Štev. 6.
Cooto corrente con la posta
f*iuJ,**'- «uk ?eirtek »v«*«. . Ured-»iät\o ^iprtvnHh^o: Vte Toae Waaca 21, IV. -
- Dopisi naj se pobijajo m >‘iodnUfrro. Rokopisi se »e vraća}®. - t i,. ’
Tri zgodbice
Prva zgodba: Na koprski sodniji. Šest oboroženih orožnikov je pripeljalo v Koper, pred sodnike, dvanajst kmetov. Predstavili so jih sodnikom, da jih sodijo Ta je iz Pomjana, tega smo aretirali v Marezigah, tega ®:no zasačili v Rojcih, tega v Gažonu... evo tu jih je vseh dvanajst zločincev: sodite jih!
Vprašate, kaj je zakrivilo teh dvanajst zločincev?
Grozne stvari,strašne stvari, in Bog ve, kaj bi še bila prišlo iz tega, ko bi ne bili čuječi orožniki še pravočasno razkrili vse stvari in tako odvrnili od vse dežele težke nesreče. Kajti premislite: pri vsakem izmed te dva-najistorice kmetskih mož so našli ubojno orožje. Dvanajst mož, dvanajst zakrivljenih in nabrušenih kosir jev. Boga mi, to ni šala!
Strogi sodniki so spričo tako strašne stvari pogledali še bolj strogo- Začelo se je izpraševanje. Gospod sodnik! —- je dejal prvi kmet — Po nedolžnem sem tukaj. Bil sem pri delu na polju in sem se proti večeru vračal truden domov, ko srečam orožnike. Ustavili so me, me preiskali, našli pri meni orodje, ki sem ga vzel seboj na delo, kakor vedno, odkar hodim delat na polje. Gospod sodnik, saj poznate naše kraje in veste, da brez kosi rja krnet ne more v polje. Naši očeje, naši dedje, naši pradedje so ga nosili seboj in tudi mi ga moramo, če hočemo živeti. Nismo mi krivi, če je Bog ustvaril drevje tako, da se ne da obrezovati si prsti...
— Šest dni zapora! — je bil odgovor.
— Gc'spod sodnik, delo1 me čaka,..
— Šest dni zapora!
— Gospod sodnik, žena, otroci...
— Šest dni, pravim!
Mož je povesil glavo in je šel. — Prišel je na vrste drugi. Nietfa so preiskali pred hišo in mu našli kosir za pasom,
— Gospod sodnik, kmet sem, to je moje orodje...
— Šest dni!
Mož je povesil glavo!. —
Zastonj je skušal odvetnik prepričati sodnike, da imajo opraviti s kmeti, da gre za orodje in ne za orožje, zastonj jih je opozarjal na ugled oblasti, zakona, vlade in države sploh, ki je v tem hipu v njihovih nobah. Šlo je enakomerno naprej: šest dni, seist dni...
Prišel je na vrsto zadnji kmet. Ta ni čakal, da ga vprašajo. S trdnimi, vojaškimi koraki je stopil pred sodnike, po vojaško je pozdravil in dejal: «Habt acht! Šest dni zapora!» — in je šel. Da se ne zjoče, je mož obrnil vso stvar na smeh. Smejali so ee tudi sodniki. Kdo bi se ne smejal? — Toda nam ne gre na smeh, kajti slučaj v Kopru z dvanajstimi uklonjenimi kmeti ni prvi. Značilno je, da je šlo vedno za slovanske kmete, čeravno vse kmetsko1, *ljudstvo' naše dežele rabi to... ubojno orožje pri delu na polju! Na ta način se lahko-žene pred sodišče polovica naše dežele, kajti ubojnega orožja je na deželi dovolj; kosirjev, vil, srpov, ko-s ne manjka...
Nujno- svarimo: izpremenite' zakon, ali ljudi, ki ga tako tolmačijo in izvajajo, kajti naša dežela ni dežela razbojnikom in tudi ne želi postati!
*
Naročnina za celo leto: 10 Ur; za pol leta: 5 Lir; posamezna številka 20 stotink; za inozemstvo se vračuna poštnina. - Oglasi, naročnina 1. t. d. naj se pošiljajo na naslov: „Novice*, Trieste, Via Torre blanca 21, IV. n.
iijanskei^^J^-	njih poslovil,	kri-
čijo slovei^|atlj|ji5fe|^ne so izražali svoje veseljenrarPrem, da so ga morali v temi in mrazu spremljati. Učitelj je izjavil sodnikcim, da sol kričali proti laliji in da so drugi dan pri zasliševanju iv šoli izjavili, da jih je k temu hujskal mož na zatožni klopi.
Za pričo sta bili poklicani dve deklici, ki sta na vprašanje, kaj jima je učitelj v šoli rekel, izjavili, ...da ju je tepel in zmerjal.
Obtoženec je bil radi pomanjkanja kaznjivega, dejanja oproščen. Učitelj je šel drugi dan zopet v šolo.
V
Tretja zgodba: Zopet na koprski sodniji. Na zatožni klopi je sedel zopet slovenski kmet, ki je kupil v mestu razstrelni prah, da bi doma z minami razstrelil čoke. Da se izogne neprijetnostim, je to naznanil orožnikom, ki slo! ga, namestoi da bi mu potrdili prijavo, ...aretirali. Tudi ta je debil šest dni...	,
Takih zgodb je na tisoče v naši deželi.
V Palermu v južni Italiji se nahaja starodavni samostan, ki ima v podzemlju grobnico, v kateri se nahajajo trupla umrlih menihov. Trupla pa niso pokopana, temveč stoje ob stenah grobnica, izpremenjena v mumije kot strašen opomin
živim: Memento mori...
Novice iz vsega sveta
Brata ie ubil
Strašen zločin v Ricmanjih pri Trstu.
V Ricmanjih pri Trstu se je zgodil v pondeljek zvečer strašen zločin. Starejši brat je planil nad mlajšega, ga z udarci sekire podrl na tla in ubil.
Dva brata, ki se sovražita.
Ivan in Josip Zulian, se že več časa
nista gledala s prijaznimi očmi. Starejši' ! fT11 /otovo um popolnoma oi 38-letni I v an, ki je prebil vso vojno bo-~iak,° ,?a sPloh n5 vedel kaj d da,
38-letni Ivan, je prebil vso vojno po" frontah, se je po vojni vrnil podivjan in živčno razdejan domov, kjer ga j> čakala žena z dvema otrokoma in starim očetom, kateri je še vedno gospodar vsega premoženja.
Oče Zulian ima prav za prav tri sine: Ivana, Josipa in Antona, kateri poslednji j>a je že pred časom dobil svoj del in živi sedaj sam za se v Zavijah, Kmalu po Ivanovi vrnitvi iz vojne je šel 24-letni Jože k vojakom.. Služil je nee j e v Italiji in se je vrnil domov ves izpremenjen. Za delo na polju ni kazal več nikakega veselja in se je vsled tega večkrat sprl z očetom in z bratom, kateri je delal na premoženju kakor črna živina. Sovraštvo med bratoma je rastlo od dne do dne in se je izpremenilo naravnost v mržnjo, ko je vstopil Jože kot delavec v ladjedelnico pri Sv, Roku. Odkar je delal tam se seveda ni dotaknil domačega dela. Vkljub temu pa je prihajal vsak dan domov ^ in ob sobotah je prinašal očetu tudi takšno liro. Denar je dajal očetu kot družinskemu glavarju, katerega je tudi vedno bolj prigovarjal, da bi mu čim prej odstopil njegovo polovico. Stan Zuiian pa o kaki delitvi premoženja, dokler on živi, sploh ni hotel slišati in v tem mu je pritrjai tudi starejši sin Ivan, kateri bi ne videl rad, da bi oče izročil Jožetu premoženje, katero je on sam obdeloval in se na njem potil.
Tedenski zaslužek v
javil kak prebrisan slepar in se izdal za bivšega carja.
Takih «od smrti vstalih» kraljev in vladarjev najdemo v zgodovini več Pojavili so se v Angliji za časa «deviške kraljice Eli-zabete»^ rodila jih je francoska revolucija, o «živečem», čeravno mrtvem carjeviču Rudolfu lahko slišiš pripovedovati v vsaki naši vasi, v ruski zgodovini sami najdemo pre-brisanca, ki se fe izdafal za umorjenega Petra III. in postal na ta način — vladar Črne gore.
Pripovedovati hočemo danes o tem slučaju.^ Enkrat pozneje bomo povedali, kako je bilo z «moštvom» Elizabete, «deviške kraljice» in kako s sinom kralja Ludovika XVI,, ki je umrl — kakor znano — pod gi-lotino.
PETER JE OD SMRTI VSTAL.
