Združiti sredstva in koordinirati ponudbe
V razvoju naše turistične ponudbe je sedanji poglavitrii problem prepočasno oblikovanje nove poslovne orga-niziranosti turisticnega gospodarstva, predvsem v propa-gandi, informativni dejavnosti in nastopanju na tujih trži-ščili s celovito ponudbo turističnih uslug.
To oceno zasiedlmo v raz-pravi o izvajanju resolucije o dmžbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije za prvo polletje 1976. leta. Tudi med sklepi 24. občnega zbora go-stinsko-turističnih delavcev Slo-venije v Postojni, je eden po-membnejših sklepov, da je tre-ba čimprej oblikovati poslov-ne skupnosti. Le-te bodo vršile vlogo usklajevanja nadaljnje-ga razvoja turizma in pospeše-vale združevanje sredstev za ta nadaljnji razvoj, zagotavlja-le nudenje celovite turističrae ponudbe tako na domačem kot tujem trgu, se dogovarjale za čimboljšo izrabo zmogljivo-sti.
Tega se zavedajo tudi komu-nistl in odgovorni vodilni de-lavci gostinskm, turističnih in drugih organizacij združenega dela, ki so na nedavnem po-svetovanju Medobčinskega sve-ta ZK za ljubljansko regijo in Komiteja MK ZKS Ljubljana, razpravljali   o   teh   vprašanjih.
Poudarili so, da že zaosta-jamo pri izvajan:'u te družbeno pomembne akcije, vendar pa ne zaradi objektivnih vzrokov. Premajhna je bila dosedanja angažiranost pri samouprav-nem organiziranju dela in sredstev ter pri ostalih, za združeno delo v gostinstvu in turizmu važnih vprašanj. V Sloveniji sta do danes orga-nizirani dve regionalni turi-stični skupnosti. Za širše ob-modje Ljubljane se pripravlja trenutno tretja, ki bo v pri-hodnjem mesecu že organizira-na. Turizma, posebnega druž-benega pojava sodobnega sve-ta, ne smemo glodati le z vidi-ka njegovega ekonomskega zna-čaja. Povezan je z vrsto go-spodarskih panog, kjer bomo-ral izgrajevati dohodkovne od-nose, ter s številniml področji družbenih d&javnosti, ki izpo-polnjujejo turistično ponudbo. Turistu moramo poleg postelje in hrane nuditi tudi zgodovin-ske, kulturne in druge vredno-te. Za/vedati se moramo, da pri nas s turizmom predstavljamo svetu tudi naš družbeni red, naš    samoupravni    socializem.
Na posvetovanju je bilo izreče-nth še vrsto argumentov, ki so narekovali, da predstoječa poslovna skupnost ne sme biti zaprta, niti šablonsko obliko-vana, temveč mora pritegniti zainteresirane z vseh področij, tudi izven same ljubljanskt re-gije. Pri tem ne smemo zane-mariti tudi krajevnih skupno-sti, kjer se kot pomemben ele-ment te družbenopolitične skupnosti razvija in uveljavlja takozvani »Kmečki turizem«. Krajevne skupnosti ohranjajo zgodovinske in kultume spo-menike, urejajo sprehajališča, parke, kopališča, smučišča, in-formacijske table in podobno. Torej so tudi izvajalci mnogih drobnih a pomembnih nalog turizma. Pri ustanavljanju ljub-ljanske turistične paslovne skupnosti, za katcro so dale iniciativo TOZD goslinstva in turizma, pa bodo posebej loče-ne oziroma opredeljene tiste naloge, ki jih opravla in jih bo opravljalo združenje gostin-skih in turisUčnih TOZD, za ožja skupna vprašanja in bo delovalo v okviru gospodarske zbornice v najbolj ustrezni ob-liki organiziranosti ter na os-novi republiškega in zveznega zakona. Za reševanje skupne poslovne problematike turizma v ijubljanski regiji pa bo usta-novljena turistična skupnost, katere predlog samoupravnega sporazuma je v razpravi v orga-nizacijah združenega dela in bo kmalu podpisan.
Komunisti v ijubljanskih go-stinsklh in turističnih TOZD se ne prepričujejo več o pri-stopanju k turistični poslovni skupnosti niti ne govorijo o pomembnosti te skupnosti, saj se je dobro zavedajo; njihova najpomembnejša naloga je se-daj prizadevanje za vključitev čim širšega Kroga tako organi-zacij združenega dela, ki so posredno ali neposredno pove-zane s turistično dejavnostjo, kakor tudi področja družbenih dejavnosti (kultura, telesna kultura itd.), ki sodelujejo v ustvarjanju celovite turistične ponudbe.
Boris Črne