavljeno iz 20–90 posameznih cvetov. Pecelj je kot pri naših avtohtonih vrstah zarasel z ovršnim listom. Plodovi se imenujejo oreški. V Evropi po navadi doseže višino 9–15 metrov in raste nekoliko počasneje od naših avtohtonih dreves. Posebne nege ta rastlina ne potrebuje, če bi se preveč razrastla, jo obrezujemo, sicer pa bo najbolje uspevala brez posegov. Če se odločimo za zasaditev te vrste lipe, poskušajmo izbrati dovolj vlažna, pa vendar sončna območja, tako da bo izločanje medičine obilnejše. V prvem in drugem letu po zasaditvi se v sušnih delih leta priporoča zalivanje, pozimi pa ogrebanjem z listjem. Če bi si želeli ogledati Henryjevo lipo, jo lahko najdete v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru, kjer raste 15 let star primerek te vrste. Drevo vsako leto obilno cveti in privabi ogromno žuželk, največ pa čebel. Prav tako si bomo lahko v 7-8/2021 letnik CXXIII 211 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE prihodnjih letih to, pri nas relativno redko, vrsto ogledali v Mozirskem gaju. Henryjeva lipa lahko omogoči čebeljo pašo v poznem poletju, ko je v naravi velik primanjkljaj medičine in cvetnega prahu. Julija, avgusta in septembra je v naravi najmanj pašnih virov, medtem ko je število čebeljih družin največje v letu, saj imajo čebelarji ob gospodarnih družinah ob koncu leta še narejence, zanemariti pa ne smemo tudi vseh rojev, ki so nam pobegnili in so se naselili nekje v naravi. Zato je sajenje medovitih dreves in sejanje medovitih rastlin, ki cvetijo poleti in jeseni, na njive izjemnega pomena. Kljub dobrim lastnostim te vrste lipe ne smemo pozabiti, da je ta vrsta lipe v Sloveniji tujerodna. Glede na to, da je redka ne samo v Sloveniji, temveč tudi v Evropi, posebnih raziskav na temo invazivnosti vrste ni mogoče zaslediti. Čeprav raste počasneje kot naša avtohtona drevesa in se na prvi pogled zdi, da v našem okolju ni kompetitivna, je na tem področju vseeno potrebna presoja strokovnjakov. Viri: https://treesandshrubsonline.org/articles/tilia/tilia-henryana/. www.botanic.cam.ac.uk/the-garden/plant-list/tilia-henryana/. www.baumschule-horstmann.de/henrys-linde-688_67716.html. www.tree-guide.com/henrys-lime. Vsako leto Obalno čebelarsko društvo Koper (OČD Koper) prejme številne pozive k reševanju čebeljih rojev v času od aprila do poznega poletja ali pritožbe glede čezmerne prisotnosti čebel v urbanem okolju. Na društvo se obračajo občani, lastniki nepremičnin, ki jih uporabljajo občasno, upravljavci različnih turističnih objektov in ustanov z neposrednim stikom ali po klicnih centrih policije, gasilcev in drugih. V društvu je v ta namen organizirana prostovoljna skupina čebelarjev, ki poskuša reševati tovrstne težave v čim večjem obsegu, pogosto pa čebelarji naletijo na težavo, ki jo sami težko rešujejo glede na lokacijo, mesto roja in druge težave z dostopom do novega gnezdenja čebeljega roja. Največ težav z roji se beleži v občini Izola v mestnih središčih, v bližini hotelov, šol, vrtcev, razpokah v stanovanjskih stavbah, okenskih in vratnih podbojih, dimnikih in drugih delno odprtih odprtinah v različnih objektih, počitniških objektih, ki so občasno naseljeni, in seveda drevesih na različnih višinah. V letu 2020 je bil zabeležen tudi roj čebel v Luki Koper, d. d., na zunanji strani ladijskega zabojnika. Roja ni bilo mogoče odstraniti pravočasno, ker je dotična ladja morala odpluti. Pogosti so tudi klici gostincev v poznopoletnem in jesenskem času, ko je sušno obdobje in brez čebelje paše. Čebele se v večjem številu zadržujejo na gostinskih terasah in motijo goste. V teh primerih se gostincem svetuje, da striktno upoštevajo čistočo in hitro umikajo umazano posodo z gostinskih miz. OČD Koper člane društva (150 članov) letno opozarja, da svoje čebele nadzorujejo in kolikor je možno preprečujejo rojenje oziroma poskrbijo za svoje roje. Iz javne evidence Registra čebelnjakov je na področju OČD Koper registriranih približno 300 stojišč čebelnjakov, na terenu pa se ugotavlja, da je veliko število čebelnjakov neregistriranih, kar pomeni, da se, v primeru težav s stojiščem oziroma čebelami, posamezno čebelarstvo ne more identificirati. Ugotavlja se, da ti neregistrirani čebelnjaki v času rojenja in v brezpašnem obdobju pogosto niso primerno oskrbovani. Pogosto gre za 212 7-8/2021 letnik CXXIII Foto: Vesna Fabjan Bremec Sobivanje s čebelami na slovenski obali in v Istri Čebelji roj na palmi prevozne enote in čebelnjake čebelarjev, ki sicer ne živijo tu. Submediteransko podnebje je vzrok za biodiverziteto področja primorskih občin Koper, Izola, Piran in Ankaran, ki omogoča na razmeroma majhnem prostoru pridobivanje medu robinije, žajblja, kostanja, lipe, šetraja, mešanega cvetličnega medu in tudi gozdnega medu. Med je kakovosten, kar dokazuje dejstvo, da se je na vzorcih cvetličnega medu pokazalo, da medovi vsebujejo prisotnost cvetnega prahu iz več kot 110 različnih rastlinskih vrst, hkrati pa je skopo odmerjen zaradi vročih in sušnih obdobij v poletnem času. Čebelarjenje na območju slovenske obale in Istre je magnet za številne čebelarje, vendar pa je zaradi skrajnih podnebnih razmer potrebna stalna prisotnost čebelarja. V OČD Koper težave s čebeljimi roji vsako leto težje rešujemo samo s prostovoljstvom. Zastavlja se nam tudi IZ ZNANOSTI IN PRAKSE pravno vprašanje, kdo in katera institucija ter na kakšen način je dolžna poskrbeti za opisane težave. Jasno je, da mora vsak čebelar poskrbeti za svoje čebele. Kaj pa čebele s stojišč, ki niso registrirana in zaradi slabe oskrbe čebele rojijo? Kako preprečiti, da bi čebele čezmerno vstopale v življenjski prostor človeka in ga neposredno ogrožale, hkrati pa bile prisotne, da se ohranja biotska raznovrstnost, zaradi katere sta Obala in Istra tako všečni ljudem? Vesna Fabjan Bremec, podpredsednica OČD Koper Intervju z Rodoljubom Živadinovićem, dr. med., predsednikom Zveze čebelarskih organizacij Srbije Kaj dobi vsak član iz naslova članarine? Vsak član prejme: člansko izkaznico, s katero lahko dostopa do zaklenjenih delov spletne strani SPOS in ima prost vstop na sejme, ki jih organizira SPOS, brezplačno pravno varstvo odvetniške pisarne SPOS, 768 strani glasila Srpski pčelar na leto, 30 % nižje cene analiz medu, prodajo medu po najboljših tržnih cenah v našem obratu »NAŠ MED«, brezplačno lično osebno spletno stran svojega čebelarstva na spletni strani SPOS, podporo v boju proti tatvinam in zastrupitvam čebel, prost dostop do standarda kakovosti »Dobra čebelarska praksa«, kar 66,6 % popusta na kotizacijo za sodelovanje na razstavah medu na sejmih, ki jih organizira SPOS, mobilni telefon s plačanim računom za predsednike društev, eno brezplačno predavanje na društvo na leto. Še več manjših ugodnosti najdete na spletni strani SPOS. Kaj so glavne dejavnosti SPOS in kaj je največji izziv zveze? Kakšno je vaše sodelovanje s čebelarskimi zvezami po EU in širše? Glavne dejavnosti SPOS v tem trenutku so prizadevanje za čim boljšo prodajo medu in čim boljšo podporo države Srbije čebelarstvu, torej spremembe nekaterih predpisov, ki ovirajo razvoj čebelarstva, pa tudi boj proti ponaredkom medu na trgu. Sodelovanje z vsemi čebelarskimi zvezami je korektno, najboljše pa je zagotovo s Čebelarsko zvezo Slovenije. Kakšne pomoči (finančne, materialne, druge) so čebelarji deležni s strani države, kako jih pridobijo in kolikšne so? Skupna podpora države čebelarstvu znaša okoli 8.000.000 evrov na leto. Uresničuje se predvsem s subvencijami na panj (6,77 evra na panj), pa tudi s Foto: Marko Borko Koliko odstotkov srbskih čebelarjev je članov Zveze čebelarskih organizacij Srbije (SPOS) in kolikšna je članarina v SPOS? Ocenjujemo, da je približno 50 % vseh čebelarjev članov SPOS. To so večinoma čebelarji z resnejšo pridelavo. Povprečje članov SPOS znaša 65,6 čebelje družine. Letna članarina znaša 20,3 EUR, skupaj z glasilom Srpski pčelar pa 28 EUR. Rodoljub Živadinović, dr. med., predsednik Zveze čebelarskih organizacij Srbije subvencijami za opremo, kjer država čebelarju povrne 50–65 % naložbe za posamezno vrsto čebelarske opreme, pa tudi za satnice (povprečna neto plača v Srbiji je po podatkih Republiškega zavoda za statistiko Srbije marca 2021 znašala 555,27 EUR, op. ur.). Poleg tega nam je država s 423.700 EUR pomagala zgraditi obrat »Naš med« za odkup in prodajo medu. Katera zdravila za zatiranje varoj so čebelarjem dostopna ter kako in kje lahko do njih dostopajo? Imamo šest registriranih zdravil na osnovi timola, fluvalinata, flumetrina, mentola, kafre, evkaliptusovega olja, kumafosa in mravljinčne kisline. Čebelarji jih kupujejo v veterinarskih lekarnah. Obstaja tudi zelo velik nezakonit trg neregistriranih zdravil. Ali država čebelarjem sofinancira sredstva za zatiranje varoj in, če da, v kakšnem deležu? Sofinanciranja zdravil sicer ni, ko pa so uvedli subvencijo na panj, smo se dogovorili, da lahko čebelarji s tem denarjem kupijo vse, kar potrebujejo za čebelarjenje, tudi zdravila. Računov jim ni treba oddajati. Katere so največje težave pri oskrbi čebeljih družin med letom, s katerimi se spoprijemajo čebelarji, in kako jih rešujejo? Največja težava so seveda varoje, kajti številni čebelarji to težavo jemljejo zlahka in je ne gledajo celovito. Pogosto imajo šibke 7-8/2021 letnik CXXIII 213 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE čebelje družine ali jih izgubijo. Druga velika težava je zagotovo nosemavost. Med tehničnimi težavami je največja nemožnost registracije navadnih tovornjakov in prikolic samo za čebelarjenje, pod predpisanimi pogoji, kar ovira razvoj prevoznega čebelarstva. Trenutno na paše prevaža le 47,9 % čebelarjev. Katere so glavne čebelje paše v Srbiji? Glavna paša je na robiniji. Na njej dobimo več kot 50 % celotnega pridelka medu. Sledijo sončnična, lipova paša, paša na gorskih travnikih, oljni ogrščici, amorfi, sirski svilnici itd. Na kakšen način razporejate čebele na pašo in katero dokumentacijo čebelarji potrebujejo za premik čebel? Koliko čebelarjev po vaši oceni uporablja premik čebel za izkoriščanje oddaljenih paš? Za premike čebel na pašo je treba registrirati stojišče na mestu dovoza ter pridobiti zdravstveno in prevozno potrdilo. Lani je na paše prevažalo 47,9 % čebelarjev, kar je 5 % več kot pred nekaj leti. Kakšna je povprečna maloprodajna cena kg medu, katere so glavne sorte medu, kateri je poleg pridelave medu najpomembnejši ali najhitreje razvijajoči se vidik čebelarstva? Ker ne vemo, koliko katerega medu prodamo, ne moremo govoriti o povprečni maloprodajni ceni. Je pa danes maloprodajna cena akacijevega medu pri čebelarjih na domu običajno okoli 8,5 EUR, v trgovinah pa okoli 15 EUR. Kakšen je delež uvoza medu izven EU v vašo državo? In kakšno je vaše stališče glede uvoza? V Srbijo se iz EU uvozijo zanemarljive količine medu. Skupni uvoz iz vseh držav sveta je znašal od 30 do 100 ton na leto, lani pa