Leta 1767. se je pojavil v Črni gori mož, ki se je izdajal za ruskega carja Petra IIL, kateri je bil pred petimi leti na skrivnosten in še nepojasnjen način izginil. Kdor je poznal Petra III, in je videl tega čudnega moža, ki se je tako nenadoma pojavil v Črni gori, se ni mogel ubraniti misli, da je ta
,	______ čudni mož res Peter III. sam. Več njih, ki
v svetli zvezdnati noči nekaj težkega s? ga videli, so izjavili, da spoznavajo v
i A njem ruskega monarha. Črnogorcem je bilo 'reci ce-, v „„u,	__A - ,
S sekiro nad brata.
Kako se ja potem zgodilo, se še ne ve natančno. \ e se le, da je bil Jože komaj vstopil v hišo, ko je planil Ivan pokonci in stopil grozilno predenj, Padlo je pa; oesed in .cot bi trenil se je zabliskalo po zraku in s a je zaslišal grozen krik: Jože se jc zgrudil z okrvavljeno glavo pred bratove noge...
Ivan, kateremu se je v tem strašnem j hipu gotovo um popolnoma omračil,
*	-	---------------, pa je
mahnil po nesrečnem bratu v drugič, v tretjič...
Kajnova senca.
Strašna vest se je v hipu raznesla od hiše do hiše. Po celi vasi, od. vrat do vrat, od ust do ust je šel grozni glas, -<i je pretresel vsakega do mozga: Brata je ubil..., brata je ubil... Leglo je na vas
kakor	mora, nekaj	strašnega/pred če-	v „nit,	, u -	-	,	-
mer	ti	zac+šfa kri ir	žiUh	noW; ™	v, °,n- casi«	treba močne roke	na	čelu
mer	ti	zastaja kri v	z lah,	nekaj pomzu-	viade. Njih dedni vladar, vladika Sava,	ki je
vpogiba	glavo	na prša: Kam	preživel večji	del svojega življenja	v samo-
stanu, ni bil ravno sposoben
Druga zgodba:	Tudi na koprski
sodniji. Naj zatožni klopi je sedel molž iz Kavalićev, obtožen, da je hujskal šolske otroke, imj kričijo1 proti Italiji. Zgodilo se je tako. Italijanski učitelj na šoli pri Sv. Antonu se je zamudil do pozno zvečer v sosodni vasi Kavaliči. Nazaj grede se je dal spremljati po svoijih učencih, ki so po njegovih navodilih prepevali ita-
ognju.
V	soboto je zopet prišlo do krega v družini. Jože se je vrnil z dela v mestu m je kakor po navadi izročil zaslužek očetu. Toda tokrat je prinesel domov bore malo: za ves teden pičlih 25 lir. Ko je to videl starejši brat, se je porogljivo zasmejal in tudi ostali so storili enako. Jože je nato, jezen in užaljen obenem, zgrabil onih 25 lir (bilo je pet bankovcev po 5 lir vsak) in zagnal vse skupaj — v ogenj ter nato odšel z doma.
V	nedeljo je popival, v pondeljek je šel zopet na delo in že pozno zvečer se je; vračal počasi domov, ne sluteč niti od daleč, kaj ga čaka na pragu rojstne hiše, v kateri je bilo ozračje že od sobote sem prepolno grozilne napetosti. Ivan, ki itak ni moral brata že zaradi premoženja, je bil morda še od koga tekom nedelje nahujskan in je še v pondeljek ves dan kar renčal od jeze. Ko je slišal pozno zvečer - otroci so bili šli spat — počasne korake vračajočega se Jožeta, mu je zopet vzkipelo.
jočega, ki ti je šel v strašni Tepi noči skozi tiho trepetajočo vas.,.
Oče se gre javit namesto sina.
Tam na pragu, še krvavem od krvi, prelite od bratove roke, je ležala žrtev, pokrita z belo rjuho, tam za ognjiščem je ihtela žena, sta jokala nedolžna otro-ia, ki jima je oče postal morilec,-, tam doli za vasjo pa je hitel, z rokami v belih laseh, ves trepetajoč od groze, oče Zulian. Hitel je — ne vedoč v obupu, kako bi odvrnil strašno nesrečo od svoje hiše .— naznanit orožnikom, da je. on sam, oče, ubil svojega sina... Nesrečni starček je hotel v onem strašnem hipu na ta način rešiti hiši gospodarja in vnukom očeta. lAco se je zgodilo, da so orožniki peljali poleg sina Ivana v zapor še njega, starčka.
Truplo nesrečne žrtve bratskega sovraštva so zastražili najprej orožniki, dodeljeni železnici, pozneje, ko so se vrnili s ponočnega obhoda, pa oni iz Doline. Drug; dan je. bilo truplo prepeljano v Trst, v mrtvašnico pri Sv. Ani.
l» fuski car od smrti ostal?
Čeravno je preteklo že več let od umora bivšega ruskega carja in njegove družine,
so se
ponovno javljale v časopisju vesti
on* član te družine še živi. To ni nič čudnega in se tudi ne dogaja prvič v zgodovini človeštva. Umori, izvršeni v vladarskih krogih, so vedno obdani z gotovo tajinstvenostjo, ki dopušča vsakatere domneve, katere vzdržujejo v praznem upanju lahkoverneže in omogočajo prebrisancem, da izkoriščajo na najrazličnejše načine lahkovernost ljudstva.
Tako je tudi skoraj gotovo z umorom bivše ruske družine. Mnogi ruski begunci, med temi predvsem oni plemenitaškega rodu, še vedno sanjajo o neresničnosti za nje nepojmljivega in nepričakovanega dejstva ter nestrpno pričakujejo ravno tako nenadnega carjevega «vstajenja». Drugi pa pričakujejo časa, ko se bo nenadoma po-
. — —— - - -. - - --	za vladanje
nemirnega naroda kajti Turki so se priprav. Ijali na novo vojno. Voditelji vlade so se vsled tega obrnili na novodošlega «Petra» ter ga prosili, naj deli z vladiko Savo odgovornosti vlade. «Peter» je z veseljem sprejel njih ponudbo in dočim je Sava opravljal duhovniške posle, ki so bili del njegovega urada, je prevzel domnevni car vodstvo vseh posvetnih zadev pod imenom Štefana Malega.
ŠTEFAN MALI.
Šielan se je izkazal za zelo zmožnega vladarja in^ pod njegovim vodstvom se je pričela dežela lepo razvijati. Kmalu pa je njeno izboljšanje vzbudilo pozornost dveh sosedov, Beneške in Turčije, katerih vladarji so videli v Štefanu indirektnega agenta Rusije, in obe državi sta vsled tega istočasno napovedali Črni gori vojno. Črnogorci so se sicer borili s svojim običajnim pogumom, a napadeni od treh strani od premočnega sovražnika, niso mogli drugega kot se obupno braniti. Stvari so postajale že skrajno slabe za Črnogorce, ko je nepriča. kovano posegla v igro ruska carica Katarina, ki je sprva le pazno zasledovala dogodke. Poslala je Črnogorcem veliko zalogo orožja in drugega vojnega materijala, da so mogli nadaljevati svoj obupni boj. S pošiljatvijo pa je prišlo tudi pismo, v katerem je bil Štefan obdolžen, da je slepar. Ruskemu poslaniku je bilo naročeno, naj temu primeino proti njemu nastopi.
V ZAPOR, IZ ZAPORA IN V SMRT.
Štefan je priznal obdolžitve in takoj so ga vrgli v ječo. Princ Dolgoruki, ruski poslanik, pa je takoj zapazil, da tako ne bo šlo, kajti brez navzočnosti njih voditelja bi Črnogorci nikakor ne mogli uspešno nada. Ijevati svojega boja proti Turkom. Vsled tega je storil korak, ki je bil pretkan ter neobičajen. Izpustil je jetnika ter izjavil, da ga bo priznal kot regenta, Štefan je to ponudbo z veseljem sprejel. Prevzel je zopet vodstvo dežele ter vladal Črni gori s privoljenjem Rusije do leta 1774, ko je bodalce zavratnega morilca končalo njegovo lepo karijero.
Si neročen no J0WICE“ ?
TEDENSKI PREGLED
Italija
Fašistom sa doslej ni posrečilo skrhati opozicijonalnega bloka. Vkljub silnemu razburjenju, ki ga je povzročil —-kakor smo poročali — med maksimalisti in republikanci proglas popolarske stranke, je opozicionalni blok ostal vendar doslej še strnjen. Ni pa izključeno, -da bi v odločilnem hipu skušale druge stranka opozicionalnega bloka vreči i republikance i maksimaliste raz krov. Le-ti se tega prav dobro zavedajo in bodo na zborovanju, ki se bo vršilo danes, določili svoje nadaljnje postopanje. Boj, ki se bije med fašistovsko vlado in stranko na eni in bojevniško zvezo na drugi strani, je imel za posledico, da vedno novi člani zapuščajo fašistovsko stranko. Te dni so jo zapustili štirje ugledni poslanci.
V	senatu se vrši razprava o Genti-lejevi šolski reformi. Značilno je, da se ta reforma, ki je dala povod burnim demonstracijam po več italijanskih univerzah, v senatu ostro obsoja. Gentileja je branil na zadnji seji senator Tolomei, ki j» posebej poveličeval uspehe njegove šolske reforme v novih pokrajinah. Dejal je, govoreč o zgornjem Poadižju, da bodo v šestih letih vsi nemški otroci poitalijančeni. Senatorji so mu burno ploskali. Bržkone niso bili na Tirolskem...
