Poštarina piaiana.
Ste?. 84.
Poiamtsns številka 60 vin.
V Ljubljani, ? ponedeljek dne 2. avgnsta 1920.
Leto III.
Oglasi:
Sa 1 mm x 60 teseratnega stolpiča mali 80 vinarjev, eradni 1*20 K, poslano, posmrtnice in reklame 2 K. Večkratne objave popust.
Izhaja ob ponedeljkih, sredah in petkih.
UpravnlStvo „Domcvine" v Ljubljani, Sodna nlioa 6. Urednlitvo »Domovine", Miklošičeva o. 18, Tel. 72.
Naročnina:
Za celo „Domovlno" (trikrat na teden) mesečno 3 K,
četrtletno 9 K, polletno 18 K, celoletno 36 K. Petkova številka mesečno 1 K, četrtletno 3 K, polletno 6 K, celoletno 12 K.
Davidovic designiran.
Ljubljana, 2. avgusta.
Sramota krize gre naprej. Ko so demokrati vse popustili, da država vendar dobi vlado, ki bo držala roko nad Trstom, Reko, Celovcem, sta se preplašila Protič in Korošec, da bi se poravnava posrečila Potegnila sta iz kota svoje nazadnjaško stališče o agrarni reformi in vrgla v svet take zabteve, da je bilo nemožno jih sprejeti: Nesrečni čiveije (kmeti, k i sn jio stoletnem suženjstvu Turkom postali v svobodni Jugoslaviji lastniki zemljišč, bi morali jih zapustiti, če so stopili v posest na podlagi kraljeve naredbe z dne 25. februarja 1910, podpisane od g. Protiča kot takratnega ministrskega predsednika in Korošca kot podpredsednika). Agam bi trebalo takoj izplačati 800 milijonov zakupnine (hak) kar za tri leta. Državna blagajna, ki ne zmore novcev zato, da plača relcvizicije našemu kmetu, ki ne more plačati srbskemu kmetu živine, sena, slame, ki jo je rekvirirala v vojnah proti Turkom in Nemcem 1912. leta in od 1914 naprej, ta se miora odpreti za turške age, kojili glasove in denar rabite Korošec in Protič.
Regent je poveril včeraj iDavidoviča s sestavo kabineta. Davidovic bo poizkusil s koncentracijo in s koalicijo. Ni dvoma, da bo Protič storil vse, da izjalovi Davidovi če v kabinet. Ta. nakana se mu zna posrečiti, ker Dav idovic ni človek, ki hrepeni po moči zaradi nje sence, temveč bo poizkusil, da pokaže voljo, dr;.ivi pomagati iz težav. Slabotnega kabineta Davidovic gotovo ne bo hotel imeti, že iz zunanjepolitičnih razlogov. Vsekako bo Davi-dovič hitel, da se kriza predolgo ne raztegne.
Ako se njegova akcija ponesreči, potem ostane odprt, i pot se v koalicijo pod Proticem in nevtralna vlada. Regent bo v^pVjdro vse poizkusil, preden se odloči v absohiiisličnc korake.
V koroškem vprašanju pride do pogajanj. Treba paziti na vsako podrobnost, da ne bo kasneje prepirov. 3>li želimo, da se plebiscit čim hitreje izvede. V coni A smo prevzeli odgovornost, zato odklanjamo vsak korak, ki bi nam jo obtežil. Želimo rešitve severnega vprašanja še pred za-padnim, ki se odpre, ko dobi dr. Trumbič neposredne instrukcije v .Beogradu.
Ljuba Davidovi* — designirani ministrski predsednik.
Beograd, 2. avgusta. (Izv.) Prestolonaslednik-regent je včeraj popoldne naročil Ljubi Davidoviču (demokrat, da sestavi kabinet. Mandat ni vezan na" pogoje.
Beograd, 2. avgusta. (Izv.) Ljuba Davidovic lxi poizkusil najprej sestaviti koncentracijski kabinet iz vseh strank. Ako "bi to bilo nemožno, poskusi š koalicijo velikih dveh strank, demokratov in radikilcev.
Beograd, 2. avgusta. Ne potrjuje se, da je pozvan Nikola Pašič v Beograd.
Beograd, 2. avgusta. Poziv dr. TrumbUa mi v n jbeni zvezi z ministrsko krizo.
Vrnitev dr. Trumbiča v Beograd.
Beograd, 1. avgusta. Poziv dr. Trumbiča v Beograd se je izvršil zaradi korenih priprav za likvidacijo jadranskega vprašanja. Kabinetna
kriza je prekinila akcijo naše vlade, da se rešitev jadrauikega vprašanja stavi na dnevni red konference.
odločitev v plebiscitnem vprašanju odgodena na pogajanja.
