Se en odgovor
ki potrjuje diskriminacijsko postopanje anglo-ameriške vojaške uprave proti našim šolnikom
|E VEDHO SO MOGOtH POGH JHH JU HOHEC VOIHE K E KOREJI
Nekateri krogi pa so mnenja, da bedo arabske in azijske države predložile svojo resolucijo, kz bi vsebovala tudi zadnje kitajske predloge in predlagala ustanovitev odbora sedmih držav, ki naj bi razpravljal o pogojih za prenehanje sovražnosti in začel razgovore o drugih vprašanjih Daljnega vzhoda. S tem pa nastaja možnost, da ne bi ne ena ne druga resolucija dobila potrebne dvetretjinske večine, zato da bi jo glavna skupščina lahko odobrila.
KAIRO, 2>- — Dvatisoč egipčanskih zdravnikev je zagrozilo vladi, da bo pričelo stavkati, če vlada ne bo upoštevala njih pritožb. Iz Aleksandrije pa javljajo, da je tudi tam začela divjati influenca.
WASHINGTON, 'i— Pričakujejo, da bo ameriška vlada zahtevala od kongresa kredit 200 milijonov dolarjev, ki jih bo porabila za nakup žitaric za Indijo.
Attlee za nadaljevanje naporov
za mirno rešitev spora z LR Kitajsko
EISENHOWER SE DOBRIKA
nemškim militaristom
k-i v ^reai°ge lahko sin-»fe. sledečih besedah: «Do
t>t*l]ne?» nrel nas imajo za ate>j -Keston pravi, da so
srednjem bojišču delovanje izvidnic General Marshall o ameriških izgubah
Jošida o oborožitvi
TOKIO, 23. — Japonski ministrski predsednik Jošida je izjavil, da se mora japonsko ljudstvo samo odločiti °. °korožitvi in ta ne sme tvoriti že pogoj v mirovni pogodbi. Izjavo je dal 41. kongresu japonske liberalne stranke. Potem je nadaljeval, da bo kmalu sklenjena mirovna pogodba z Japonsko. «v kateri morajo zavezniki upoštevati vsa upanja in želje Japonske«. Ko bo Japonska dobila svojo neodvisnost, bo morala sama preskrbeti za svojo obrambo. Poudaril pa je. da «ne gre zamenjavati obrambe z oborožitvijo«. To zagonetko je pojasnil takole; «So še druga sredstva ža obrambo države«.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
24. januarja 1951
OBČINSKA SEJA
Z odhodom iz dvorane
je opozicija onemogočila nadaljevanje razpravljanja
V začetku seje je svetnik Ferlani govoril o potrebi, da se rižarna dostojno preuredi, da bi bila proglašena za narodni spomenik; začasno pa naj bi s tega kraja vsaj odstranili gradbeni material, ki kazi lice mu-čilišča, kjer je našlo smrt nekaj tisoč Tržačanov in Italijanov. Svetniki so se s predlogom v glavnem strinjali, le župan je pripomnil, da je žalostno, da si nad tako svetim krajem nekatere stranke lastijo monopol. Izjava je logično prinesla nekoliko razburjenja. Svetnik Malalan je govoril o postavitvi spomenika padlim partizanom na Opčinah. Govornik se je dokaj razvnel, razvnela se je tudi dvorana; Malalan je napadal «r„ekega trgovca#, ki potuje ravno v lem času po Evropi, desnica pa je odgovarjala z dokaj nelaskavimi opombami na račun kitajske armade. O-
Predavanje SHPZ
V četrtek 25. t. m. bo ob 20. ori v Ul. Ruggero Manna 29 predavanje univ. prot. Malovrha. Predaval bo o temi ■Ekonomski in geografski oris Jugoslavije*. Vabljeni vsi!
pazilo se je, da je vprašanje spomenika padlim trn v peti občinskemu odboru, ker taki spomeniki baje razdružujejo žive, namesto da bi jih navajali k spravi; tako je vsaj rekel župan Bartoli. Seveda pa je težko prevabljiva kominformov-ska demagogija o spomenikih in borbi za mir, ko človek lahko vsak dan opazuje njihovo hujskanje n.a vojno.
Nato so govorili o manj važnih problemih še Cumbat, Gombacci, ki se je zavzemal za vspostavitev filobusne proge Trst-Milje ter Gregoretti.
V drugem delu seje, kjer so bili na dnevnem redu razni sklepi občinskega odbora, ki jih je občinski svet večinoma odobril, jg prišlo do incidenta. Občinski odbornik Forti je predložil v odobritev sklep, da se naloži posebna taksa na nekatere predmete široke potrošnje, da bi se s tem deloma kril primanjkljaj, ki ga vsako leto izkazuje občinski proračun. S temi taksami bi sicer niti posebno ne odpomogli deficitu; jasno, pa je seveda da je, pri opoziciji ta predlog naletel na odpor. Opozicija se ie uprla, da bi se o tem sploh razpravljalo na včerajšnji seji in zahtevala, naj se vsa zadeva preloži na poznejši čas.
Pri glasovanju o tem, ali naj se razpravljanje o omenjeni zadevi nadaljuje ali naj se preloži, je sicer opozicija propadla, toda je takoj nato zapustila sejno dvorano. S tem pa tistih, ki so v dvorani ostali, ni bilo dovolj za legalno število in seveda niso mogli naprej sklepati o ničemer. (Verjetno bodo na prihodnjo sejo prišli demokristjani disciplinirano — vsi). Zupanu torej ni kazalo drugega kot zaključiti sejo.
Se e “pliinsr pom
m neki sMski Sili i M
Ko smo objavili v naiem listu dne d- t. m. članek pod ha-ilovom ((Apolitični# pouk na neki slovenski šoli v Trstu, nam je rojanski gospod kaplan in katehet poslal pismo, v katerem zanika, da bi bilo res, kar je v članku rečeno na njegov račun. Ker nam pri stvari niti najmanj ni šlo za to ali ono osebo, temveč zgolj za stvar, smo osebno stopili do omenjenega gospoda, da mu pojasnimo, kaj smo hoteli v našem članku grajati: dejstvo namreč, da je v šolah, kjer je prepovedano vse, kar bi bilo kako podobno politiki, vendar nekaterim dovoljeno marsikaj, kar drugim ni dovoljeno bodisi pri razpečavanju razne literature bodisi med samim poukom.
Čeprav starši, ki so nam pisali stvari v omenjenem članku, vztrajajo pri svojih trditvah, pa gospod katehet odločno trdi, da navedeni očitki niso resnični. Sklepati je torej, da so informacije, ki so jih starši dali staršem, netočne.
Gospod katehet je med drugim poudaril, da je sploh nemogoče, da bi kakor koli slabo govoril o Sloveniji, kjer je štiri leta živel v najboljših odnosih z ljudsko oblastjo in še tudi sedaj redno zahaja v Istrsko okrožje kamor hodi opravljat službo božjo.
Župani podeželskih občin pri gen. Blanchardu
V ponedeljek popoldne je sprejel gen. Blar.chard, glavni ravnatelj ZVU za civilne zadeve, župane podeželskih občin. Zupani so prikazali glavnemu ravnatelju za civilne zadeve potrebe našega podeželja ter krivice, ki jih morajo Slovenci trpeti na tem ozemlju, zlasti v narodnostnem vprašanju.
Pionirji iz centra
Vabimo Vas, da pridete poslušat zanimivo pravljico, spremljano s skioptičnimi slikami. Ne pozabite v četrtek 25. januarja že zjutraj spomniti svojo mamico ali očka, da bodo ob 4 popoldne pripovedovali vašo pravljico v Ul. R. M^n-pa 29.
Na svidenje.
Tržaškega delavstva oe bodo odvrnili
od razredne borbe niti z lažmi nili z obrekovanjem
Ustanovni kongres Zveze e-notnih razrednih sindikatov se je z uspehom zaključil. Tržaško delavstvo, ki je z zanimanjem sledilo delu tega kongresa, ima danes zopet svojo resnično razredno sindikalno organizacijo, ki ga bo vodila v borbi proti vsem sovražnikom proletariata. In to je velik dogodek, ki predstavlja ne samo za tržaški temveč za celoten delavski razred ogromen uspeh.
Važnosti tega kongresa, oziroma ustanovitve razredne sindikalne organizacije, so se zavedali tudi vsi sovražniki delavskega razreda, ki so že pred samim kongresom poskusili z vsemogočimi sredstvi onemogočiti ustanovitev razredne sindikalne organizacije. Med temi so se še prav posebno »odlikovali# prav kominformisti, ki so poskusili vse, samo da bi odvrnili delavski razred od prave poti, po kateri bo edino lahko dosegel zaželeno zmago. Ze mnogo pred sklicanjem kongresa, so objavljali v svojih časopisih članke, v katerih so pozivali na odločno borbo proti «titofašistom» ter grozili vsem, ki bi se kljub tem grožnjam upali udeležiti kongresa z vse mogočimi represalijami. Sklicano je bilo tudi več izrednih aktivov kominformističnih funkcionarjev, na katerih so «proučevali» način, kako onemogočiti kongres in kako preprečiti, da bi se tega ne udeležilo tržaško delavstvo. Kot kaže, so vsi ti aktivi bili zaman; tržaško delavstvo se teh pozivov ni ustrašilo ter se za grožnje kominformistov ni zmenilo. Nekateri izmed kominformističnih sindikalistov	se niso
mogli sprijazniti s porazom, ki so ga ponovno doživeli od tržaškega delavskega	razreda,
ter so po dolgem premišljevanju našli način, kako pokazati «titofašisi >m» ves gnev «trža-škega delavskega razreda# do ((razbijačev delavske enotnosti#. Izmislil; so si res kaj originalen način. Poslali so na kongres dve pismi, ki naj bi tolmačili mnenje in	zahteve
vsega tržaškega delavskega
NAROČNIKI MOHAJO SPOROČITI UKINITVE VEDNO i. ALI 15. V MESECU, IN SICER 15 DNI PRED ROKOM, OD KATEREGA DALJE NE MISLIJO PREJEMATI VEC LISTA.
UPRAVA.
razreda. Pismi naj bi bili poslali delavci tržaškega Arzenala in delavci občinskega poljedelskega podjetja, zapofleni pri »Orehu#. Istočasno so poslali kopije teh pisem tudi vsem lokalnim časopisom.
Čudimo se, zakaj omenjenih pisem niso poslali tudi časopisu »Delo#, saj je vendar njih glasilo; mar so se bali zameriti Delavski zbornici, katere člani so baje tudi podpisali pismo iz tržaškega Arzenala? Prav gotovo bi predstavniki Delavske zbornice ne hoteli podpisati pisma, ki bi bilo naslovljeno tudi na slovenski časopis, zato so kominformisti raje zatajili tudi svoje lastno glasilo ter poslali pismo le italijanskim časopisom Res vzgleda vreden internacionalizem....
Vsebino pisem, ki sta bili prečitani tudi na kongresu, bomo tudi mi v kratkih besedah objavili; naj avtorji pisem vidijo, da se ne bojimo objavljati takšnih «resnic». Pismo iz tržaškega Arzenala pravi med drugim sledeče: «...organizator-
Kratkotrajna stavka
v "Stantard Electric,,
V ponedeljek je stopilo v protestno stavko 40 delavcev tvrdjce «Standard Electric#, ki tvori sestavni del tovarne »Aquila». Vzrok staivke je bil ta, da vodstvo že dolgo časa ni hotelo rešiti več upravičenih zahtev svojih uslužbencev. Toda še isti ^n le prišlo med vodstvom in sindikalnimi pired-stavniki do sporazuma, ki je v glavnem rešil vse zahteve v ko. rist delavcev samih. Zato je bila stavka teh delavcev takoj nato zaključena.
ji tega kongresa so plačanci vladne klike, ki so zadušili vsako sindikalno svobodo in hočejo sestradati delavce svoje države ter bližnje cone B.~. Ker se poslužujejo vseh sredstev, samo da bi oslabili demokratično sindikalno gibanje v svetu, razkrinkujemo te izdajalce ter obsojamo njih provo-katorsko stališče in razdiralno funkcijo ((razrednih sindika-tov#, ki so nasprotni interesom vseh delavcev#.
To pismo so pisali in podpisali ljudje, ki so vedno odbili vsak poziv poštenih tržaških delavcev na skupno borbo za obrambo pravic delavskega razreda Prav ti ljudje vodijo danes v tržaškem Arzenalu tako sindikalno politiko, ki je v korist interesom delodajalcev, nikakor pa ne delavcev. To je danes že dobro znano vsem tržaškim delavcem, posebno pa
delavcem, ki so zaposleni v Arzenalu. Zato jg zaman njihovo kričanje, zaman vse njihove grožnje.
Drugo pismo, ki ga je baje podpisalo 112 delavcev zaposlenih pri občinskem poljedelskem podjetju pri Orehu, pravi, i se je zadnje stavke, o kateri je naš časopis toliko pisal, udeležilo vse delavstvo, ne glede na politične tendence; e-dino «titistična skupina# se je odrekla borbi ter uporabljala gesla, ki naj bi imela namen povzročiti neuspeh skupne akcije. Ta skupina pa se je baje po zmagi delavstva ponovno vrnila na delo; člani oziroma njeni voditelji te skupine naj bi bili Brajnik Agostino. Ma-cor Agostino, Krevatin Salva-tore, Brajnik Ottavio.
Glede omenjenih štirih, katerih imena so bila v pismu navedena, sicer res ne vemo po-
vedati, ali so storili omenjena dejanja ali ne. Poudariti pa moramo, da vsi omenjeni niso člani naših sindikatov ter da je zato trditev v pismu, češ da so to «titisti» le golo natolcevanje in podia laž, s katero si hočejo kominformisti in žolti sindikalisti pridobit; med delavstvom zaupanje, ki so ga z lastnim izdajalskim delovanjem že izgubili.
Najboljši odgovor na omenjeni pismi in tudi na vse ostale proteste, ki so jih člani Delavske zbornice poslali celo na vojaško upravo, so dali tržaški delavci sami, ki so kljub grožnjam, klevetam in lažem ustanovili svoji resnično razredni sindikat. Delovanje tega sindikata bo pokazalo v še bolj svetli luči vso podlost teh izdajalcev delavskega razreda, ki so se že davno razkrinkali za navadne hlapce kapitalizma.
Kaj vse se je
podražilo v Trstu
Kot posledica dviga cen na svetovnem trgu so se tudi pri nas zvišale cene , raznim stvarem široke potrošnje. Tako so se na primer v zadsjih dneh zelo občutno zvišale cene olju in volni ter volnenim izdelkom, pa tudj cene maščob in mila so narasle.
Seveda je to nenadno zvišanje cen zelo prestrašilo vse tržaško prebivalstvo, še prav posebno pa tržaške gospodinje, ki so hitele v zadnjih dneh kupovati kar na debelo vse stvari, o katerih so slišale, da se bodo podražile, ali pa da jih celo ne bo. Trgovci, ki znajo izkoristiti vsako tako priliko v svojo korist, so na ta račun tudi precej zaslužili. Ze dolgo ni bila v Trstu tako razlika med cenami iste vrste blaga, kot jo imamo prav sedaj. V eni trgovini lahko dobimo mast še po 480 lir za kg, medtem ko je v drugi cena masti narastla že na 520 lir za kg. Tudi cena cilju ni povsod enaka; ponekod lahko dobimo navadno namizno olje še po 480 za liter, v drugih trgovinah pa je že isto olje doseglo ceno 520 lir za liter.