Čas novega zasedanja zbornice še ni bil določen. Vlada smatra bržkone, da položaj ni še dovolj pojasnjen.
Jugoslavija
V	Jugoslaviji bodo v nedeljo volitve. Volilni boj je na vse hud in vroč. Tu pa tam je na shodih prišlo tudi do dejanskih spopadov. Tako je prišlo do hudih spopadov tudi v Vojvodini, kjer je bil ranjen nemški poslanec dr. Kraft, kar izkoriščajo opozicionalne stranke v volilnem boju proti nacionalnemu bloku. Tudi Sloveniji ni prihranjen vo-
lilni boj. Za ljubljanske mandate se peha več strank, ki vse napovedujejo za nedeljo gotovo zmago. Treba bo počakati do nedelje, da se bo kaj vedelo.
Rusija
ni še našla miru po odstopu Trockega. Na njegovo mesto je bil imenovan najprej Frunze, znan revolucionar še iz carskih časov, toda tudi on je bil odstavljen in na njegovo mesto je prišel... Apfelbaum, ki se drugače imenuje Zinovjev. Židje imajo prednost pred sinovi ruskega naroda...
Grčija in Turčija
sta zopet skoraj v vojnem stanju, odkar je dala ukaz turška vlada, da mora pravoslavni patrijarh zapustiti Carigrad, ker da spada med tiste Grke, ki sa morajo po lausanski pogodbi izmenjati za Turke v Grčiji. Ta ukaz turške vlade je vzbudil silno ogorčenje ne samo v j Grčiji temveč po vsem Balkanu in tudi pri zapadno žvropskih velesilah, ki so poslale Turčiji ostro protestno noto. Grčija baje že mobilizira.
Francija
je zopet prekinila odnošaje z Vatikanom. V francoski zbornici je bilo sklenjeno, da se odpravi francosko poslaništvo pri Vatikanu. Ker pa je vlada predvidävala, da bi na Alzaškem in v Loreni popolno prekinjene odnošajev med Francijo in Vatikanom vzbudilo veliko nezadovoljstvo, je bilo sklenjeno, da se ustanovi pri Vatikanu posebno poslaništvo za Alzaško in Lorensko.
Tekom razprave o tem vprašanju v zbornici se je vršila med časopisjem huda polemika glede papeževega postopanja v vojni. Očitali so Vatikanu tudi, da med vojno ni bil nevtralen, kakor bi moral biti.
DNEVNE NOVICE
NMM*	TfJf'S SSS;“:
„EdinOSl	dr. Bizjak, Ivan Nabergoj, prof-
Dne 2. februarja 1925, je končalo Matkioi Mandič, Ivan Goriup, dr.
1	«	1-1	* it *1 _	_L ^	l _ t__ TD_i T—.	, o /-J	-MO?
Z.. ici/i. U.O.J. jCL i s
50 let, odkar je bilo ustanovljeno politično društvo «Edinost» v Trstu za Primorsko. Ustanovljeno je biliot 2. februarja 1875. pri Sv. Ivanu v Trstu.
Otokar Rybaf in sedanji naš pred-predsednik in poslanec dr. Josip
j leti, tako oznanja tudi danes sistem nacijonalizma, sistem nacijonalistične socijologije, ki naj piomaga do veljave vsemu, kar je v plemenskem, kulturnem, socijalnem in moralnem pogledu koristno za naš narod, ki naj pobija vse, kar more biti za našo narodno v,kupno st kakor za posameznika kakorkoli škodljivo. Kakor pred petdesetimi leti, tako pravi politično društvo «Edinost» v Trstu tudi danes, da tak zdravi nacionalizem ni hudičevo, temveč božje delo! Bog je ustvaril narode in ustvaril jih je zato, da živijo!»
Reklamo zastonj
dela «Novicam» slovensko glasilo «Komunistične stranke Italije». Posebno mu ugajajo «novice iz vsega sveta», katere, kakor se zdi, gospodje okoli omenjenega glasila prav pridno berejo. Zadnjič so jih nekoliko kar posneli za svoje čitatelje, zavedajoč ise bržkone, da jih bodo le-ti z večjim zanimanjem čitali nego druge visoko učene razprave slov. glasila «Kem. stranke Italije», Mi, seveda, nimamo nič proti temu, nasprotno: hvala za reklamici!
Banca Adriatica in njeni upniki
V	torek se je vršilo na tukajšnjem trgovskem sodišču zborovanje upnikov faliranega zavoda Banca Adriatica. Za konkurznega upravnika je bil potrjen dosedanji upravnik odv Benedetti, v odbor upnikov so bili izvoljeni: dr. Abram, ravnatelj Alfie-revich (-od zavoda Banca Commer-ciale Triestiina), dr. Pincherle, dr. Smerchinich in dr. Vratovič. Za njihove namestnike pa med drugimi dr. Costantini, dr. Ivancich (od Živ-notstenske banke), dr. Rismondo, dr. Volli in g. Mizzoni.
V	rokah teh stoji sedaj usoda upnikov.
Od aretirancev cib priliki poloma banke is,o bili te dni izpuščeni iz zapora dr, Kamenarovič, dr. Cacopardo in g. Feiner.___________
Kaj pa je to?
Izvedeli smo, da je goriški magistrat pismenim potom objavil goriškim Lcam-nosekom, da je dovoljeno delati nagrobne spomenike le z italijanskimi ali
preuseunm. III posna,ua.	gj-ODne spomenute J.e e. iLoaijausiviiiin au
Wilfan. Vsako izmed teh imen p,oi- latinskimi napisi. Izjemo tvorijo le be-
*	. . 1	J _  	— t a« X 4 V* /—i-**	«•**<** Tr H	1	»- O S t	Q TV 1 C :	TV 1* 1 1J	fT 11 ITI
meni posebno dobo neustrašnih borb
«Edinost» je pospremila to častno in večkrat tudi sijajnih zmag slovan-obletnico z uvodnim člankom, v ka-I ške misli na tem ozemlju.»	^
terem pravi med drugim: «Današnje «Edinost» se spominja s, hvaiez-
pic», »i aaat-va.	--- ~	'
■ razmere ne dovoljujejo, da bi proslavili to zares pomembno obletnico tržaških in vseh julijskih Slovanov tako, kakor bi zaslužila. Proslava se bo vršila v naših srcih in v naših mislih, ki naj bodlo jutri pri slehernem zavednem Slovanu obrnjene nap ram tej organizaciji, ki je edina pristna m vesoljna predstaviteljica našega ljudstva pod Italijo. Vsak Slovan Italije bo proslavil najsvečaneje in obenem najčastneje ta dan s tem, da se s hvaležnostjo spomni vseh onih zaslužnih voditeljev in borcev, ki -m od leta 1874. do danes vodili to našo organizacijo in s tem tržaške Sloi-
nostjo vseh onih, ki so dne 3. avgusta 1919. doprinesli k temu, da so se vsi Slovani v Italiji strnili v enotno politično organizacijol «Edinost» in z obžalovanjem ugotavlja, da se je pozneje našla med nami skupina, ki je začela pro povedo vati, da je naša rešitev ne v edinosti in ljubezni temveč v cepitvi in medsebojni borbi ter zaključuje tako-le:
«Politično društvo «Edinost» je predvsem in v prvi vrsti slovansko. Izključuje iz svojega programa vsako borbo med svetovnimi naziranji, med verami in socijalnimi razredi, proglašajoč za svoje geslo mir, edinost
brejski ali grški napisi. S prihodnjim letom bodo morali izginiti tudi že obstoječi napisi, ki ne odgovarjaj« tem zahtevam. Torej tudi z mrtvimi svojci se bomo morali pogovarjati v tujem j i-ziku!	___________
Izbris zaostalih zemljiških davkov
Po izjavah kom. Cezarja Faldnja. višjega davčnega nadzornika za nove pokrajine je v teku objava kr. ukaza-zako-na, s katerim bo vlada dovolila:, da se brišejo v novih pokrajinah vsi zastali davki, ki bi se morali plačati z obrokom, ki zapada februarja 1925. in. s naslednjimi obroki.
Od zastalih zemljiških davkov, dolgovanih do 31. decembra 1923. in katerih: iztirjevanje je bilo poverjeno davčnim iztirjcvalcem, se bodo morali plačati samo obroki, ki zapadejo teKom leta 1924.
1JUVJ UWivrxvi, 1 V*. ***«»»'J v»	--—■—
.	tržaške Sla- glašajoč za svoje geslo mir, edinost Od 1. januarja 1925 dalja se torej zastali
ri? Od °v^e USlvSe i, *-|i„ ljubezen. Kahjpred petdesetimi .vstrij.ki ,CTli.ški davki .. bod» pl^-
vali, pač pa se bodo morali plačati vsi obroki, ki zapadejo v 1. 1924.