je prvič dosegel več kot 600 ton. Izvoz medu se giblje od 2500 do 3000 ton na leto. Kolikšen je delež posredne in neposredne (neposredna prodaja kupcem) prodaje medu? Teh podatkov nimamo. Ocenjujemo, da se letno na drobno proda približno 3000 ton medu. Enaka količina se izvozi. Imamo tudi nezakonit izvoz v okoliške države, predvsem v BiH, ki ni zanemarljiv. Kakšno je stanje na področju vzreje matic in s kakšnimi izzivi se na tem področju srečujete? Obstajata registrirana in neregistrirana vzreja matic. Največja težava je krepitev lobija, ki želi doseči odobritev uvoza matic buckfaške čebele. Trenutno je uvoz drugih ras čebel prepovedan in želimo, da tako tudi ostane. Ali pri vas delujejo plemenilne oz. testne postaje in ali iz države prejemate kakšno podporo? Podporo države imajo le registrirani vzrejevalci, ki izvajajo odbiro. Obstaja pobuda, da bi se začele uporabljati izolirane plemenilne postaje, ki jih trenutno nimamo, čeprav na nekaterih lokacijah za to obstajajo pogoji. Na kaj ste najbolj ponosni pri razvoju čebelarstva v zadnjem obdobju? Vsekakor na izgradnjo obrata »Naš med« za odkup in prodajo medu čebelarjev, članov SPOS, in na možnost uveljavljanja pravice do subvencij za naše čebelarje. Sodelavci ČZS Rezultati Colossovega vprašalnika o čebelarstvu (I. del) Dr. Aleš Gregorc Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede ales.gregorc@um.si V preteklih letih smo v Sloveniji in v drugih državah čebelarji izpolnjevali spletni vprašalnik o čebelarjenju, vzdrževanju čebeljih družin in uspešnosti čebelarjenja. Spletni vprašalnik je bil namenjen zbiranju podatkov o dejavnostih čebelarjev, usposabljanjih, stanju čebelarstva v posameznih deželah v EU in širše. Eden od dveh vprašalnikov, ki smo jih izpolnjevali lani v okviru mednarodne organizacije Coloss, je bila usmerjena v pridobivanje podatkov o usposabljanju, 214 7-8/2021 letnik CXXIII Graf 1: Relativni delež vrnjenih vprašanikov čebelarjev po kontinentih motivaciji čebelarjev, pridobivanju čebelarskih znanj, vključevanju čebelarjev v strokovna združenja in druge s čebelarstvom povezane teme. IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Na spletni vprašalnik, ki je obsegal 62 vprašanj, je odgovorilo 11.567 čebelarjev iz 99 držav. Čebelarji so izpolnjevali enak vprašalnik, preveden v 23 jezikov. Seveda je bilo število vrnjenih vprašalnikov dokaj različno. Več kot 100 vprašalnikov je bilo iz 23 držav, od 11 do 100 vprašalnikov iz 13 držav in 1 do 10 vprašalnikov iz 63 držav. Čebelarji iz Slovenije so prispevali 114 izpolnjenih vprašalnikov. Čebelarji ki so se odzvali so imeli imeli končano srednjo šolo (43 %) in univerzo (49 %) in inajo redni dostop do interneta (96 %). Med njimi je bilo 89 % čebelarjev in 9 % čebelark. Graf 2: Usmeritev čebelarjev Rezultati odgovorov slovenskih čebelarjev V tem prispevku prikazujemo analizo nekaterih odgovorov slovenskih čebelarjev. Pripravljamo pa tudi pregled odgovorov vseh čebelarjev, ki so sodelovali v izpolnjevnju vprašalnik. Zato bo zanimiva primerjalna analiza vseh sodelujočih čebelarjev iz 99 dežel. V okviru poizvedovanja v Graf 3: Začetno pridobivanje znanja v čebelarjenju Sloveniji smo dobili večino pravilno delo v čebelarstvu s pomočjo mentorjev odgovorov od »delno pridobitnih čebelarjev« in ali udeležbe na tečaju za čebelarje začetnike (58 %). poklicnih čebelarjev. Okrog četrtina je bila takih, ki so znanje pridobivali sami, kot samouki čebelarji. Zanimiva Približno 10 % čebelarjev pa je pridobilo nacionalno poklicno kvalifikacijo v čebelarstvu. je sorazmerno visoka stopnja zanimanja za strokovno Nova stalna razstava Živeti skupaj. O čebeli in človeku v Čebelarskem muzeju Radovljica V petek, 21. maja, smo v Radovljici ob svetovnemu dnevu čebel slovesno odprli prenovljen Čebelarski muzej z novo stalno razstavo Živeti skupaj. O čebeli in človeku. Avtorica razstave je dr. Petra Bole, odprtja pa se je udeležil tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Poudaril je pomen svetovnega dneva čebel in dejal, da se bomo Slovenci vedno lahko s ponosom spomnili, da smo bili njegovi pobudniki. Pozval je, da ta dan izkoristimo ne le za ohranjanje narave in dediščine čebelarstva v muzeju za naše zanamce, temveč obenem tudi za trajnostno naravnano življenje. V Čebelarskem muzeju smo se v letu 2020 po več kot 20 letih lotili projekta prenove prostorov in postavitve nove stalne razstave z naslovom Živeti skupaj. O čebeli in človeku. Pri projektu smo sodelovali s strokovnjaki in partnerji, ki se zavedajo pomena dediščine čebelarstva in trajnostnega razvoja ter jim ni vseeno za našo prihodnost. Ob prenovi prostora muzeja v Radovljiški graščini smo pod ometom odkrili tudi lepe poslikave, ki smo jih restavrirali. Nova razstava je zasnovana celostno in interdisciplinarno. Sloni na treh stebrih – dediščini 7-8/2021 letnik CXXIII 215 Foto: Arhiv Čebelarskega muzej Radovljica IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Foto: Arhiv Čebelarskega muzej Radovljica čebelarstva, doživetju in izobraževanju. Poudarek je na sodobni interpretaciji muzejskih predmetov in drugih čebelarskih vsebin z več interaktivnimi vsebinami, tako poslikanih panjskih končnic, čebelnjakov, panjev košev, čebelarskega orodja in opreme, ozaveščanju o pomenu čebel in njihovi ogroženosti, opraševanju, pašah, urbanem čebelarstvu, boleznih, alternativnih opraševalcih … Poseben prostor namenjamo trgovini s kranjsko čebelo, ko so od sredine 19. do sredine 20. stoletja zaradi izvrstnih lastnosti in velikega povpraševanja pospešeno izvažali naše čebele po svetu. Potovale so prav na vse konce sveta, od Avstralije, Japonske do Južne Amerike, Kanade, po pošti, z vlakom, ladjami, včasih celo z zrakoplovom … v različne kraje sveta, označene na velikem globusu. Predstavljamo del digitalizirane 216 7-8/2021 letnik CXXIII korespondence Jana Strgarja, ki je prodajal matice in čebele prav po celem svetu, tako posameznim kupcem kot uglednim svetovnim institucijam. Posebno mesto ima tudi naš prvi čebelarski učitelj Anton Janša, ki mu je namenjen poseben prostor, kjer so sistematično obrazložena njegova spoznanja, ki ga uvrščajo med začetnike modernega čebelarstva. Vsebine so dopolnjene s čudovitimi fotografijami Ivana Esenka, Francija Šivica, Luka Dakskoblerja in Miša Serajnika. Ilustracije je pripravila Andrejka Čufer. Računalniške animacije, filmi in kvizi vas popeljejo v svet spoznavanja poslikanih panjskih končnic, nabiranja medovitih rastlin, izdelave loškega kruhka, izdelave satnic, pomena drugih opraševalcev, pomena svetovnega dneva čebel, velikih čebelarjev in ogroženosti čebel danes. V muzeju si lahko tudi oprtate krošnjo s kranjiči in nesete čebele na pašo, tako kot nekoč, ter pokusite različne vrste medu. Za naš opazovalni panj in naše čebele pa skrbno skrbi čebelar Miha Rozman. Posebno ponosni smo na zbirko skoraj 800 primerkov poslikanih panjskih končnic, ki je največja v Sloveniji – tako po številu kot po reprezentativnosti. Najznamenitejša je tista z motivom božjepotne Marije iz leta 1758, ki je najstarejša ohranjena poslikana panjska končnica. Na gostovanju je tudi razstava Slovenskega etnografskega muzeja, ki se predstavlja s svojimi poslikanimi panjskimi končnicami. V muzeju predstavljamo tudi nekatere vrste panjev, med njimi smo prav ponosni na lepo ohranjene kranjiče. Med koši izstopa koš z ohranjenim satovjem, prvič predstavljen v takšni obliki v muzeju. Predstavljamo prve izvedbe AŽ-panja in prav poseben panj, ki ga je velečebelar Jan Strgar predstavljal po veliko svetovnih razstavah. Prvič so tudi na ogled medalje in priznanja velečebelarja Mihaela Ambrožiča, ki jih je prejel na svetovnih razstavah. Na interaktivni predstavitvi čebelnjakov se v muzeju tokrat predstavlja Čebelarsko društvo Radovljica z vsemi čebelnjaki svojih članov društva. Muzej ob tej priložnosti vabi vsa druga čebelarska društva, da na veliki projekciji pripravijo predstavitev svojih čebelnjakov. Čebelarski muzej, ki je sicer odprl svoja vrata že leta 1959, prijazno vabi vse čebelarje, da si ogledajo in doživijo našo razstavo. Člani ČZS imajo ob vstopnini tudi popust, vsi člani čebelarskih krožkov pa prost vstop. Dobrodošli! Dr. Petra Bole GLAVARJEVO LETO Dediščina Petra Pavla Glavarja v Komendi jozef_pavlic@t-2.net V praznovanju Glavarjevega leta ob 300. obletnici njegovega rojstva predstavljamo Glavarjevo dediščino v Komendi, ki je nepremična in premična oz. snovna in duhovna. Foto: Jožef Pavlič K prvi spadajo: Jelovškov glavni oltar in prižnica v župnijski cerkvi sv. Petra, Glavarjeva beneficiatska hiša z Glavarjevo knjižnico, Glavarjeva bolnišnica, Glavarjev vodnjak in Glavarjeva lipa, k drugi, povezani z delovanjem v Glavarjevem duhu in po njegovih smernicah, pa: Ustanova Petra Pavla Glavarja (UPPG), Begićev kip Petra Pavla Glavarja na Čebelarsko društvo Peter cerkvenem trgu v Komendi Pavel Glavar Komenda, Mešani cerkveni pevski zbor Peter Pavel Glavar Komenda, Glavarjevi večeri, Glavarjevi orgelski večeri, Glavarjeva družba d. o. o. Komenda, Glavarjev klub in Zavod Medgeneracijsko središče Komenda. K prve vrste dediščini lahko v širšem smislu v povezavi z Glavarjem prištevamo tudi Begićev kip P. P. Glavarja na cerkvenem trgu in čebelnjak pod beneficiatsko hišo ter, ker so Tunjice v Glavarjevem času spadale pod komendsko župnijo, tudi romarsko cerkev sv. Ane v bližnjih Tunjicah. Glavni oltar in prižnico v župnijski cerkvi sv. Petra v Komendi je po Glavarjevem naročilu zasnoval slikar in freskant Franc Jelovšek, izdelala pa podobar Janez Gabrič (oltar leta 1758) in podobar Jakob Löhr (prižnico leta 1760). Oboje je iz lesa, kajti Glavar glede glavnega oltarja ni popustil pred komendatorjem Petrom Jakobom de Testaferrato, ki je hotel, da je iz kamna. Glavar je utemeljeval, da bo domačinom veliko bolj pri srcu in bliže lesen oltar kot pa kamnit. Dobro, da je vztrajal, saj danes ta oltar, posvečen zavetniku cerkve in župnije, po sodbi umetnostnih poznavalcev spada med najlepše lesene baročne oltarje na Slovenskem. Zanj je Glavar leta 1753 dobil iz Rima po Testaferratovem posredovanju relikvijo (nestrohnjeno telo in posodico s krvjo) rimskega mučenca, vojaka sv. Urbana (počiva v steklenem relikviariju pod oltarno menzo), in številne druge relikvije. V bližini nekdanje kaplanije, zlasti kapelice sv. Petra, daje v vročini prijetno senco in hlad mogočna Glavarjeva lipa. Peter Pavel jo je zasadil leta 1748. Le nekaj metrov severno od župnijske cerkve je sedanja Šmidova graščina, pred katero je Glavarjeva mati Marija odložila na prag dojenčka Petra Pavla in s tem zgovorno nakazala, kdo je njegov oče: komendator baron Peter Jakob Testaferrata, ki je živel, kadar je bil v Komendi, v tej stavbi. Pred graščino je globok vodnjak s Testaferratovim in Glavarjevim napisom v latinščini. Izkopali so ga leta 1750, ker so v graščini in pri cerkvi nujno potrebovali pitno