Beograd, 1. avgusta. Kakor doznavamo iz poučenega vira, naša, vlada nc namerava brezpogojno odkloniti zahtevo entente po ukinjenju demarkacijsko linije na Koroškem. \ iada je v to pripravljena načeloma, a le pod pogojem, dia pri eventualnem prehodu blaga iz ene cone v drugo popolnoma izključi vsako zlorabo, dalje da se.pri prestopu v našo upravno ozemlje osebni promet tako uredi, da bodo naše oblasti dovoljevale prehod le osebam, ki imajo res posla v coni A, ne pa agitatorjem, ki bi izzvali lahko krvave nemire. Da se vse to uredi, treba pogajajnj o vseli podrobnostih, za ko je da iniciativo naša vlada.
LDU Beograd, 31. julija. (Uradno.) Danes opoldne je sprejel regent dr. Vesniča, ki mu je izjavil, da mu ni uspela sestava koncentracijske vlade in je vrnil mandat regentu.
LDU Zagreb, L avgusta. „Novosti'' pišejo iz Beograda, da je dr. Ivan Ribar v avdijenci pri regentu predlagal, naj se poizkusi zopet s sestavo koncentracijskega kabineta. Ta vlada naj bi zasledovala program parlamentarnega dela ter naj bi se omejila samo na priprave za|, volitve ini na reševnje tekočih poslov. Ža enkrat naj bi se pustilo vprašanje agrarne reforme, ki naj bi' ga pozneje reševala konstituanta. Dr. Ribar jo predlagal koit sposobne osebe za sestavo nove vlade Stojana Protiča in Trifkoviča, od demokratov pa L jubo iDavidoviča, Draškoviča in Pribičevica. V dobro poučenih krogih prevladuje mnenje, da bq regent poveril mandat za sestavo vlade Ljubi Davidoviču. Dosedanji ministrski predsednik1 Ves-nič bi se v tiem primeru imel vrniti v Pariz.
LDU Zagreb, 1. avgusta. „Obzor" je dobil iz Beograda naslednje informacije: V političnih krogih se je dolgo časa mislilo, da bi se poverila sestava novega kabineta dr. Trumbiču. Računajo na to, da bo Pašič gotovo odklonil ponudbo, naj sestavi novi kabinet. Regent želi, naj se kriza čim prej reši, naj se li že sestavi koncentracijska ali koalicijska vlada.
LDU Zagreb, 1. avgusta. Glede kria© javlja „Hrvat" s Kombinacija s Paši čem temelji na dejstvu, ker so gotovi politični krogi uverjeni, da bo predsednik začasnega parlamenta regentu nas veto val Pašiča. Dobro poučeni krogi pa trdijo, da bo Pašič skoro gotovo odklonil mandat, ker je še slab in star. S Pašicem vred je bil pozvan v Beograd tudi Trumbič. Ali on je preveč zaposlen. Do 19. včeraj regent ni nikogar pozval na dvor, da se posvetuje z njim1 o krizi.
imajo plačati Bolgarska, Turška in Madžarska. Do te odškodnine imata poleg Jugoslavije pravico tudi še Rumunija in Grčija. Zagotavlja se, da bomo tudi od te odškodnine dobili pet. odstotkov.
Oemarkacijska linija na Koroškem.
Ljubljana, 1. julija 1920. Naši listi prinašajo vest, elia bo demarkacijska črta nieel conamja A in B na Koroškem dvignjena že te dni. Napram temu moremo javiti, da taj vest ne odgovarja isiini. Centralna vlada nikakor ni pristala na to, da odpre demarkacijsko linijo. Demarkacijsko linijo odpreti se pravi: 1.) dovoliti izvoz pridelkov cone A v cono B in obratno; 2.) d on voliti da pridejo osebe iz cone A v B in obratno. Naše stališče glede prve zahteve ni absolutno odklonilno. Kjer je v coni A dovolj pridelka, ki se drugam prodati ne da, bi se pod gotovimi varnostmi mogla izvoz dovoliti domačinom tudi v cono B. Glede druge zahteve je pač jasno, da mora vsa.kela, ki hoče iz cone B v cono A, prositi za prepustnico naše oblasti. Ljudi za agitacijo na moremo prepuščati, kajti kot. upravitelji te cone sicer ne moremo jamčiti za red in mir. Ake> pa kdo prosi iz gospodarskih ali osebnih' razlogov in se naša oblast o tem prepriča, ne bi bilo zapreke, da dobi prepustnico. Tako je tudi danes. Preko tega ^tališča, ki odgovarja našim dolžnostim kot. upravljajoča oblast, pač naša vlada ne more iti. Ako so ententni odposlanci lojalni, se morajo s tem zadovoljiti.
Vprašanje naše vojne odškodnine.