Pravijo, da bo na ta način izbrisanih kakih 12 milijonov davkov. V tržaški pokrajini s kakimi 10.000 dolžniki zastalega zemljiškega davka bi bilo torej izbrisanih kakih 430.000 lir davka; v go-riški pokrajini s 30.000 davkoplačevalcev kakih 2,650.000 lir, v istrski pokra-72.000 davkoplačevalcev kakih 6,500.000; v Tridentinski Benečiji (bivšem južnem Tirolskem) s 34.000 davkoplačevalcev kakih 2.450.000; v Zadru s 1.500 davkoplačevalcev za -rakih 78.000 lir.
Rujki konzulat v Trstu
Te dni je začel poslovati v Trstu ruski konzulat. Začasno se nahaja v betelu Milano v ulici: S. Spiridione 2. Stranke se sprejemajo od 10—15 vsak dan razen nedelj in praznikov. Za ruskega konzula je imenovan dr. A. Goldberg.
Šentjakobska Čitalnica
uprizori v nedeljo dne 8. februarja t. i. ob 3L; uri reprizo igre -Janaček krojaček», ki je pri premieri vsem pogledom zadovoljila občinstvo. Udeleženci so imeli priložnost, da se zopet enkrat iz srca nasmejejo.
Slavnosten pogreb
je imela te dni pokofna Peternel, znana v Trstu najbolj po svoji stalni pijanosti. Pogreba so se udeležile v posebno" velikem številu branjevke, ki so med seboj nabirale celo prostovoljne prispevke za čim lepši pogreb...	___________
Porodila četverčke
Žena nekega Italijana, ki se sedaj nahaja v mestu Laitrope rta Francoskem, je porodila te dni' — četverčke, enega fantiča in tri deklice, ki vsi skupaj težki 10 kilogramov. Mati irt otroci soi zdravi.	______
„Črnk pasažirji“
Ena največjih nadlog sedanje Rusije.
Eden najznačilnejših družabnih pojavov, zadnjih let v Rusiji so potepuški otroci. Posebno so se razširili od. leta 1921., ko je v Rusiji nastala lakota. Potepuški otroci so raztreseni po notranjosti dz-žele im koncentrirani v. velikih mestih. Posebno so se. razširili od leta 1921., ko je v Rusiji nastala lakota. Potepuški otroci: so raztreseni fax notranjosti de-žzle irr koncentrirani v velikih mestih in posebno v pristanišEib. Ti otroci ne vedo, kje imajo stariše,, kje so se rodili in kako so prišli v kraj svojega bivanja. Romajo po celi Rusiji, stisnejo se na tovorne vozove in se vozijo kot «črni pasažirji» iž kraja v Kraj. Večji dal s©' moški od T do 14 let, zanemarjeni in umazani, da si je težko predstavljati hujše. Žive sz od beračenja, posebno pa od kradeža in ropanja ter prenočujejo: večjidcl v kakšnih zapuščenih hišah ali na, prostem. V velikih mestih so postali ža prav nevarni, kzr se znajo na zvit način polastiti tuje lastnine, posebno v gnječi rta velikih križiščih. Sovjetska: vlada im dobrodelne ustanove žrtvujejo veliko za boj proti tej novi ruski nadlogi,, vendar so- uspehi š* neznatni. 'Oblasti zasledujejo otrese in jih oddajajo ali v deški dom ali v pcfeoljševalnico. Pri vsaki aretacij?: se taki otroci navadno branijo, z vsemi štirimi, češ: «Mi nočemo stradati! Hrano bomo že nakradli: sami». Brez dvoma dorašča v tem naraščaju kader novih zločinci v, če se oblastim ne posreči, da z odločnimi ukrepi rešijo, kar se Še da rešiti.
PODLISTEK
Rabindranath Tagore (F. Bevk):
Otrok
'p	II.
Rajharan se je vrnil v svojo rodno vas. Do tedaj ni dobil nobenega srna, in ni bilo upanja, da bi se mu kateri na-rodil. Toda zgodilo se je, da mu je pred pretekom enega leta žena porodila sina in umrla.
Neznanska bolest se jc polotila njegovega srca ob pogledu na jenčka. V globini njegove duše je tičal zli sum, da se je urinil kot usiljjnec na mesto malega gospoda. Mislil je, da bi bila težka žalitev, da bi bil srečen s svojim edinim sinom po tem, kar se je zgodilo z malim det z vom njegovega gospoda. Resnično, če bi ne bila stopila njegova obvdovela sestra na mesto umrle matere, bi novorojenček ne bil živel dolgo.	,
Toda polagoma se je izvršila sprememba v Rajharanovem srcu. Nekaj čudovitega se je zgodilo. Novi otrok se
je pričel pogumno plaziti po tleh in plezati čez prag. Njegov glas, zvok njegovega smeha in joka, njegove kretnje so spominjale na malega gospoda:. Po-gostoma, ko je poslušal Rajharan njegov krik, mu je pričelo srce divje biti, in zdelo se mu je, ko da kriči njegov nekdanji mladi gospod nekje v nepoznani deželi smrti, ker je izgubil svojega Kana.
Fajlna (to je bilo ime, ki ga je dala Rajharanova sestra novorojenčku) je pričel kmalu govoriti. Učil se je izgovarjati papa in mama in v svojem otroškem tonu. Ko je Rajharan zaslišal te zaupne glasove, mu je bila skrivnost jasna takoj. Mladi gospod se ni mogel ločiti od svojega Kana, zato se je povrnil v njegova lastno hišo.
Dokazi za to so bili za Rajharana jasni kot beli dan.
Prvič: Mali otrok se je rodil takoj po smrti njegovega mladega gospoda.
Drugič: Rajharanova žena si ni mogla nikoli pridobiti toliko zaslug, da bi v svoji priletnosti porodila sina.
Tretjič: Novi otrok beži z zibajočimi kretnjami in kriči papa in mama, Vsi maki kažejo, da bo ta otrok bodoči sodnik.
Tu se je spomnil Rajharan na obdol-žitev matere. «Ah,» si je dejal iznenađen, «materino srce je imelo prav. Ona je vedela, da je bil otrok ukraden.» Ko je prišel do tega zaključka, je bil ves prevzet kesa nad svojo prejšnjo malomarnostjo. Z dušo in telesom se je posvetil novemu otroku in mu je bil naj-požrtvovalnejši varuh. Pričel ga je oblačiti, ko da je sin kakega bogatina. Kupil mu je voziček, atlasovo obleko in z zlatom vezeno kapo. Stopil je okras svoje mrtve žene in mu je napravil iz njega zlate obročke krog rok in nog. Ni pustil, da bi se bil otrok igral' s katerimkoli iz soseščine in je čuval nad njim po dnevi in po noči. Ko je otrok zrastel v dečka:, je bil tako raznežen in razvajen in je hodil tako opravljen, da so ga vaški otroci klicali za «Njegova milost» in so se norčevali iz njega.
Končno je prišel za dečka čas, ko je bilo treba hoditi v šolo. Rajharan je prodal svoj mal kos zemlje in se je preselil v Kalkuto. Tam je dobil po velikem trudu mesto služabnika in je poslal Fajlna v šolo. Ni štedil truda* da mu je priskrbel najboljšo vzgojo, najlepše obleke in najizbomejšo hrano. Med tem je on živel samo ob perišču riža, in je govoril tiho sam pri sebi: «Ah, moj mladi
gospod, moj ljubi mladi gospod, ti si me ljubil tako zelo, da si se povrnil v mojo hišo. Ti ne smeš trpeti pomanjkanja.»
Dvanajst let je preteklo na ta način. Deček je znal dobro pisati in brati. Bil ja vesel in zdrav. Posebno skrb je posvečal svoji zunanjosti in je z veliko skrbnostjo negoval svoje lase. Bil je zapravljiv, ljubil je razkošje in je izdajal denar, kot mu je poželelo srce. Njagovo razmerje do Rajharana ni bilo kot razmerje do očeta, ki se je, dasi očetovski v svoji ljubezni, obnašal proti sinu vendarle kakor sluga. Drug pograšek je bil, da je Rajharan pred vsemi zatajil, da je on njegov oče.
Gojenci zavoda, v katerem se je Fajlna šolal, so se zelo norčevali iz Rajhara-novih podeželski navad, in priznati moram, da jim je za hrbtom svojega očeta pomagal tudi Fajlna pri njih šalah. Toda v globini svojega srca so ljubili vsi gojenci dobrodušnega in nežnega starega moža, in tudi Fajlna ga je zelo ljubil. Toda, kot rečeno, ljubil ga ni kot očata.
Rajharan je postajal starejši in starejši in njegov gosopdar je bil neprestano nezadovoljen ž njim radi nepopolnega iz-vrš e vanj a službe. Radi obroka S2 je bil izčrpal popolnoma, postal je telesno šibek in nezmožen za de^O, Pozabljal je
DROBNE NOVICE Z DEŽELE
IZ GORICE.
Zopet zaplemba.