vodo. Glavarjeva beneficiatska hiša levo sredi vzpetine, po kateri pelje cesta v komendsko cerkveno središče, zgrajena leta 1752, s kamnitim portalom, za katerega je naredil načrt prav tako slikar Franc Jelovšek (portal zaključuje Glavarjev grb), in tremi njegovimi freskami, hrani danes in situ (na prvotnem mestu) najdragocenejše, kar je Glavarjevega v Komendi – njegovo knjižnico s 1399 knjigami, kolikor jih je Glavar zbral do odhoda leta 1766 na Lanšprež. Knjižnica hrani izvirna Glavarjeva pisna dela, dve inkunabuli in 20 knjig iz 16. stoletja. Oprema je izvirna. Pred njo je Glavarjeva spominska soba s portreti ustanovitelja knjižnice P. P. Glavarja, njegovega očeta barona Petra Jakoba Testaferrate, Glavarjevega posinovljenca in prvega beneficiata Jožefa Tomlja (Glavar je leta 1752 sezidal stavbo predvsem za tretjega duhovnika v Komendi!) ter novomeškega prošta Martina Jožefa Jabačina; zadnja dva sta bila izvršitelja Glavarjeve oporoke. Na pročelju stavbe je tudi spominska plošča čebelarjev in Komendčanov Glavarju ob 250. obletnici njegovega rojstva. Foto: Jožef Pavlič Jožef Pavlič Begićev kip Petra Pavla Glavarja na cerkvenem trgu v Komendi Glavarjeva lipa (prva desno) v Komendi 7-8/2021 letnik CXXIII 217 GLAVARJEVO LETO dobrotnik Peter Pavel Glavar podaril 2789 goldinarjev, že leta 1751 pa s Testaferratovim posredovanjem preskrbel relikvijo njene zavetnice. Glavarjeva beneficiatska hiša v Komendi Nasproti Glavarjeve beneficiatske hiše, malce niže, stoji Glavarjeva bolnišnica (»špital«), zgrajena leta 1804 iz sredstev, ki jih je zanjo v oporoki 21. januarja 1784 namenil Peter Pavel Glavar. V prvi točki oporoke je za svojega »univerzalnega dediča« določil »revne bolnike brez sredstev in potrebne pomoči ne glede na njihov stan, pri čemer naj bi župljani župnije Komenda na Gorenjskem in revni podložniki Lanšpreža imeli prednost pred vsemi drugimi /…/ jih je treba oskrbeti s posteljo, hrano in vsem drugim, kar potrebuje bolnik, in sicer v komendi sv. Petra na Gorenjskem …« Bolnišnica je prve bolnike sprejela leta 1805, prenehala pa je delovati leta 1947 po »zakonu o likvidaciji raznih dobrodelnih ustanov«. Na ustanovitelja danes spominja v niši hodnika 180 centimetrov visok leseni kip, ki so ga izdelali pri likovni koloniji učenci OŠ Komenda Moste. Komendčani so po Glavarju poimenovali tudi cesto, ki vodi od Most skozi Komendo. Dali so ji ime Glavarjeva cesta. Pod Glavarjevo beneficiatsko hišo je Čebelarsko društvo Peter Pavel Glavar Komenda leta 1991 postavilo učni čebelnjak za nove čebelarje, predvsem učence OŠ Komenda Moste, ki obiskujejo čebelarski krožek. Na Petra Pavla Glavarja od 22. septembra 1996 spominja na cerkvenem trgu v Komendi tudi bronasti doprsni kip akademskega kiparja Mirsada Begića. Vlil ga je livar umetnin Roman Kamšek z Gore pri Komendi, blagoslovil pa ga je omenjenega dne po maši ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar. Kip je naročil pri Begiću komendski župnik in dekan Nikolaj Pavlič ob 275. obletnici rojstva največjega komendskega rojaka. Člani Čebelarskega društva Peter Pavel Glavar Komenda so s člani Turističnega društva Komenda 7. novembra 2009 ob poti iz Komende na Goro zasadili t. i. Glavarjev drevored (22 lip). V sosednjih Tunjicah na Glavarja najmočneje spominja veličastna romarska cerkev sv. Ane, sezidana v letih od 1762 do 1766, za katero je njen pobudnik in 218 7-8/2021 letnik CXXIII Ustanova Petra Pavla Glavarja (UPPG) je bila ustanovljena 23. decembra 1999. Pobudnica in prva predsednica je bila dr. Marta Ciraj, sedaj jo vodi zelo prizadevni mag. Štefan Petkovšek. Ima dva odbora: za podeljevanje štipendij in dodeljevanje socialne pomoči komendskim občanom v stiski. Razvila je še vrsto drugih dejavnosti, predvsem kulturno-izobraževalne in dobrodelne narave, vsako leto (letos ga ni bilo zaradi epidemije covida-19) pripravi zelo odmeven in obiskan dobrodelni koncert, s katerim dobi večino denarnih sredstev za svoje delovanje. UPPG je tudi soustanoviteljica Zavoda Medgeneracijsko središče Komenda (leta 2007). Čebelarsko društvo Peter Pavel Glavar Komenda se je po največjem Komendčanu poimenovalo leta 1997. Poleg že omenjenega učnega čebelnjaka je pred 280. obletnico Glavarjevega rojstva dalo pobudo in sodelovalo pri zasaditvi lipe in odkritju spomenika P. P. Glavarju 7. aprila 2001 pred novim slovenskim čebelarskim središčem na Brdu pri Lukovici. Mešani cerkveni pevski zbor Peter Pavel Glavar Komenda, pobudo za tovrstno poimenovanje je dal nekdanji zborovodja in organist Robert Petek s Križa, je v obdobju od 4. marca 1991 do junija 2001 štel kar 40 pevcev in pevk. Vrhunec je dosegel ob svoji desetletnici s slavnostnim koncertom 3. junija 2001 v prezbiteriju župnijske cerkve v Komendi. Kulturnoumetniške prireditve Glavarjevi večeri so bile posvečene pomembnim domačim dogodkom in zgodovinskim osebnostim. Glavarjevi orgelski večeri v Komendi so zaživeli po temeljiti prenovi cerkvenih orgel. 28. julija 1995 je Foto: Jožef Pavlič Foto: Jožef Pavlič Delujejo v Glavarjevem duhu Glavarjeva bolnišnica v Komendi GLAVARJEVO LETO v okviru Festivala Musica aeterna igral nanje mojster Hubert Bergant. Glavarjeva družba d. o. o. Komenda je leta 1992 izdala zbornik Komenda, leta 1993 prevod knjige Podeželje – vrt prihodnosti, vodila pa je tudi projekt CRPOV na komendskem območju. Njeni člani se po ukinitvi družbe leta 2001 enkrat letno pred novim letom srečujejo v okviru Glavarjevega kluba na zelo živahnih »intelektualnih srečanjih« pri nekdanjem ravnatelju družbe Jožefu Ciraju. Ohranjanje Glavarjeve dediščine Za ohranjanje, vzdrževanje in obnavljanje Glavarjeve premične in nepremične dediščine so vestno skrbeli komendski župniki vse do sedanjega župnika Zdravka Žagarja. Ob tem so poudarjali, širili in objavljali najprej to, kar je Glavar zapustil Komendčanom in vsem Slovencem kot duhovnik. Glavar je oznanjal in v ljudeh utrjeval pravo, živo in trdno vero ter pravi krščanski nauk; tega je tudi spraševal in znanje ocenjeval po domovih župljanov. Bil je velik dobrotnik siromašnih ljudi, odličen pridigar, zelo pobožen (zase je sestavil duhovna besedila), vesten pisec pisem in drugega, ob tem pa tudi zelo skrben in razgledan gospodar ter velik čebelarski strokovnjak in pisatelj. Glavarjevo osebnostno, duhovno in ustvarjalno podobo so izrisovali župniki Janez Zabukovec (pisec Glavarjevega življenjepisa), Viktorijan Demšar (glavni raziskovalec in opisovalec Glavarjevega življenja in dela) in Nikolaj Pavlič. Najbolj temeljito pa je dediščino prikazal Glavarjev simpozij leta 1998 v Rimu. Prav zaradi njih je Peter Pavel Glavar ob 300. obletnici rojstva zasvetil z vso močjo, jasnostjo in delom med Komendčani in vsemi Slovenci. Čebelarjeva opravila v juliju in avgustu Franko Dolgan – Narin franko.dolgan@gmail.com Letošnja čebelarska sezona je že skoraj pri koncu. Do pisanja tega prispevka najslabša, lahko rečemo nikakršna, saj čebele ne naberejo medičine niti za svoje potrebe. Še vedno jih krmimo. Tudi najstarejši čebelarji ne pomnijo tako slabe pašne sezone. Zaradi spomladanske pozebe je težko pričakovati, da bomo letos pridobili cvetlični med katere koli rastline. Tako da če se v kratkem ne pokažejo obeti za medenje v gozdu, v teh dveh mesecih končamo letošnjo sezono. Četudi bi bilo medenje v gozdu dobro, začnemo v tem času čebele pripravljati na naslednjo sezono. Letos je v naravi veliko sršenov in os, ki so plenilci čebel, saj so njihove ličinke mesojede. Za lovljenje teh ni treba zapletati in dodajati kisa, sladkorja, soka in tako naprej. V plastenko nalijemo pivo in pri vrhu s strani napravimo luknjo ter jo obesimo. Ujamejo se le sršeni in ose. Cvetni prah še vedno lahko pridobivamo z osmukalniki za cvetni prah. Lahko tudi pridobivamo propolis na mreži za propolis. Propolisa za osebno rabo Foto: Franko Dolgan Julijska opravila Družina z mlado sprašeno matico v gospodarskem panju 7-8/2021 letnik CXXIII 219 DELO ČEBELARJA Zatiranje varoj Foto: Franko Dolgan Julij je čas, ko moramo tudi pri preostalih čebelah začeti zatiranje varoj. Živalnost začne upadati, število varoj pa naraščati. Zato morajo biti močne in zdrave že čebele negovalke, ki vzrejajo dolgožive čebele, ki vzredijo prvo generacijo kratkoživih čebel v naslednjem letu. Za to, s čim in kako zdraviti, so pristojni veterinarji za čebele. Svetovali vam bodo, katero zdravilo uporabiti. Na razpolago vam bodo dali zdravila na osnovi sintetičnih učinkovin ali pa na osnovi naravnih. Ekološki čebelarji moramo uporabljati izključno le naravna. Letos se lahko zgodi, da bo napadenost družin z varojami nastopila prej in da bo tudi intenzivnejša. Čebelje družine so namreč na sladkorju že od konca prejšnje sezone. Zato niso tako številčne in vitalne, kot bi morale biti. Tudi najučinkovitejše zdravilo ne bo pomagalo, če so čebele preveč napadene z varojami in istočasno še z različnimi virusi, zato je pomembno, da se pravočasno začne zatiranje varoj. Varoje so vedno prisotne, zato priporočam, da v panje vstavite testne vložke za ugotavljanje naravnega odpada varoj. ne strgamo z oboda panja in mrežic zadnjih okenc, ker s tem naberemo tudi vse nečistoče ter morebitne ostanke zdravil za zatiranje varoj. Smo v času poletnih visokih dnevnih temperatur, zato čebele potrebujejo več vode zase in za uravnavanje klime v panju. Na razpolago morajo zato imeti čisto neoporečno vodo, ki je ne sme nikoli zmanjkati, saj potem najdejo drug vir, ponavadi je to pri prvem sosednjem čebelnjaku. S tem povečamo porabo vode pri sosedu ter povečamo reinvazijo varoj, z njo pa prenos drugih virusov, kar lahko vodi do propada čebelje družine. Julija, po končani paši, je čas za narejanje rezervnih družin, ometencev. Višek čebel iz medišč ometemo v za to pripravljen zaboj, ali pa kar v 7-satne prašilčke ter jim takoj dodamo sprašeno matico v matičnici. Za tak ometenec v juliju uporabim med 1,5 kg in 2 kg, v začetku avgusta pa 2,5 kg čebel. Čebele lahko ometemo tudi iz več družin. Odpeljemo na drugo stojišče, oddaljeno vsaj tri kilometre, kjer jih vstavimo v panj s satnicami ali izgrajenimi sati in krmimo. Dokler še ni pokrite zalege, se pravi v roku enega tedna, moramo opraviti zatiranje varoj. 