Iz pripovedovanja samih trgovcev smo izvedeli da že dolgo časa niso prodali toliko blaga kot prav v tej prvi polovici januarja. Navadno so bile najboljše kupčije v drugi polovici decembra, ko se ljudje pripravljajo na praznike; letos pa je bilo nasprotno predbožično nakupovanje, v primeri z drugimi leti, zelo skromno, zato je bila pa trgovina tembolj živahna v letošnji prvi polovici januarja. Ljudje so nakupili ogromne količine jestvin, posebno pa še sladkorja, ki ga v marsikateri trgovini človek že ne more dobiti, kolikor bi ga hotel. Trgovci na debelo so namreč izrabili ta naval v svojo korist ter so v pričakovanju večjih dobičkov ustavili vsake nadaljnje pošiljke sladkorja svojim odjemalcem.
Prav ena1: naval je bil v zadnjih dneh tudi v manufak-tumih trgovinah, kjer so se cene volnenemu blagu zelo zvišale. Po zadnjih vesteh, ki krožijo med trgovci, so pričele tovarne že izdelovati volneno blago, v katerem bo okrog 20 odstotkov bombaža; cene temu blagu bodo ostale pravtako visoke, ali pa se bodo v kratkem še povišale.
Enak porast cen pričakujejo v kratkem tudi pri usnjenih izdelkih in to predvsem v o-butvi.
Čeprav razumemo, da predstavlja za povprečno tržaško družino, prav posebno pa še za delavsko diužino, sedanji porast cen velik udarec, če že ne naravnost katastrofo, mislimo, da je sedanje pretirano nakupovanje živil tudi eden iz# med glavnih vzrokov, ki so privedli do tako Izrednega povišanja cen raznih stvarem široke potrošnje. Zato bi bilo v interesu samih gospodinj kot tudi njih družin mnogo bolje, da se otresejo sedanjega pesimizma ter si ne kopičijo nepotrebnih zalog, ki povzročajo samo to, da lahko trgovec po mili volji dviga cene.
Referendum naj odloči kako naj ravnajo
uslužbenci javnih ustanov: ali naj stavkajo ali ne
Vprašanje uslužbencev javnih ustanov ostaja še vedno nereše. no. Pred dvema dnevoma sta bili sklicani dve glavni skupščini, na katerih so sindikalni predstavniki predlagali, naj bi uslužbenci javnih ustanov z referendumom izrazili svoje mnenje glede nadaljevanja
jeli, ter bo mogoče že danes znano stališče celotne kategorije delavcev.
# k *
Delavci nabrežinskega kamnoloma ao imeli ponovno protestno stavko. Vzrok te je bil zopet netočno izplačevanje mezd usfliužbenim delavcem. Ce.
stavkovnega gibanja, oziroma I prav so delavci nabrežinskega
glede takojšnje objave splošne stavke. Kot vse kaže, so uslužbenci javnih ustanov zelo razburjeni ter so pripravljeni svojo borbo zaostriti, samo da dosežejo uresničitev svoje glavne zahteve, ki je sedaj izplačilo predujma v znesku 25.000 lir. Uslužbenci javnih ustanov, ki so bilj navzoči na teh skupščinah, so predlog o referendumu spre-
IZPKKli SODIŠČA
Iz hlač ga je stresla
Marta Roland roj. v Laipzi-gu leta 1905 se je lani decembra lotila Marjana Tranija z nasilnostjo, ki bi dala soditi, da se je Marta že udejstvovala kot kakšen nemški «zugsfueh-rer». Tranija, ki res da ni kdo ve kaj obilen, je ob neki priliki dobesedno stresla iz hi č. To je seveda storila z določenim namenom, ker je vedela, da ima Trani pri sebi 10.000 lir. Nasilnost Pa se ji je včeraj krvavo maščevala, ker je bila od tukajšnjega sodšča obtožena nasilnega ropa in temu primemo kaznovana. Obsojena je bila na štiri leta zapora in 56.000 lir globe poleg stroškov za obravnavo.
Decembra lani je Rolandova srečala Tranija in se z njim pomudila v nekaj lokalih, kjer sta si čisto prijateljsko napivala. in sicer toliko časa, da sta bila oba okrogla. Tako razpoložena sta se potem odpravila v Ulico Crispi 9. Predno pa sla prišla v drugo nadstropje, kamor sta bila namenjena, je Rolandova nenadno pograbila svojega kavalirja za stegna in ga prevrnila po stopnišču Da bi mu onemogočila beg, se je takoj za tem spravila še enkrat nadenj ter mu s silo potrgala gumbe pri hlačah, tako da si jih je moral nesrečni Trani držati z rokami. Nasilna ženska mu je hotela potem iztrgati uro, kar pa se ji ni posrečilo, ker jo je imel Trani pritrjeno na verižici. Zato mu je iz hlačnega žepa potegnila denarnico z 210.000 lirani ter naglo pobegnila.
Pred sodiščem se Rolandova ni hotela ničesar spomniti, izgovarjajoč se na pijanost. Toda sodnik je ugotovil, da je bila že nekaj krat kaznovana j in da ji ne kaže prizanašati.
kamnoloma že pred časom objavili protestno stavko zaradi istega vprašanja, se vodstvo kamnoloma še ni sprijaznilo z mislijo, da bo moralo plačevati redno svoje delavce. Delavci so se istočasno obrnili do svojih sindikalnih predstavnikov, katerim so naložili, da pričnejo s pogajanji, ki naj privedejo do rešitve - vprašanja. Ce bj vodstvo kamnolccna je nadalje neredno izplačevale svoje uslužbence, bodo ti svojo borbo zaostrili.
<-• * *
Pred dnevi je vodstvo podjetja Beltrame javilo, da namerava odpustiti z dela 25 uslužbenk. Vest o novih odpustih je seveda zelo razburila vse prizadete delavke, k; so se obrnile do sindikalnih organizacij. Na pogajanjih, ki so se vršila med vodstvom • podjetja ter sindikalnimi predstavniki, je delodajalec popustil le y toliko, da zmanjša število odpuščenih delavk od 25 na 20. Nikakor Pa ni hotel pristati na zahtevo sindikalnih predstavnikov, da bi ukrep o odpustih preklical. Ker tega stališča niso mogli sprejeti sindikalni predstavniki, sa se pogajanja zaključila brez uspeha.
Iz Boršta
Sestanek Kmečke zveze
V soboto dne 20. t. m. je bil v Borštu sestanek Kmečke zveze, kateremu je prisostvovalo lepo število kmetovalcev. Po obširnem poročilu, ki ga je podal tajnik KZ o gospodarskem in kmečkem položaju na našem ozemlju, se je razvila živahna diskusija, v katero je posegla večina prisotnih.
Predsednik odbora za upravljanje jusarskih zemljišč se je v diskusiji poglobil v vprašanje njih uprave ter se pritoževal, češ da morajo upravičenci jusarskega zemljišča sami plačevati davke za ta zemljišča, za uporabljanje morebitnih dohodkov teh zemljišč so pa odvisni od občinske uprave v Dolini. Po širši obrazložitvi, ki jo je podal dr. Oblak o upravljanju takih zemljišč, kakor predvideva zakon, so prisotni enoglasno sklenili, da bodo od Predsedstva cone zahtevali, da se jim prizna samouprava, ki bo ščitila interese vseh upravičencev.
Pritoževali so se tudi zaradi škode, ki jo stalno povzroča angloameriška vojska, ki uničuje pašnike, tako da so živinorejci zaskrbljeni, odkod bodo dobili potrebno krmo za svojo živino.
O razlaščanju zemljišč v industrijski coni v Zavljah sta dr. Oblak in tov. tajnik obširno pojasnila, kakšen mora biti postopek pri določevanju cen razlaščenih zemljišč in kako se morajo prizadeti ravnati ob nepravilnih postopkih v tem vprašanju.
Pri razpravljanju o gospodarstvu našega ozemlja so se prisotni kmetovalci pritoževali, da ne morejo prodati svojega vin' skega pridelka zaradi konkurence italijanskega vina, ki prihaja v velikih količinah iz Italije. Pripomnili so, da bo zaradi take konkurence naše kmečko gospodarstvo postopoma propadlo do popolnega u-ničenja, če ga ne bo Zavezniška vojaška uprava zaščitila z ustreznimi ukrepi.
KOLEDAR
Qiedaiidce -
Sreda 24. januarja
Timotej, Millslava
Sonce vzide ob 7.37, zatone ob 16.58. Dolžina dneva 9.21. Mesec vzici,e ob 18.20, zatone ob 2.32.
Jutri, četrtek 23. januarja
Pavel, Košana
Se davno mrači
Se davno mrači.
Mo j ga pobč a še ni.
Kaj dela, kaj dela, da tolko mudi.
Snoč je bil, dav' je šel, drev’ bo pa spet prišel. Ce ga pa drev’ ne bo, vzel je slovo.
ze lunca sveti, mojga pobča še ni. Znabiti nezvest je, za drugo gori.
(Napev v pesmarici «Štirinajst narodnih pesmi#, ki jo je založila Glasbena Matica).
OF
V sredo 24. t. m.: seja okraj-
nega izvršilnega odbora I. okraja OF, v prostorih sedeža OF Ul. Machiavelli 13, ob 20. uri;
seja okrajnega izvršilnega odbora OF ir.- komisije za zbiranje zgodovinskega gra. diva za 11. okraj, na sedežu Ul. Machiavelli 13, ob 20. uri.
V četrtek 25. t. m.: seja sektor-
skega odbora OF sektorja VOM, na sedežu Ul. Rug-Manna 29, ob 20. uri; seja sektorskega odbora Sv. Alojz, v običajnem prostoru, ob 20. uri; seja sektorskega odbora Sv. Ana na sedežu ob 20.
V petek 26. t. m.: aktiv OF za
I. okraj, na sedežu Ul. R. Manna ob 20. uri; seja odborov I. in II. terena - Skedenj v Skednju na sedežu, ob 20. uri.
V soboto 27. t. m.: seja sektor-
ja Skedenj v Skednju na sedežu ob 20. uri.
PROSVETNA DRUŠTVA
Prosvetno društvo v Barkov-ljah bo imelo svojo redno sejo danes 24. t. m. ob 20,30 v društvenih prostorih. Dnevni red je važen in obširen.
SINDIKALNE VESTI
Zveza prosvetnih delavcev
ERS bo imela danes ob 17.30 na sedežu sindikata redno od-borovo sejo.
Žeparska
Menda bi ne škodilo javnost posebej opozoriti na žeparske specialiste, ki jih jg vsak dan več. Udejstvujejo se najraje na tramvajih in avtobusih, pač zato, ker imajo tam največ možnosti takoj oddaljiti se za kak kilometer od okradenca. Cim se namreč posreči nekoga obrati, izstopijo na prvem postajališču in gledajo zadovoljno za okradenim, ki se mirne dluše pelje naprej. V primeru pa, da okra-denec izstopi, sj žepar ne dela skrbi. Brezskrbno sedi na vozilu m se da potegniti še nekaj postajališč dalje.
16-letni Albini Albrecht iz
MODERNA PRALNICA
v:*:****
i
V Ul. Torrebiama so pred nedavnim odprli novo pralnico; ne tako sicer, kdrnor bi hodile prat gospodinje, temveč tako, kjer perejo — za plačilo seveda — posameznim strankam. Spre. jemajo perilo kar na kilograme (enota je 4 kg) in pač primerno zaračunajo. Deia pri tem pranju pa ni dosti, kajti vse opravijo stroji, ki so najmodernejši. Delavka pravzaprav le nadzira stroje.
Skednja so predvčerajšnjim na Jkeden jskem avtobusu proge «S» izmaknili denarnico e 400 liram; in dokumenti. Prag tako so iz zunanjega žepa. suknje speljali denarnico Miroslavu Bonetu iz Ulice Coroneo 1. Dogodilo se je to na filobusu «D» v nedeljo okrog 14. ure. Bone je imel v listnic; 1000 lir in dokumente. Drugih 1000 lir, shranjenih v listnici, pa sa predvčerajšnjim potegnili iz žepa Rozaliji Prinčič iz Ulice Sehiapa-relli, medtem ko je na Trgu Goldoni čakala filobus proge «A».
Poskus samomora
Včeraj popoldne se je predala obupu 37-letna Maggiolina Mia-n z Lonjerske ceste 206. S samomorilnim namernem je odprla plinsko pipo in bila že na tem, da se zastrupi. Domači pa so jo še pravočasno našli ter poklicali reševalni avtomobil Rdečega križa, s katerim so jo pripeljali v bolnico. Maggiolina si bo opomogla že v nekaj dneh. Izjavila je, da so jo k temu pripravile družinske prilike, odločno pa je odrekla kakršnokoli nadaljnje pojasnilo.
Paketna pošta
Oddelek za sprejemanje in oddajanje Paketov, pri uradu v Ulici Flavio Gioia javlja, da posluje od 9. do 12. in od 14. do 17. ure.
STRELSKE VAJE V MALEM REPNU
TRST, 18. (AIS) — Na strelišču v Malem Repnu bodo danes od 8. do 17. ure vaje v streljanju z granatami.
IZLETI P D T
Smučarske iekme
v Črnem vrhu
Ob priliki otvoritvenih smučarskih tekem, ki bodo 4. februarja v Črnem vrhu, organizira PDT smučarski izlet.
Ce bo zadostno število prijavljenih, bo odhod prvega vozila v soboto 3. februarja ob 16. uri.
Prijave za izlet, kakor tudi vpisovanje za tekmovalce, se sprejemajo pri ZDTV, Ul. Machiavelli 13-11 od 17. do 19. ure do srede 24. t. m.
I RADIO I
JUo0SL.C0flE TRSTA
(Oddaja na srednjih valovih 212.4 m ali 1412 kc) SREDA 24. 1. 1951.
12.00: Bogomir Leskovic: «Par-tiia»; Matija Bravničar: «Hymnus siavicus#; 12.30: Plesne meiodije; 12.45: t-orocila v ital.; 13.00: Napoved časa - poročila v slov.; 13.15: Igra vojaški orkester iz Portoroža; 13.45:	Gospodarski
pregled (Slov.); 14.00: Zabaven spored izvaja orkester Radia Ljubljana pod v, Uroša Prevor-ška, sodelujeta mezzosopranistka Sonja Draksler, ter violinist Maks Paviič; 14.30: Pregled tiska v ital.; 14.45: Pregled tiska v slovenščini.
17.30:	Politične aktualnosti
(ital.); 17.40: Italijanska narodna glasba; 18.00: Z našim ljudstvom (ital.); 18.15: Pojo znani pevci; 18.45: Porbčila v hrvaščini; 19.00: Glasbena medigra; 19.15: Poročila v ital.; 19.30: Napoved časa -poročila v slov.; 19.45: Lahka orkestralna glasba; 20.00: Dve simfonični sliki; 20.30: Nova obzorja (ital.); 20.45: Slovenske pesmi; 21.00: Literarna oddaja:	Cald-
well: Dinastija smrti - dramatizirani odlomek; 21.30: Igrajo znani orkestri; 22.00: Izbrane strani (ital.); 22.15: Čajkovski: Šesta simfonija (Patetična) v h-mo-lu op. 74; 23.00: Zadnja poročila v ital.; 23.05: Zadnja poročila v slov.; 23.00:	Objava dnevnega
sporeda za naslednji dan v ital. in slov.: 23.15: Glasba za lahko noč; 23.30: Zaključek oddaje.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
za Tržaško ozemlje
V petek 26. L m. ob 20. uri gostovanje v ŠMARJAH s Finžgarjevo dramo
t i JI ii 2i'n lin n
Vlogo očeta Urha igra Ernest Zega.