LDU Beograd, 81. julija. Iz Pariza javljajo: Zavezniki še niso razpravljali o vprašanju vojne odškodnine, ki jo imamo dobiti. Odškodnina ostane znižana na pet odstotkov. Zahteva se od nas, da pristanemo na to znižanje. Kot kompenzacijo nam obetajo gotove prednosti pri razdeljer vanju brodovja na Jadranu in na Donavi. Hkrati sklepajo zavezniki tudi o vojni odškodnini, ki jo
Letošnja žetev, izvoz in valuta.
(Iz izjave ministra financ dr. Koste Stojanoviča.)
Minister financ dr. Kasta Stojanovič je dal važno izjavo o današnjem stanju naše žetve, o vprašanju izvoza in valute. Iz njegove ijave prinašamo kratek izvleček:
„Glavni vzrok današnje krize je vprašanje izvoza. Brez obzira lahko trdim,. da je vse naše prebivalstvo, da so vsi naši strokovnjaki za to, "da se dovoli ali popolnoma svoboden izvoz, ali pa vsaj brez velikih preprek za vse one količine, ki se morejo izvažati brez škode z ozirom na pasivne kraje in popolno prehrano zemlje. Drugi se zopet protivijo izvozu, zahtevajo monopol, navajajo netočne podatke o stanju letošnje žetve, zato hočem odgovoriti na vprašanje: „&voboden ali omejen izvoz?" s podatki, ki jim ne more nikdo ugovarjati.
Seveda točnih podatkov o stanju današnje letine ni, zato se moramo ozirati na podatke iz minulih let, moramo se zadovoljiti1 s pogledom na ono banatsko in slavonsko morje — polno snopov, na ogromna polja zelene koruze po vsi naši državi. Ostanki žetve iz prejšnjega leta so tuidi elokaz, da ni iskati vzrokov današnje draginje v pomanjkanju živil, ampak samo v špekulaciji, v naši slabi valuti, ker je preplavila naš trg avstro-ogrska krona.
Ministrstva I&hrane in Trgovine objavila sta neke podatke o stanju letošnje letine, kakor da črpata podatke iz najtočnejše statistike, ali vem, ela niti prvo, niti drugo ministrstvo nima točnih podatkov, zato so njih podatki nezanesljivi in stoje pod uplivom politično teze. Tudi jaz ni mami
času primerna, za vsakogar prepotrebna knjižica!
"da'«'«» uprava „Domo¥žne"
prodaja	\ \ \	;-
po 4 krone v Ljubljani, Sodna ulica 6.
na razpolagptočnih številk, ali imam ključ, po katerem se naše sedanje gospodarsko stanje in letošnja letina vendar le more preceniti. V prvi vrsti so tu podatki, kako cenijo letošnjo letino naši kmetje, torej producenti, a v drugi statistika in podatki iz prejšnjih let.
Po teh mojih podatkih in razmotrivanjih bi bilo stanje letošnje letine sledeče:
pšenica: 185.000 vagonov, ječmen, oves, rži: 92.000 vagonov, koruza 068.000 vagonov.
Ministrstvo prehrane zahteva za pasivne kraje okoli 22.000 vagonov, jaz računam 30.000, in to 10.000 vagonov pšenice in 20.000 vagonov koruze, tako imamo sledeče stanje:
175.000 vagonov pšenice, 92.000 vagonov ječmena, ovsa in rži in 348.000 vagonov koruze, vse te količine se torej uporabi za prehrano zemlje, za seme in ostanek za izvoz.
Po mojem mnenju bosta zadostovali za prehrano zemlje, preskrbovanje pasivnih krajev in za seme dve tretjini1 gori navedenih količin, a ena tretjina se more pripraviti za izvoz.
Zato zastopani stališče, da moremo letos izvesti 58.0000 vagonov pšenice, 30.000 rži, ovsa; in ječmena, in 120.000 vagonov koruze in naša vlada mora dovoliti popolnoma svoboden izvoz te količine. Ako vlada tega ne bi storila, potem; ne morejo ostati v veljavi! naši ugovori z Avstrijo in Čehoslovaško, ker te države ne bi mogle reflekti-rati na naš izvoz. Poslanec čehoslovaške republike mi je izjavil, da bi imeli Cehi izgube do 50 milijonov kron, ako bi po kedanjem ugovoru, t. j. cla se mora začeti z izvozoni~~v mesecu avgustu, morali kupiti živila po današnjih cenah vpričo rastoče vrednosti našega dinarja. Zato država ne sine zadržavati izvoza omenjenih količin, ampak dovoliti takojšen svoboden izvoz. Od tega bodo imeli v prvi vrsti koristi producenti, tlo je naši kmetje, a .država se osvobodi težkega bremena, ki ga ne more izvršiti, kar bi pomenjalo nemogoč-iiost, da se izkoristi letošnja letina.