220 7-8/2021 letnik CXXIII Foto: Franko Dolgan Zabojnik z družinami, narejenimi avgusta Skrb za družine, ki bodo naslednje leto dale vzrejni material DELO ČEBELARJA Avgusta začnem intenzivno pripravljati čebele na naslednjo sezono. Iz gnezda odstranim deviške in še nedokončane sate (še nikoli zaležene). Matica nerada zalega v te sate in v gnezdu delujejo kot nekakšen zid. Ker nekako poskušam živeti od čebel, moram tudi povečati število gospodarskih družin. Sem tudi prepričan, da je v gospodarski družini lahko le enoletna matica. Zato izvajam naslednji postopek menjave matic v gospodarskih družinah, pri čemer hkrati povečam število družin. Pri enoletnih maticah je rojilni nagon veliko manjši kot pri starejših, več medu pridelajo. Manjša je tudi možnost, da bi matica sredi sezone odmrla. Ob koncu avgusta, ob lepem vremenu, ko so pašne čebele zunaj panja, gospodarskim družinam, katerim julija nisem odvzel višek čebel, odvzamem matico ter vse sate z zalego in čebelami. To je večinoma med šest in osem satov. Odvzeto vstavim v prašilček in odpeljem na drugo oddaljeno stojišče. V plodišču preostale sate primaknem skupaj in vanj prestavim še sate iz medišča do zapolnitve. Nato dodam sprašeno matico v matičnici. Naslednje jutro se vrnem in pogledam, če so čebele voljne sprejeti matico. Ponavadi je pri vseh družinah tako, zato matico kar spustim med čebele. Nato v roku enega tedna sublimiram z API-Bioxalom. Po desetih dneh preverim, ali imajo družine že pokrito zalego. Lani sem na ta način menjal 93 matic in sprejem je bil 100%. Ob prvem pregledu družin sem eno matico po nesreči stisnil. Spomladi pa sem našel tri s trotovsko zalego. Se pravi, da lahko rečem, da so zimo preživele vse, čeprav so prejšnje leto ob koncu avgusta začele od začetka, brez zalege. Družine, ki sem jih vstavil v prašilčke, pa potrebujejo veliko več pozornosti, saj so napadene z varojami, ki so skoraj vse v zalegi. Zato je potrebno takojšnje zatiranje varoj. Družinam, ki imajo slabše lastnosti, zamenjam matico, prašilčke, v katerih so družine z dobrimi lastnostmi, pa označim, da bom naslednjo sezono od njih jemal vzrejni material za vzrejo matic ter trotov. Preprečevanje ropa Verjetnost ropa zmanjšamo, če poskrbimo, da imamo v času brezpašnega obdobja v čebelnjakih le močne in zdrave družine, ki imajo dovolj zalog hrane, so očiščene varoj ter je v njih prisotna kakovostna matica. V brezpašnem obdobju prav tako ne odpiramo brez potrebe panjev, satja in delov panjev, kot so na primer okenca, ne puščamo na dosegu drugih čebel, preglede opravljamo hitro ter le zgodaj zjutraj ali proti večeru, ob krmljenju čebel pa pazimo, da ne polivamo sladkorne raztopine ter da vsi pitalniki tesnijo. Če bo slučajno kaj Foto: Franko Dolgan Avgustovska opravila Past za sršene in ose zamedilo in bomo mogoče celo kaj točili, bo točenje potekalo v brezpašnem obdobju, zato bomo iztočene sate vračali v panje zvečer, da ne izzovemo ropa. Če pa že pride do ropa in smo to dokaj hitro opazili, je najboljša rešitev panj zapreti in odpeljati na oddaljeno stojišče, kjer v neposredni bližini ni drugih čebeljih družin, lahko tudi kar zabojnik z vsemi preostalimi družinami. Po mojih izkušnjah to pomaga tudi, če ropajo naše lastne čebele iz istega zabojnika. Že pred leti sem opustil načine preprečevanja ropa z vodno zaveso, zapiranjem panja, mazanjem žrela z nafto, nasipanjem kave po podnici panja in še bi lahko našteval. To je vse dodatno delo, ki je skoraj vedno neučinkovito. Če pa so družino že izropale in ubile matico in želimo preprečiti širjenje ropa na preostale družine, pa je ena od možnosti tudi, da iz ropane družine čebele ometemo, iz panja odstranimo vse sate in ga očistimo prizidkov ter pustimo žrelo in zadnja vrata odprta, da grejo roparice dobesedno skozenj in jih tako zmedemo. Potrebno je tudi pustiti odprta vrata zabojnika. Če bo žrelo zaprto, bodo roparice na vso silo poskušale vdreti v katerega od sosednjih panjev. 7-8/2021 letnik CXXIII 221 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV Urbano čebelarjenje v Cankarjevem domu obeležilo deset let dejavnosti Foto: David Golobin analize v referenčni živilski laboratorij v Bremnu, ki niso pokazale sledi prav nobenih nevarnih ostankov, kot so težke kovine, pesticidi ali akaricidi. Priznanja pa žanje ta med tudi na najzahtevnejših ocenjevanjih, kjer je recimo prejel zlato medaljo na sejmu Agra (2018), vključen pa je tudi v shemo kakovosti SMGO. Terasa CD‑ja s panji – letos čebele izletavajo iz devetih – je po dogovoru s čebelarjem odprta tudi za ogled in v tem desetletju so se na njej zvrstili številni zanimivi gostje, apituristični obiskovalci in predstavniki stroke, tam pa se je izvajal tudi nadaljevalni tečaj nakladnega čebelarjenja društva Urbani čebelar. Zaradi omejevalnih ukrepov, povezanih z epidemijo koronavirusne bolezni, javnih dogodkov ob jubileju Številni zgodovinski in arheološki dokazi pričajo o tem, da urbano čebelarjenje v resnici ni novodobna iznajdba, ampak da so bili ljudje s čebelami na razne načine povezani v mestih vse od takrat, ko lahko govorimo o zametkih urbanih naselij. Isto velja tudi za Ljubljano, kjer je že pred 100 leti arhitekt Jože Plečnik postavil zanimiv čebelnjak na vrt svojega domovanja v Trnovem. V sodobnejši obliki je ta dejavnost dobila zamah v preteklih desetletjih, za pionirja modernega urbanega čebelarstva pri nas pa velja Franc Petrovčič, vodja obratovanja in vzdrževanja v Cankarjevem domu (CD), ki je dal pred desetimi leti pobudo za namestitev panjev na streho institucije po vzoru opere v Parizu in podobne prakse iz drugih glavnih mest. 1. aprila 2011 zvečer so na streho Cankarjevega doma tako postavili prve tri panje nakladnega LR‑formata, ki jim Franc Petrovčič ostaja zvest še danes. Ob začetnem navdušenju so se pojavile tudi številne dileme – ali se bodo čebelje družine v mestu znašle, kako bodo sobivale z mimoidočimi, ali bodo sploh imele dovolj hrane zase. Že prvo leto pa se je izkazalo, da je bil medeni pridelek obilnejši kot na čebelarjevem stojišču blizu domače Vrhnike, podobni rezultati pa so sledili tudi v naslednjih letih. Mestni med se je izkazal tudi s kakovostjo. Ko je Mestna občina Ljubljana pripravljala kandidaturo za naziv Zelena prestolnica Evrope (2016), so iz CD‑ja za ta namen svoj med poslali na zahtevne 222 7-8/2021 letnik CXXIII Foto: Kristina Bursać Rekordno medeno leto, julij 2012 Franc Petrovčič pri delu s čebelami IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV urbanega čebelarjenja v Cankarjevem domu ni bilo, je bilo pa to predstavljeno na zaključnem mednarodnem simpoziju projekta BeePathNet, ki je bil posvečen načinom, kako primere dobre prakse ljubljanske Čebelje poti prenesti tudi na druga evropska mesta. V tednu pred letošnjim svetovnim dnevom čebel je imel svojo prvo postajo na poti po Sloveniji in tujini v Parku Sveta Evrope tik pri Cankarjevem domu tudi mobilni izobraževalni paviljon ČZS Medena zgodba, obiskovalci pa so si lahko ogledali zanimivosti iz sveta čebel in tehnologije dela z njimi ob vodstvu Franca Petrovčiča. Ob nedavni vsebinski in oblikovni prenovi Čebelarskega muzeja v Radovljici so svoj pano dobile tudi mestne čebele, kar imamo lahko za lep zaključek neke razvojne etape – od pionirske pobude do institucionalnega priznanja. Tudi zato smo v imenu društva Urbani čebelar ob deseti obletnici čebelarjenja na terasi CD‑ja našemu spoštovanemu članu in kolegu Francu Petrovčiču za njegov navdihujoč prispevek k razvoju sodobnega urbanega čebelarstva ter zasluge za dvig slovenske čebelarske kulture podelili odlikovanje Antona Janše II. stopnje. Na še mnoga leta razcveta čebelarjenja v mestih! Gorazd Trušnovec, predsednik društva Urbani čebelar Foto: Marko Tomazin Čebelnjak v Gasilski brigadi Ljubljana Park gasilske brigade s čebelnjakom Panjske končnice z gasilsko tematiko V letu 2020, ki je med čebelarji veljalo za leto, ki je bilo zaradi neugodnih vremenskih razmer in pomanjkanja paše precej »rojilno«, je Gasilska brigada Ljubljana s tehničnimi sredstvi, predvsem avtolestvijo, več kot 30-krat pomagala dežurnim čebelarjem na območju Ljubljane. Dežurno službo čebelarjev izvajajo čebelarji z različnih koncev Ljubljane, delujejo pa pod okriljem Oddelka za okolje pri Mestni občini Ljubljana. Ker se je veliko gasilcev tako srečalo s čebeljimi roji, nekateri pa tudi v svojem prostem času čebelarijo z različnim številom panjev ter različnimi tehnologijami, se je pojavila ideja, da bi določeno število čebeljih družin imeli tudi na lokaciji naše gasilske enote. Podobno so se odločili pred leti tudi gasilci v Celju. Na podlagi različnih mnenj in izkušenj smo se odločili za postavitev klasičnega čebelnjaka, da tudi na ta način pripomoremo k ohranjanju slovenske kulturne krajine, saj nas vsako leto obišče precej občanov, predvsem otrok, pa tudi skupine iz celotne Slovenije in tujine. Kot primeren prostor smo izbrali zeleni kotiček v okviru svo- jega parka, kar je zahtevalo tudi določene prilagoditve in spremembe. Sam čebelnjak so letos pozimi izdelali naši gasilci, ki imajo tesarska in mizarska znanja, panje pa smo kupili na trgu. Odločili smo se za t. i. 9-satarje, kar naj bi zadoščalo za pričakovane donose ter omogočalo ugodno prezimovanje. Skupno je v čebelnjaku nameščenih 14 panjev za gospodarske družine ter devet prašilčkov. Naredili smo tudi izbor slik z gasilsko tematiko, ki smo jih s pomočjo laserskega graviranja uporabili za tematske panjske končnice. Po objavah na družbenih omrežjih ter s pomočjo osebnih poznanstev smo do sredine maja prejeli tudi že prvih sedem čebeljih družin ter jih uspešno naselili v svoje okolje. Obiskal nas je tudi predsednik ČZS, g. Boštjan Noč, in nam podaril dve čebelji družini. 20. maja, ob svetovnem dnevu čebel, smo svoj čebelnjak uradno predali svojemu namenu, ob tem pa smo imeli manjšo slovesnost, kjer so sodelovali tudi naši harmonikarji. Marko Tomazin, Gasilska brigada Ljubljana 7-8/2021 letnik CXXIII 223 OBVESTILA ČZS Bučna pita s cvetličnim medom SESTAVINE Testo: 180 g moke, 80 g masla, 150 g maskarponeja Nadev: 1 maslena buča, 2 jedilni žlici cvetličnega medu oz. po okusu, 400 g skute, 1 dl sladke smetane, 2 jajci, cimet (po okusu) Foto: Jožica Rejec PRIPRAVA Moko zmešamo s pecilnim praškom in dodamo narezano hladno maslo. Zmes z rokami zdrobimo v maslene drobtine. Vmešamo maskarpone in zavijemo testo v folijo, da počiva eno uro v hladilniku. Očiščeno bučo narežemo na kocke in jo soparimo 15 minut, nato jo stresemo v pekač, premažemo s cvetličnim medom in potresemo s cimetom. Zmes pečemo na 170 °C. Po 30 minutah pretresemo v skledo, zmečkamo kot za pire, dodamo jajci in sladko smetano. V ponvi prepražimo bučna semena in jih odstavimo za kasneje. Iz hladilnika vzamemo testo, ga razvaljamo v krog in ga postavimo na nizek okrogel model za pito. Rahlo potlačimo, da testo objame stene pekača, nato čez pekač potegnemo z valjarjem, da odpade odvečno testo, ki ga pregnetemo in shranimo za pozneje. Osnovo za pito v pekaču prebodemo z vilicami in pečemo 10 minut na 180 °C. Pečeno osnovo vzamemo iz pečice in napolnimo z nadevom. Iz testa, ki nam je ostalo, naredimo svaljek in oblikujemo dodaten rob ob pekaču, nato potresemo z bučnimi semeni, ki smo jih prej prepražili, ter pečemo na 180 °C 30–35 minut. Svoj recept pošljite na e-naslov: natasa.strukelj@czs.si. Avtorica recepta: Jožica Rejec, PiranArt Guesthouse Rezultati natečaja poslikave panjskih končnic Učenci v osnovnih šolah so tudi letos na pobudo ČZS v okviru natečaja poslikave panjskih končnic ustvarjali unikatne