Uprava SNG opozarja vse tovariše, ki so si kupili vstopnice v predprodaji 2* predstavo «UMIK» dne 7. t m. v Skednju, ki je bila odpovedana, naj izročijo vstopnice in dvignejo denar P^ «Adria~Express#, Ul. Fabk) Severo 5 b.
II. veliki koncert
Glasbene Matice v Trstu
Na drugem koncertu Glasbene Matice, ki bo v soboto 27. t. m. ob 20. uri v veliki dvorani ■Auditoriuma# bo nastopil Mariborski trio v sestavi violine, violončela in klavirja. Violino bo igrala znana umetnica Nada Jevgjenje-vič - Brandlova, ki je tudi u-metniški vodja tria. Čelist Oton Bajde se uveljavlja sedaj kot pedagog na Glasbeni Soli v Mariboru, kjer je obenem ravnatelj te šole. Pianist dr. Roman Klasinc je tudi dobro znan kot izvrsten pedagog in koncertant. Trio nam bo zaigral v prvem delu sporeda Beethovnovo skladbo op. 71/1 v D-duru, a v drugem delu sporeda A. Dvorakov Dumky -Trio od. 90.
Poleg Mariborskega tria bosta sodelovala še operna pevka mezzosopranistka Elza Kar-lovac, ki bo zapela Vilharjevo Nezakonsko mater in Gotovčevo Marnarjevo ljubav ter operni pevec Samo Smerkolj, ki bo zapel Pavčiča Padale so cvetne sanje in Škerjančevo Vizijo. Karlovčeva bo zapela v drugem delu še Brahmsovo Večno ljubezen in Musorgske-ga Hopak ter Samo Smerkolj Lajovičevo Iskal sem svojih mladih dni in Mesec v izbi.
Ljubitelji glasbe so vabljeni, da dvignejo sporede pri Adria - Express v Ul. Fabio Severo 5 b. Člani Glasbene Matice in dijaki naj dvignejo sporede v Ul. sv. Frančiška 22 (Pečar). Poskrbite si sporede pravočasno, ker bodo ti vella-li za vstop in sedež. Stojišč ni.
Pedagoška knjižnica
Pedagoška knjižnica v Ulici Geppa 9 - IV posluje vsako sredo od 16 do 18.
Zaprte ulice
Zaradi del pri kanalizaciji bo Ulica Parini zaprta za promet od Trga delTOspedale do Ul. Fosco-lo in sicer od 25. t. m. do konca del. Prav tako bodo zaprte: Ul. Crispi v odseku od Ul. s. Zacca-ria in Ul. Nordio, in Ulici Sor-gente in Erbette v odseku od Ul. Tarabocchia, Carducci in S. Mau-rlzio In to od 24. t. m. do konca del.
Gledališče Verdi
V petek bo premiera r‘ucclnh'
jeve opere »Tosca#, za a- in te reda «A» (parter in lože) za abonente reda «B» (ga'erJ in balkon).	„	...
Opero dirigira Antonino Vj> • V glavnih vlogah: Maria ca glia, Galiano Mašini, Rodolfo a solini, Mario Tommasini, Eral Coda, Eno Mucchiuti.	.
Zborovodja Adolf o Fanfant, žiser Carlo Piccinato.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Davanzo Ul. Bernint 4, MU1° Ul. Buonarroti 11, Mizzan Tr Ver.ezia 2, Tamaro-Negri • Dante 7, Harabaglia v Bark0' Ijah in Nikoli v Skednju in™ stalno nočno službo.
TRŽAŠKA BORZA
Zlati šterling 10050-10100, papirnati šterling 1750-1800, d lar 772, telegrafski dolar 7** švicarski frank 178, francos^*
frank 185, avstrijski šilmg
RAZPRODAJA PIVOVEGA DROZJA SE NADALJUJE =
V sredo 24. t. m. od št- 1 do 140.	..
V četrtek ne bo razpr0“aV ker se razvaža drožje
cem, ki nimajo vprežne živ ’ na dom.
V petek od št. 141 do t® -
V soboto od št. 191 do ž?®. Prihodnji torek se razprodg'
ja nadaljuje.
KINO
Bilo je u nedeljo 15. januarja 1950.. ko so se zbrali na Opčinah številni kmetje iz vseh vasi cone A in ustanovili suojo strokovno organizacijo za obrambo svojih interesov; Kmečko zvezo.
Uspešno delovanje Kmečke zveze in njen razvoj nam jasno dokazujeta, kako je bila njena ustanovitev nujno potrebna in koristna za naše kmete. Zaman so se zaganjali proti njej in se še zaganjajo z ene in druge strani. Kmetje so uvideli potrebo, da se združijo in so se zaupanjem oprijeli stoje organizacije, ker vsak dan bolj občutijo koristi, ki jim jih prinaša. Na sedežu Kmečke zveze v Ulici F. Filzi 10 najdeš vedno naše kmete iz te ali one vasi, ki prihajajo tja za rešitev te ali one zadeve, za nasvete itd.
Pred enim letom je začela Kmečka zveza samostojno življenje in od tedaj razvija svoje delovanje v splošno korist naše. ga kmetijstva ter v obrambo vsakega j posameznega svojega člana. Kmečka zveza je strokovna organizacija naših kmetov ne glede na njihovo politično pripadnost; njen ugled med našim ljudstvom raste iz dneva o dan število njenega članstva Pa se 'je od ustanovitve do zdaj skoraj podvojilo.
Našega kmeta tarejo razne skrbi in potrebe, loi jih posa-
PREGLEO DELA PO ENEM LETU OBSTOJA
Napori Kmečke zveze za dvig
našega kmetijstva in za obrambo interesov našega kmeta
meznik more rešiti le s skupno borbo. V zasebnih zadevah pa hi se včasih naš kmet ne znašel, ali Pa bi se moral posluževati raznih oderuhov, če ne bi imel svoje ustanove, ki mu pomaga in mu prihvini mnogo poti in stroškov.
Dolgo časa pred ustanovitvijo Kmečke zveze, so bili naši kmetje v reševanju svojih problemov več ali manj prepuščeni sami sebi. Ko se je Pa začelo pred dobrim letom po naših vaseh govoriti o ustanovitvi Kmečke zveze, so se najprej oglasili italijanski vele po sestniki in šovinisti ter ustanovili sAssociazione fra gli agricoltoris, v katero sta se združili »Federdzione coltiva-tori diretti« in «Associazione agricoltori giutianis. Vodja te nove organizacije, ki združuje italijanske veleposestnike in približno 30 kmetov (ki so ve
bodo privabili naše kmete, na limanice, pa so se zelo ušteli, ker ji-h naši kmetje dobro poznajo.
Isti dan, ko so naši kmetje na Opčinah ustanovili svojo Kmečko zvezo, se je v Trstu v Ulici Trento zbralo nekaj kominformistov in so eustanovllis — že drugič — svojo *Z vezo malih posestnikova, ki je bila sicer že ustanovljena marca 1949 v Ulici Comti na vidalijev-skem sindikalnem «kongresu« kmečke stroke ob zaščiti civilne policije, ki je zabranila vstop marsikateremu kmetu iz cone A in vsem delegatom iz cone B.
Ze pred enim letom smo zapisali da se je v Ulici Trento tedaj rodilo mrtvo dete. uZveza malih posestnikov»’ ni pokazala od tedaj kakor niti prej not je ne dejavnosti. Le tu Pa tam jo
činoma esuli) je znani latifun- j vidalijev aktivist Zvonko upo dist ing. Brunner. Upali so, da j rablja zg napade proti Jugo-
slaviji in blatenje ljudske ob-Idsti.
Takoj od svojega začetka je Kmečka zveza razvila živahno delovanje v korist našega kmeta. Vpisana je bila v seznam strokovnih organizacij ng Uradu za delo 24. februarja, od predsedstva cone je bila priznana n. junija, na prizivnem sodišču pa je bil imenovan njen zastopnik. Kmečka zveza se bori za zastopstvo v Trgovski zbornici, da bg tam zastopala interese naših kmetov ter pri raznih drugih ustanovah* kjer je že po zakonu predpisano, da morajo biti zastopani tudi kmetje, ker se tam razpravlja in sklepa 0 njihovih zadevah.
Po vseh tmseh so bila že večkrat razna predavanja, kmečki sestanki na katerih se je razpravljalo o nujnih problemih našega kmetijstva in o potrebah posameznih vasi. Med naj-
v obrambo našega kmeta pa spada nedvomno akcija proti ustanovitvi osrednje mlekarne v Trstu, proti kateri je Kmečka zveza prva nastopila in odločno nadaljevala borbo, dokler ni načrt o osrednji mlekarni propadel. prav tako je Kmečka zveza nastopila pri merodajnih oblasteh za otvoritev srednje kmetijske šole s slovenskim učnim jezikom, ter kmetijskih strokovnih tečajev po naših vaseh, za slovenska predavanja, za ureditev tn demokratizacijo kmetijskega inšpektorata, za otvoritev poti preko demarkacijske črte, za nabavo gnojil, semen itd.
Po KZ je bilo vloženih in rešenih 93 prošenj za dvolast-niške izkaznice, 900 prošenj za prevoz dvolastniških kmetijskih
pedelokv iz cone B v cono A, napravljene so bile razne prošnje za pogozdovanje in za zboljšanje pašnikov, trinajst
važnejše nastope Kmečke zveze \ prošenj za vojno škodo, 30 pro-
šenj Zg povrnitev škode, ki jo povzročajo angloameriške čete. Za rešitev teh prošenj je KZ v Stalnem stiku z odgovornimi uradi tako, da se vsa vprašanja hitro in ugodno rešujejo, KZ je izposlovala pri jugoslovanskih oblasteh in pri ZVU, da so začasno odprle prehod na državni meji za prevoz drv za Gropado, Col in Fernetič ter za prevoz drv boljunskih jusarjev preko cone B. Deloma je bilo po zaslugi KZ rešeno vprašanje paše za vasi vzdolž demarkacijske črte. Kmečka zveza se je zavzela in tudi uspela, da sp je vprašanje uprave jusarskih zemljišč v Vitovljah, Mavhi-njah. Praprotu, Nabrežini itd. pravilno rešilo v prid posameznih vasi, zavzela se je in rešila vprašanje razširitve ceste, ki služi za izhod zemljišč na Ka-tinari, posredovala je za povrni, tev škode, ki je bila povzročena kmetovalcem iz Mavhinj in Vitovelj pri gradnji ceste Vitov-
lje - Mavhinje.
Na občinskem uradu v Trstu je nastopila za pospešitev grad. nje že odobrenega napajališča v Bazovici ter za zgraditev napajališča v Gropadi in za razširit ev ceste Gropada — Trebče Stalno je v stiku z odgovornimi oblastmi za prenos zemljiških knjig iz Sežane v Trst; nastopila je v obrambo prizade tih kmetov pri gradnji industrijske cone v Zavljah in v ta namen napravila več protestov na merodajnem mestu, prizadetim pa pomagala z nasveti prošnjami itd.
Uradnik tajništva Kmečke zveze je napravil nešteto pregledov na katastru, merjenj zemljišč, načrtov in tlorisov. Poleg tega dela so strokovnjaki Kmečke zveze pomagali našim kmetom s strokovnimi nasveti, članki itd., na sedežu Kmečke zveze Pa se je rešilo tudi mnogo medsebojnih sporov, k i bi sicer zahtevali od prizadetih še mnogo časa in denarja.
Navedli smo le nekaj podat kov, vsega se ne da opisati in ni niti naš namen, da bi vse Podrobno navedli, ker naši kmetje sami vedo koliko koristi jim je prinesla Kmečka zveza že v prvem letu svojega obstoja. Za dosego še lepših uspehov pa je potrebno, da se združijo še vsi ostali kmetje in po-
Rossetti. 16.30: «Glas v nevihti”' Merle Oberon, L. Oliver. ihl) Excelsior. 16.00: »Duše v okovin”; Mladini izpod 16 let vstop branjen.	tiu-
Naziooale. 16.30: »Indijanska bimka#, James Stevvart.	ug
Arcobaleno. 15.00: «Jutri je e d'an». Film Leonida M°guy. A Maria Pierangeli.	„rr
Fenice. 16.00: »Zločin brez s ha», Loretta Voung.	.,wtr
Filodramraatico. 16.00:	<(/wan-
nec Mussolino#. Silvana gano, A. Nazzari.
Alabarda. 15.30: »Poljub mrtve*’ Virginia Belmont.
Armcuia. 15.30: «Pesek», M-wens.	vrr
Garibaldi. 14.30:	«Krvno	sov
štvo», Rihard Dix. ■	ci|v3'
Ideale. 15.30: «Grenki riz», 31 na Mangano.	,. ,hiIn0».
Impero. 15.30: »Mi ki še 1J“D'
An Blyth, Farley Grangc*-llalia. 16.00: »Sanjal sem " diž».	-«tlf>
Kino Ob morju. 16.00: hčere#.	nard*”
Savona. 15.00: «NeumrlJivl ‘ reeH nik» Henry Fonda, M O' Hara.	...	raBal'
Viale. 10.00 in 11.30: «TrUe leros#, Walt Disney.
Viale. 16.00:	»Doktor	Cycl	r
Gina Lolobrigida,
Vlttorio Venelo. 16.00: «w‘ Elizabeth Taylor.
m	.	^,0 4
Adua. 15.00: «Gianni in P'nov Hollywoodu».
Azzurro. 15.00: »Ambra#. sfi-Belvedere. 16.00: »Zakon j® na stvar#, Lana Turner, .p, Marconi. 15.30: «Veliki greš" f, Gregory Pieck, Ava Gardo Massimo. 16.00: «Sovraštvp»'clJa-Novo cine. 15.30: »Kadeti 17 scogne#.	.rld>i
Odeon. 16.00: »Klobučarjev S po romanu J. Cronina.
Radio. 15.30: »Salome#. . . i” Vlttoria. 16.00:	((SneguljtR*	fr
sediem tatov#, Peppino D' lippo.
Venezia. «Jutri bodo ljudje”-Sv. Vid. 16.30: «VoIk Iz Sile*’ Nazzari. S. Mangano.
ROJSTVA, SMRTI IN POR°^
Dne 23. januarja se je Y tj. stu rodilo 8 otrok, porok je lo 5, umrlo pa je 11 03 (-eot Poročili so se; mornar „0j% ge Safrin in gospodinja inep Neri, uradnik Rihard in uradnica Luisa IgliataJ,uStef lar amer. vojske George l in gospodinja Marija Steg težak Ezio Adami tn S^Jrii* hja Josipina Pegan, 'Lyj;nj* Lorenzo Gadi in gosP°° Marija Paoletti.	AnN*
Umrli so:	76-!etna
Torelli por. Ortolani, .BV}let-Annella Isler vd. Lanzi, fina Eugeniu Tuliak, 8fletn8 Izvira Sininberghi vd Ulj -gi;. Ie:na Elsa Faiman ,67-Ietna (jii za Casatta vd. Basso. ?*jetna Ermenegildo Balzano, .' ptih Frančiška Ličen por.
58-letni Alojz Bicchieri. r;j* ni Ivan Robba, 64-letna Chersa vd. Pertot.
ADEX - Ule**
11. februarja bo izlet v'
LiuDijano, Pilo. Ro# su. peter na Kras«
in Dornb«r0
26-
Prijave sprejema °sft, januarja «Adria - E-vP^ ^ Ul. F. Severo 5 b, tel.
primorski dnevnik
24. januarja 1951
Tako
imenujejo monarhisti zahteve Slovencev za enakopravnost slovenščine - In zakaj ■ župan sprejema iz rok predstavnika monarhistične stranke protest proti uvedbi i lenosti, če pa je svetnikom Demokratične ironte Siovencev sam rekel, da 1 svet ni pooblaščen razpravljati o tem vprašanju - Kje je nepristranost ?
kn!lessagger0 Veneto» je 10. iavn	'na Sprimki strani ofa-
^ uradno nepotrjeno vest, PoseiL Pripravlja prihod
£ kfvadne komisite V Gr>-e niorfv,- PreSledala možnosti ? uvedbi dvojezičnosti.