Včeraj je bil zopet zaplenjen goriški «L'Isonzc», na ukaz goriškega podpre-fekta. Isti list je bil prejšnji teden ludi zaplenjen in sicer na ukaz videmskega, prefekta. Pred poldrugim mesecem se je ta list sam zaplenil. Prva stran ',c bila prazna, na drugi strani pa je bilo naznanjeno, da je ta «samozaplemba.> bila izvršma po lastni volji uredništva, ker niso marali priobčiti nekaterih^ člankov. Sedaj jim je to delo olajšano, ker ga je prevzela prefektura, oziroma podpre-fektura
Poljske miši.
Na poljih goriške okolice se ;e pojavilo mnogo poljskih miši, ki delajo mnogo škode. Radi tega naznanja potovalni urad za poljedelstvo, da je boj proti tem škodljivcem po zakonu obvezen. Potrebni strup za te škodljive glodavce in tozadevne informacije se dobe v uradu, via Trieste št. 43.
Naznanilo!
Vsi oni vojaški vpoklicanci, ki so v času vojne oddali svojo civilno oblake, v vojaška skladišča in niso dobili dotičnih nazaj., naj to javijo na magistratu, v anagrafičnem uradu. Gre se za odškodnino za izgubljeno obleko, ki pa ne bo najbrž tako hitro izplačana.
IZ PODGORE.
Nc mislite g. urednik, da Vam bom pisal o našem društvenem življenju, za katero se briga le mala peščica pametnih ljudi. Naše kulturno delovanje se večinoma pretaka po gostilnah. Dela je pri nas še precej in ga bo še več, ko se razširi Brunerjcva tvornica. Naši možje in fantje pridno delajo in tud: zaslužijo, pa tudi gostilne ne propadajo. Da ni težko najti gostilne tudi v temi, o tem sta vedela že davno dva naša gostilničarja, ki sta pa šele sedaj prišla na misel, da bi opustila običajno žarnico pred lokalom. Po prizadevanju karabinerjev bodo morale spet žarnice goreti, da se ne bodo pijanci preveč spotikali. Po prizadevanju karabinerjev se je vršilo pri nas tudi več preiskav. Iščejo se večinoma komunistične ideje, ki se izražajo v obliki orožja, brošur itd,
V tovarni jo popravljal neko električno napravo z visoko napetostjo 381etni Angel Čeket. V hipu se je močno zabliskalo in tok ga je nevarno opekel po glavi in rokah, nato je bil odpeljan v bolnišnico.
IZ ŠTORIJ.
Kmetsko izobraž. društvo «Štorje» vprizori v nedeljo, dne 8. februarja, v prostorih g. Bratuža Finžgarjevo dramo v 3 dejanjih «Razvalina življenja». Začetek ob 3. uri popoldne. Med sporedom in po igri igra tamburaško društvo «Zarja» iz Bazovice. K čim večji udeležbi uljudno vabi — Odbor.
IZ GORENJE VASI, pri Kanalu.
Ko je šel ISletni Franc Golobič iz Gorenje vasi po polju, je zadel z nogo v ročno granato, skrito pod šapom trave. Granata se je razpočila in ga hudo poškodovala, zlasti po spodnjem životu. Kmalu se je pojavil avto «Zelenega križa», ki je prepeljal nesrečnega fanta v goriško bolnišnico. V zadnjih «Novicah» snio čitali o slični nesreči, ki se je dogodila v Grgarju, sedaj je obiskala pa našo vas in tako pojde žalibog, po vrsti, dokler bo še kaj streljiva po poljih.
IZ PODBRDA.
Strašna smrt.
Pri nas se je dogodila smrtna nesreča, ki jo je zakrivil demon-alkohol. V pon-deljek zjutraj je 23-letni Nikolaj Dakskobler iz Porezna doma, taval pijan po železniški progi. Kmalu pa ga je vrglo vino tako, da je obležal na tiru in zaspal. V spanju pa ga je dohitela črna smrt, ki se je pripeljala na vlaku štev. 4343. Kolesa so šla preko njega in ga razmesarila. Delavci, «d so šli takrat na delo, so našli njegovo truplo, ki je bilo razrezano na dva dela. Pač žalostne posledice alkoholizma! Pri nas ni mnogo dela ali nekaj ga je vendar, da lahko marsikateri preživi z borno plačo svojo družino in sebe. Malo je pa pametnih, ki mislijo na slabe čase. Če bi prihranili tisti tako težko prisluženi denar, -d ga zapravijo v gostilni, bi se marsikateremu bolje godilo. V gostilni se kvari naša mladina telesno in duševno in ne vidi tistih, ki ji nudijo zdravo zabavo in kulturno izobrazbo v naših društvih.
IZ OREHKA.
V naši vasi se je nabralo za refekcijo zasebne šole pri Sv, Jakobu: Čelkar h. št. 23,	20 kg. krompirja; Bizjak št. 17
15 kg. krompirja; Mihelčič št. 14, 20 kg krompirja in 3 kg, fižola; Ogrizek 69 — 15 kg krompirja; Bizjak št. 19	75 kg
krompirja; Kenič št. 18 — 20 kg krompirja; Sever št. 13 - - 10 kg krompirja; Kenič št. 24 — 40 kg krompirja in 12 kg fižola Cančula št. 10 — 10 kg krompirja; Jankovič št. 8 :— 40 kg krompirja, Gril št. 6 — 12 kg krompirja in 15 kg repe; Bergoč št. 4 — 24 kg krompirja in 15 kg repe; Blažič št. 5 — 20 kg krompirja; Žnideršič št. 3 —- 30 kg krompirja in 30 kg repe; Kenič št. 2 — 20 kg krompirja; Srebotnjak št. 54 •— 60 kg krompirja in 60 kg repe in kolerabe; Kenič št. 48 — 20 kg krompirja in 10 kg repe; Premru št. 47 — 1 Lit.; Blažič št. 49 — 35 kg krompirja; Umek št. 50 — 20 kg krompirja; Dekleva št. 72 — 10 kg krompirja; Biasizza št. — 30 kg krompirja; Karbič št. 59 — 5 Lit.; Gril št. 67— 10 kg. repe in 30 kg krompirja; Blažič št. 7	10 kg
kromp.; Kenič št. 53 — 3 kg. fižola; Urbas št. 46 — 1 kg fižola; Žitko 39—1 kg fižola in 6 kg krompirja: Sajovec št. 56 — 1 Lit.; Blažič 43 — 10 kg krompirja; Srebotnjak št. 42 — 12 kg krompirja; Slavec št. 60 — 5 kg fižola; Slavec Luka št. 45 — 2 Lit.; Ipavec št. 40 — 40 kg krompirja in 5 kg kolerabe; Boštjančič št. 61 — 15 kg krompirja in 3 kg fižola; Spetič št. 37 — 50 kg, krompirja; Glažar št. 38 — 30 kg. repe; Pavlovčič št. 52 — 25 kg krompirja in 6 kg fižola; Srebotnjak št. 73 — 10 kg. krompirja in 1 kg fižola; Sever 74 — 1 Lit.; Bone št. 37 2 Lit.; Avsec št. 35— 10 kg krompirja; Siegel št. 32 — 40 kg krompirja; Seme št. 31	15 kg krompirja; Sever št.
30 — 2 Lit.; Blažič št. 11 — 40 kg. krompirja; Ogrizek št. 16 — 6 kg repe in 6 kg krompirja; Premru št. 21 — 55 kg krompirja; Križaj št. 27 — 55 kg krompirja; Križaj 28 — 90 kg krompirja in 20 kg repe; Dolenc, graščak št. 1 — 60 kg «crompirja; Pavšič št. 41 — 4 kg fižola; Slavec št. 45 — 10 kg krompirja. Prisrčna hvala vsem!
IZ SLAVINE.
Tudi ,pri nas smo se spomnili s skromnimi prispevki naše slovenske šole pri Sv. Jakobu v Trstu. —- Darovali so za
refekcijo: Vadnal št. 51 — 10 kg krompirja; Šabec št. 50 — 10 kg krompirja in 2 kg fižola; Gorup št. 49 — 8 kg krompirja; Žigman št. 75 — 1 kg fižola in 1 kg krompirja; Šorc št, 70	10 kg krom-
pirja; Smrdel št. 67 — 1 in pol «cg lizola; Abram št. 46 — 12 kg krompirja; Kalister št. 45	8 kg krompirja; Ambrož
št. 44	- 25 kg krompirja in 3 zelnate
glave; Brus št. 43	- 4 kg krompirja; Ša-
bec št. 42 — 20 kg krompirja in 1 in pol kg fižola; Boštjančič št. 41 — 2 kg fižola; Juk št. 58 — 1 kg fižola in 2 kg krompirja; Žitko št. 60 — 2 kg fižola in 2 kg krompirja; Žitko št. 60 — 2 kg fižola; Šorc št. 73 — 5 itg krompirja; Konel 39 1—■ 1 in pol kg fižola; Devet št. 38 — 8 ‘kg krompirja; Penko št. 37 — 20 kg krompirja; Bele' št. 34 — 20 kg krompirja; Zorman št. 61 — 1 -<g fižola; Vadnal št. 33 2 kg krompirja; Skvarča št. 27 5 kg krompirja; Stefančič št. 56 — 15 ! kg repe; Novak št. 25 — 5 kg repe; Kle-I men 24	1 liter fižola; Lojza št 22 — 1
L; Fičur št. 28 — 2 kg fižola; Glažar št.
j 29   6 kg krompirja; Šebec št. 57 —
; 10 kg krompirja; Figar št. 18 — 12 kg krompirja in 8. kg repe; Bižaj št. 16 — 12 kg krompirja; Maver št. 15 — 8 kg krompirja in 1 in pol kg fižola; Bizjak št. 68 5 L; Žigman št. 14 — 10 kg krompirja in kg repe; Bekar št. 13 — 8 xg krompirja in 8 kg repe; Boštjančič št. 10 pol kg fižola; Bole št. 9 — 1 in pol kg fižola; Černač št. 8 — 20 kg krompirja; Boštjančič št. 7 — 7 kg krompirja; Kalister št. 5 — 2 kg fižola; Valenčič št, 4 — 6 kg krompirja; Ambrožič št. 6 — 55 kg krompirja,
IZ M ATEN JE V ASI.