panjske končnice. Nagrade za najboljše uvrščene so donirali: ČZS, Jana Pušnik Pokrivač s.p., Trajnice Golob Klančič, Zavod prijetno domače- Ivančna Gorica, Čebelarstvo Tigeli, Čebelarstvo Noč, Apartmaji in wellness Skok Mozirje, Telekom. Pri delu so otroci bolje spoznali našo kulturno dediščino, pomen čebel, čebeljih pridelkov, opraševanja in pridelave hrane v domačem okolju ter obenem spoznali panjsko končnico kot slovensko likovno in kulturno posebnost, hkrati pa so ustvarili kopico izjemnih izdelkov, ki vsebujejo različne motive ter so izdelani v različnih tehnikah. Otroci iz vse Slovenije so ob pomoči mentorjev ustvarili in nam poslali fotografije skupno 315 unikatnih panjskih končnic, ki so izjemna, unikatna dela teh mladih ustvarjalcev. Kot taka pa bodo lahko ponosno krasila številne panje in stene čebelnjakov po Sloveniji. Izdelke je po preteku roka za prijavo pregledala strokovna komisija, ki je določila avtorje najboljših izdelkov v vsaki izmed štirih obravnavanih kategorij. Rezultati letošnjega natečaja so naslednji: Učenci prve triade, ki obiskujejo čebelarski krožek: Učenci druge triade, ki obiskujejo čebelarski krožek: 1.mesto: Irina Mikulič, čebelarski krožek OŠ Domžale 1. mesto: Adam Pintar Štular, čebelarski krožek OŠ Preska 2.mesto: Ožbej Katarinčič, čebelarski krožek II OŠ Slovenj Gradec 224 7-8/2021 letnik CXXIII 3.mesto: Patrik Drča, čebelarski krožek OŠ Domžale 2. mesto: Lana Grof, čebelarski krožek POŠ Dobrovnik 3. mesto: Eva Učakar, čebelarski krožek OŠ Vransko-Tabor OBVESTILA ČZS Učenci tretje triade, ki obiskujejo čebelarski krožek: Učenci druge triade osnovne šole: 1. mesto: Žanin Tobias, čebelarski krožek OŠ Križevci 1. mesto: Lana Lukić, OŠ Kolezija 2. mesto: Luka Kozar, čebelarski krožek OŠ Ivana Cankarja Ljutomer 3. mesto: Vita Borovič, čebelarski krožek OŠ Križevci Vsem sodelujočim, predvsem pa avtorjem najboljših izdelkov, čestitamo ter jih obenem vabimo, da izdelke na 2. mesto: Ana Nagode, OŠ Tabor Logatec 3. mesto: Ela Švagerl, OŠ Rada Robiča Limbuš temo čebel in čebelarstva ustvarjate tudi v prihodnje. Simon Golob, svetovalec JSSČ Zmagovalca razpisa za izdelavo maket slovenskih čebelnjakov Foto: Simon Golob ČZS je v sodelovanju s podjetjem Belinka pripravila razpis za izdelavo maket slovenskih čebelnjakov. Razpis je bil namenjen dijakom srednjih lesarskih šol, ki so ob pomoči mentorjev ustvarili makete tipičnih slovenskih čebelnjakov, čebelnjakov iz Registra starih čebelnjakov ter posebnih čebelnjakov, ki stojijo na naših tleh. Kljub temu da je bilo prijavljenih šest dijakov oziroma njihovih skupin, ki bi ustvarili šest različnih maket, pa sta nam načrte za predvideno izpeljavo natečaja prekrižala epidemija covida-19 in šolanje od doma. Tako da sta kljub podaljšanju rokov za prijavo in oddajo izdelkov natečaj zaključila dva dijaka iz Srednje lesarske šole Maribor. To sta dijaka Andreas Krajnc, ki je izdelal maketo čebelnjaka g. Rakovnika iz Lovrenca na Pohorju, in Luka Mertük, ki je izdelal maketo idrijskega mestnega čebelnjaka. Nad izdelavo maket sta bdela mentorja Mirjana in Marjan Kumer. Strokovna komisija v sestavi dr. Borut Juvanec, Franc Šivic, Manja Robič Zima in Simon Golob je po prejemu obeh izdelkov odločila, da oba avtorja maket razglasi za zmagovalca natečaja. Tako sta oba zasedla prvo mesto. Priznanja in denarni nagradi podjetja Belinka sta dijakoma skupaj s knjigo Slovenski čebelnjak 14. junija 2021 v Čebelarskem centru Slovenije v navzočnosti komisije ter obeh mentorjev podelila predstavnica podjetja Belinka ga. Manja Robič Zima in podpredsednik ČZS g. Matej Kotnik. Iskrene čestitke dijakoma tudi na nadaljnji ustvarjalni in karierni poti! Simon Golob, vodja projekta Povabilo k sodelovanju na festivalu čebelarske pesmi »Pod zvezdami« Festival čebelarske pesmi smo si letos zamislili na malo drugačen način, in sicer bo izveden na prostem pod milim nebom. Ker sta petje in čebelarjenje del slovenske kulturne dediščine, skušamo, na predlog mnogih pevcev nadaljevati že 5. festival čebelarske pesmi, tokrat pred Čebelarskim centrom Slovenije v idiličnem okolju, na prostem. Na ta način želimo pevsko zborovsko petje ohranjati in spodbujati k izvajanju nedvomno številčnih in malo znanih pesmi s čebelarsko vsebino, skladatelje pa k pisanju novih. Letošnji festival bo potekal v petek, 3. septembra 2021, z začetkom ob 18. uri pred Čebelarskim centrom na Brdu pri Lukovici. Podroben program festivala bomo objavili po prejemu prijav pevskih zborov k sodelovanju. K sodelovanju vabimo vse pevske zbore – moške, ženske ali mešane –, ki se boste na festivalu predstavili s slovenskimi pesmimi po svojem izboru, ena od njih mora imeti čebelarsko vsebino. Letošnje izvedbe zborov ne bo spremljalo strokovno vodstvo, je pa festival namenjen predvsem druženju, spoznavanju in odkrivanju novih talentov in pesmi. Festival čebelarske pesmi bomo obogatili tudi z medeno kulinariko, kjer bomo pripravili »palačinko velikanko« in jo posladkali z medom. Rok za prijavo k sodelovanju je 15. avgust 2021. Obrazec za prijavo je objavljen na spletni strani ČZS oz. je na voljo tudi na e-naslovu: barbara.dimc@czs.si. Barbara Dimc, tajnica ČZS 7-8/2021 letnik CXXIII 225 OBVESTILA ČZS Na zelo vroč junijski dan v soboto, 19. junija 2021, smo v Lovrencu na Pohorju praznovali 18. čebelarski praznik, obeležili 4. svetovni dan čebel in 100letnico delovanja Čebelarskega društva Lovrenc na Pohorju. Na začetku prireditve so nas pozdravili godba, praporščaki ter moški komorni zbor Čebelarske zveze Slovenije. Praznik je odprla predsednica Čebelarskega društva Lovrenc na Pohorju Angela Obrulj, ki je obenem tudi predstavila delovanje društva ob njihovi 100letnici. Pridružil se nam je tudi župan Občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, ki je vse prisotne prijazno nagovoril. 18. čebelarski praznik pa je obiskal tudi češki minister za kmetijstvo Miroslav Toman, ki je bil navdušen nad delovanjem čebelarskih organizacij in ponovno poudaril vse uspehe, ki jih niza ČZS skupaj z vsemi čebelarji doma in v svetu. S svojim obiskom na prazniku nas je prijazno nagovoril tudi dr. Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, ter čebelarjem ponovno obljubil pomoč ob slabi čebelarski letini. Seveda pa je bil največ pozornosti deležen predsednik ČZS Boštjan Noč s svojim slavnostnim nagovorom. Dr. Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Foto: Marko Borko V Lovrencu na Pohorju smo praznovali 18. čebelarski praznik Boštjan Noč, predsednik ČZS Navedel je kar nekaj tem, ki so še odprte z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in so seveda zelo pomembne za nadaljnje delovanje in sodelovanje. Poudaril je, da je treba preiti od besed k dejanjem in zaradi slabe letine, po oceni škode 15. avgusta, omogočiti podpore, ki ne smejo biti simbolične! NUJEN je zakon o naravnih nesrečah v čebelarstvu, za katerega je ČZS že pripravila strokovne podlage. Pobuda ČZS je tudi, da EU ustanovi poseben sklad sredstev, namenjen raziskavam za učinkovita naravna sredstva za varozo, saj na tem področju že 40 let ni pravega preboja naprej. Podnebne spremembe nas silijo v uvedbo stalnih podpor za vzdrževanje čebel (pribl. 10 EUR po panju). Samo v Sloveniji čebele z opraševanjem dokazano prinesejo 110 milijonov EUR vredno ekosistemsko storitev. Predsednik Noč se zato sprašuje, ali si zaradi tega čebelarji za vzdrževanje čebel ne zaslužimo 2 milijonov EUR letno. 18. čebelarski praznik je v celoti uspel, kar se je videlo tudi pri ljudeh, ki so bili željni druženja. Po koncu uradnega dela prireditve so se ljudje zadržali, si izmenjavali mnenja, predvsem pa se je videlo veselje, saj takih dogodkov ni bilo že skoraj leto dni. Naj za konec napovemo še 19. čebelarski praznik, ki se bo naslednje leto odvijal v Dolenjskih Toplicah. Barbara Dimc, tajnica ČZS Foto: Marko Borko Zahvala Miroslav Toman, češki minister za kmetijstvo 226 7-8/2021 letnik CXXIII ČD Lovrenc na Pohorju se iskreno zahvaljuje za prisotnost na čebelarskem prazniku in na praznovanju 100-letnice društva. Bilo nam je prijetno v vaši družbi. Hvala vam! Angela Obrulj, predsednica ČD Lovrenc na Pohorju OBVESTILA ČZS Sedem javnih razpisov za čebelarje in čebelarske organizacije v skupni vrednosti 566.000 evrov MKGP obvešča vse čebelarje in čebelarske organizacije o objavi petih javnih razpisov (predvidoma 24. 6. 2021), in sicer za oddajo vlog pri ukrepih: 1. Subvencioniranje vzrejevalcev čebeljih matic (vrednost ukrepa 70.000 EUR, rok za oddajo vlog do 16. 7. 2021); 2. Sofinanciranje zdravil, dovoljenih v ekološkem čebelarstvu za zatiranje varoje (vrednost ukrepa 23.000 EUR, rok za oddajo vlog do 16. 7. 2021); 3. Sofinanciranje didaktičnih pripomočkov organizacijam čebelarjev (vrednost ukrepa 50.000 EUR, rok za oddajo vlog do 31. 7. 2021); 4. Podpora čebelarskim društvom za izvajanje pašnih redov (vrednost ukrepa 15.000 EUR, rok za oddajo vlog do 16. 7. 2021); Uradne ure za svetovanje o javnem razpisu za tehnično pomoč ČZS, JSSČ, bo po predvideni objavi javnih razpisov za tehnično pomoč čebelarjem, racionalizacijo sezonske selitve panjev in subvencioniranje vzreje čebeljih matic kot pomoč čebelarjem pri pripravi njihovih vlog po 5. Sofinanciranje nakupa opreme za izvedbo raziskave iskanja alternativnih paš in karakteristike medu v povezavi s povzročitelji medenja (vrednost ukrepa 148.000 EUR, rok za oddajo vlog do 31. 7. 2021). panjev v programskem letu 2021 (vrednost ukrepa 10.000 EUR, oddaja vlog je možna peti dan po objavi v Ur. l. RS z začetkom ob 9. uri, do zaprtja javnega razpisa oziroma do vključno 31. 7. 2021). Predvidoma 2. 7. 2021 pa bosta objavljena še dva javna razpisa, in sicer: • Javni razpis za ukrep Sofinanciranje čebelarske opreme v programskem letu 2021 (vrednost ukrepa 114.000 EUR za sklop A in 136.000 EUR sklop B, oddaja vlog je možna peti dan po objavi v Ur. l. RS z začetkom ob 9. uri, do zaprtja javnega razpisa oziroma do vključno 31. 7. 2021) in • Javni razpis za ukrep Racionalizacija sezonske selitve Zainteresirane vlagatelje opozarjamo, da bo rok za prijavo na javne razpise zelo kratek, saj se izvajanje ukrepov v programskem letu 2021 zaključi z 31. julijem 2021. Podrobnejše informacije bodo dostopne v predvidenih javnih razpisih, ko bodo objavljeni. Celotno obvestilo si preberite na spletni strani MKGP: www.gov.si/ novice/2021-06-22-sedem-javnihrazpisov-za-razlicne-deleznike-kidelujejo-na-podrocju-cebelarstva-vskupni-vrednosti-566-000-evrov/. MKGP različnih krajih v Sloveniji organizirala uradne ure. Vsem, ki imate namen kandidirati na razpis za tehnično pomoč čebelarjem oz. racionalizacijo sezonske selitve panjev, predlagamo, da si pravočasno pripravite vsa veljavna potrdila o usposabljanjih ter račune in potrdila o plačilih, ki bodo kot priloga sestavni del vloge za prijavo na javni razpis. Na svoji upravni enoti preverite, ali imate urejeno številko KMG MID (ob morebitnem črpanju sredstev iz ukrepov skupne kmetijske politike, med katere sodijo tudi vsi trije gornji javni razpisi, mora imeti kmetijsko gospodarstvo poleg nosilca KMG MID določenega tudi njegovega namestnika). Čebelarje, ki ste bili dejavni uporabniki sheme SMGO pred objavo razpisa in imate namen kandidirati na razpis za tehnično pomoč Ponedeljek, 5. 