VesiN- tesno, da je bila
““Ugovor3 V SV6t P°P°lnoma
«,• ° vorno, vendar s poseb-gotovn31116110"1' Vsem ie Prav
ftu n rfZnan°’ da je bil V Ri-
s “ P pisan 23. decembra 1.1. Žena ZUl2 S katerim so bila re-nia n	a Viseča vprašajo t	JuS°slavijo in Itali-
rak tsporazum je bil nov ko-Priiat ,ub'ditvi medsebojnega PuhHif	med obema re-
Naravno je da do-•tarslN dejanskim stran-b; . lm krogom ni do tega, da pubh]/azmere med obema re-osnov at^a razvijale na zdravi i. Zato so pričeli
Ujesa" “?l,u so Pnceii okoli Uačrt sp etkariti in kovati
razbijl,- 0 bi po drugi strani -	s	trudom	dosežene
ra2Um Prvi atentat na ta spo-Vest , .moramo zato smatrati Sero’ v i° ie ndjavi) «Messag-ima .. neto»> kajti vest sama Pa , to nedolžen videz, zato hujši bH njen učinek toliko N« irSama domneva, da bi
-Urne.
“4 >n**a pr*ti v Gorico poseb-dala J^siju, ki naj bi pregle-
«itJ?.0znostl o uvedbi dvoje-^cion ^ sprožila med re-stičnitTfrnirni in kcminformi-Č6rija J. strankami val ogor-forij, ’ * je našel skupno plat-škejn V trditvi, da «na Gorilo^ ?e °bstaja nobena na-zato S manjšina in da je h*™* prihod komisije po-V ma neutemeljena, se	s to kampanjo pa
nes nahajamo pred no-
vim protestom proti uvedbi dvojezičnosti. Napravila ga je Državna monarhistična stranka, ki ga je s svojega pokrajinskega sveta poslala celo go-riškemu županu in v katerem je rečeno, da je zahteva po dvojezičnosti «la spudorata ri-chiesta della sparuta minoran-za slava« (nesramna zahteva neznatne slovenske manjšine).
Nemiselno bi bilo kakršnokoli nadaljnje odgovarjanje na tako pisanje, ki nima z resnim načinom razpravljanja nobene zveze. Ugotovimo naj samo to, da je poskusni balonček, ki ga je spustil «Messag-gero Veneto« rodil zaželene uspehe; na Goriškem je sprožil cel plaz protislovenske gonje z namenom popolnega odrekanja narodnostnih in drugih človečanskih pravic našemu narodu.
Tako ravnanje šovinističnih strank glede odnosa do našega naroda in sosedne Jugoslavije pa je tudi najboljši opomin, da so še vedno na delu temne sile reakcije, katerim je treba napovedati nenehno borbo vse dotlej, dokler ne bo zatrto zadnje šovinistično na? ziranje na tej tako kočljivi točki. Italijanska vlada mora v lastnem interesu in v interesu svojega naroda odstraniti s položajev ljudi, ki z neodločnim obnašanjem dopuščajo porajanje škodljivih tendenc. Samo na tak način bodo na Goriškem in v videmski pokrajini prenehali strupeni izpadi nestrpnosti do Slovencev.
Prav tako pa naj se tudi najvišji občinski funkcionarji zavedajo, da, dokler bodo sami trpeli take nastope in ce-
lo iz rok organizacij, katerih karakteristika je do skrajnosti protidemokratična, sprejemali proteste proti dvojezičnosti itd., ne moremo pričakovati pomirjenja.
Njihova dolžnost je, da so nepristranski. Ce svetovalci Demokratične fronte Slovencev niso uspeli predložiti svoje resolucije, s katero so zahtevali °b občinskega sveta, da prizna slovenščino za enakopravni jezik tudi na sejah občinskega sveta, zakaj potem i-sti župan, ki je odklonil zahtevo predstavnikom DFS, sprejema skoraj istočasno iz rok predstavnika najreakcionar-nejše stranke, kot je to monarhistična stranka, resolucijo, s katero se njeno vodstvo izjavlja proti uvedbi dvojezičnosti in to na način, ki je zelo grob in ki žali narodnostna čustva našega ljudstva. Zadovoljni bi bili, če bi lahko opazili nepristranost v vsakem primeru. Zal ugotavljamo, da niti župan pri te mni izvzet.
Podružnica	uredništva	m	uprave Primorskega	dnevnika	- LIL - 1	dejan
»NESRAMNA ZAHTEVA
neznatne slovenske manjšine “
| Občinski podporni urad
jima novo upravno komisijo
Sinoči ob 18 je bila v beli dvorani goriškega županstva predaja poslov upravne komi-stje občinskega podpornega urada. Novo izvoljena komisija •je sestavljena iz sledečih članov:	Franc Janche, Bortolo
Mischou, dr. Karel Eellis, Fer-ruceio Terpin, Andrej Abuja Avgust Candussi. prof. Alcide Bittesini, Evelina Pittorj vdova Colinelli in Alojz Grautitzer.
Predaja poslov je ut-m Ijena glede na to, da je dosedanji komisiji potekel termin upravljanja in ker je občinski svet Že izvolil novo upravno komisijo. Ob tej priliki je župan spregovoril • nekaj besed, s katerimi se je zahvalil dosedanji komisiji za požrtvovalno delo
Podaljšanje
najemninske pogodbe
Z odlokom od 28. decembra 1950 št. 1C00, objavljenem v U-radnem listu 30. decembra 1950 se podaljšuje najemninska pogodba nepremičnin, hotelov, penzionov in gostiln. Ta določba ostane v veljavi do 30. aprila 1951.
OSEBNO IZKAZNICO sta zgubili 39-Ietna Roselini Olga por. Furlan iz Pevme 14 in 53-letr.a Perazza Marija por. Lisi-ni iz Rojc 25. Izgubo sta prijavili goriški policiji.
Novi predlogi
ze rešilev spora med petrovskimi delavci in delodajalci
Na Uradu za delo in na prefekturi so se nadaljevala pogajanja za rešitev spornega vprašanja med pekovskimi delavci in delodajalci. Spor je nastal zaradi zahteve pekovskih delavcev, ki hočejo izboljšanje delovne pogodbe.
Na zahtevo delavcev po izboljšanju so delodajalci odgovorili. da določajo ceno kruhu oblasti in ker so delavci vseeno vztrajali pri svoji zahtevi. je prišlo do pogajanj na Uradu za delo. kasneje pa na prefekturi. Stališče stroke pekovskih delavcev kakor tudi stališče delodajalcev je bilo predloženo prefektu dr. Pala-mari. Pri pogajanjih je bil poleg obeh strank prisoten tudi ravnatelj Urada za delo Bur-ba.
Pogajanja so pokazala različna mnenja ter je možno, da pride do mezdnega gibanja pekovskih delavcev. Prefekt je sicer skušai vplivati na ugoden razvoj pogajanj ter je obijubil, da se bo še nadalje zanimal za čimprejšnjo rešitev spornega vprašanja.
Novi predlogi so bili dani obema strankama v proučitev.
V UiiCi Cappuccini rušijo ZilU Jutri seja občinskega sveta
V Ulicj Cappuccini n.dalje rušijo velikanski zid, okoli parka zavoda Oddone Lenassi.
Ta ogromen zid je do sedaj popolnoma zmanjša], ulico in so zato oblasti ukrenile, da ga bedo dale podreti in s tem razširile ulico, kar L0 predstavljalo važen korak dalje, glede prometne varnosti.
V Ulici Cappuccini je še en zid, ki bi ga tudi bilo treba razrušiti, ker prikrajša marsikaterega pešca za lep pogled na krasen vrt, ki je last gori-ške občine. .Pametno bi bilo, če bi ogromen zid zniža]; na višino onega, ki je ckoli šolskega
Na. jutrišnji seji občinskega sveta, ki bo ob 20.30 na gori-škem gradu, bodo svetovalci razpravljali o osemnajstih predmetih, za katere je mestni svet smatral, da zahtevajo čimprejš-nc rešitev. V glavnem gre za oddajo ali nakup zemljišč za gradnjo hiš.
Naročniki morajo sporočiti ukinitve vedno 1. ali 15. dne v mesecu, in sicer, 15 dni pred rokom, od katerega dalje ne mislijo več prejemati lista.
uprava
poslopja. Ta popravila bi bila potrebna, ker bi dala skoraj mrtvi ulici nov izraz.
58 trgovcev kaznovanih
Organi javne varnosti neprestano nadzorujejo, če imajo vsi predmeti, ki so namenjeni prodaji in ki so v izložbi, tudi označeno ceno. V' sob to so izvidnice v Tržiču, Gradiški in Gradežu kaznovale 58 trgovcev, ker se niso ravnali po predpisih. Organi javne varnosti, ki jim je poverjena ta naloga, bodo tudi v bodeče z nezmanjšano natančnostjo opravljali svoje delo. Zato naj se trgovci kar najbolj točno ravnajo po predpisih, k; določajo, da mora imeti vsak razstavljen in prodaji namenjen predmet tudi svojo ceno.
Vozni red
nagoriškem kolodvoru
ODHODI Proti Trstu: 6.23, 7.25. 8.39, 1 10.20,	13.32.	15.52,	16.40,	19.30,
j 22,32,	23.30.
Proti Vidmu: 5.07 (brzovlak za Benetke), 5.45, 6.37, 8.11, 10.58,	13.48.	17.26,	18.54,	20..05,
22.50.
PRIHODI Iz Trsta: 5.43, 6.36, 8.08, 8.25, 10.56,	13.46,	17.24,	18.49,	20.03,
22.46.
Iz Vidma: 5.01, 6.19, 7.23, 8.37, 10.16,	13.29,	15.49,	19.28,	22.31,
23.29.
S PRIZIVNEGA SODIŠČA V BENETKAH
Nasilen mož je udaril ženo
s kladivom po glavi
kino =
«Hotel Berlin»,
VERDI, 17:
Massey.
VITTORIA, 17: ((Zgubljeni ljubimci«, Arlette.
CENTRALE, 17: «Večna pesem o Neaplju«, A. De uorenzo. MODERNO, 17: ((Karavana ciganov)), J. Parker.
EDEN, 17: «Naloga Kozakov«, D. Hobey.
Pred prizivnim, sodiščem v Benetkah se je predvčerajšnjim zagovarjal 41-letni Ennenegil? do Bernardis iz naše pokrajine, obtožen, da je skušal ubiti svojo ženo.
Pred dvanajstimi leti se je Bernardis poročil z Joisipino Fumis. Vse je kazalo, da bo zakon, srečno pptekal, toda že po treh mesecih' skupnega življenja je Bernardis pokazal, da mu ni mar za srečo v zakonu ter je pričel ženo pretepati. Ker je nagnjen k pitju alkoholnih pijač, je Bernardis svoje pretepaške sposobnosti posebno rad pokazal takrat, ko se je vinjen primajal domov. Zena je potrpežljivo prenašala moževe surovosti, toda lansko leto ni vzdržala več in je moža prijavila policiji. Goriško sodišče je moža spoznalo za krivega in ga obsodilo zaradi slabega postopanja, vendar je bil 17. marca prejšnjega leta izpuščen, ker so mu del kazni odpustili.
Ko je žena izvedela, da bo mož izpuščen, je zapustila svoj dom in se preselila k 801etnemu Dominiku Cossaru, ki ji je dal sobo v najem. Tako je mož, ko je prišel iz zapora, našel gnezdo prazno, kar je seveda povzročilo, da je ves besen oddrvel k ženi in jo obtožil, da živi skupaj z osemdesetletnim gospodarjem stanovanja. Zahteval je, da se žena vrne na svoj prejšnji dom, kar pa je ta odločno odklonila.
Dva dni pozneje je Bernardis zopet prižel k ženi. Toda tokrat je bil oborožen s kladivom in ko je žena ponovno odklonila, da se vrne do-
mov. jo je večkrat zaporedoma udaril po temenu. Uboga žena se je zgrudila na tla. mož pa je, misleč, da jo je ubil, šel na orožniško postajo in povedal, kaj se ie zgodilo. Na srečo pa žena ni bila mrtva in je kljub hudim poškodbam v dvajsetih dneh ozdravela.
Obtoženi Bernardis se je med razpravo zagovarjal, da žene nf udaril s poprej napravljenim načrtom, temveč da ga je samo ljubosumnost privedla do tega dejanja. Zena je pred sodiščem ponovila žalostno zgodbo svojega življenja. Cos-sar pa je izjavil, da ga ni bilo v stanovanju, ko je vanj vdrl Bernardis. Dokazano je tudi bilo. da je imel obtoženec pri sebi nož, ko je s kladivom, pobil ženo na tla.
Po zaslišanju vseh prič je državni pravdnik zahteval, da se Bernardisa obtoži poskuše-nega umora in sodi v smislu obstoječih zakonov. Toda Ber-nardisov branilec adv. Luzzat-to iz Gorice je poudaril, da sta bila dva obtoženčeva sorodnika v norišnici, tretji se je pa ustrelil, ter zahteval, da zdravniška komisija ugotovi duševno stanje obtoženca.
Sodišče je obe zahtevi sprejelo in odložilo proces na ne? določen, čas.
Dodatki bencina
Pod predsedstvom podpredsednika Trgovske zbornic« a«, je sestala noVa komisija za dodeljevanje bencina, ki je proučila vprašanje dodatkov goriva lastnikom osebnih avtomobilov;
Ram gre naš denar
N*a:
' a8e.
aui plačujejo visoke davke, kljub temu ne ’|o v njihovih dolinah oblasti nič novega
^	Slovenci	v	pred-1 ljišč, gradnjo poti itd., s čemer
kov,'1!01 rofcu ne plačajo dav- bi omogočili spodobne j še življe-Paziv j jim takoj pošljejo nje tamkajšnjemu prebivalstvu, •tratiti Za Pačilo in to z zelo Zarg*11’" rc*om. Naravno je, da stva dhubožanosti prebiva 1-ozn°st zaplembe premo-nad njim kot Da-•topla-Jev meč in povzroča dav-to jP Talnem resne skrbi. Za-
'^alshf1 raz;urnljivo, da se pre. ° zanima, kam gre de-
-* ki	- — —- -
'eriaj0 . sa oblaati pri njih iz-« v oblikj davkov.
d®jstv0°Vit‘ ie treba žalostno
^ij' 2L5 denar, n; vedno toferaw-	izrabljen. Bi-
ki se kot dediščina ■hžjp a °d režima d» režima, Jh t!Pe vsote. Preostali del p ^jo na vse mogoče na-^kTov da ^udstvo v veO'ni
v °d njega nima koristi, hh . J zaradi prestiža nekate-% ;JP^holjšljivih imperiali.
Italija ohranila zaupno b V"* ^m0,1*.)0- To je edi. stili h a’ 150 i° zavezniki „ alii* in še to zaradi ^ jj^Produktivriiosti. Jasno taj( Povijanje in vzdrževa-rt^aiii0 Pas*vr>e dežele kot je /^rj.a zahteva velike vsote To dokazuje tudi sklep ^a,Parlamenta, s katerim ■atrt 1? na razpolago nekaj
Siti 1 ‘reba
Ni Va jo
Vm_’
za upravo Somalije.
posebej pou-, k, med temi milijar-v»- s° b‘ie dobesedno v
b , o, tudj krvavo pri-b bil enar Benečanov. Ce bi,18 obl’astem do tega, da (j. nar koristno vložile, bvNti morate temeljiteje toi 'N P° bene*kih dolinah, a,.-,‘K -r bi Prav gotovo ugo-j1')^ bi bilo treba precej Sl!/«,,!, 2a izboljšanje zem-
-11.1* I!