Vprašanje prehrane pasivnih krajev, je mnogo enostavnejše nego sli to predstavlja ministrstvo ishrane. Naj ministrstvo odredi nakupovalno dražbo za potrebne količine, kakor to dela vojno ministrstvo za potrebe vojske, to količino naj potem proda pasivnim krajem po tržnih cenah. Zahtevati, da se radi. 22 tisoč vagonov, k,i jih potrebujemo domia, spusti cena tudi pri 208.000 vagonih, ki so namenjeni za izvoz, je popolnoma neopravičeno, ker na ta način se bi zgodilo, da bi profitirali pri nakupu za pasivne kraje kakih 50 milijonov, a pri izvozu izgubili čez pol milijarde. To bi bil naravnost zločin!
Prodaja velikih količin žita Avstriji, Češki, Grški in Francoski predstavlja dobiček samo na papirju. Vsled poboljšanja naae valute,, velike svetovne produkcije in stalnega padanja cen, so vsi naši prejšnji ugovori neizvršljivi.
Naš izvoz, ako se ne dogodi kaka posebna nesreča, mora doseči višino v ceni 4 milijard dinarjev. Naš dinar, in le za dinarje se more kupovati v naši državi, ker se z njim plačajo tudi carine, se bo pojačal, a paziti moramo, da se v naših blagajnah najdejo one valute, ki moremo na nje računati pri našem uvozu in plačilih v tujini.
Izvoznice, monopoli, razna nepotrebna dovoljenja morajo izginiti! Mi moramo določiti maksimalno količino, razdelili jo na vse trge in dovoliti popolnoma svobodna kretanje kupljenega žita. Pod pazljivim nadzorstvom, da se za prodano žito dobi dober denar, zagotovili smo si tudi dober narodni in državni proračun. Kolikor manj ovir prometu, toliko večji, dobiček producentu, kolikor večja kontrola nad špekulanti in navijalci, kolikor strožje kazni nad nereelnimi trgovci, tarnanja bo cena vseh življenskili potreb!
KDOR SE HOČE PRIŠTEVATI MED IZOBRAŽENCE, MU NE ZADOSTUJE, DA ČITA KAK LIST SAMO ENKRAT NA TEDEN. TEDNIKI PRINAŠAJO LE MALO VESTI IN ŠE TE LE NA KRATKO. »DOMOVINA", KI IZHAJA TRIKRAT NA TEDEN, POROČA O VSEH DOGODKIH HITRO IN DOBRO. ZA SILO NADOMESTUJE DOMOVINA" LAHKO TUDI DNEVNIK. KDOR JE NAROČEN SEDAJ SAMO NA PETKOVO „DOMOVINO", NAJ POŠLJE UPRAVI! V LJUBLJANI, SODNA ULICA 6, 12 K DOPLAČILA IN PREJEMAL BO LIST TRIKRAT NA TEDEN. ..DOMOVINA" JE VEČ VREDNA KOT NAJBOLJŠI PRIJATELJ. BREZ STRAHU VAM POVE RESNICO, BREZOBZIRNO SE BORI ZA PRAVICO. DOPLAČAJTE, DA VAS BO MOGLA OBISKATI TRIKRAT NA TEDEN!
Roke proč!
Rudija ^je pokazala, da je sila in moč, ki je zmožna sama1 kjubovati vsem napadom entehtil-nega imperialističnega kapitalizma. Rusu ostane njegova Rusija sveta — in naj si bo boljševik ali najzakrknejši buržoj. Ko je ententa- pregovorila Poljsko, da je šla. zanjo po kostanj v rusko žerjavico in si je predrznila udariti proti Kijevu lin drugim nepolj.skim pokrajinam, se je dvignila Rusija in rdeče čete so korakale zmagoslavno. V Londonu jih je obšel strah, ne zaradi Poljske, pač pa zaradi lastnih ogroženih gospodarskih koristi.
Po novejših vesteh so rdeče čete udrle v Bes-arabijo, katero, je mirovna konferenca ibrez rar-euna pravega krčmarja priznala Rumuniji, kakor da bi se tn šlo za vagon volne, ne pa za deželo, obljudeno z ljudmi, ki hočejo imeti 'lastno voljo in si po lastnem preudarku določevati usodo bodočih dni. Besarabijo Rusija potrebuje in hoče jo imeti — pa naj bo to reakcionarnim zapadnim diplomatom prav ali ne. — Z vprašanjem usode Besarabije se odpre vprašanje Dardanel in te so gnojni tnr na ententinem telesu, ki močno zaboli vselej, kadar sle mu kdo drugi le samo približa.
In zopet jih je obšel strah. Najnovejše vesiti pravijo, cla v Beograd hodijo rumunski ministri. Celo prihod samega kralja rumunskega naznanja^ jo. Sajmo zaradi lepe lege Beograda gotovo ne prihajajo. Žene jih tja strah pred1 Rusijo. Zavedajo se svoje slabosti in dobro vedo, da bi sami ne bili kos milijonski armadi, izvrševateljici ruske narodne volje. Tiho in previdno snubijo Jugosla- ; vijo. Trudijo se izbrisati iz naših spominov vse, j kar so nam storili hudega. Previdno tipljejo za' našimi mislimi in nameni, da bi si v odločilnem trenotku zagotovili našo pomoč proti Rusiji v! svojo korist — a V našo lastno škodo.