7. 2021 Stik za najavo Sedež ČZS, Brdo pri Lukovici 8, Lukovica 11.–17. ure Simon Golob: 030/604 015, Nataša Lilek 040/436 519 Pisarna JSSČ v ČRIC-u Gorenjske, Rožna dolina 50a 11.–16. ure Nataša Klemenčič Štrukelj: 040/436 513 Pisarna JSSČ, Mestni trg 4, Metlika Pisarna JSSČ, Ulica Štefana Kovača 40, Murska Sobota 11.–17. ure 11.–17. ure Vlado Auguštin: 040/436 516 Tomaž Samec: 040/436 517 Društveni prostori ČD Dravograd, Meža 10, Dravograd 11.–17. ure Andreja Kandolf Borovšak: 040/ 436 514 Pisarna JSSČ v kulturnem domu, Dobrna 1a, Dobrna 11.–17. ure Lidija Senič: 040/436 515 Torek, 6. 7. 2020 Stik za najavo Pisarna JSSČ, Streliška ulica 50, Maribor 10.–16. ure Sedež ČZS, Brdo pri Lukovici 8, Lukovica 10.–16. ure Grm Novo mesto – Center biotehnike in turizma, Sevno 13, Novo mesto Pri Atelšku, Povir 52, Sežana 10.–16. ure 10.–16. ure Tomaž Samec: 040/436 517 Nataša Klemenčič Štrukelj: 040/436 518, Andreja Kandolf Borovšak: 040/436 514, Simon Golob: 030/604 015 Vlado Auguštin: 040/436 516 Nataša Lilek: 040/436 519 7-8/2021 letnik CXXIII 227 OBVESTILA ČZS čebelarjem, pozivamo, da to čim prej sporočite na tel. št. 01/729 61 29, da vam bomo lahko pravočasno izdali potrdilo. TISTI, KI PRI PRIPRAVI VLOGE POTREBUJETE POMOČ, SE MORATE ZA TERMIN PRI SVETOVALCIH NAROČITI. BODITE TOČNI NA DOGOVORJEN TERMIN. Prosimo, da upoštevate naslednje: na svetovanje pride le zdrava oseba brez prehladnih znakov, uporabite zaščitno masko, ob vstopu v prostor si razkužite roke, upoštevajte varnostno razdaljo. V ponedeljek, 5. julija 2021, ob 17. uri organiziramo predavanje na katerem vam bomo predstavili razpis Tehnična pomoč čebelarjem, v okviru katerega bo omogočen nakup tehtnice z vremensko postajo za čebelarska društva in Racionalizacija sezonske selitve panjev z izpolnjevanjem razpisne dokumentacije. Predavanje bo potekalo preko spletne video konference. Na predavanje se prijavite na spletnem naslovu: https://forms.gle/ XgWNaCeykAt2KDVT9. Lidija Senič, vodja služb ČZS V sodelovanju s podjetjem BB BIO.Si posadili medovite rastline poimenovali »BUFET ZA ČEBELE«. Skupaj ustvarjamo lepši svet. Ker je od kakovosti življenja čebel odvisna naša prihodnost, bodo v podjetju BB BIO.SI ob 100. obletnici Welede del sredstev od prodanih izdelkov Weleda namenili za nakup 250.000 čebel oz. petih čebeljih družin in jih podarili petim slovenskim čebelarjem. V sodelovanju s ČZS pa bodo slovenskim čebelarjem in čebelarskim krožkom razdelili 1100 semenskih vrečk medovitih rastlin. 4. junija 2021 smo semena posejali tudi na travniku Čebelarske zveze Slovenije. Predsednik čebelarske zveze g. Boštjan Noč je ob tem povedal: »V današnjem zelo neugodnem času za čebele je tovrstna gesta podjetja BB BIO.Si d.o.o. izjemna. Podjetje s tem dokazuje, da je trajnostno naravnano, da svoje poslanstvo v družbi gleda široko in ni prva in edina stvar samo dobiček podjetja. Verjamem, da bo sodelovanje med ČZS in BB BIO.Si d.o.o. dolgoročno, da bomo skupaj poskrbeli za ozaveščanje javnosti, da sejejo medovite rastline, da je mnogo lepši cvetoč travnik kot pokošena zelena travica. V mojem imenu in imenu ČZS se gospe Brigiti Bavdek, direktorici podjetja BB BIO.SI, iskreno zahvaljujem za to plemenito dejanje, ki bo pustilo dolgoročne trajne sledi.« Več o akciji si lahko preberete na: www.weleda.si/bufet-za-cebele. Tajništvo ČZS dobrodelno noto, zato je letos naš partner v projektu Zveza paraplegikov Slovenije, tako da se bodo sredstva, ki bodo zbrana v okviru pohoda, namenjena za podporo čebelarjem na invalidskem vozičku. Sredstva se zbirajo na TRR ČZS: SI56 03186-1002214727, SKLIC: 10092021, namen Glavarjev pohod. Trasa pohoda poteka od starta izpred Občine Komende, v petek, 10. septembra 2021, ob 16.00, od koder nas bo pot vodila čez Komendo, Moste, Mengeš, Domžale, Ihan, Prelog, Selo pri Ihanu, Vinje, Dolsko, Laze pri Dolskem do Janč (pribl. 30 km, 7 ur hoje). Okoli 21.00 bomo prispeli v Dolsko, kjer bomo imeli večji postanek in topel obrok. Nato nas bo pot peljala od Janč, Dolgega Brda, čez Volavlje, Malo in Veliko Trebeljevo, Leskovec, Selo pri Višnji Gori, Višnjo Goro, Stično, do Ivančne Gorice (pribl. 19 km, 5 ur hoje). V jutranjih urah bomo prispeli v Ivančno Gorico, kjer nas bosta pričakala zaslužen slovenski tradicionalni zajtrk in malo daljši odmor, da si naberemo moči še za zadnji del pohoda. Pot nas bo Dobrodelni pohod po poti Petra Pavla Glavarja Mesec september bo v znamenju Petra Pavla Glavarja in v njegov spomin bomo na ČZS izvedli dobrodelni Glavarjev pohod. Letos mineva 300 let od rojstva tega velikana slovenskega čebelarstva, zato bomo prehodili pot od Komende, kjer je odraščal in deloval del življenja, do Lanšpreža, kjer je P. P. Glavar pokopan. Pohodu smo se odločili dodati 228 7-8/2021 letnik CXXIII Vir: Izjavi za javnost BB BIO.SI d.o.o. s 4. in 17. junija 2021. Foto: Arhiv ČZS Letošnja pomlad ni bila prizanesljiva do čebel. Spomladanska pozeba, deževje in nizke temperature so v čebelarstvu pustili opustošenje. V podjetju BB BIO.SI so se odločili, da po Sloveniji zasejejo 8250 m2 veliko oazo medovitih rastlin in tako čebelam pomagajo preživeti to neugodno leto. Čebele igrajo pomembno vlogo tudi pri vzgoji rastlin, iz katerih Weleda izdeluje svetovno priznane negovalne izdelke. Podjetje Weleda letos praznuje 100 let povezovanja ljudi z naravo. Ob 100. obletnici sejejo izbrane medovite rastline, ki so odlična paša za čebele. Družbeno odgovorni akciji podjetja »Bufet za čebele« so se pridružili tudi ČZS in čebelarska društva po Sloveniji. Ker si želijo, da brenčijo dobra dela, so projekt OBVESTILA ČZS peljala čez Griže, Šentvid pri Stični, Radohovo vas, Grm, Mali in Veliki Gaber, Medvedjek, Veliko Loko, Korenitko, Zidan most, Pristavo v Trebnje (pribl. 19 km, 5 ur hoje), nato pa iz občine Trebnje v Reber, Praproče, Dol pri Trebnjem, Gomilo, Mirno do gradu Lanšprež (pribl. 8 km, 2 uri hoje). Na grad Lanšprež bomo prispeli drugi dan, v soboto, 11. septembra 2021, okoli 15.00. Vse pohodnike vabimo, da se nam pridružite. Ni pomembno, koliko poti boste prehodili z nami, pomemben je namen. Pridružite se nam vsaj na delčku poti, saj vsak kilometer šteje. Prijave se zbirajo na ines.zunic@ czs.si ali 01/729 61 00. Prijavnina za celotno pot je 20,00 EUR, prejeli boste majico in topel obrok, na koncu pa Glavarjevo zahvalo. Za vse tiste, ki boste z nami prehodili del poti, je prispevek 10,00 EUR. Polovica zneska se nameni v dobrodelni namen pohoda. Tajništvo ČZS Tudi v času dopustov so terenski svetovalci pripravljeni nasvete deliti čebelarjem pozornost usmerimo na to, da imajo čebelje družine zadosti vode v bližini. Ne smemo pa pozabiti tudi na spremljanje odpada varoj v čebeljih družinah. V zvezi s tem, kako si urediti napajalno mesto, kot tudi kako spremljati odpad varoj v čebeljih družinah, lahko nasvet prejmete pri svojem terenskem svetovalcu. Prav tako lahko stopite k terenskemu svetovalcu v primeru terenske analize medu. Svetovalec vam opravi analizo medu. Sedaj bo nastopilo tudi brezpašno obdobje. Terenski svetovalci vam bodo z veseljem svetovali, kako oskrbeti čebelje družine, da mladi zarod ne bo čutil pomanjkanja in da se bodo razvile v zdrave in močne družine, ki bodo prebrodile jesensko-zimske dni. V jesenskem času pa bodo terenski svetovalci na svojih območjih delovanja izvajali tudi delavnice po čebelarskih društvih. Zato ste lepo vabljeni, da se jih na svojih območjih udeležite. Tomaž Samec, svetovalec JSSČ Prihaja čas poletja in s tem tudi vročina. Zato moramo poskrbeti, da sami zaužijemo zadostne količine vode. Poskrbeti pa moramo tudi za čebele, da bodo preskrbljene z vodo. Vodo potrebujejo za svoj nemoteni razvoj kot tudi za hlajenje svojega prostora. Torej je čas, da Urnik svetovalnih delavnic terenskih svetovalcev JSSČ v juliju in avgustu Datum Čas 2. jul. 17.00 Tema Dobra tehnološka praksa ter rejski program in osnovna odbira Izvajalec Kraj Stik Franc Podrižnik gasilski dom Zabukovica g. Ratej 041/673 698 Urnik usposabljanj v juliju in avgustu Vsa usposabljanja so namenjena vsem slovenskim čebelarjem. Za udeležbo je nujna prijava na telefon ali elektronski naslov, ki je naveden v urniku ob posameznem predavanju. V prijavi obvezno navesti na katero izobraževanje se prijavljate, ker je število udeležencev na posamezni delavnici omejeno. Redno spremljajte posodobitve urnika usposabljanj na spletni strani ČZS. Datum Čas Tema 5. jul. 14.00 5. jul. Izvajalec Kraj Povezava za prijavo Prenos znanja s področja zatiranja varoj ter praktični prikaz diagnostike napadenosti dr. Lucija Žvokelj čebel z varojami in uporabe zdravil* Proseniško, pri čebelnjaku SI 339128 (ČD Blagovna, Andrej Jernej) lucija.zvokelj@vf.uni-lj.si, 041/650 158 16.30 Prenos znanja s področja zatiranja varoj ter praktični prikaz diagnostike napadenosti dr. Lucija Žvokelj čebel z varojami in uporabe zdravil* Proseniško, pri čebelnjaku SI 339128 (ČD Blagovna, Andrej Jernej) lucija.zvokelj@vf.uni-lj.si, 041/650 158 16. jul. 13.00 Prenos znanja s področja zatiranja varoj ter praktični prikaz diagnostike napadenosti dr. Lucija Žvokelj čebel z varojami in uporabe zdravil* Žlabor pri Kokarjah, pri čebelnjaku SI 137313 lucija.zvokelj@vf.uni-lj.si, (Podrižnik Franc), zbirno mesto pri gasilskem domu 041/650 158 Nazarje, 15 minut pred pričetkom izobraževanja 16. jul. 16.00 Prenos znanja s področja zatiranja varoj ter praktični prikaz diagnostike napadenosti dr. Lucija Žvokelj čebel z varojami in uporabe zdravil* Žlabor pri Kokarjah, pri čebelnjaku SI 137313 lucija.zvokelj@vf.uni-lj.si, (Podrižnik Franc), zbirno mesto pri gasilskem domu 041/650 158 Nazarje, 15 minut pred pričetkom izobraževanja 17. jul. 16.00 Prenos znanja s področja zatiranja varoj ter praktični prikaz diagnostike napadenosti dr. Lucija Žvokelj čebel z varojami in uporabe zdravil* Hmeljarska cesta 3, Prebold, pri čebelnjaku SI 223010 (ČD Prebold, Žiga Grm) lucija.zvokelj@vf.uni-lj.si, 041/650 158 * Program izobraževanja s področja zdravstvenega varstva čebel (vsi izvajalci so dr. vet. med.). 