Kot je znano, so oblasti pri Njivicah zgradile kar dva mosta drugega poleg drugega. S tem so prav dobro pokazale, da nimajo niti najmanjšega smisla do načrtnega in koristnega vlaganja denarja za stvari splošne koristi. Drug tak primer se sicer ni zgodil v Benečiji, ampak v Rimu. Tudi tam so namreč po pisanju časopisov zgradili nov most, ki je dvignil med javnostjo precej prahu. Godrnjanje ljudstva je zaradi takih nesmislov tudi popolnoma utemeljeno, ker ima vso pravico, da se briga za to, kako bo njihov denar izkoriščen.
V Rimu delajo mostove, ki stanejo desetkrat več kot je treba. Ce pa v beneških dolinah potrebujejo most ali brv preko deročega hudournika, potem oblasti privlečejo na dan vse mogoče izgovore (tudi tega, da nimajo denarja), da ni treba ugoditi upravičeni zahtevi. Ce bi znali vladni krogi varčneje ravnati z denarjem in če bi v malo manjši meri razsipali denar, potem bi se prav gotovo našel denar za gradnjo potrebnih mostov v Benečiji.
Ob zaključku lanskega leta sta senat in parlament napravila račune in ugotovila, da sta v enem letu potrošila nad 4 milijarde lir. V resnici je težko razumeti, kako je okrog tisoč ljudi potrošilo toliko denarja (okoli 4 milijone r:a osebo). Ko bi vsaj napravili kaj dobrega; toda poslancem za Benečijo v celem letu niti na misel ni prišlo, da bi vsaj enkrat govorili o potrebah svojih volivcev.
Iz Izole
Uspehi tekmovanje
v proslavo kongresa ERS
V počastitev zadnjega kongresa Enotnih razredinih sindikatov so člani sindikalnih podružnic prevzeli razne obveznosti, ki so jih izpolnili s prostovoljnim delom.
V naslednjem imamo podatke delavakih kolektivov iz gospodarskih podjetij in tovarn v Izoli. Tako so delavci in (delavke v tovarni «Ampelea» o-piraviili 703 ur« prosto vol j ne ga dela. Med njimi se je najbolj odlikoval tov. Renato Božič. Takoj za njim; so tovariši in tovarišice iz tovarne ((Arrigoni«, ki so prispevali 400 delovnih prostovoljnih ur, Nato pridejo še članj podružnic «Adrie», in kolektiva «Nardone». Vsega skupaj je bilo samo v Izoli ob tej priliki opravljenih nad[ 1500 delovnih ur prostovoljnega dela.
Ves ta napor je prišel v dobro dviga splošne proizvodnje in nekaterim stavbnim objektom. Pri tovarni «Ampelea» je bilo ob isti priliiki razglašenih 5 tovarišev odnosno tovarišic za udarnike. To so: Jože Sker-lič, Mario Del Gos, ki je prekoračil normo za 40%, delavka Klara Urbani, ki je bila ena med najboljšimi, saj je presega normo za 95%; nato so še Antonac Jones in Russignan Flora s 35% presega norme.
Pevski zbor SKUD
v Kopru
PEVSKI ZBOR SKUD V KOPRU opozarja in naproša svoje člane in članice, naj se udeležijo ponovno pevskih vaj mešanega zbora, ki bodo od sedaj naprej redno dvakrat tedensko v prostorih Grisonija, kjer so že bile svoječasno.
Prva vaja bo v petek 26. t. m. ob 20. uri in sicer z novim pevovodjo. Pripeljite s seboj r.-ove tovariše in tovarišice, ki imajo veselje do petja.
Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Pl. Cesare Battisti 2 - lelefon 70
Svet za varstvo matere in otroka
je sprejel sklepe za dvig zdravja in vzgoje novega rodu
IZGUBLJENE OSEBNE IZKAZNICE
Tov. Argenti Marija iz Pašto-rane je pred meseci izgubila osebno izkaznico. S tem jo razglaša za neveljavno.
Tov. Ivana Krmac iz Socerba je pred meseci izgubila o-sebno izkaznico. S tem jo razglaša za neveljavno.
Nedavno se je na pobudo okrožnega odbora ASI2Z sestal Svet za varstvo matere in otroka pri predsedstvu IOLO in se posvetoval o vprašanjih varstva mater in otrok v našem okrožju. Posvetovanja so se udeležili predstavniki ljudske oblasti, množičnih Organizacij — Zlasti ASIZZ — in zdravstveni delavci.
Za to priliko je pripravil izčrpen referat tov. dr. Branko Šalamun, voditelj oddelka za otroške bolezni v naši bolnici. V svojem poročilu je podčrtal, da se V našem okrožju odraža zdravstvena zaostalost in ne-brižnost v higienskih vprašanjih. Izrazil je mnenje, da je dobival Trst od svojega zaledja vedno več, kot je svojemu zaledju vračal, in da je ostal predvsem trgovsko in prekup čevalsko mesto. Ravno zato se v okolici Trsta in tudi pri nas meša zaostalost z lažno naprednostjo, primitivnost z importi-ranim modernizmom.
Tako opažamo, da nekatere naše matere dojijo predolgo otroke, kakor je to navada v hribovskih vaseh, druge jih dojijo premalo ali nič, kakor je to razvada nekaterih Tržačank. Razlika je ta, da hranijo Tržačanke otroke z mlečnimi konzervami po zdravniških predpisih, naše domačinke pa jim dajejo hrano iz lekarn, večinoma brez nadzorstva in še to predolgo ter največkrat brez potrebe Istrski očetje tožijo, da ni-, majo otroci raznega južnega sadja, y katerem so vitamini, vendar se niso še do danes odločili, da bi sejali rdeče korenje, ki je hrana in zdravilo za dojenčke. Marsikdaj ne dobijo otroci zelenjave in sadja, ki je pri hiši. in jih raje zalivajo čezmerno in enostransko samo z mlekom. V ambulantah srečujem'* matere, ki nosijo najlon torbe in nogavice, svoje otroke pa zapirajo v tesne luknje, jih pokrivajo čez glavo, premalo kopajo in umivajo, in j
iiiiiiin
nikdar sončijo v prepričanju, da so otroških bolezni krivi samo «vermi» — gliste — in da je zdravilo proti vsaki bolezni «purga» — čistilo— ter da je za otroke dobro vino.
V Kopru se domačini radi nasmehnejo okoličanom, o katerih pravijo, da ji spoznajo že po čevljih. Se nikdar pa se niso spotaknili nad slabo pokritimi greznicami sredi glavnih ulic in ne motijo jih svinjaki sredi mesta. Kanalizacijo je pričela urejati v Kopru in o-balnih mestih šele ljudska oblast. Tudi naivno zaupanje v «punture» — injekcije, in v «žarke» je značilno za čase, ko so naše ljudstvo izkoriščali dolgo vrsto let brezvestni oderuhi.
Podcenjevanje treznega načina življenja in reda in precenjevanje gole medicine je značilno za v zdravstvenem pogledu neizkušene ljudi. Zato imajo naši domačini večkrat velike zahteve, zaradi česar letajo od zdravnika do zdravnika in ne verjamejo največkrat nobenemu.
Nato je dr. Šalamun opozoril, da se je to stanje pod ljudsko oblastjo znatno izpreme-nilo. V zaščito matere in otrok so bil; za naše okrožje po jugoslovanskem vzoru uzakonjeni naslednji predpisi;
Pravilnik o . potrošniških nakaznicah je določil dodatne nakaznice za nošeče žene Z dopolnitvijo tega pravilnika prejemajo potrošniške nakaznice tudi doječe matere od otrokovega rojstva pa do dopolnjenega 6. meseca starosti.
Zh dodatno nakaznico za noseče matere treba predložiti potrdilo zdravnika ali babice 0 nosečnost* Dodatek za doječe matere, (meso sladkor maščobe in milo) dobivajo vse matere, ki imajo manj kot 6 mesecev starega otroka. Namen u-redbr. je bil ta, da bi matere vspodbudili k dojenju in jih skupno z otroki privedli pravočasno v otroške posvetovalnice oziroma k medicinski se-
stri ali babici in zdravniku.
Glede dojenja in obiskovanja otroških posvetovalnic je položaj v našem okrožju slab. Zato je bil predavatelj mišljenja, naj bi prejemale dodatek za dojenje (kot sadje, koncentrirano konzervirano hrano, surovo maslo) zarfes samo tiste matere, ki dojijo o čemer bi morale predložiti potrdilo.
Naša zakonodaja je izdala nadalje odredbo o gmotni pomoči za otroke delavcev, name-
OTROCI IZ OTROŠKEGA VRTCA V GAZONU.
ščencev in uslužbencev. Določila je podporo za opremo novorojenčka, enkratno denarno podporo ob rojstvu tretjega in naslednjih otrok ter zvišala stalni denarni dodatek za otroke. Končno je odredba o varstvu dosečih žen in doječih mater določila pravico do 90 dnevnega porodniškega dopusta. Takoj po tem dopustu se mora materi omogočiti, da izkoristi tudi svoj redni letni dopust. Odredba določa tudi pravico matere do prekinitve dela zaradi dojenja in pravico do skrajšanja delovnega časa na 4 ure dnevno. Omogočila je materi plačan dopust zaradi otrokove bolezni. Ce zboli pod 3 leta star otrok in mu je potrebna materina nega, lahko zdravnik odobri materi do 15 dni izrednega dopusta. Nedopustno je nadurno nočno delo nosečih in doječih mater.
Imamo pa še druga določila socialne zakonodaje, ki varu-
 .......................................................................................................................        mm.........................................
jejo matere in otroke v Istrskem okrožju.
Ob zaključku svojih izvajanj je tov. poročevalec navedel nekaj podatkov o številu mrtvorojenih, umrljivosti otrok in o rodnosti naših mater,-Po njegovem poročilu, ki je naletelo na splošno odobravanje, je sledila diskusija, h kateri so prispevale zlasti babice in drugi udeleženci posvetovanja. Sprejet; so bili še zaključki, ki jih bo • Svet za varstvo matere in otroka predložil IOLO.
Zaključki se nanašajo na zdravstvo, zakonodajo, preskrbo in na naloge ASIZZ. Glede zdravstva bo treba pospešiti otvoritev oddelka za otroške boldzni, zvišati število babic, sedanje babice podpreti y njihovem poklicu in vplivati na žene, ki nimajo doma pogojev za porod, naj se poslužujejo porodnišnic. Organi ljudske oblasti, zlasti krajevni in mestni LO naj se brigajo za otroške posvetovalnice in ambulante. Oživeti je treba delo zdravstvene prosvete s predavanji in tiskom. Izpopolniti je treba še, zlasti v bujskem okraju, prevozna sredstva naše
zdravstvene službe.
Inšpekcija dela in ljudska inšpekcija ter ASIZZ naj skrbijo da se bodo določila glede zaščite matere in otrok dosledno izvajala. Poverjeništvo za trgovino in preskrbo naj organizira razdelitev blaga tako, da bo vsaka mati dobila, kar potrebuje nujno za dojenčka. Na Bujskem je treba izboljšati preskrbo z mlekom in povsod dati prednost otrokom.
Naloga ASIZZ pa je ta, da navaja matere, da se poslužujejo posvetovalnic in ambulant, jih poučuje o higieni matere in otroka, prehrani otrok, socialni zakonodaj; in skrbi za pomoč nosečim in mladim materam.
Tako se je končalo zasedanje Sveta za varstvo matere in o-troka, ki si je zastavil predvsem nalogo, da skrbi za zdravje in vzgojo novega rodu!
Uspešno in koristno delo
uprave vodovodov in melioracij
Se pred dnevi smo objavili, da vodi okrajna uprava vodovodov in melioracij v Kopru cestna dela od Mude do <(S'ila» ter drugod. V naslednjem želimo v zgoščeni oblikj opozoriti naše bralce na delo. ki ga opravljajo delavci in nameščenci tega važnega podjetja.
Kbf drugod, tako -je tudi pri upravi vodovodov vladalo pomanjkanje strokovnih delavcev, kar je povečalo stroške proizvodnje. Posebno ni bilo dovelj tehničnega osebja. Tak0 se je dogodilo, da so morali navadni težaki^ vršiti delo specialistov. Težkoče so nastale tudi zaradi neopravičenih zamud pri delu, delovne discipline, zaradi težav pri prevozu materiala in podobno.
Toda kljub vsem tem nedo-statkom je delavski kolektiv — po zaslugi zavednih tovarišev presegel letnj plan skoro za 100 odst. Ob koncu leta 195o je za kanalizacijo v Piranu in v Kopru, obnovo koprskega vodovoda, za zgraditev vodovodnega mostu čez Rižano, cestna dela v Kopru, za izkop nove struge potoka Valdernige pri Sečjolah in za namakalne naprave v Ankaranu samo uprava vodovodov in melioracij napravila za 16,582.022 dinar-'Jev del.
Na ta način je bilo v Piranu za kanalizacijo izkopanih 1812 kubm materiala, položenih 1179 m cevi. V isti namen je bilo izkopanih v Kopru 1249 kubm in položenih 2195 m cevi. Za koprski vodovod Pa je Wlo izkopanih 706 kubm materiala in nameščenih 1001 m cevi. V tem mestu je bilp asfaltiranih toliko cest In pločnikov, da- se bilo treba uporabiti 13.737 delovnih ur. V strugi Valdernige je bilo izkopanih 1139 kubm zemlje, zgrajena dva mosta, napravljenih več desetih metrov zidu in skoro 200 m obločnih naprav.
Uprava vodovodov in melioracij je za kritje laitnih potreb pri kanalizacijskih in vodovodnih delih organizirala samostojno podjetje za napravo cementnih izdelkov. Vsega tega materiala je bilo izdelanega za 2,610.759 dinarjev. Razen za lastne potrebe je prišel presežek materiala tudi.v korst ostalemu gospodarstvu okrožja.
Posebno pažnjo je polagala uprava vodovodov vzdrževanju vodovoda, tega za skupnost važnega objekta. Lahko rečemo, da so glavni vodi v najboljšem stanju, isto velja za napeljave po mestih razen onih delov, ki -jih je treba docela obnoviti.
Uprava vodovodov je raztegnila svoje delovanje tudi na ogrevalne naprave, vendar je na tem področju šele v začetni fazi svojega razvoja. Vsekakor pa je- izpopolnila svoja skladišča z materialom in je kos vsakim eventualnostim. Skoda je le to, da ji primanjku-je novih kadrov vajencev, ki bi naj postali lodoči strokovnjaki — profesionisti.
Končno naj omenimo še melioracijska dela, ki letos, razen pri namakalnih napravah v Ankaranu, niso bila tako obsežna. Vzrok je bilo zopet pomanjkanje delovne sile. Toda pripomniti je treba, da so bila tudi na tem področju_ izvedena vsa nujna in najvažnejša dela, iak< da bomo v bodoče lahko nadaljevali z izvajanjem zadevnih načrtov.
Omeniti moramo še, da je bilo od celotnega delovnega kolektiva nagrajenih 94 delavcev, ki so prejeli vsega skupaj 237.950 din nagrad. 22 delavcev je bilo razglašenih za udarnike.