Za slov. šolo pri Sv. Jakobu v Trstu so darovali:
Doleš 30 kg krompirja; Debevc 20 kg krompirja in 40 kg repe in korenja; Hrovatin št. 41 — 40 kg krompirja; Milharčič št. 1 — 10 kg krompirja in 8 kg repe; Žitko št. 2 Lit 20.—; Černač št. 4 — 20 kg krompirja in 3 kg kolerabe; Vadnal št. 5 — 35 kg krompirja; Gorup št. 6
—	40 kg krompirja in 2 kg kolerabe; Vadnal št. 7 — 12 kg krompirja, 2 kg fižola in 10 kg kolerabe; Penko št. 8
—	15 kg krompirja in 12 kg repe; Mil-haršič št. 28 — 20 kg krompirja in 3 Ug fižola; Ženo št. 44 — 25 kg krompirja
j in 1 in pol kg fižola; Malnaršič št. 9 ,6 kg krompirja; Gorup št. 11 — 12 xg krompirja; Hrovatin 18 kg krompirja in I 3 kg fižola; Vadnal št, 13 — 8 Lig krom-1 pirja; Žitko št. 15 — 20 kg krompirja; Tomažič št. 16 —- 10 L; Vadnal št. 31 — 7 kg fižola in 10 kg krompirja; Malnaršič št. 43 — 12 kg Ctrdmpirja; Krnel št. 19 — 10 kg krompirja; Antonijaš št. 20
- 25 kg repe; Milharšič št. 22 — 18 kg krompirja; Oražem št. 26 -— 10 kg krompirja; Milharšič št, 27 — 12 xg krompirja; Vasovič 15 kg krompirja; Jakopin 6 kg repe; Milharšič Pavel 10 L in 400 kg drv.
IZ KOZINE.
V nedeljo, dne 8. t. m., priredi društvo «Venec» na Kozini v prostorih hšt. 4 predpustno veselico s petjem, igro in plesom. Začetek točno ob 3 popoldne Kar nam niso nekatera izmed šestih nastopajočih društev do sedaj še poslala naslova izbrane pesmi, nam ni mogoče za danes podati natančnejšega sporeda.
IZ DEKANOV.
Kakor smo že poročali, priredi «Mladinsko društvo Dekani» v Dekanih zabavni večer in sicer v nedeljo, 8. t. m. v dvorani g. župana Ivana Grižona. Pričetek točno ob 4. uri popoldne. Na sporedu so 4 šaliivi nrizori, nekaj kupletov,
deklamacije, petje šaljiva pošta itd. Vstop dovoljen samo proti vabilu. Naprošajo se vsi tisti, kateri so dobili vabila, da pripeljejo tudi svoje prijatelje seboj. Kdor po pomoti ni prejel vabila, naj se zglasi v dvorani, in sicer do 3. ure popoldne.
Preskrbljeno bo tudi za dober prigrizek in dobro kapljico. Nasvidenje v nedeljo! — Dekančan.
IZ KUBEDA.
V naši cerkvi ni več ne zvonenja, ne orglanja, ne petja, za katero je nekoč skrbela «Skala», ki je vkljub trdnemu imenu — razpadla. Zvonik je razkrit, društva ni več, orgije so pokvarjene. Ne bo drugega, kakor da vzamemo vsak po eno piščal v usta in da zapiskam® po svoje. Možje in fantje, kaj bi se ne dalo tu kaj ukreniti?
IZ SMOKVICE.
Naša vas je majhna in več kot en L-ri-iometer daleč od ceste, ki pelje iz Divače v Buzet, tako da malo kdo ve za nas. Posebno občutimo veliko oddaljenost od občine, sodišča in od orožniške postaje. To je vse v Buzetu, od nas do Buzeta pa je 3 ure hoda — tja in še 3 nazaj. V teh sedanjih časih se včasih še veselimo tolike oddaljenosti: vsaj imamo mir in nas nihče ne nadleguje in preiskuje. Odpadnika v bližini nimamo nobenega, tako da smo v tem oziru lahko zadovoljni. Življenje pa je trdo. Vina imamo še starega, letos sms ga tudi nekaj pridelali — hvala Bogu — toda kupcev ni dosti. Kupci bi lahko pri nas dobili poceni izvrstno vino.
IZ LOKE.
Požar in — kosir.
Danes, dne 2. februarja, smo imeli požar v naši vasi. Gorelo je dvema gospodarjema seno in v dveh hlevih. Pogorelca sta Primožič Andrej in Rodela Jožef, oba iz Loke. Zgorelo je obema precej sena, katerega niso mogli tako hitro rešiti ljudje. Sreča da je bilo ob 3 popoldne, ki so bili vsi ljudje večinoma doma. Ce bi bilo to ponoči, bi se ogenj še bolj razširil.
Predzadnjo nedeljo so aretirali kara-binerji Antona Ogrina iz Loke. Vzrok je ta: pokladal je živini turščično slamo, katero je rezal g krivcem ali kosirjem. Po končanem delu je pozabil kosir odložiti in ga je vtaknil za pas ter tako šel v gostilno na četrt vina. Medtem se prišli karabinerji, kateri so preiskali v gostilni vse navzoče in so tako pri Ogrinu našli kosir. Ogrina so zvezali in odpeljali v koprske zapore, kjer sedi revež še danes.
Pretečeno sredo, to je 28. januarja, so aretirali tudi enega fanta iz naše vasi, radi karabine, katero je dobil od nekega drugega fanta iz Podpeca. Fanta iz naše vasi so vendar izpustili domov, drugi je pa zaprt. Fantje, bodite pametni, ne nosite, kar je prepovedano!
IZ TRUŠK pri Marezigah.
Pred tremi meseci je obsodila koprska sodnija 12 fantov, in sicer 10 fantov po 6 mesecev, 1 po sedem in 1 po 9 mesecev. V sodni dvorani so bili navzoči vsi glavni koprski fašisti.
Obsojeni so napravili priziv na tržaško sodišče, katera je priziv sprejela ter je večino obsojencev oprostila. Tisti, ki je v Kopru dobil 9 mesecev, je dobil v Trstu dva meseca, tist:	ki je dobil
v Kopru sedem mesecev, je dobil tukaj le 50 dni zapora.
Sodba se je vršila vsled pretepa na nekem plesu.
stvari, njegov razum je otopel. Njegov gospodar pai je zahteval, da se vsako delo dovrši brez pogreška in ni trpel opravičevanj. Denar, ki ga je prinesel s seboj od prodane' zemlje, je bil izčrpan. Njegov sin pa je mrmral neprestano radi obleke in je zahteval več denarja.
III.
Rajharan se je odločil naglo, pustil službo kot služabnik, zapustil sinu nekaj denarja in dejal: «Grem v svojo domačo vas, kjer moram opraviti par opravkov in se kmalu zopet povrnem.»
Napotil se je takoj v baraset, kjer je bil Anukul za sodnika. Anukulova žena je bila še vedno potrta od žalosti. Nobenega drugega otroka več ni bila rodila.
Nekega dne je počival Anukul po dolgem in trudapolnem dnevu. Njegova žena je bila ravno kupila za zelo visoko ceno od nekega berača zelišče, o katerem so dejali, da skriva rojstvo novega otroka. V tem so zaslišali pozdravljajoči glas na dvorišču. Anukul je šel ven, da bi videl kdo je. Bil je Rajharan. Anukul je bil ganjen, ko je zagledal svojega sta-uega slugo:.
Vprašal ga je to in ono in mu ponudil da lahko stopi pri njem v službo.
Rajharan se je zasmehljal topo in je odgovoril: «Z mojo gospodarico bi rad govoril.»