Rufiija sie konsolidira. To je resnica, katere' nobena barva ne more zakriti. Rusija se hoče go-' spodarsko dvigniti in z gospodarsko obnovitvijo pride čas, ko bo hotela tudi ona sodelovati pri političnem in gospodarskem preustrorjui Evro(pe in sveta sploh. Tega dejstva se mora teptana od zapadia zaničevana in izkoriščana Jugoslavi ja prav . živo zavedati. Zavedati se mora, da je bila Ru- j sija prva), ki je glasno zaklicala v sveti nauk o j samoodločbi narodov. Vedeti mora, da more biti ' edino Rusija naš pravi iskreni prijatelj, ki ne bo dopustil, da bi naši ljudje, naša zemlja služila za predmet imperialističnim hotenjem zapadnih držav z Italijo in še z Rumunijo zraven. V našem eininentno narodnem interesu je, da se ne pustimo omamiti od lepili besed L lepili ljudi in se ne pustimo zapeljati v greh, ki bi rodil ogromno zle posledice. Gospodom, ki prihajajo v Beograd in pri diniejih razpletajo mreže okoli naših glav, moramo v pravem času jasno povedati: Roke proč od nas! Niti enega, koraka ne napravimo proti Rusiji, pač pa, če treba za Rvsijo. —ec.
Dopisi.
Iz Črnomlja. Vidov dan je potekel v Črnomlju žalostno, nazapaženo. Bila je sicer v cerkvi navadna tihla maša, ali večina ljudstva ni vedela pravega njenega pomena in nekateri so celo govorili, da je maša za padle karpatske junake! Zastave sta razobesili samo dve privatni hiši! Kje je bila iniciativa občine? Ali ni dolžnost občine, da se postavi vedno na čelo proslav narodnih praznikov in da vodi meščane, vzpodbuja narodni duh itd. ? Črnomaljec ni taka indolenten in1 konservativen, on je dober narodnjak in je pripravljen marsikaj storiti in žrtvovati za narodne namene. Črnomelj potrebuje samo zdravo in pametno glavo, a. ravno njegova glava, na žalost, že cela desetletja smrdi. In po glavi smrdi pri nas vse, kot pri ribi. Smrdi voda Lahinja in Dobličlanka, ki jo ubogi Čunomaljec pije, v njej pere svoje perilo, koplje se v njej in z njo kuha in v njej najdejo tudi vse mrhovine svoj grob, tako, da je pravi čudež, cla se v silni polcfhii vročimi ne pojavi kaka epidemija. Tudi naša šola strašno smrdi, razmere v njej so bolj žalostne kot v najbolj zabiti gorski vasici! Ivako smo poslavljali v Črnomlju Petrov dan, dan velikega kralja-osvo-boditelja? Naš župnik je sam, brez asistence, brez orgelj, brez petja, kar na hitro odslužil tiho mrtvaški podobno mašo. Kako smo pa slavili Habs-buržane ? V Črnomlju so takrat bili dnevi parade v cerkvi! Sedaj niti šolska mladina na dan kralja-osvoboditelja ne poje v cerkvi niti narodne himne, niti Te Deuma in niti poučena ni bila o pomenu praznika! Na šolskem poslopjji se še daness, dve
j leti po osvobojenju, blešči sramotni napis „Franc Jožefova šola" in šolski vodja ne smatra za potrebno odstraniti ga. Seveda, šolski vodja Schiller je bil vedno vdan Šusteršiču in kot tak ne more biti zadovoljen z novimi razmerami in morda niti ne ve, d,a nismo več v Avstriji, ko preveč zlorablja božji dar nasili' vinskih goric in se ne briga za take reči. Kako se more takemu človeku poveriti vzgoja naše nežne mladine, ki naj bi se v šoli vzgajala za trdne značaje? Druge ljudi rabimo v šoli in občinski hiši, ker dobra in pametna občinska uprava ter vzorna šola sta prvi pogoj napredka. V Črnomlju danes, žalibog, nimamo ne enega ne drugega.