“.'“■'■■■■■■.■■.■'■'iiinicmiiiiiiHiiiiiniiiiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiinn
Planinska predavanja
Po prizadevanju Planinskega društva v Kopru bosta priredila znana alpinista in gorska plezalca RADO KOČEVAR in IVO LUKAČ iz Ljubljane troje predavanj z naslovom: ((SPREHODI IN VZPONI PO GORAH SLOVENIJE«. Predavatelja bosta predvajala krasne barvne diapozitive. Predavanja bodo po naslednjem vrstnem redu:
V ponedeljek 29. januarja v Piranu, v torek 30. januarja v Kopru in
v sredo 31. januarja v Izoli za delovni kolektiv tovarne «Ampelea».
O zanimivih predavanjih bomo še poročali.
| /AlLOSt,A/ Mtffj
u4fdto Jbefto
u duetomti i*Of»ti
61
**.» E v K U E I> P It O K’.
NN1?U1BAI' »«•
ak«.
DK. F It A IV BKADAČ KOBKKT 11 IiA VA T V
-* m P‘ravil’ «fnora svojega predstojnika iskati v b0 žtl°sti, N’ sme na nič drugega misliti, kakor da bi izpolnil tljNu, ^ mu predpisuje dienstreglema.* Ce pade na l(N ali ae Pired sv°j° smrtjo salutirati. Kdor ne zna salu-bestija »	’	da	ne	ali	salutira	malomarno, je pri
je z groznim glasom rekel polkovnik N- ln drugpN, mora vedno pozdraviti višje. To še ni uki-z ukradeni °d kdaj so se gospodje častniki navadil! ’ i?1 te last /i 1111 psi po promenadi? Da, z ukradenimi psi. V>le pes d'Ug0Ba’ 3e ukradem pes.«
N pes’ gospod polkovnik....*
^ ste«
Službeni
m°J Luks.» pravilnik.
je ugovarjal nadporočnik
nadporočnik*, ga je ostro prekinil pol
In Luks ali pa Maks se je spomnil na svojega starega gospodarja in je novega popolnoma pregnal iz svojega srca; iztrgal se je, skakal na polkovnika in kazal takšno radost, kakršne bi bil zmožen zaljubljen šestošolec, če najde razumevanje pari svojem idealu.
«Hoditi z ukradenimi psi, gospod nadporočnik, se ne strinja z oficirsko častjo. Niste vedeli? Oficir ne more kupovati psa, ne da bi se prepričal, da ga lahko kupi brez posledic!* je grmel polkovnik Kraus in božal Luksa-Maksa, ki je začel podlo renčati na nadporočnika in mu kazati zobe.
«Gospod nadporočnik*, je nadaljeval polkovnik, «ali mislite, da je prav, če kdo jaha na ukradenem konju? Ali niste brali inserata v .Bohemiji' in v .Tagblattu’, da se mi je zgubil pinč? Vi niste čitali inserata, ki ga je dal vaš predstojnik v časopise?* Polkovnik je udaril z rokami skupaj.
«Res, tile mladi častniki! Kje Je disciplina? Polkovnik d& inserate, nadporočnik pa jih ne bere!*
«Ko bi ti mogel prisoliti klofuto, dedec stari*, je pomislil nadporočnik Lukas, zroč na polkovnikove zalizke, ki so spominjali na orangutana.
«Pojdite malo z menoj*, je rekel polkovnik. In tako sta šla ter imela prav prijeten pogovor.
«Na fronti, gospod nadporočnik, se vam kaj takega ne more drugič prigoditl. V zaledju se sprehajati z ukradenimi psi je gotovo zelo prijetno. Da! Sprehajati se s psom svojega predstojnika. V času, ko vsak dan izgubljamo na bojiščih sto in sto častnikov. In inserati se ne berejo. Lahko bi inseriral sto let. da se mi je zgubil pes. Dve sto let, tri sto let!*
Polkovnik se je glasno useknil, kar je bilo pri njem zmeraj
znamenje velikega razburjenja, in rekel: «Lahko svoj sprehod nadaljujete!* Obrnil se je in odhajal; jezno je tolkel z jezdnim bičem po svojem plašču.
Nadporočnik Lukaš je šel na drugi hodnik in je tam znova slišal: «Halt!» Polkovnik je spet zadržal nekega nesrečnega infanterista, rezervista, ki je mislil na svojo mamo doma in ga je prezrl.
Polkovnik ga je lastnoročno vlekel v vojašnico, da ga bo kaznoval; pri tem ga je zmerjal, da je morski prašič.
«Kaj naj storim s $vejkom?» je pomislil nadporočnik. 'Gobec mu bom razbil, ampak to je premalo. Tudi jermene rezati z njega je za tega lumpa premalo.* Ne mene se za to, da ima sestanek z damo, je razburjeno krenil proti domu.
«Ubijem ga, mrho!* je rekel sam pri sebi in stopil v tramvaj.
* * *
^, ^edtem je bil dobri vojak Svejk v živahnem pomenku z rdonancem iz vojašnice. Vojak je prinesel nadporočniku neke listine v podpis in je zdaj čakal.
vojno^izgubiia g°StU S kaV° lD pogovarjala sta se- da bo Avstrija
° te/n ®ta govorila, ko da se samo po sebi razume. To je bila neskončna vrsta izrekov, ki bi jih sodišče gotovo definiralo za veleizdajo in bi bila zato oba obešena.
♦Cesar mora biti od tega že ves neumen*, je dejal Svejk, «nikoli m bil bistre glave, tale vojna pa ga bo docela zmešala.*
«Saj je že zmešan*, je odločno izjavil vojak iz vojašnice, «popoln bedak je. Menda niti ne ve, da je vojna. Morda jih je bilo sram, da bi mu to povedali. Ce je podpisan na manifestu
.Mojim narodom’, je to goljufija. Tiskali so ga brez njegove vednosti, sam že sploh ne more na nič misliti.*
«Z njim je konec*, je izvedeniško dopolnil Svejk, «dela vse pod sebe in morajo ga pitati kakor majhno dete- Ondan je pripovedoval neki gospod v gostilni, da ima dve dojilji in da je cesar vsak dan trikrat pri prsih.*
«Da bi le že bilo vsega konec*, je vzdihnil vojak iz vojašnice, «in bi nas nasekali, da bi imela Avstrija že slednjič mir!*
Tako sta se pogovarjala, dokler ni Svejk dokončno obsodil Avstrije z besedami; «Tako bedaste monarhije bi sploh ne smelo biti na svetu*, drugi pa je dodal: «Kakor hitro pridem na fronto, jo bom ubral na drugo stram.*
Ko sta potem še dalje tolmačila naziranje češkega človeka o vojni, je vojak iz vojašnice ponovil, kar je slišal danes v Pragi, češ da se pri Nachodu slišijo topovi in da bo ruski car vsak čas v Krakovu.
Nato sta govorila o tem, da se naše žito vozi v Nemčijo in da dobivajo nemški vojaki cigarete in čokolado.
Svejk bi bil gotovo povedal Se kaj zanimivega in poučnega, da se ni vrnil nadporočnik Lukaš.
Strašno, uničujoče je pogledal Svejka, podpisal listine, odpustil vojaka, Svejku pa pomignil, naj gre z njim v sobo.
Nadporočniku so bliski švigali iz oči. Sedel je na stol ln premišljal, zroč na Svejka, kdaj naj prične z naskokom
«Najprej ga bom po gobcu usekal*, si Je mislil nadporočnik «potem mu bom razbil nos in odtrgal ušesa — im dalje se hrt že videlo....*	m
(Nadaljevanje sJeJtif
PRIMORSKI DNEVNIK
— 4 —
24. januarja 1951
DE GASPERJJEVA VLADA
in njeni ukrepi v smislu vojnega gospodarstva
De Gasperijeva vlada in nje. ni ukrep; v smislu vojnega gospodarstva.
Pretekle tedne so bila rimska ministrstva izdelala načrt zakona o obsežnih pooblastilih vladi na gospodarskem področju in poljedelski minister Se-gni ga je bil predložil parlamentu v potrditev. Zakonski osnutek označuje italijanski gospodarski tisk kot «pogoj za ustvaritev sistema uspešne gospodarske obrambe v izrednih razmerah«. Četudi se zdi, da imajo namen podobni ukrepi preprečiti črno borzo in zmešnjavo v preskrbi, se po drugi strani gospodarski opazovalci strinjajo skoraj po vseh državah — razen iz Italije razpolagamo s takimi izjavami >z Avstrije — da oblastni ukrepi žal le pospešijo postopek špekulantov, k; v tukajšnjem gospodarskem sistemu vedno najdejo odprtino, skozi katero opravljajo svoje nečedne posle in večajo draginjo. Seveda bi bilo nesmiselno obtoževati oblasti, da jim nudijo prj tem podporo. Izredna in velika pooblastila ir- drugi ukrepi, ki jih vlada zahteva na gospodarskem področju, izvirajo iz preusmeritve gospo, itarstva vseh zapadnih držav v
bolj ali manj organiziran sistem proizvodnje z vidika vojaških priprav. De Gasperi in nje govi nedvomno obenem dobivajo najprimernejšo priliko, da zaključijo razne debate o gospodarski politiki Italije, na katero bo odslej imel paria ment kaj malo vpliva več. Prvi korak v tem smislu je bil* zakon, s katerim je parlament prenesel na vlado zakonodajna pooblastila glede sestavljanja in uveljavljanja nove carinske tarife v 1590.
Sedanji, «Segnijev» osnutek o »discipliniranju potrošnje in produktivne delavnosti« določa izredna pooblastila vladi za dob.j dveh let t. j. do konca 1952. ki s)e nanašajo na: zbiranje in oddajo, nakupe za račun države s pomočjo posrednega in neposrednega finansiranja, na zasežbo surovin, poljedelskih in industrijskih produktov in skladišč, ki so potrebna za vzdrževanje zalog.
Nadalje se nanašajo pooblastila na nadzorstvo 'blagovnih cen. dela in mezd. najemnjn in uslug, na nadzorovanje izplačevanja dividend trgovinskih in industrijskih podjetij in na o-brestovanje kapitala na splošno. Sem spada tudi nadzorstvo
Čuvajmo najdražjo dediščino;
SVOI MATERNI IEIIK
Do prve svttovne vojne se je po tukajšnji slovenski zemlji naglo dvigala narodna zavest in z njo zanimanje za lepo materino besedo, za lepo govorico, pesem, čtivo. Postopno je izginjal iz našega jezika simbol odvisnosti, podreditve in suženjstva: tuja jezikovna spa-kedrana navlaka, ki je šemila zlasti spodnjekraško zdravo in smiselno govorico. Velike zaslugo je imelo pri tem vaško u-čiteljstvo, ki je nesebično, požrtvovalno in z globokim razumevanjem ustanavljalo in vodi. lo prosvetno življenje (knjiž. nice, čitalnice, ljudske odre) in ponekod posegalo tudi v gospodarsko problematiko. Doba izza zadnje četrtine prejšnjega stoletja do prve svetovne vojne je pomenila za naše kraje dobo kulturnega\ razcvita. Fašizem, grobar naše bitnosti, pa je naglo izpodjedal te in ostale naše korenine, tako naglo, kakor je po zaslugi narodnoosvobodilne borbe splahnela njegova veličina.
Ce ni njegova zapuščina pri nas še zarjavela sta za to dva razloga: prvič — mlačnost in otopelost mladine, katera je izšla iz njegove vzgoje in ki ima danes že svoja lastna ognjišča; drugič pa razne nacionalistične, reci fašistične agenture, ki se nikakor ne morejo odreči svojemu apetitu po naši zemlji, se ne morejo sprijazniti z novo stvarnostjo pri nas in drugod. Ta pa se temeljito križa z njihovimi zastarelimi težnjami in računi.
Vendar pa ne moremo trditi, da bi nam njihov vpliv ne bil trenutno škodljiv, saj se zavedamo kako škodljiva je mlač. nost, ki se drži pokolenja, ki je izšlo iz fašistične vzgojne dobe. Debro vemo, da utone z jezikom tudi zavest narodne pripadnosti, to je ona dragocena vrlina, ki je istočasno tudi merilo za ostale vrline, ker kdor podcenjuje svoj jezik in z njim svoj rod je tudi notranje že nekako razrvan. Tedaj je do popolne pozabe svojega porekla, svojih prednikov le kratek korak. O tem nam more zelo mnogo povedati Trst, v ka. terem se srečujeta slovenski in italijanski živelj. Otroci tolikih slovenskih družin, katerih star. ši ali dedje ne znajo ali niso znali italijanski, se imajo za »čisto italijansko kri«. Kam naj uvrstimo t& pojav: med smeš-nost, bedarijo, pomilovanje? Niti ne vprašamo staršev takih otrok, če se jih kdaj loti o. čitek ali vsaj občutek rahlega sramu, da so zatajili svojo kri, svoje narodno poreklo. Menda se jih ne, ker so že davno pozabili od kod, kdo »n kaj so in 'e sprijaznili s kornodnirr« mne-rjem. da je italijanščina bolj gosposki in kulturni jezik.
V tem pogledu naj povemo le-to: Mi bi radi občutili in u-živali izsledke resnične italijanske kulture. Namesto teh, smo morali okušati zapostavljanje, prezir, zasmehovanje in vsakovrstno ponižanje. V času faši. stičnega paševanja pa krvni-ške batine, ječe, plamen in pe. pel. Zato lahko rečemo, da ni italijanščina posredovala res. nične kulture ne staršem, ki so zatajili svojo kri, ne njihovim otrokom. Te kulture ni bilo de. ležno niti tukajšnje italijansko delovno ljudstvo.
Toda zgodovina gre svojo pot it, ta je, čeprav navidezno več. krat muhasta, le ena sama resničnost, prepletena z medsebojno, nasprotujočo si razdiralno in na drugi strani tvorno dejavnostjo; je borba med neplemenitim, nazadnjaškim, nekul. turnim in nečlovečanskim in plemenitim, naprednim, kulturnim in človečanskim. Tudi naš narod je bil v tej al' drugi obliki neštetokrat potegnjen v »muhasti« vrtinec te borbe, a vedno le v naprednem duhu. Saj drugače ni moglo biti, ker je njegova borba pomenila
upor izkoriščanju. Vsak takšen upor pa je naprednega značaja. Naš najveličastnejši, najzevest. nejši in najsmiselnejši upor pa je bila naša revolucija — naša narodnoosvobodilna borba kot odgovor n& vse krivične, faši. stično-imperialistične napade na nas, napade, izvirajoče iz fa. šističnega samoljubja in samo-poveiičevanja ali bolje iz njegove slepote, ki mu ni dopuščala, da bi bil dognal kar narekuje naravni zakon.
Znano je, da si kujejo vsi izkoriščevalci svoje posebne zakone. Toda ti njihovi zakoni, pa naj so navidezno še tako mogočni in granitni, so le rela. tivni, torej začasne vrednosti in zato tudi podobni orjakom na lončenih nogah.
Ce je bil in je še našim sovražnikom, tem vampirjem na. še bitnosti, naš jezik barbar, ski, suženjski in pastirski, jim
povemo, da nas ti njihovi visoko kulturni pridevniki ne spravijo iz ravnotežja. Jamčimo jim, da se bomo vedno borili za samoodločbo, samoupravo, enakopravnost in vzajemno sodelovanje med narodi, za napredek in mir človeštva.
Takšna je zahteva, ki nam jo postavlja, zgodovinski razvoj in njegova resničnost. Zato se časi r.aglo jasnijo ne le nam, tem. več vsem zatiranim, tlačenim in ponižanim. Cas bi bil, da bi se izkoriščevalci sprijaznili s tem zgodovinskim dejstvom.