7-8/2021 letnik CXXIII 229 OBVESTILA ČZS ApiSlovenija v malem V soboto, 18. septembra 2021, bo v Čebelarskem centru Slovenije potekala ApiSlovenija v malem. Mednarodno priznani strokovnjak in raziskovalec s Čebelarskega inštituta v Kirchhainu (Nemčija) dr. Ralph Büchler bo spregovoril o vedno aktualni temi, predstavil bo praktične izkušnje biološkega načina zatiranja varoj. Sledila bo okrogla miza, katere osrednja tema bosta problematika nepristnega medu na trgu in podpora prizadevanjem Slovenije za enotno označevanje medu v EU po točni državi/-ah porekla medu. Okrogle mize se bodo poleg domačih predstavnikov udeležili tudi predsedniki čebelarskih zvez iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne gore in Makedonije. Natančen terminski program tega dne bo objavljen v septembrski številki Slovenskega čebelarja. Vabljeni, da se nam pridružite. ČZS, JSSČ Podatki o gibanju tehtnic od 21. maja 2021 do 20. junija 2021 Opazovalna postaja Gibanje tehtnice ±kg Opis dogajanja 3,6 –0,1 6,6 –3,3 1,7 –0,9 –6,0 –3,2 –6,9 –1,6 –1,3 –2,2 –7,7 –1,7 –4,2 –5,5 –4,4 –3,8 –2,5 –8,6 3,6 0,5 –4,0 4,1 –3,5 8,7 –5,1 –6,5 –6,0 –7,6 0,8 –1,6 –8,7 –2,4 –5,3 Javor, gozdna podrast, gozd Ni medilo Javor, gozdna podrast, gozd Ni medilo Javor, gozdna podrast Ni medilo Ni medilo Ni medilo Ni medilo Ni medilo Ni medilo Ni medilo Ni medilo Ni medilo Ni medilo Ni medilo Ni medilo Ni medilo Ni medilo Ni medilo Javor, gozdna podrast Javor, gozdna podrast Ni medilo Lipa Ni medilo Javor, travniki, gozdna podrast Ni medilo Ni medilo Ni medilo Ni medilo Javor, gozdna podrast Ni medilo Ni medilo Ni medilo Ni medilo Bistriško Pohorje – Kot Bizeljsko Blatna dolina – Snežnik zahod Bled – golf Bodešče – vznožje Jelovice Bohor – Planina pri Sevnici Braslovče Brdo pri Lukovici Brežice Brezje – Peračica Brode – Škofja Loka Čentiba – Lendava Činžat – Lovrenško Pohorje Črni vrh – Idrijsko Dankovci – Goričko Dekani – Koper Dolenjske Toplice Ilirska Bistrica Iška vas – Krim Izlake – Zagorje Javorniki – vrh Jelovica – Čmarjeva planina Kanalsko Kojsko – Podsabotin Kostanjevica na Krki – Gorjanci Kozarišče – Loška dolina Kozjak – Radlje Kranjska gora Kresnice – Kresniški Vrh Krim – Kurešček Kunč – Kočevski rog Ljubljana – mesto Ljubljansko barje Ljutomer Lukovica – Prevoje Opazovalna postaja Mali Bakovci – Prekmurje Malič – Laško Mariborsko Pohorje – vznožje Mašun Menišija – Logaška planota Metlika – Bela krajina Mežica – Koroška Mlinše – Zagorje Murska Sobota – učni čebelnjak Oplotnica – Slovenska Bistrica Podčetrtek – Pristava Podstenice – Kočevski rog Pokojišče – Ljubljanski vrh Polhov Gradec – Podreber Poljane – Racna gora Poljanska gora – Bela krajina Ravne – Šoštanj Ribniško Pohorje Ruško Pohorje – vznožje Šempeter – Goriško Šenčur – Kranj Šentjanž – Mokronog Sevniško – Krško Slivnica – Maribor Sveta Ana – Lenart Tolminsko Travna gora – Velika gora Trnovski gozd Trojane – Limovce Veliki Boč – Kozjak Vrh – Kočevski rog Zavrč – Haloze Zgornje Posočje Zreško Pohorje Žužemberk Pametna čebelarska GSM tehtnica www.NajMedi.si 230 7-8/2021 letnik CXXIII Gibanje tehtnice ±kg Opis dogajanja –6,3 –1,3 –1,7 –1,8 2,6 –1,9 –4,3 –4,8 –4,9 –3,9 –0,7 –1,5 –5,7 –6,3 –3,7 0,7 –8,7 –6,0 –9,1 1,1 –7,3 –9,0 –6,8 4,9 0,0 –3,7 0,0 0,6 –4,8 2,5 15,9 0,9 –3,7 5,3 –5,6 Ni medilo Ni medilo Ni medilo Ni medilo Javor, gozdna podrast Ni medilo Ni medilo Ni medilo Ni medilo Ni medilo Ni medilo Ni medilo Ni medilo Ni medilo Ni medilo Lipa Ni medilo Ni medilo Ni medilo Lipa Ni medilo Ni medilo Ni medilo Travniki, Lipa Lipa Ni medilo Javor, gozdna podrast Javor, gozdna podrast Ni medilo Javor, gozdna podrast Javor, gozdna podrast, gozd Gozdna podrast, lipa Ni medilo Javor, gozdna podrast, gozd Ni medilo Akcija: 330€ Vključuje 12 mesečno naročnino OGLASI Mali oglasi PRODAM Cvetlični in lipov med, možna menjava za čebelji vosek, dostava po celi Sloveniji, tel.: 041/385 620. Ajdo sorte čebelica, naravno osušeno, za setev ali moko (okolica Kamnika), tel.: 031/226 128. Čebelje družine na 2/3 LR- in AŽ-satih, tel.: 051/847 703. Več čebeljih družin na 10 AŽ-satih, z lanskimi maticami (Dravograd), tel.: 040/412 793. Matični mleček in cvetni prah, tel.: 031/254 995. 11 panjev 10‑satnih, 2 panja 7‑satna in 2 nakladna panja z vso pripadajočo opremo, ugodno, tel.: 041/762 888. Sveže zamrznjen cvetni prah, pakiran po 400 g, ter lipove AŽ-satnike, lepljene in vrtane (Dobrepolje), tel.: 041/988 211. Nove AŽ-panje 7S in 10S, tudi trietažne, ter sublimator in ometalnik, možna menjava za izdelano satje, tel.: 031/501 801 (po 18. uri). Cvetlični, kostanjev, lipov in gozdni med ter svež matični mleček, tel.: 041/587 573. Nove AŽ-panje, 9- in 10-satne, ter 7- in 9-satne AŽ-panje polovičarje (prašilčke) kompletne, cena po dogovoru, tel.: 041/840 357. Čebelnjak brez panjev za 6 AŽ 10S ter nekaj 5- in 7-satarjev in dva trietažna panja (Žiri), tel.: 04/510 62 50, 031/657 490. Dva nova čebelnjaka s 15 naseljenimi novimi AŽ-panji 10S ter roje in ometence, tel.: 031/446 349. Nakladne panje s 3/4 nakladami in visokimi ter nizkimi podnicami za približno šest družin, ugodno, tel.: 031/689 231. Zabojnik z 52 AŻ-panji, od tega 12 trietažnih, drugi so 10-satni, tel.: 041/581 444. KUPIM MB Atego 1217, blokada diferenciala, platforma in zabojnik s 70 11 + 3 AŽ-panji, sistem omara, s čebelami ali brez, točilo 12S, tel.: 041/545 009. 5–30 kg surovega medu, ki ni bil toplotno obdelan (niti 37 °C), vse vrste, predvsem pa akacijevega, tel.: 041/987 730. Visoka ucinkovitost (višja od 90 - 95 %). v 4 AKTIVNE UCINKOVINE proti varozi V Primerno za ekološko čebelarjenje Chemicals Laif v raztopina za cebeljo družino Tekoca mravljicna kislina 60 % v v IDEALNA KONCENTRACIJA ZA MAKSIMALNO UCINKOVITOST Ni rezistence. Enostavna & varna uporaba. Podprto z vec kot 15 let izkušenj. Odobreno za ekološko cebelarstvo. v v Odmerek prilagodljiv glede na stopnjo okuženosti z varozo, temperaturo in tip panja. Zdravilo brez recepta. Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganjih in neželenih učinkih se posvetujte z veterinarjem ali s farmacevtom. V Odlicna toleranca. Novo na našem tržišču – vprašajte pri svojem veterinarju! Odmerjanje prilagodljivo Obdobje tretiranja: Pomlad - poletje Jesen Pri zunanji temperaturi 10 - 30 °C prostornini panja. Zdravilo brez recepta. Pred uporabo natančno preberite navodilo! Konstantno, podaljšano O tveganjih in neželenih učinkih se posvetujte z veterinarjem ali s izhlapevanje manjše kolicine z farmacevtom. uporabo primernega evaporatorja. Primerno za Uporaba ob prisotnosti zalege. 080 13 15 ekološko čebelarjenje Organski proizvod. v v Priprava: junij 2019 7-8/2021 letnik CXXIII 231 OGLASI FTN d.o.o. Nad izviri 34 2204 Miklavž na Dravskem polju Delovni čas: od ponedeljka do petka med 9. in 15. uro ČEBELARSKA OPREMA 02/62-96-226 NOVA MOTIVA www.trgovinica.si Akcijska cena: 1,89 EUR Akcijska cena: 8,01 EUR Akcijska cena: 2,30 EUR Akcijska cena: 2,16 EUR Akcijske cene veljajo od 01.07.21 do 31.08.21 oz. do prodaje zalog. Cene vključujejo DDV. 232 7-8/2021 letnik CXXIII OGLASI SONARAVNO ZATIRANJE VAROJ Na zalogi HLAPILNIKI BS-05, rezervni deli. Zaradi smrti lastnika iščemo kupca za nadaljevanje proizvodnje hlapilnikov. Karakteristike hlapilnika: • učinkovita uporaba brez ročnega uravnavanja pri spremembah temperature, • preprosta uporaba v standardnih AŽin nakladnih panjih, • počasno povečevanje koncentracij mravljinčne kisline, • za večkratno uporabo. NANOKEM, d. o. o., Rečna ulica 6, Ljubljana Ponujamo vam: - označene matice čiste kranjske sivke pod nadzorom KIS-a (na razpolago od maja do pozne jeseni) - čebelje družine na AŽ- in DB-satih - paketni roji - različne vrste medu - matični mleček - cvetni prah Tel.: 041/691 328, 041/863 876 ČEBELJE MATICE zreli matičniki, paketni roji čebelje družine na LR-satju Vzreja matic DARKO GRM Hude Ravne 1, Dole pri Litiji Tel.: 01/897 21 45, 041/900 606, 040/593 488 e-naslov: dejangrm99@gmail.com • Sprejemamo naročila za označene matice čiste kranjske sivke iz odbranih matičarjev pod nadzorom KIS-a. GSM 051 325 369; 041 936 306 cebelarstvo.medokost@gmail.com www.apis-mellifera-carnica.eu Vzrejališče čebeljih matic Kozjansko Medokošt & Medovita Matija Koštomaj & Ivana Kovačević Lažiše 52, SI - 3225 Planina pri Sevnici MATICE ČEBELARSTVA PISLAK BALI Največje slovensko vzrejališče matic z več kot 50-letnimi izkušnjami vam tudi letos ponuja oprašene in neoprašene matice z vrhunskimi proizvodnimi lastnostmi. Zaradi velikega zanimanja vas prosimo, da matice pravočasno rezervirate. Čebelarjem z veljavno člansko izkaznico ČZS priznamo 4 % popust ob nakupu opreme in pribora, matic in čebeljih pridelkov v vrednosti več kot 50 EUR. 031/734 905• info@cebelarstvo-pislak.si • www.cebelarstvo-pislak.si 7-8/2021 letnik CXXIII 233 OGLASI VZREJA MATIC ČEBELARSTVO DREMELJ Janez Dremelj, Dragovšek 13, 1275 Šmartno pri Litiji GSM: 041/836 050, 041/779 119, tel.: 05/971 06 23 E-naslov: vzreja.dremelj@gmail.com Sprejemam naročila za matice čiste kranjske sivke in zrele matičnike. Matice so označene, lahko jih prevzamete osebno ali pa vam jih pošljemo po pošti. Ob večjem naročilu matic je poštnina brezplačna. BeeConn PRESS verzija 1.pdf 7 19/11/2020 10:38:44 Spoznajte C M Y CM MY Brezžična nadzorna naprava za spremljanje dogajanja v vašem čebelnjaku CY CMY K www.beeconn.si info@beeconn.si 03/567 07 34 Vzrejamo kakovostne matice kranjske sivke pod nadzorom KIS-a. Matice lahko prevzamete osebno ali pa vam jih pošljemo po pošti. Vaneča 70a, 9201 Puconci Tel.: 031 727 837 e-pošta: info@kapun.net www.medenizaklad.si/matice Vzreja matic Ladislav Vozelj Dragovšek 18 1275 Šmartno pri Litiji 031 328 956, 041 618 786 narocanje@eko-cebelarstvo-vozelj.si w www.eko-cebelarstvo-vozelj.si Sprejemamo naročila za označene ma�ce čiste kranjske sivke iz odbranih ma�čarjev pod nadzorom KIS. Prevzem po poš� ali osebno (po predhodnem naročilu). www.cebelarskaoprema.si REŠKA CESTA 18A ~ PRESTRANEK PON-PET 8-16 h 031 339 287 5 % pop. za člane ČZS ob got. nakupu nad 100 eur Vzreja matic BUKOVŠEK – od leta 1934 - Ponujamo vam označene matice kranjske sivke. Tel.: 01/361 24 28 GSM: 031/027 780 Matice pošiljamo večkrat na teden. Golo Brdo 19 1215 Medvode Vzreja matic JOŽE HERBAJ Nedeljica 29, 9224 TURNIŠČE Tel.: 02/572 14 70 in GSM: 041/214 980 Sprejemamo naročila za označene matice kranjske sivke iz odbranih matičarjev, vzrejenih pod nadzorom KIS-a. MATICE LAHKO PREVZAMETE OSEBNO, POŠILJAMO PA JIH TUDI PO POŠTI! 234 7-8/2021 letnik CXXIII Opcija: Vremenska postaja(veter, padavine,temp, vlaga) Čebelarska Tehtnica TCM-13 V SPOMIN Zapustili so nas JOŽE RAJTER 1924–2020 ADOLF FAGANELJ – ADO JANEZ BENEDIK 1942–2020 1943–2021 V 97. letu starosti nas je zapustil dolgoletni član ČD Gornji Grad. Čebelariti je začel že davnega leta 1938. Kmalu se je tudi včlanil v tedanjo »Čebelarsko podružnico« in ji ostal zvest polnih 80 let. V najboljših letih je imel do 25 čebeljih družin, tedaj je bil tudi več mandatov član upravnega odbora. Čebelarja naslednika ni, zato je zaradi teže let pred tremi leti moral čebele prodati, ostal pa je naš častni član. Zadnja leta je preživel v domu starejših občanov v domačem kraju. Za dolgoletno članstvo in vestno delo je bil nagrajen z odličjema A. J. III. in II. stopnje, prejel pa je tudi več priznanj za življenjske jubileje. Ohranili ga bomo v najlepšem spominu. ČD Gornji Grad Rojen je bil v kmečki družini v Vrtojbi, po poroki si je ustvaril družino in dom v Šempetru pri Gorici. Izučil se je za mizarja. Ker je bil podjeten in iznajdljiv, se je ukvarjal z različnimi dejavnostmi in zaključil kot podjetnik. Kot ljubitelj narave se je odločil za delo s čebelami in postal inovativen čebelar. V bližini doma si je postavil čebelnjak z 20 AŽ-panji. Leta 1970 se je včlanil v ČD Šempeter in kmalu prevzel različne funkcije. Ko je društvo zašlo v krizo, je prevzel funkcijo predsednika društva. Po naravi je bil družaben in odgovoren in v tem duhu prenašal vzdušje med druge člane društva. Bil je priljubljen in kot tak nam bo ostal v spominu. ČD Šempeter Ko je v Selško dolino prišla pomlad, nas je za vedno zapustil Janez Benedik, po domače Prešnikov Janez. 