Dragi Slovenci! Noto leto je napočilo. Zopet imamo za seboj odmorjeno dobo svojega življenja. Vsak poSteno misleft človek se bo ozrl na preteklo dobo ter premislil svoja dejanja, svoje izpolnjane in neizpolniene upe in želje. In rekel bo, to sem storil dobro, to bi bil labko drugače. Dobro, da se mi ta želja ni izpolnila, tega že nikdar več ne storim — in konečno bo izprevidel, vse, kar je storil, je minulo brez nasledkov, samo kar {e d ob r e g a delal, če je komu kako uslugo storil, bodisi še tako malo, ali če je celo človeku zopet pomagal na noge, fte je ne glede na napade od sovražne ali prijateljske strani dobro in koristno delo izvršil — edino to bo imelo za njega po preteku celega leta vrednost, vse drugo bo pozabil. In čim več dobrega in koristnega je storil, tem veSje zadoSčenje in veselje bo imel. Rodila se bo v njem želja, delati še več dobrega in to tem lažje, ker ;:na sedaj že skuSnjo celega leta za seboj. Izprevidel je, da se mora pri vsaki malenkosti kaj učiti ter, če ostane dosleden, bo v vsakem letu popolnejsi. Slovenec ima srce na pravem me3tu in ni dvomiti, da imate iste misli, kakor so tu napisane. Če jih ne bi imeli, bili bi obžalovanja vredni. Božjo zapoved »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe«, Slovenec lahko ume. Poglej Slovencu odkrito v oči, in prepričan si o tem. Ljubimo vse ljudi! Tudi Nemca? SeTeda tudi njega. — Alipa moramo radi tega tudi ljubiti velikansko krivico, katero nam on dela? Krivico Nemca sovražimo in zaničujmo! Nemec torej in njegova krivica so čisto drugačne stvari. So nekateri, ki vedno vzdihujejo: »Oh, jaz hočem le mir in nič drugega, saj miroljubnost je najlepSa lastnost« Mi pa vpraSamo: zakaj pa sploh živimo ? Kako dolgo človek živi, ima le tudi to dolžnost, braniti pravico in neustraSeno bojevati se proti krivici! Kdo drugi nas je tega lepSe učil kakor na8 Izveličar Jezus Kristus sam! Kdor torej »mir ljubi« ali bolje rečeno lenari, tega ne moremo častiti, ampak moramo ga le pomilovati! Znano vam je, kako se vpije po nemSkih časopisih, če zahtevamo slovensko Solo, bodisi prepotrebno ljudsko ali srednjo Solo. Mi zahtevamo šole, ker potem kaj vemo, si lažje zaslužimo svoj kruh ter smo sploh koristnejsi ljudje. In kaj ie vzrok, da nam branijo slovenskih Sol? Jas vem in ne dvomim, da imate tudt vi ,olj%i.sprič<uiie, da nam radi tega ne privoščijo slovenskih 8ol, ker hočejo, da se ponemčimo. Kdor se pa da ponemčiti, je brezvesten človek, kateri ne samo, da ne stori s tem nič pametnega, ampak si škoduje. On je brezvesten, ker rojen Slovenec ostane Slovenec, če še tolikokrat pravi, da je Nemec. Rojstva vendar ne more zatajiti, sicer mora lagati. Zakaj se torej laže? Ker to Nemec ali nemški denar od njega zahteva. Nemec je, 5e to stori — krivičnež. Njegov denar — je Judežev groš. Prvi sili človeka h grehu, drugi ga h grehu podkupuje. Kdor ima odkrito srce in jasno pamet, to uvidi. Kdor pa dobre volje k temu nima, ta seveda ne vidi in tudi videl ne bo, ker je slep. Gotovo so vam znani nekateri taki zasleplienci. VpraSajte se, morete li imeti do njih spoštovaoie? Priznati se mora, da je večina teh zaslepljenih sinov propala in brezznačajna. Kdor nima ponosa v sebi, ta sploh ni za nobeno resno delo. Vzrok temu propadu pa je edino le ta: Maio se vendar vsakdo sramuje, kdor svojo narodnost zataji, že očitanje, katero vidi v očeh svojih bližnjih, mu je neprijetno. Da se iznebi tega čustva, pa skuSa prepričati svojo okolico, da ni storil nič napačnega. Ker pa ni mogoče, da bi poštenjaka o tem prepričal, pa z brezvestnimi besedami in dejanji ljuddtvo pohujšuje in pači. In če se mu to posreči, potem pač ni propala samo slovenska narodnost, ampak tudi vsi ti ljudje, ki so se \\ izneverili. Pri takih Ijudeh ne najde« več mirne vesti. 2 njimi pa se tudi Nemci ne obogate. Nasprotno, oni celo okužijo 8e poStene Nemce. PoSteni Slovenec in posebno poštena Slovenka, za take ljudi ne imej drugih besed ko »fej te bodi!« Znano je, da je med nami Slovenci jako veliko »miroljubnih« ljudi. Miroljubnost je lepa lastnost. Zalibog, da se ona mnogokrat krivo razume. Je veliko liudij, kateri svojo lenobo tako imenujeio. Zopet je veliko ljudij, kateri svojo bojazljivost tako imenujejo. Le malo ljudij je takih, kateri si jo prav tolmačija. — Miroljuben je edino le ta, kateri ne iSče prepira ali razpora — kjer ga treba ni. Kdor pa je prelen ali preboječ, odkrito be- sedo povedati, kjer se gre za načela resnice in pravice, recimo za nedotakliive naše narodne pravice, tega nikdar ne smemo imenovati miroljubnega — tak človek je izgubil vsako pravo na spoštovanje med poštenimi ljudmi! Kdor hoče razumeti, ta razume. Novo leto nam torej ne sme biti znamenje miru. Novo leto, kakor sploh vsako leto v človeškem življenju, bodi vsem poStenim Ijudem opomin: V življenju ni miru! 2ivljenje je večni boplEa pravico in proti krivici! Kdor v tem boju več deluje, kdor kaže več ljubezni do pravice, več gorečnosti za dobro delo, ta si je boiiši del izbral! Za narodne svoje pravice pa moramo delati vsi brez izjeme. Ne samo slovenski meščan, tudi slovenski kmet, slovenske kmetice, krepki slovenski fantje in mile slovenske deklice, vsak kolikor in kjer more. Kako, to ve vsak prav dobro sam. Geslo vam bodi: Občujte samo z narodno značajnimi Ijudmi, z drugimi ne več kakor je ravno potreba! Geslo vam bodi: Kjer je le mogoče, poSljite svoje slovenske otroke v slovenske Sole ! Berite samo poStene slovenske časnike, lažnjivih in grdih se pa ogibajte!