Anukul je šel z Rajharanom v hišo, kjer ga gospodarica ni sprejela tako gor-go kot njegov stari gospod. Rajharan se ni zmenil zato, sklenil je roke in dejal: «Ni bila Padma, ki vam je ukradla otroka. Jaz sem ga bil ukradel.»
Anukul je vzkriknil: «Veliki Bog! Ha! Kaj! Kje je?»
Rajharan je odgovoril? «On je pri meni. Pojutranjem ga bom pripeljal.»
Bila je nedelja. Ta dan ni bilo dela v sodišču. Oba zakonska sta gledala na cesto in čakala od ranega jutra na Rajha-ranov prihod. Ob deseti uri je prišel in peljal Fajlna za roko.
Anukulova žena je vzela brez vsakte-rega vprašanja otroka v svoje naročje, smejala se je, jokala je, poljubila je njegove lase in čelo in strmela v njegov obraz z lačnimi in željnimi očmi. Mladenič je bil videti zelo krepek in zdrav in je bil oblečen kot sin odličnik stari-šev. Anukulovo srce je prekipevalo od obile sreče in cele plohe nežnosti nasproti sinu,
Vendar je vprašal sodnik, ki je bil v njem: «Ali imaš kaj dokazov za to?» Rajharan je dejal: «Kako je treba kaj dokazov za tako dejanje? Bog sam ve, da sem ukradel vajinega otroka in nihče drug na svetu.»
Ko je Anukul videl, kako željno sc je mati oklenila dečka, je uvidel, kako brezuspešno je, vpraševati po dokazih. Bolj modro je bilo, verjeti. In končno, kje naj bi bil sicer dobil' tako star mož, kot je bil Rajharan, takega otroka! In čemu naj bi ga zvesti služabnik osleparil kar tako za nič!
«Toda,» je pristavil strogo, «Rajharan, ti ne smeš ostati tu.»
«Kam naj grem, gospod?» je dejal Rajharan s pridušenim glasom in sklenil roki; «jaz sem star. Kdo bo starega moža sprejel v službo?»
Gospodarica je rekla: «Pusti ga, naj ostane. Mojemu otroku v veselje. Odpuščam mu.»
Toda Anukulovo viteško mišljenje ni hotelo privoliti v to. «Ne», je dejal, «ne morem mu odpustiti tega, kar je storil.»
Rajharan se je vrgel na tla in se oklenil Anukulovih nog. «Gospod», je zavpil, «dovoli, da ostanem. Nisem bil jaz, ki je to storil. Bil je Bog».
Anukulova vest je bila huje kot kdaj
zadeta, ko je Rajharan poizkusil, da bi odvalil krivdo na Boga.
«Ne», je dejal, «tega ne morem dovoliti. Ne morem ti zaupati nikoli več. Ti si storil izdajstvo nad menoj.»
Rajharan se je dvignil in dejal: «Nisem bil jaz, ki je to storil.»
«Kdo je bil tedaj?» je vprašal Anukul.
Rajharan je odgovoril: «Bila je moja usoda.»
Toda noben izobražen človek ne more smatrati tako opravičilo za pravo. Anukul se ni vdal.
Ko je Fajlna videl, da je bogatega sodnika sin in ne Rajharanov, je bil sprva jezen, ko je pomislil, kako hudo je bil osleparjen. Ko pa je videl Rajharana v bridkosti, je dejal velikodušno svojemu očetu: «Oče, odpusti mu. Četudi ne pustiš, da bi živel pri nas, daj mu malo mesečno rento.»
Ko je Rajharan to slišal, ni dejal nobene besede več. Pogledal je zadnjikrat v obraz svojemu sinu; poklonil se je pred svojimi starimi gospodarji. Nato je šel ven in se je pomešal med neštevilno množico sveta.
Ob koncu meseca mu je poslal Anukul nekaj denarja v njegova vas. Toda denar je prišel nazaj. Nikogar ni bilo tam z imenom Rajharan.
-Cii ...i.	■	i	.ii... —..........
IZ MAREZIG
V	petek, dne 23. m. m., smo pokopali •dekle Marijo Sabadin iz vasi Sabadin. Preselila se je v večnost v najlepši dobi življenja. Revica si je nakopala bolezen na svoji dnevni poti z mlekom v Trst. Ko je šla lanjsko zimo nekega jutra kakor po navadi z mlekom v Trst, j’ morala prebresti vodo, ud .se je bila naplavila pred Koprom. Ta pot je bila za njo uso-depolna. Obolela je in je mo’rala v bolnico' v Trst, odkoder so jo v petek prepeljali na parah domov.
Pri Vangardu jo je čakalo veliko število ljudstva, fantje so dvignili krsto z voza in jo preložili v voz za v Marezige. Godba je medtem zaigrala par ganljivih žalostink. Na pokopališču, .-camor so jo nesli domači fantje, je pokojnici zapel pevski zbor nagrobnico, glasba pa ji je zaigrala žalcstinko. .Blaga pokojnica, počivaj v miru!
IZ HERPELJ.
Veselje za gospodinjo.
V	Herpeljah št. 1 pri Dobrilovih imajo svinjo, ki je te dni zvalila kar — 15 mladičev, ki so vsi zdravi in lepi. Taka svinja je pač veselje za gospodinjo, ki jo je redila!
IZ BAZOVICE.
V	nedeljo, 8. t. m., ima Pogrebno podporno društvo redni občni zbor. Odbor pričakuje od strani Bazovcev veliko udeležbo. Dobrodošli tudi nečlani, ki se mislijo vpisati v to potrebno in koristno organizacijo. Društvo priskoči vsakemu članu v sili in nesreči blagohotno na pomoč s podporo.
Pridite in podpirajte naše društvo, da postane velika in močna organizacija.
Žetev jetike v številkah
Mnogo pišemo in mnogo govorimo o jetiki, vse po pravici. Saj je ta bolezen pr a m kuga današnje dobe. Kakor je v srednjem veku razsajala «črna kuga» ter morila milijone in milijone ljudi, tako divja danes jetika — «bela kuga».	dela razlike
med mestom in deželo, med starim in mladim, med siromakom in bogatinom. Spominja me na pripovedko o ženi smrti, katero je Tomaž zaprl v sod z vinom in jo izpustil šele po mnogih letih; žena smrt se je v sodu opila in izpuščena na beli dan je kosila vse vprek.
Razširjenost jetike nam pokažejo številke. Številke nam povedo n. pr. koliko ljudi umira za jetiko na leto v kakem kraju sploh ali pa na 10.000 prebivalcev, koliko smrti na jetiki pride na 100 slučajev smrti, koliko ljudi je bolanih na jetiki in tako dalje. Seveda niso po vseh deželah in državah številke iste ali enake, nekje so večje, drugje manjše, kar zavisi od najrazličnejših vplivov. Med temi vplivi je poglavitni; kulturna stopnja prebivalstva.
Oglejmo si razširjenost jetike po svetu;
Severna Amerika	94.205
Japonska	113.223
Norveška	5233
Škotska	9287
Anglija	53.120
Irska	9623
Belgija	9623
Nizozemska Švica	9386 8233
Francija	86.113
Španija	31.389
Italija	59.764
Nemčija	147.360
Jugoslavija	60.000
Slovenija	3000
Gorenje številke so absolutno številke , isiprti na jetiki, to se pravi, povedo de-;,jan.sko ; število smrtnih slučajev na. jetiki ,v, enem letu. Kolikor več ima država pre_ bfvalcev, toliko večje bi moralo biti število. Tako pa ni vedno, zakaj če bi pre-;!£ ' računali' Umiranje na jetiki v razmerju s številom prebivalcev, bi našli veliko razliko.
Predvsem vidimo pojav, da je umiranje po mestih mnogo večje, kakor po deželi. To je treba tolmačit^ prvič z dejstvom, da so v mestih bolnice, kjer išče mnogo bolnikov iz dežele pomoči, ko je že prepozno in kjer taki navadno umirajo. Drugič pa opravljajo po mestih mrtvogledniško službo zdravniki, ki so seveda bolj strogi v postavljanju vzroka smrti kakor pa lajiški mrtvogledniki po deželi. Zato izgleda število v mestih umrlih na jetiki večje kot ono po deželi.
Določiti število bolnih na jetiki je težje, ker se o obolenju na jetiki ne vodijo ni-kaki uradni spiski, zakaj jetika, žal, še vedno ni podvržena uradni prijavi, kakor je to predpisano za druge mnogo manj nevarne in manj razširjene nalezljive bolezni. Po državah, kjer imajo že podrobno izpeljano organizacijo boja proti jetiki,' so vpeljali tudi katastre na jetiki bolnih oseb ter našli, da pride na en slučaj smrti dvajset bolnikov.
Vzroka imamo torej dovolj, da mnogo pišemo in govorimo o jetiki. Vzroka bi imeli tudi dovolj, da bi še več pisali in govorili o jetiki.
(Po spisu dr. Iva Pirca v «Prerodu»).