Iz Trbovelj. Toliko pristranosti, nedoslednosti in korupcije še ni bilo nikdar v naši občini, ko v zadnjih mesecih. Zdaj je vse nezadovoljno, tudi protižiranci, ker je stvar silno, silno draga. Za popolnoma nesposobnega gerenta moramo plačevati velite nepotrebne dnevnice in ta dela, kar se mu zljubi. Neki gostilničar mi je pravil, da je moral za štiri litre vina, prodanega med prepovedanim1 oaisom, žrtvovati na oltar korupcije kar celega pečenega petelina; seveda so potem še pod kozolcelm,1 pili do dveh pol polnoči. V drugi gostilni. je v ta namen zmanjkalo petelinov in je dotlični zakotni krčmar nagovarjal nekega ubogega kočarja: „Daiji temu gospodu petelina, so tako „fejst" in ti bodo pri občini kaj pomagali!" V znatmienju pečenega petelina in litra se doseže vse! Kaj treznost, zmernosti — to so prazne besede, — liter in pečenka, to je nekaj solidnega! Nedavno so bile vse gostilne zaprte, samo ena onstran potoka nje in ta je prodala v enem dnevu za 24.000 kron pijače. Ali imajo tam kaj pečenih petelinov, ne vemo, samo to vemo, da so take odredbe silno nespametne in če jih izposluje tisti gospod, ki pravi: „ Okrajno glavarstvo sem jest! Vlada sem jest!", tedaj ne vemo, kako kazen bi zaslužil. V občinski pisarni se slišijo nastopni pogovori: „Danes sem vrgel že dva knapa iz pisarne; ali ni res, g. Kajtna „Res, fajn ste jih nagnali!" „In tisti Klenovšek! Kaj bo meni govoril o elektriki, jaz razumem desetkrat več, jaz sem se rodil v elektrarni! Če še enkrat pride, ga bom v r . . . brcnil!" Takih in podobnih razgovorov, polnih socialne in upravne modrosti, imamo še mnogo zabeleženih, lopovščin pod zagjrinja-lom petelinov in litrov vam naštoje vsak domačin, toda zaupno, ker se boji maščevanja. To je usodno! Ako tega ne izpremenite, ne bodo delali nemirov samo komunisti, ampak vsi prebivalci, katerih je okoli 20.000. Taka uprava bi bila mogoča morda v občini, kjer verujejo še v „žegnano vodo" Antikrista in Koloinona — pa ne pri nas!
št. Peter pri Novem mestu. Za poučevanje klerikalna politike je moral vsekakor1 biti nastavljen naš župnik Franc Vovko, drugače vsaj bi ne moremo razlagati dejstva, da iz njegovih ust le malokdaj slišimo božjo besedo, ampak neprestano samo zabavljanje čez vse, ki nočejo misliti z njegovimi možgani. Tako je bilo tudi preteklo nedeljo, ko se je vso svojo pridigo pečal samo z liberalci in socijalisti. Seveda ni manjkalo znanih puli] i h klerikalnih fraz, cla! hoičejo lberalci razdreti cerkveni zakon, odpraviti verouk iz šole, podreti cerkev itd. Župnik se je očividno mdral dobro zavedati, da laže. Mož se je namreč pri pripovedovanju teh budalosti tako potil, da se je moral neprestano brisati. Najbolj mu je sevedia poleg „Kmletijskega li&ta" v želodcu „Domovina", ki jo po naših krajih ljudje vsled njene odločnosti prav radi eitajo. Vovko najbrže sluti nevarnost, ki mu preti. Volitev se silno boji in že sedaj roti volilce, naj pri volitvah obračunajo z Ijudmji, ki bi pomenili njegov polom. Seveda, kako bi mogel potem še izhajati, ako ne bi nikdo več hotel poslušati njegovih neslanosti. Proč s politiko ,iz božjega hrama!
Iz Tržiča. „Večerni List" piše v svoji št. 165 z clne 24. m. m.: „Pozor pred klatežem. — Po Škof j i Loki se klati neki Franc Ahačič iz Tržiča, star okoli 18 iet in izvablja od ljudi denar, jest-vine in čevlje pod različnimi pretvezami in v imenu v Loki znane osebe. Ker je ta. navadni klatež modernega kova, svarimo tem potom vsakega, da mu gotovo praVničesar ne zaupa, ampak ga takoj naznani bližnji orožniški, postaji! Spozna se ga po srednji postavi in po nazaj počesanih kostanjevih laseh." — Ker je bil dopisnik površen, naj njegovo poročilo popolnima mi. „V Loki znana, oseba" je tržiški kaplan Milavec, čigar intimni prijatelj je „moderni" klatež, ki se celo tiče i z Milavcem i s kaplanom Žužkom. Ahačič pa je tudi od svojih mladih let, član orlovske organizacije in se mora za svoje sedanje ..klatenje" na vsak način zahvaliti izvrstni klerikalni vzgoji, ki —•
vsaj v Tržiču — vzgaja mladino z vinom in žganjem.
(Za dopise so odgovorni dopisniki, ker se uredništvo ne more vedno prepričati o njih vsebini. Zato je tem večja dolžnost dopisnikov, da poročajo vedno le čisto resnico.)