Našim staršem, njihovi mladini in šolskim vzgojiteljem pa to-le v priporočilo: »Ne pozabite, da kri ni voda in da ima vsaka kri svoje poreklo. Ta resnica r.aj prodre v vašo zavest in to resnico prenašajte iz roda v rod«. Nimamo se zakaj sramovati niti svojega porekla, nitj svoje preteklosti. Nasprotno: lahko smo ponosni na njiju. Kakor so vztrajno čuvali našo jezikovno dediščino r.aši očetje in matere po delav-sko-kmečkih domovih, tako jo moramo tudi mi. Ta naša dolž. nost je člen, ki spaja preteklost in bodočnost, je nadaljevanje narodnoosvobodilne borbe, s katero smo dokazali vsemu sve. tu, pa tudi fašizmu, da ne mislimo umreti temveč, da smo se odločiti živeti z drugimi narodi kot enakovredni. To bomo tudi dosegli, o tem r.aj bodo le prepričani tudi nasprotniki svobode in napredka.
Medtem pa nočemo stati s prekrižanimi rokami češ, saj se bo to zgodilo samo ob sebi, temveč moramo k tej borbi kakorkoli prispevati. Le z dosledno borbo proti vsem, ki nam odrekajo pravico qo resnično kulturnega življenja, bo naše ljud. stvo uklonilo svoje izkorišče* valce, izvojevalo svojo enakopravnost ter s tem tudi spoznalo ves dalekosežni pomen in vse vrednote svojega materinega jezika.
JANKO FURLAN
Drugi del članka berite v naši nedeljski prilogi.
in vodstvo potrošnje očm. ra-cioniran^ Oblasti dobe tudi po oblasti]© za odreditev zapor, Omejitev in prepovedi v proizvodnji, kreditu, glede investicij, glede industrijskih podjetij, oddaje blaga notranji potrošnji, kakor v zunanji trgovini, transportu na splošno in glede razpolaganja s plačilnimi sredstvi.
V obrazložitvi predloga se navaja, da bodo služila pooblastila »zahtevam preskrbe države, pospeševanju poljedelske in industrijske proizvodnje in izvajanju načrta državne obrambe, kakor tudi vzdrževanju stabilnost; lire«. Poslednje vprašanje je posebno važno za široke potrošniške množice. Kakor se že kaže pa prihaja vlada bo. disi prepozno bodisi z napačnimi in nezadostnimi ukrepi. Medtem je namreč kupna moč lire že močno nazadovala — dolar Je dosegel na milanski borzi 16. t. m. že 758 (sredi oktobra 670, sredi novembra 672, zač. dec. 685, sredi dec. 730) lir. ko je bi[ še pred mesecem pod 700 —, ker so tudi cene blagu močno poskočile, zlasti na debelo, toda tudi na drobno. Ta postopek se nadaljuje in po vesteh, ki prihajajo zadnje dneve treba računati na spomlad na poviške, ki ibedo dosegli okrog 50 odstotkov. Lahko seveda tudi več. Skladno s tem izpremi-nja na pr. Avstrija obračunavanje šilinga nasproti liri, v tem mesecu že drugič. Poslednja izprememba pomeni 8-odstotno razvrednotenje lire nasproti šilingu, na splošno pa še večje, ker je padla tudi kupna »noč šilinga, čeprav je razvoj v tem smislu v Avstriji počasnejši. Zaradi treznejše presoje treba sicer reči, da izvaja avstrijska narodna banka valuti.e u-kreipe nasproti liri nedvomno v svojem interesu. Prav tako je mnenje nekaterih, da je sedanji tečaj dolarja nasproti liri na prostem trgu previsok in da bo zopet nazadoval. To je sicer mogoče, ni Pa verjetno — razen za primer vsesplošnega mednarodnega pomirjanja da bi pričele tudj cen« blagu nazadovati. Italija ie v največji meri navezana na uvoz surovin iz drugih držav in pre-komorja (premog, petrolej, železna ruda, volna, bombaž, kože, kavčuk itdl). Tendenca mednarodnega trga surovin P3 j® od junija 1950 stalno navzgor, četudi so bili vmes manjši padci (na pr. avgusta, oktobra in zač. decembra pr; bombažu, septembra pri volni, avgusta, novembra in decembra pri kavčuku iitdl). Toda pokazatelji indeksov »e povezujejo precej
strmo navzgor. Kavčuk na pr. je od 25 penijev Za funt teže (londonski trg) v juniju 1950 prišel na višek, ki ga 25 let ne pomnijo: na 72 penijev 9. novembra in je konec leta še vedno veljal 58 penijev. Volna na ameriškem trgu je dosegla od maja 1950., ko je veljala okrog 180 centov za funt teže, dlo konca decembra 347 centov. Pod konec lanskega leta se je podražil nemški premog in koks, še jeseni so se povišale brodni-ne za prevoz petroleja za 100— 120 odstotkov itd.
Ta razvoj cen, ki gredo kvišku, se na italijanskem trgu nekako do decembra še ni dovolj opazil, vsaj v nadrobni prodaji ne. Deloma, ker so bile stare zaloge velike, deloma, ker je bila zaradi pomanjkanja denarja potrošnja prebivalstva zelo nizka. Poslednje velja že vedno, toda medtem je nastopil nov činitelj; italijanska industrija je bila do pred tremi, štirimi meseci v težavah z od-uai > ciasa. ker izvoz na zunanja tržišča ni šel od rok. Zaradi novega mednarodnega položaja pa so mnogi njeni tekmeci na pr. angleška, francoska itd. industrija preobloženi z na. ročili in tako je dober del naročnikov (na pr. iz skandinavskih in sevemozapadnih evropskih držax z naročili za tekstilno industrijo) poiskal v Italiji novih dobaviteljev. Izvoz se je hi se šP bo torej povečal in ker inozemski kupci ne razpravljajo mnogo o ceni, niti o dobavnih rokih, (ki so pri italijanski industriji še vedno krajši kot pri drugih), je jasno, da se pričenja blago dražiti, čeprav danes notranji trg ni prav nič večji odjemalec kakor pred meseci. Zaradi tega vladni u-krepi tudi ne bodo zaustavili draginje vse dotlej, dokler ne bodo znatno omejili izvoza. Toda tudi ta ukrep bi imel le polovično moč: uvožene surovine bodo vendarle vse dražje. Povrhu je še drugo vprašanje: ali 'bodo ostali člani atlantske skupnostj pristali na izvozne omejitve, kii bi jim škodovale. Ker je državna suverenost dejansko že precej relativen pojem Za Italijo, bi protesti omenjenih članov nedvomno imeli svojo težo. Z gospodarskega stališča je torej razvoj precej brezupen, v znamenju vojneea gospodarjenja (celoSvica je obnovila, svoj «Kriegswirtschafts amt«, kj ga je komaj 1948. u-kinila). To Pa, gospodarsko vzeto, pomenj — prenehanje skrbi za divig življenjskega standarda prebivalstva. In s tem prenehajo gospodarska vprašanja in nastopajo že čisto politična.
Slovenska akropola-ljubljanski grad
Med kupi knjig iz umetnostne zgodovine na razstavi JU^ietnice ustanovitve slioven-ske univerze je zbudila pozornost brošurica z naslovom: Slovenska akropola - ljubljanski grad. V izčrpnem članku umetnostnega. zgodomnarja Franceta Steleta ie bil nakazan kratek razvoj ljubljanskega gradu, njegova značilna lega, zgodovinska vrednost ter stremljenje, da se ta emestu krasn poplemeniti. Podana zamisel arhitekta Jožefa Plečnika predvideva obnovitev tega zapuščenega. razpadajočega gradu, nezdravega bivališča ljubljanskega proletariata. SL roko dvorišče 2 vodnjakom in stebrom v sredini oklepa stavba ljubljanskega gradu, prenovljena z dodanimi estetskimi prizidki, razvrščenimi vogalnimi stolpi, okni, strelnimi linami, venčnimi zidovi v harmoniji z glavnim stolpom, vse v monumentalnem slogu, enostavno, klasično in ubrano. Ta vzorna obnovitev dokazuje, da sama zunanja oblika zgradbe ni bistvena za njeno estetsko vrednost. To je čut mojstrske roke, ki preklada lepoto po grajskem kamnu. Veličastnost, ki te spominja na hradčansko koncepcijo, kulturna kuriozite-ta mesta, so odlike te idealne stavbe za muzej. Kot vsako stremljenje porojeno v stari Jugoslamji je tudi ljubljanski grad kljub prizadevanju kulturnih in političnih delavcev ostal pribežališče brezdomcev.
Za časa okupacije je njego-
va vloga postala še bolj klavrna. Kot mestna trdnjava je postal vojašnica in temnica, zastražena in nepristopno domovanje okupatorjev in domačih hlapcev. Saj je že v prvi svetovni vojni bil prisilno zavetje preganjanih zavednih Slovencev, med drugimi tudi Ivana Cankarja.
Ob bistrih dnevih občuduješ mestne stavbe. Kongresni trg, Univerzo, Vseučiliščno knjižnico, nove stavbe univerze in znanstvenih ustanov proti Viču, filmski atelje v Trnovem, ob zelenem Tivoliju vidiš belo streho Moderne galerije, a bolj na desno prenovljeno sodišče, novo pošto in Radiodom ter novo mesto od Šiške pa tja do Litostroja, mesto belih betonskih zidov in stekla, veliko, razporejeno v podolgovatih geometričnih likih.
Ko sonce zahaja zagorijo na severu Kamniške Alpe in žare v senčnem svetu, nad Barjem se dvigajo meglice, nebo je še škr\rtno in ga pokrivajo temačni grozeči oblaki. Tedaj zakrije mesto temna senca, a na zahodu za Šišenskim hribom se zgublja zadnji rumeni odsev. Mesto plava v črni temi, iz katere zaživi nešteto svetlih luči, zaveje hladnejši veter in ono te privabi s svojo toploto, vrvežem in življenjem.
Počasi se iz starih, zapuščenih, zanikrnih zidov lušči nova oblika slovenske akropole, grad se preureja v muzej narodne osvoboditve.
IZ DOKUMENTOV O NEDAVNI PRETEKLOSTI
KREDITNO-TRGOVSKI ODNOSI ZSSR S KAPITALISTIČNIMI DRŽAVAMI
Mednarodna posojila in krediti imajo zelo velik pomen za razvoj, za povečanje proizvajalnih sil ekonomsko zaostalih dežel, ne glede na to, da s pomočjo njih del presežne vrednosti odhaja v inozemstvo. S pomočjo posojil in kreditov se laže nabavljajo stroji, industrijska oprema, surovine in druga potrebna proizvajalna sred itva, od katerih je odvisna hitrost industrializacije. To velja za dežele, ki so po značaju oblasti in sistemu proizvodnje socialistične, seveda če so ta posojila dobljena na osnovi enakopravnih odnosov in brez političnih popuščanj.
Postavlja se vprašanje: izstopajo li sedaj komvnformi-stndni Revizionisti proti inoze mskim kreditom iz načelnih razlogov? Je sploh možno tako načelno stališče, če pomislimo, da se je Sovjetska zveza v preteklosti, kot tudi sedaj, zelo posluževala takih kreditov.
Poglejmo ■najprej, kako je Sovjetska zveza dobivala kredite, pod kakimi pogoji in od katerih držav.
Zunanja trgovina Sovjetske zveze ima nekaj razvojnih obdobij Skupna značilnost vseh teh obdobij je v tem, da se je Sovjetska zveza usmerila predvsem proti onim. razvitim, kapitalističnim deželam, v katerih je lahko dobila blagovne, bančne ali dolgoročne finančne kredite, oziroma posojila. Ti kredu ti so bili pogoj za njen napredek, ker so bile proizvajalne sile v Sovjetski zvezi premalo razvite. Sovjetska zveza je dobivala kredite od skoraj vseh kapitalističnih držav in s tem ustvarjala nujne pogoje, da je razširila svojo zunanjo trgovino.
Zunanjo trgovino običajno spremljajo različne finančne o-peracije, ki se pojavljajo v različnih oblikah, najpogosteje v obliki kreditov in posojil, a od njih predvsem je odvisen njen uspešen razvoj. Dežela, ki dobi kredit, lahko kupi blago prej kot ga more plačati, uravnava pozneje s povečanim izvozom ali na kak drug način svoje finančne obveznosti, kar ji omogoča, da intenzivno razvija svojo zunanjo trgovino. To je običajen pojav v mednarodni trgovini in velja prav tako tudi za zunanjo trgovino Sovjetske zveze.
Plenum CK VKP (b) je oktobra 1925 odredil naloge zunanje trgovine:
»Vsako leto se vse bolj veča važnost zunanje trgovine za razvoj našega gospodarstva. Sorazmerno s tem porastom se naše gospodarstvo vse bolj povezuje s svetovnim blagovnim prometom in razširja svoje zveze s svetovnimi tržišči. Potrebna hitrost rasti našega gospodarstva je lahko jzvedema samo pri največjem razširjenju zvez s svetovnimi tržišči. To velja tako za poljedelstvo kot za industrijo«. (Zgodovina
I VKP(b) Odloki in resolucije stran 36).
V letih vojnega komunizma ni bilo skoraj zunanje trgovine Sovjetske zveze, ker je bilo go-soodarstvo razrušeno in njegove proizvodne zmožnosti zelo majhne, medtem pa se v času gospodarske obnove in pozneje z začetkom prvega petletnega pilana močno razvija. «Veže •'« s svetovnim blagovnim, prome-' tom in razširja svoje zveze s svetovnimi tržišči«. Pri izpolnjevanju prvega petletnega plana je zunanja trgovina Igrala zelo važno, če ne odločujočo vlogo. Samo v štirih letih je uvoz znašal 16 milijard 400 milijonov rubljev. Največji je bi) v 1931 letu, ko je dosegel 4.839.900.000. rubljev. Prav tako se je povečal tudi izvoz, ki je dosegel najvišjo številko 4.539.300.000 rubljev. V prvih dvanajstih letih je uvoz znašal 41 milijard rubljev. 14 milijard rubljev, je bilo potrošenih za uvoz strojev im opreme: na siedstva za proizvodnjo odpada povprečno 85 odst. vsega uvoza.
Uvoz industrijske in kmetijske opreme je stalno rastel. Tako je uvoz kovin in kovinskih proizvodov znašal 1932 leta 76,2 odst. proti celotnemu uvozu. Ogromne napore je napravila zunanja trgovina Sovjetske zveze, da bi uvozila čim več proizvajalnih sredstev in tako omogočila razvoj proizvajalnih sil. Za časa obnove je bil večji del uvoženega železa in drugega materiala namenjen lahki industriji. V prvem petletnem planu je večina uvoza namenjenega za težko industrijo, od tega največ za kovim ško industrijo, saj je bilo za njo vloženih 60 odst. od celokupno uvožene opreme. Znatno se je tudj povečal uvoz opreme za kemijsko industrijo in elektroproizvodnjo. Za velike
ŠPORTNI DNEVNIK
Razgovor z jugoslovanskimi smučarji
Včeraj zjutraj je del eKipe potoval sKozi Trst v Cortino d’Ampezzo, Kjer se danes začnejo veliKa tekmovanja z mednarodno udeležbo
Včeraj zjutraj je imel zgodnji obiskovalec tržaškega kolodvora priložnost videti nenavadno sliko. Skupina mladih fantov, pokritih s pisanimi čepicami se je selila proti vlaku, ki pelje v Videm. Železničarji se niso mogli dovolj načuditi: «Q?trigeta, i ga an-ca tre peri de sci a testa«, so glasno komentirali nenavaden obisk. Pozneje, ko so izvedeli, da imajo pred seboj jugoslovansko reprezentanco v smučanju, so z velikim spoštovanjem zrli za veselo grupo, ki se je medtem že presedla in se zleknila po vagonskih klopeh. Bili so zares potrebni malo počitka. Dva dni So že imeli kolesa pod nogami; zaradi nesrečnih današnjih mej so morali namreč iz Garmi-scha nazaj v Ljubljano in od tam šele v Cortino d’Ampez-zo, kjer bodo danes nastopili skakalci, jutri tekači, v petek pa bodo vozili alpski vozači.