25. marca 2021 se je po hitri bolezni za vedno poslovil od nas, ravno takrat, ko se narava zbudi in čebele ponovno zaživijo v svoji lepoti narave in svojem poslanstvu. Na pokopališču v Selcih smo se čebelarji iz ČD Železniki, katerega član je bil tudi sam od leta 1960, s praporom poslovili od njega. Bil je zagovornik sočasnega zdravljenja čebel. Zadnja leta je čebelaril z 12 družinami. Bil je zelo dejaven čebelar, saj je čebelaril že od svoje rane mladosti. Čebelarji ga bomo pogrešali, predvsem pa nam bo ostal v spominu kot velik ljubitelj čebel. ČD Železniki ANTON RAJŠELJ 1930–2021 Po kratki bolezni smo se v začetku februarja s praporjem poslovili od svojega dolgoletnega člana. Rodil se je v Bezgarjih pri Osilnici. Po odsluženju JLA se je zaposlil v Kočevju. Kot čebelarju pritiče, je na vrtu za hišo postavil še lep čebelnjak. V njem je 50 let čebelaril z do 18 AŽ‑panji. Toneta se spominjamo kot človeka, ki nikoli ni manjkal na izobraževalnih delavnicah, kot prijaznega, skromnega in ustrežljivega člana. Ko smo potrebovali praporščaka, je Tone leta 1995 prevzel prapor in ga ponosno nosil 13 let. Zasluženo je prejel odličje A. J. III. stopnje. Tone, v srcu nosimo tvojo prijazno besedo in nasmeh. Hvala ti za vse, kar si nam dal. ČD Kočevje VZREJA ČEBELJIH MATIC GABER Novačanova ulica 3, 3202 Ljubečna Tel.: 031 705 961, 03 5461447 e-pošta: mat.gab@siol.net Kakovostne in označene oprašene matice pod nadzorom KIS -a lahko prevzamete osebno ali pa Vam jih pošljemo po pošti! VZREJA ČEBELJIH MATIC Henrik Zaletelj Vzrejamo matice čiste kranjske sivke pod nadzorom KIS-a. Matice lahko prevzamete osebno ali pa vam jih pošljemo po pošti. Sprejemamo tudi naročila za matičnike. Fužina 59, 1303 Zagradec, TEL.: 01/788 60 86 GSM: 041/775 333 in 031/775 333 E-POŠTA: zaletelj.henrik@gmail.com Miha Kunstelj s. p., inž. Jože Kunstelj s. p. Zavrti 41, 1234 Mengeš Tel.: 031/352 797, 01/723 70 27 www.apikunst.si / jm-kunstelj@amis.net Čebelarski jopiči, kombinezoni, rokavice, klobuki, kape, … Proizvodnja čebelarskih točil (inox in PE posoda) Motorji (80 in 110W), ročni pogoni, posode za med NOVO: kape s svetilko in povečevalom 7-8/2021 letnik CXXIII 235 V SPOMIN MARIJA PISKULE 1932–2021 kranjiči, kasneje z AŽ-panji. Za delo v društvu je prejela odličji A. J. III. in II. stopnje ter plaketo Emila Rothschütza. ČD Stična IVAN GRADIN 1936–2020 Markovci se je včlanil leta 1995. let članstva. V prostore društva Opravljal je različne funkcije, bil je je vnašal polno elana in znanja z blagajnik, predsednik NO in delveliko željo po razvoju čebelarstva. egat v ZČD Ptuj. Za svoje marljivo Člani ČD Markovci ga bomo delo je prejel odličji A. J. III.JAN2017.pdf in II. ohranili v lepem spominu. OGLAS - CIGLIC 1 20. 12. 16 11:32 ČD Markovci stopnje ter značko zvestobe za 20 C M Tiho je po dolgi bolezni odšla najstarejša čebelarka ČD Stična, Marija. V društvo se je včlanila leta 1985, ko je po očetovi smrti prevzela skrb za družinski čebelnjak. Njena čebelarska pot pa se je začela že v otroštvu, ko je z očetom čebelarila najprej s Y CM MY CY CMY Avgusta 2020 nas je presenetila žalostna novica, da nas je zapustil spoštovani čebelar Ivan. V ČD K Izdelava prevoznih č ebelnjakov Anton Ciglič s.p. www.cebelnjaki.si info@cebelnjaki.si Telefon: 031 681 589 Delovni čas: 9.00–12.00 14.00–16.00 ČEBELARSTVO DEBEVEC ob delavnikih Ob sobotah zaprto. Trgovina in proizvodnja: Vrhnika, Opekarska 16 tel.: 01/755 12 82, faks: 01/755 73 52 KAKOVOSTNI AŽ-SATNIKI CENA 1,20 EUR LASTNA PROIZVODNJA ZBITI, LEPLJENI, VRTANI NAKLADNI AŽ-PANJ 10-SATNI AŽ-PANJI PLASTIČNA POSODA 25 KG PREDELAVA VOSKA V SATNICE SAMO 1,50 EUR/KG ČEBELJE POGAČE LASTNA PROIZVODNJA CENA 1,45 EUR/KG PRAŠILČEK NAD 100 KG 4 % POPUSTA AŽ 3-, 5-, 7- IN 9-SATNI PLATIČNO OBEŠALO (AŽ) IN RAZSTOJIŠČE (LR) info@apis-med.si www.apis-med.si Naročeno blago pošljemo tudi po hitri paketni pošti (z izjemo lomljivih izdelkov). TRIETAŽNI AŽ-PANJ DVOJNO CEDILO ZA MED GRELEC ZA MED - OKROGLI 106 CM ALI 86 CM KAKOVOSTNA RSF-TOČILA IN POSODA PITALNIK 5 l ZA AŽ-PANJE Po izjemno nizki ceni vam iz vašega voska izdelamo satnice — 1,50 EUR/kg. Za izdelavo satnic uporabljamo samo steriliziran vosek (30 min nad 125 °C), ki ga predhodno mehansko očistimo nečistoč (do 90 %) s posebnim postopkom posedanja (nečistoče so večinoma težje od čebeljega voska), s čimer vam zagotavljamo čistejši in kakovostnejši vosek. PANJI SO IZDELANI NATANČNO IN KAKOVOSTNO 236 7-8/2021 letnik CXXIII in LR Imejte svoj vosek pod nadzorom! Satnice iz lastnega voska so spet aktualne. Wachsverarbeitung │ Imkereiartikel Deutsch Haseldorf 75 │ 8493 Klöch, Avstrija Telefon & faks: +43 (0) 3475/2270 info@wachs-hoedl.at │ www.wachs-hoedl.at Delovni čas: Ponedeljek–petek: 8.00–12.00, 13.00–18.00 Sobota: 8.00–12.00 Jezik za sporazumevanje: nemščina in slovenščina. Naše satnice lahko kupite tudi v podjetju Logar trade, d. o. o., iz Šenčurja in Jana posredovanje, zastopanje, Maribor. Kako nas najdete: • Imate možnost prisostvovati predelavi svojega voska ali starega satja! Obvezna je predhodna telefonska najava! • Najmanjša količina obdelave je 20 kg surovega voska ali 50 kg starih satov. • Garantiramo razkuževanje s paro. • Zelo ugodno razmerje med količino in kakovostjo. • Po želji izdelujemo satnice vseh debelin in velikosti. • Predelava voska poteka vse leto. • Velika izbira pripomočkov za čebelarjenje. Čebelam prijazni premazi za les www.belinka.com belinka Sejem nove generacije! 59. MEDNARODNI KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM 21.–26. 8. 2021, Gornja Radgona KAKOVOST MEDI NA OCENJEVANJIH KAKOVOSTI MEDENIH PIJAČ IN MEDU – AGRA 2021! Kakovost slovenskih čebelarjev in medenega letnika 2021 bo najprej preizkusila neodvisna strokovna komisija na 2. mednarodnem ocenjevanju medenih pijač v Gornji Radgoni 16. julija, 4. avgusta pa bo sledilo jubilejno, 20. ocenjevanje medu z mednarodno udeležbo. NOVOST – 1. OCENJEVANJE ŽIVILSKIH IZDELKOV S ČEBELJIMI PRIDELKI Ob ocenjevanju medu bo prvič potekalo ocenjevanje izdelkov, kot so kombinacije medu s čokolado, oreščki, cvetnim prahom, sadjem, … Ključni datumi za potrditev kakovosti: 2. julij – rok za prijavo in dostavo vzorcev na ocenjevanje medenih pijač 16. julij – ocenjevanje medenih pijač 28. julij – rok za prijavo in dostavo vzorcev na ocenjevanje medu 4. avgust – ocenjevanje medu z mednarodno udeležbo 21.–26. avgust – promocija ocenjenih izdelkov na 59. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA 23. avgust – dan čebelarjev, slavnostna razglasitev rezultatov in podelitev priznanj Za vse dodatne informacije vam je z veseljem na voljo: Boris Nicolas Erjavec, tel. 02/ 564 21 15, boris.erjavec@pomurski-sejem.si AGRA BO ODPRLA SEJEMSKO DEJAVNOST SKUPAJ Z DEŽELO PARTNERICO, FRANCIJO Pozitivni odzivi razstavljavcev in pričakovanja udeležencev 59. Mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA, ki bo potekal v Gornji Radgoni od 21. do 26. avgusta, dokazujejo, kako pomembni za zdravje in blagostanje sta samooskrba in oskrba z varno, zdravo in naravi prijazno pridelano hrano. Ob upoštevanju vseh ukrepov, ki bodo potrebni za varovanje zdravja, bo AGRA 2021 v tem delu Evrope najpomembnejši sejem ponudnikov opreme za kmetijstvo in živilsko-predelovalno industrijo, za čebelarstvo, prehrane in vin, pridelovalcev, predelovalcev, gospodarstvenikov, strokovnjakov in potrošnikov. Vsem udeležencem in najširši javnosti bo ponudil konkretne odgovore na aktualna vprašanja sedanjosti in prihodnosti. V mednarodnem letu sadja in zelenjave bodo ob naslovni temi strokovni in poslovni poudarki na inovacijah in digitalizaciji, ekološkem kmetijstvu, hrani iz naše bližine, prehranski varnosti, čebelarstvu, krepitvi podeželskih območij ter na gozdu in lesu. Usmeritve za kmetijstvo v prihodnosti bo sejem prikazal s skrbjo za okolje, ohranjanje čistih vodnih virov in biotske raznovrstnosti ter z ukrepi za preprečevanje podnebnih sprememb. Predstavljene bodo tuje države in regije. Država partner sejma AGRA bo Francija, ki bo za Slovenijo prevzela predsedovanje svetu EU v prvi polovici leta 2022. Francija se bo predstavila s svojimi prehranskimi izdelki pod sloganom »Taste France«, okusi Francijo. Posebna pozornost bo posvečena tudi predstavitvi Slovenije kot Evropske gastronomske regije 2021. V času predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije bo sejem AGRA poleg gostov iz Francije gostil tudi druge visoke predstavnike držav članic ter zahodnega Balkana. V okviru predstavitve institucij bodo sodelovale najpomembnejše vladne in nevladne organizacije, poslovna in strokovna združenja, organizacije podeželske mladine in mladi kmetje. Vidno vlogo bo odigrala tudi Čebelarska zveza Slovenije. Agro bodo tradicionalno spremljale strokovne razstave živali in vzorčni nasadi. Velik poudarek bo na medovitih rastlinah, saj je ena od sejemskih novosti vzorčni čebelnjak, s predstavitvijo pomena čebel za ekosistem in kot gospodarske dejavnosti. Sejem bo poskrbel za izobraževanje, prenos znanja in izmenjavo izkušenj na številnih strokovnih posvetih, predavanjih, delavnicah, seminarjih, okroglih mizah in kooperacijskih B2B srečanjih. Celovito se bo predstavilo tudi kmetijsko-živilsko šolstvo. DRŽAVNA PREDSTAVITEV ČEBELARSTVA Čebelarska zveza Slovenije, Javna svetovalna služba v čebelarstvu in Čebelarska zveza društev Pomurja pripravljajo državno čebelarsko razstavo s prikazi in prodajo medu in izdelkov iz medu, literature, panjev in opreme za čebelarje ter degustacije medenega peciva, pijač in medu. Atraktivna novost bo »Medena zgodba« – potujoči paviljon, ki na interaktiven način predstavlja čebelarstvo in medene izdelke. NAPOVED MEDOVITEGA DOGAJANJA Nedelja, 22. avgusta • Podelitev priznanj 1. ocenjevanja živilskih izdelkov s čebeljimi pridelki, 2. mednarodnega ocenjevanja medenih pijač in 20. ocenjevanja medu z mednarodno udeležbo • Kronanje 5. medene kraljice Slovenije • Razvitje praporja Čebelarske zveze društev Pomurja • Strokovno predavanje za čebelarje • Odprtje sejemskega čebelnjaka Vljudno vabljeni! www.sejem-agra.si