Gospodarstvo.
g. Izvoz v inozemstvo. Kakor se iz Beograda brzojavnioi ]x*ro£a<, je ekonomfeko-financijskij odbor ministrov dne 27. julija t. 1. sklenil, da se do voli izvoz vseh proizvodov, izvzemši pšenico, mast, volno, premog, konje in živino za pleme ter one sirovine, ki jih potrebuje domača industrija. V «mslu tega sklepa je do konca tekočega leta dopuščen izvoz v inozemstvo za sledeče predmete: ječmen, rž in koruza; moka in mlinski izdelki od' ječmena, rži in koruze; testenine; fižol, leča, grah in krompir; nad dieset let stari biki, dobro rejenti, za plem|e pretežki in godni za klanje; ti biki sle smejo izvažati samo preko carinarnic v Djevdje-liji, Subotici, Špilju in Koprivnici, kjer se bo vršil pregled po državnih živnozdravnikih, ki jih je v to svrho nastavil minister za poljedelstvo in vode; preko 16 let stari konji in kobile (ta izvoz se mora vršiti preko istih carinarnic in pod istimi pogoji, kakor bikov); kože; izdelki iz svinjskega mesa;. med; volnene preproge, volneni odpadki in volnene krpe, sortirane in nescrtirane; lan in konoplja. — S tem se dopolnjujejo vse dosedaj izdane naredbe začasnega -finančnega odseka. Nasprotno pa ostane še nadalje prepovedano z izvoz: Pšenica in pšenična moka; oves; goveja živina, ki ni izpolnila zgoraj navedenih pogojev; konji in kobile, ki niso izpolnili zgoraj navedlenih pogojev; ovce; svinje; sveže meso in slanina; mast in namizno olje; sladkor; volna in volneni izdelki. Razen omenjenih predmetov tudi goveje, bivolove in konjske kože in izdelki iz tistih; soda in produkti od sode; zlato in srebro in izdelki srebra in zlata; železo, sirovo, na pol izdelano in staro; izvzemši lito, valjano in železo za obroče ter žico za žeblje in povezovanje ter kovane žeblje; premog, razen oglja; mineralno olje.
g. Izvoz posušenih češpelj. Po proračunu naših gospodarskih strokovnjakov in na podlagi za-neslijvih podatkov se bo moglo iz našega kraljestva letos izvoziti okoli 12.000 vagonov posušenih češpelj.
g. Nabava poljedelskih strojev. Kakor se iz
Beograda brzojavlja, se je poljedelskemu ministrstvu dovolil kredit en milijon dinarjev za nabavo raznega poljedelskega orodja in strojev. Izvoljena je bila posebna komisi ja, ki naj v Avstriji izvrši to nabavo.
g. Izvoz pragov prepovedan. Gospodarsko-financijski odbor ministrov je sklenil, d'a se prepove izvoz železniških pragov iz naše države, ker jih naše železnice potrebujejo v veliki količini. V tem zmislu se je izdala potrebna naredba železniškim in brodarskim postajam, da brez izrecnega, dovoljenja ministrstva saobraCaja, oziroma koni-petentnih direkcij ne dovolijo nakladanja pragov privatnim osebam in podjetjem.
g. Vinska letina. V bizeljskih in sromieljskili goricah se je začelo grozdje nekaterih zgodnjih vrst že mehčati. Splošno kažejo vinogradi dobro.
g. Generalni načrt gozdov. Ministrstvo gozdov in rudnikov je sestavilo komisijo, ki bo izgo-tovila generalni načrt vseh gozdov v Jugoslavji.
g. Tovarna za fino usnje. Kakor poroča „Ju-goslavenski Ekonomista", se je ustanovila v Sieku na Hrvatskem pred kratkim pod naslovom ,Sis-cia" tovarna finega usnja d. d., ki bo proizvajala vse vrsti finega usnja, kakor ševroševret, bele in barvane glaseje, ševro itd., a namerava ustanoviti tudi tovarno rokavic in galanterijskega usnjatega blaga. Delniška glavnica tega podjetja znaša šesti milijonov kron.
g. Boj proti draginji. V Salzburgu (Avstrija) so sklepali delodajalci, delojemalci, proizvajalci in konsumjenti o načinu, kako bi se znižale cene. Salzburški župan je predlagal razgovor na sledečem temelju: 1.) nobenih poviškov cen. in plač ne zahtevati, ne dovoljevati, 2.) znižanje cen s tem, d a se sorazmerno vse cene ter plače in mezdle zni-žujejo, 3.) vsi činitelji morajo delati za to akcijo (dr zava, dežele, občine, ljudstvo). Prodrla je misel, da se ne more misliti na znižanje mezd, dokler se ne zniža cena živil. Sklenjeno pa je, da se velike skupine interesentov dogovarjajo naprej. Končno je salzburški župan izjavil, da treba več delati.
priporočajo, da se letos sadje suši,, ker bo imelo sulio sadje lepe cene doma, a še bolj v inozemstvu. Ministrstvo poljedelstva je naročilo za Slovenijo 500 novih modernih sušilnic za sadje.
g. Agrarna direkcija v Ljubi ani. „Stužbene Novine" objavljajo naredbo ministra za agrarno reformo, s katero se ustanavlja v Ljubljani agrarna direkcija za Slovenijo in Prekmurje. Natančnejše določbe priobčimo v prihodnji številki.