Gospodarske novice
GLAVNA NAPAKA PRI ODSTAVLJANJU TELET
' 1 vv: •	; . ■ ' j K c,!.-'; f
Največja hiba,, ki jo delamo pri odstavljanju telet, je ta, da teleta prenaglo
odstavimo od mleka. V 14 dneh pa je tele odstavljeno. Do šestega tedna se napije tele še pod kravo do sitega, po osmem tednu je pa odstavljeno in ločeno od krave. Ko je tele šest tednov staro, dobi še po šest do osem litrov mleka na dan,, čez 14 dni pa nič več. Ta nagli prehod je tako nenaraven in tako krut za mlado sesno žival, da nam mora po takem odstavljanju shujšati. Kakor je sesanje naraven način prvega življenja mladih živali, tako je naglo odstavljanje povsem protinaravno in protivno vsem načelom pametne vzreje. Tele sc mora z ozirom na ves ustroj in na ves razvoj želodca polagoma odvajati od mleka in ravno tako polagoma navajati na drugo navadno klajo, da se želodec zadostno razširi in da se zlasti vamp in devetogub zadostno usposob-Ija za prežvekovanje in dobro prebavo. Polagoma! Pri nas pa napravimo drzen skok, ki se mora maščevati in ki se tudi maščuje. Prej veselo in poskočno tele postane, ko je odstavljeno, prava senca prejšnjega življenja. Mršavo in klavrno!
Prav ta vzrok je bil najbolj merodajen, da so se začeli Švicarji in drugi obračati
k napajanju telet.
Napajanje ima to poglavitno prednost, da se teleta polagoma odvajajo od mleka, prav tako kakor pri govedi, ki živi divje zunaj v naravi ali kakor pri žrebetih, ki se po malem in počasi odvajajo od materinega mleka. Po šest in več tednov traja to odvajanje! Napajanje telet od poroda naprej je sicer nekaj nenaravnega, toda ves način poznejšega odvajanja, oziroma odstavljanja, je veliko bolj naraven kakor pri sesanju. In to je v tem primeru najbolj merodajno.
Iz tega najbolj tehničnega razloga je veliko bolje, če teleta napajamo, kakor če jih pustimo sesati, ker je pri sesanju bolj počasno odstavljanje od matere iz praktičnih ozirov nemogoče, pri napajanju se da pa poljubno izvajati, V Švici traja odvajanje telet od mleka najmanj 10 tednov. Do 12. tedna jih napajajo tako rekoč do sitega, šele potem jim začnejo mleko jemati in jemljejo ga tako počasi, da tele skoraj ne čuti, kdaj je prišlo ob mleko. Na 14 dni mu odtegnejo po en liter mleka, tako da dobi na primer telička, ki je namenjena za poznejšo molznico, čez 12 tednov namesto po šest litrov le še pet litrov, 14 dni pozneje samo po štiri litre, potem po tri litre itd. Na ta način se tele po preteku desetih tednov odvadi od mleka in navadi, na drugo klajo, da samo ne ve, kdaj in kako. Ako bi pri nas vsaj polovico tega storili, pa bi se vsa reja obrnila na bolje.
Mršavost in hiranje odstavljenih telet mora tudi pri nas prenehati in prenehalo bo, čim bomo začeli teleta pametno odstavljati. Z napajanjem bomo največ dosegli, pri sesajočih teletih je pa treba, da jim še pozneje dajemo mleko, ko so že odstavljena od krave.
Odgovorni urednik : .Tanko Runtič.
Cene valut v Trstu
100. — dinarjev . . .lir 100. — čehoslov. kron . 100. — avstrij kron . „ 100. — francos. frankov . 100. — Švicar, frankov . 1	—	angleški funt . .
1	—	dolar...........
dne 5. t. m.
38 60	do	38.90
70 25	.	71 30
0.0333	.	0.Ö345
129.75	,	130-25
463—	„	466--
114.90	.	115.15
23.95	„	24.05
SPREJMEM takoj v službo slugo za hišno-poljska dela. Plača po dogovoru. Naslov pri upravništvu «Novic»,
PRODAM odnosno zamenjam več vozov za rejo zmožna teleta. Naslov pri upravništvu «Novic»,-
GOSTILNA «TRE ROSE» via Geppa št. 10 toči vedno dobro znano belo in črno svetokrižko vino. Obenem razpolaga vedno z mrzlimi in gorkimi jedili. Za obisk se priporoča Janko Košuta.
LjuNlcnsko Mm tanki
ÄPodružnica u Trstu: tilu XXX Ottobre 11 ä
BRZOJAVNI NASLOV: BAN C ALU BI AN A
Podružnice;
©orica, Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Logatec, Maribor, Metković, N. Sad, Ptuj, Sarajevo, Split

Centrala, v Ljubljani
Delniška glavnica in rezervni zaklad :
60.000.000 ditmra.
Bavl se z vsemi bančnimi posli. - Sprejema vloge na vložne knjižice ter jih obrestuje z 4%, a vloge na tekoče račune z 41/2°/0 netlo. - Za odkaz vezanih vlog plača odstotke po dogovoru. - Izvršuje borzne naloge in daja v najem ---------------------- varnostne pušice (SAFES) ---------------------
Blagajna je odprta od 972 do 12‘50 in od 1472 do 16 ure.
Cevliarnica Forcessin
Odlikovana na mednarodni razstavi v Genovi z „Diploma di gran premio"
TRST - Via GiuseRRe Caprin Štev. 5 pri Sv. Jakobu • TRST
Kdor Išče obuvalo ceno a vendar lepo, ta bo pomislil malo, ne kupil kar na slepo !
In sel bo k „FORCESSINU“, ki v Trstu vsem od kraja — ubožcu al' bogatinu — najboljše čevlje daja .. .
.SES SESCS!_____________________
Čevlji za delo
L 48—
čevlji za delo
L 48—
Sadjarji pozor!
znamke „Kunde“, cepilm vosek, anti-panessit prodaja JUST UŠAJ, agronom v Gorici, Via C. Favetti štev. 6.	::::
B
g
i
g i
1
S KNJIGARNA IN PAPIRNICA
[J. ŠTOKA-TRST!
Via Milano 37
se priporoča sl. občinstvu v mestu in na S deželi, župnim, občinskim in šolskim ji uradom, pisarnam, obrtnikom, trgovcem ® in zasebnikom.
LASTNA KNJIGOVEZNICA. ®
Založba Vedeža, Kleinmayerjeve italij. - _ slov., slov.-italijanskega in ital. - sloveti-skega slovarja. — Ima v zalogi vse ™ najnovejše slovenske knjige.
IVAN KUŽE
ima v lastni zalogi najraznovrstnejše
kuhinjske in druge hišne potrebšžine
iz aluminija, steklovine, lesa, emalirane prsti itd.	■ ■■■ GENE NIZKE.
TRST, PIAZZA S, GIOVANNI St. 1
KAKRŠNOKOLI SLUŽBO (kot čuvaj, skladiščar ali podobno) išče invalid, zmožen slovenščine, italijanščine in nemščine. Gre tudi1 na deželo. Ce-njene ponudbe na upravništvo«Novic >.
VDOVA s 4 letno deklico išče službo Lcot vratarica ali pa primemo mesto kot služkinja. Ponudbe na upravništvo «Novic».
Najstarejši slaven, denarni zavod
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
uraduje v svoji lastni hiši
ulica Torrs bianca štv. 19,1. n.
*♦♦♦
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tek. račun in vloge za ček. promet ter obrestuje
po 4
večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, me-njice, zastave in osebne kredite. Obrestna mera po dogovoru.
IMe m za stranke od 9 do 13.
Objnedeljah in prazn. je urad zaprt Telefon štv. 25-47.
Spomnite se Šolskega društva!
Novo pogrebno podjetje
(HUOVa INPRESO) - Trst, CjfsiV. E. III. U (pri trgu Goldoni)
Prevoz mrličev v tu- in inozemstvo. Vrši vsakorazredne pogrebe. Zaloga vseh mrtvaških predmetov (vsakovrstne krste, venci, sveče itd.) Nočna inspekcija v lastnih prostorih. Zaloga ul, Tesa 31, Tel. 14-02
Ma zaln vina, Ha in leiv
Jakob Perhauc
ustanovljena leta 1878
Trst. via S. T. Xydias 6, Teief. 2-36
VEDNO V ZALOGI In po cenah izven vsake
Zahtevajte in prepričali se bodete, da je
* ®L — 2 • A • »' 11IV.V. CC V HACl, I. C4 *Y V’ A O V-ll Cl 11J v. V 9
šumeči istrski refošk „Lacrima Cristi“ in druga. SPECIALITETA: Jajčjl konjak in Crema maršala ter raznovrstni likerji in sirupi kakor tudi pristni malinovec in drugo
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □
MILO-GODINA
NEPREKOSLJIVO
Izdeluje dobroznana domača tvrdka
J.S.Codina,Trst
Via Scoglio 316 Telefon štv. 18-78
ölnooü
BflaiiaiiaiiatfiffBifgi^faMgiiiifii.Bi C]C]nnC][I3[IlEIIC]QCl]lI]CinnnnnHilinnnnnnnnnnnnnr u innn