Mulej je zletel med občinstvo
Stopili smo k Tinčku Muleju, najboljšemu tekmovalcu jugoslovanske ekipe. Bil je kaj kratek v komentiranju svoje vožnje pred nekaj dnevi, ki mu je prinesla največjo afirmacijo, ki sl jo nekaj let od tega Jugoslovan niti sanjati ne bi mogel. «Sva je, a ne», je dejal v lepi gorenjšči-ni, ki še diha gozdove, kjer Mulej poleti s pušo na rami preganja divjad. S tem je bila stvar zanj opravljena. Slo mu je, pa konec. Ce ne bi šlo, bi zletel ven iz proge, kot se mu je to zgodilo pri slalomu, kjer je spravil v strah vso številno občinstvo, ko je kot raketa «poskočil» med nje; k sreči ri bilo hujših žrtev, komentirajo tovariši in se v mislih vračajo na tekmovanje pred nekaj drevi.
V cilj vozi Cvenkelj!
V kotu sedi mlad dečko, vi-dieti je nenavadno skromen in tih: Cvenkelj, nada alpskih vozačev je v Garmdschu zadivil s svojo krasno stilsko vožnjo radijskega napovedovalca, kj je
sredi splošne tišine nenadno odprl mikrofon in z glasom polnim navdušenja dejal: »Halo, halo, v cilj vozi v kra-a-a-snem stilu Jugoslovan Cvenkelj«. V slalomu je zasedel dvaindvajseto mesto in je bil po uspehu prvi Jugoslovan.
Tinček filozofira
«Laiku Se morda ne bi zdelo dvaindvajseto mesto bog zna kak uspeh, a pomisliti moramo, da so bili na tekmovanju zbrani vsi najboljši, ki jih svet trenutno premore, poleg tega pa leži zajec tudi drugje: »Hudiča, saj vozi vseh devetdeset tekmovalcev popolnoma enako... nedeljski smučar sploh ne more ločiti, kdo bi lahko bil prvi in kdo zadhtji. Razlika med tekmovalci je tako neznatna, da je nekdo, ki je danes prvi, lahko jutri šele trideseti ali pa še bolj zadaj Vsi vozijo smuk brez zavojev, ki žrejo sekunde, razlikujejo se morda samo v tem, da večji mojstri nekoliko bolj tekoče režejo ovinke. Sploh pa jaz mislim, da o plasma,nu odloča precej sreča«, je zaključil Mulej svoje solo modrovanje, ki je naletelo na hvaležna in odprta ušesa pri vsem prebivalstvu kupeja.
V enem
dnevu — smuči
trije pari
Danes potujejo v Cortino od alpskih vozačev samo Mulej, Stefe in Cvenkelj, brata Lu-kanca pa prideta za njimi danes zjutraj, umrl jima je oče in nista mogla na potovanje istočasno s tovariši. »Krasen človek je bil stari Lukane«, se spominja Stefe, «ko me je zagledal pred pragom svoje hiše, kjer je delal smuči, je ne da bi kaj rekel, stopil v kot, vzel nove dilce in mi jih z nasmeškom brez besed dal. Nekoč se Je zgodilo, da sem razbil tri pare v enem dnevu in da se je vsa ceremonija pri Lukančevem očetu ponovila trikrat«. Sedaj bosta prevzela delavnico sinova in Stefe, ki zabava s svojim govorjenjem vso druščino,
bo zopet lahko lomil smuči. Pa to ni tako zabavna stvar, kot bi si kdo mislil. »Brez smučanja in tekmovanj ne bi mogel živeti, to ti pride v kri; poleti garam tudi šestnajst ur dnevno, da si zaslužim toliko, da lahko pozimi več smučam«, pravi Stefe, a to ni samo njegov primer, podobno se mučijo tudi drugi prisotni: mali kmet Matevž Kordež, Kandare itd.
Kaj pravi dr. Bebler?
Vlak nekam sumljivo piska, tudi železničarji so se zganili
in zaspan glas napoveduje skozi mikrofon skorajšnji odhod Vlaka. Za konec pobaramo še vodjo ekipe dr. Lea Beblerja, nekdanjega reprezentatavca in olimpijca, kaj meni o svojih fantih. Pogled mu toplo objame dremajoče tekmovalce in z nasmehom reče: «Dosti smo že naredili od tedaj, ko je Sinaja tik po prvi svetovni vojni pritekel na cilj, ko so v naselbini, kjer je bila tekma, že gorele luči in, je večina inozemskih tekmovalcev že odpotovala domov. Naš Kordež danes le malo
zaostaja za skandinavskimi tekači, saj je to rekel trener Astrom; Muleja oficielno prištevajo med prve vozače na svetu, saj so ga v Garmischu vtaknili v A skupino, kjer sta tekmovala samo po dva Italijana, dva Francoza, dva Avstrijca dva Nemca in naš Tinček. Tudi Langus in Polda krepko kosita svoje leteče nasprotnike. Imamo mnogo mladih vozačev, ki imajo toliko talenta, da bi ga lahko prodajali, manjka jim pa rutine: Sevčnikar, Kun-šič, Dornik in Križaj so imena, ki bodo nekoč v smučanju nekaj pomenila, ako bodo le imeli na razpolago vzpenjače in dosti tekmovanj, kajti brez tega je vsak večji uspeh nemogoč.
V tem je vlakovodja dvignil signal.
Prijazno smo se poslovili od naših novih znancev, želeč jim vso srečo na težavnih tekmah
lo sle lahko videli v nedelj
o
r
VRATAR
JUSTA JE UBRANIL STREL SKEDENJSKE-GA NAPADALCA.
VRATAR NABRE2INE NEMOČNO GLEDA ZA ZOGO, GNEČA KI POČASI LETI V MREŽO
PRED .VRATI NABRE2INE V NEDELJSKI TEKMI PROTI MEZGECU.
v Italiji in Franciji, ko je vlak potegnil in jih odpeljal proti novim uspehom.
Olimpijske igre dobile patrona
HELSINKI, 23. — Predsednik finske republike Juho K. Passikivi je obljubil, da bo sprejel pokroviteljstvo nad oiimpiado leta 1952.
Delegacija finskega olimpijskega odbora je obiskala predsednika v njegovi rezidenci; za odbor je govoril predsednik Eric von Prencke, ki je dejal: «Upamo, da boste uslišali našo prošnjo jn želimo, da bi postale petnajste olimpijske igre pod vašim moralnim vodstvom praznik športa, na katerem si se najboljši tekmovalci sveta lahko pomerili v miru brez ozira na raso, vero in politične ideje, kot to pravi prvi paragraf olimpijskega pravilnika«. Predsednik finske republike je sprejel pokroviteljstvo in se obenem zahvalil delegaciji za čast.
PARIZ, 23. — Na seji odbora francoske nogom tne federacije, ki bo v ponedeljek 29. januarja, bodo določili sestavo treh ekip, ki se bodo sestale 6. in 7. februarja z Jugoslavijo. Postave bodo sporočili javnosti v okviru posebne tiskovne konference.
Turpin premagal z k.o. Lopeza
BIRMINGHAM, 23. — Britanski prvak srednje teže Ran-dolph Turpin, je premagal sno-či španskega prvaka iste kategorije Lopeza po samih sedeminpetdesetih sekundah borbe.
Srečanje bi moralo trajati deset rund Takoj po začetnem udarcu gonga se je Turpin vrgel v napad. Lopez se ie skušal braniti, toda udarec v brado, ki je sledil prvemu, je zadostoval, da se Spanec ni prebudil nekaj minut iz nezavesti.
Pred tednom
MonT Blanca
CHAMONIX, 23, — Organizatorji mednarodnega trdna Mont Blanc so izjavili, da bo sodelovalo na tekmovanjih sto-šestdeset tekmovalcev iz l4-držav.
Prireditev se bo začela 30. januarja in bo trajala do 5. februarja. V zadnjih dneh so se prijavil; tudi Amerikanci Span-ci in Nemci. Predhodno je bi* la še zagotovljena udeležba Holandske Italije, Jugoslavije, Švedske, Finske, Norveške, Švice, Avstrije, Belgije, Anglije ter Francije.
metalurške tovarne je bilo. uv0" ženo opreme za 155 milijonov rubljev in od te vsote samo za Magnitostroj 44 milijonov rub ljev a za Kuznjetstroj 25 milijonov rubljev. V prvem petke nem planu se je prav tako razširila graditev tovarn za proizvodnjo različnih strojev. Zanje se je prav tako uvažala { prema iz inozemstva. Na P3-mer za tri velike traktorske^ varne so izdali 73 milijo#1 rubljev.
Ni se uvažala samo industn) ska oprema; porabljene so b» velike vsote tudi za uvoz sreč stev za razvoj jn mehanizacij kmetijstva. Za nabavo traktor jev, kombajnov in drugih kn}& tijskih strojev, pa tudi gn0J?' so porabili 390 milijonov ruč ljev. Uvozili so vsega skup" 53 tisoč traktorjev in 3600 konr bajnov. To je 1931. leta zna] šalo 70 odst. celokupnih notrč njih potreb za traktorje in odst. za kombajne.	,	.
Največji del opreme in jev so uvažali iz Nemčije, A“j glije in. drugih držav. PT°~ koncu prvega petletnega^ Pla^L je Sovjetska zveza uvažala “ Nemčije 75 odst. vseh strojev, kj obdelujejo kovine," ki jih 1 ona izvažala v inozemstvo, * iz Anglije 80 odst. Posebno vazno vlogo je igral 1930-31 k uvoz iz Amerike. Sovjet-* zveza je 1931 leta uvozila
odst. celokupnega izvoza -torjev iz Amerike, 57 odst
trak-
ob-
delovalnih strojev.
«Zelo veliko vlogo 'je, gral uvoz pri izgradnji tez* industrije, posebno v času pr vega petletnega plana ie spešil njen razvoj (Jubilej1-zbornik: «Financp ZSSR v letih«, stran 317).
Čeprav je Sovjetska zv^f izvažala znatne količine . “J vendar ni mogla izravnati tr= Vinske bilance, zaradi prebjar razvitih proizvajalnih sil.
Se je morala posluževati *r ditov in posojii.	. , .
Kako je gledala Sovjet* zveza na kredite kapitalističW“ dežel? Jih je iskala, dobival" od katerih držav in pod kakšnimi pogoji?
Sovjetska zveza je imela vite finančno-kreditne ednce s kapitalističnimi državami, t odnosi so se od časa do ca* menjali. Ko so podpis°y."; kredite, s0 izhajali s sledeč™? predpostavki; »Tuj; krediti ' majo važen ekonomski Porr)f.0 Oni omogočajo, da se zn®2!, poveča uvoz opreme in ne* terih surovin iz inozemstva • (Finance... stran 329). «PartiJ in vlada so izkoriščale inozefl* ške kredite v zunanji .trgovl' ni...« (prav tam stran 324).
Finančno-kreditni odnosi SČ’ vjetske zveze s kapitalisti;!)1' mi državami so prešli raziičnJI obdobja. Prvo je morala ^ vjetska zveza prebroditi ta*“ imenovano zlato blokado. K®' pitalistične banke in trgovs* fiime niso hotele sprejeti & vjetskega zlata, s katerim j Sovjetska zveza plačala kupUj' no blago. — Ta blokad« se je končala 1921. leta. Se od 1923. leta dobiva Sovjet* zveza pri kupovanju posam®-.
nega blaga večje kredite.
Vsi
ti krediti so bili jjokriti tom. Za njimi so prišli kred) posameznih tvrdk. Roki so b1" zelo-, kratki, od tri do šest nlr secev in za njihovo plačevanj so garantirale države.
Sistem državne garancij, kreditov odobrenih Sovjet* zvezi so se od 1925. leta ževale skoraj vse dizave. laK je 1926. leta nemška vlada S« rantirala, da lahko Sovjet*) zveza kupj v Nemčiji za milijonov mark blaga. Nen»* vlada je dala za 60 odst kdF ljenega blaga garancijo. ^r.e]7 je bij predviden, za štiri 1931. leta je bil zaključen gi kredit z Nemčijo, ki ie šal 300 milijonov mark in ^ za ta kredit je garantirala neI,, ška vlada, tokrat s 70 od-'*-stega sistema so se posluzev« tudi droge države.
Avgusta 1930. leta je M z,a ključen sporazum z Italijo djt vsoto 200 milijonov lir. je garantirala Italijanska ,e da s 75 odst. Rok kredita > bil predviden na 9 čo 1° ^le-cev. Prihodnje leto je bil 7«» njen drogi kreditni dogovor 350 milijonov lir.	hili
V začetku 1924. leta so %. bančni krediti neznatni, li so komaj 2.5 milijonov * ^ ljev. 2e prihodnje leto so 111 4 no zrastli. Konec 1924. iet^
dobili bančne kredite na donskem tržišču. Od l*ve prično igrati londonske ,ban;,i
tržišču. Od ti londonske u“'"ju vodečo vlogo v kreditu« 3 Sovjetske zveze. 1. ek .,wv
1925. leta je «Goz-bank» 1 jp riščala kredit enajstih angl®5^ bank.	cejj-
Razširitev kredita je P°7,iU no v prvem petletnem I3 vo imelo velik pomen za 1> blaga na svetovnih trži Krediti so močno voz Sovjetske zveze. Od r leta do 1932. t j. za časa P n« ga petletnega plana ie SK vsota uvoza prekoračila gir izvoza za 552 milijonov te ljev. Dolgovi Sovjetske ' {jc so 1931. leta dosegli na:' „0'' vsoto 1 milijardo 400 nu1 J vjna rubljev (zunanja 118 ZSSR str. 112).	j„biValS
Sovjetska zveza .te a<j~ „«4-v čusu obnove in prvega letnega plana kredite e jr trdimi pogoji. Zelo vel bile obresti, posebno so .finali odstotke rizika, dOj, „o-jena vsota kredita ni biia ^ minalno realizirana, krem 50 bili kratkoročni, garantira ^3-jih države, in predvsem^jc-govni. Vezani so bili .na cene tvrdke, prj katerih J ^0 treba nabaviti blago. Prav ^ je bilo z bančnimi kredih-. ^ ki kreditni odnosi so c ^e-1935. leta, ko je Sovjetska p za prešla n« dolgoročne nančne kredite.
(Se nadaljuje}
UREDNIŠTVO- ULICA MONTEC CH1, St. 6, 111. nad. — Telefon stev. #3-808 in 84-638. — PoStnl predal J0Z — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska St. 73-38. OGLASI: od 8.30-12 tn od 15-18 • Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm vlSIne v Sirlnl 1 stolpca: trgovski 60, flnančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco 1-II-, Tel. 11-32 * Koper, Ul. Battlsti 30la-I, Tel. 70.
dii*
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.50, mesečno 9°	.
PoStnl tekoči račun ta STO-ZVU: Založnist-o tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega
Ljubljana, Tyrševa 34 • tel. 20-09, tekoči račun pri Komunali/l banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. •