Politični pregled.
Na sever o-zapadu naše države se vedno bolj poostmje
spor zaradi Koroške,
ampak zdi se, da Vtem slučaju naša vlada vendarle ne bo odnehala. Antanta še vedno zahteva odstranitev demarkacijske črte med našim in avstrijskim glasovalnim ozemljem, .mi pa v to nikakor in v nobenem slučaju ne moremo privoliti, ker to bi pomenilo izročiti našo Koroško na milost in nemilost Nemcem. Ker je antanta! postavila jutranji dan kot rok, do katerega moramo opustiti demarkacijsko črto in dovoliti svoboden osebni in blagovni promet med obema glasovalnima iOzemljema, naša vlada pa tej zahtevi skoraj gotovo ne ugodi, utegne postati spor ;prav resen. Upamo še vedno, da antanta v zadnjem trenutku sprevidi vso nezmiselnosit svoje zahteve in da se stvar poravna. Ako bi pa beogradska vlada zopet odnehala, bo demarkacijska črta vseeno ostala, ker jo bo stražilo koroško ljudstvo samo, ki ne mara, da bi na njegovo ozemlje nemoteno prihajale nemško-avstrijske roparske tolpe in delale tam nered, nemir in škodo. Beogradska vlada se nahaja
Italiji ne zadostuje spor z Jugoslavijo, temt-več je Giolittijeva vlada izzvala tudi
resen spor z Tlrčijo,
in sicer zaradi Albanije. Poprejšnja, Nittjjeva, vlada je sklenila zaradi Albanije z Grčijo nekako pogodbo, po kateri bi Grčija dobila precejšen del Albanije zato, da bi tudi Italija dobila svoj del. Ker so pa Albanci pognali Italijane s svojega c-zemlja, bi Giolitti rad videl, da tudi Grki izgubijo Svoj del, da bi se mogla ustanoviti malo večja samostojna Albanija, ki pa naj bi bila v resnici popolnoma odvisna od Italije, ki bi na ta način močno utrdila1 svoj vpliv na Balkanu. Tudi iz
se vidi, da se Italija nikakor
ne
še vedno v krizi,
navzlic temu da regent sam sili v čini hitrejšo rešitev te tako zločinsko izzvane krize po Protiču in Korošcu. Sedlaj je glavna ovira rešitve krize agrarno vprašanje. ^Demokrati hočejo, da se agrarna reforma izvrši, da kmet dobi zemljo, radikalci in klerikalci so po odločno proti temu in zahtevajo celo to, da se izženejo s posestev oni bosanski kmetje, ki so se že osamosvojili na posestvih turških begov in ag. To naj si naš kmet dobro zapomni: oni klerikalci, k;i sol jim doma! vedn|o| polna usta o kmetu in njihovem delu za kmetovo blagostanje, zahtevajo v Beogradu, da se mora pognati bosanske kmete s posestev turških begov! In zato imamo ministrsko krizo, ki pomeni za-toj v vsakem ozira, zato ne moremo naprej in nikamor ne pridemo, lcer se katoliški duhovnik Korošec peha za koristi turških1 veleposestnikov v Bosni, obenem pa tudi proti izvedbi agrarne reforme pri nas na Slovenskem, ki je bila narodu na tako svečan način obljubljena takrat, ko je bilo proglašeno ujedinjenje! Katoliška duhovščina je šla, v preteklosti vednd roko v roki z veleposestniki proti kmetu in tako je tudi danes in kmet nima nikjer tako strupenega in hinavskega sovražnika kot v klerikalizmu.
Avstrija« in Ogrska sta se spremenili v pravi
roparski državi,
ki bo treba obe postaviti pod kuratelo. Kakor so Avstrijci lansko leto poslali na. našo Koroško roparske tolpe, tako so te dni poslali Madžarji v avstrijsko obmejno mesto Fiirstenfeld tolpo 800 mož, ki sio takorekoč pri' belem dnevu izpraznili tamošnje skladišče orožja in drugih vojaških predmetov, naložili vse to na tovorne avtomobile in odpeljali čez mejo. Avstrijski Nemci v Fiir-stenfeldu so vse to gledali, storiti pa niso mogli prav nič, ker so imeli samo par orožnikov, ki so jih pa Madžari razorožili, po vrhu pa še pretepli. Niti Avstrija, niti Madžarska ne moreta ostati strah sosedov m treba bo nekaj ukreniti, da se obema tema roparskima, državama onemogočijo bodoče taki roparski pohodi v sosedstvo. Med Rusi in Poljaki se imajo vsak dlan začeti pogajanja za sklenitev premirja, ampak ta čas Rusi temeljito izkoriščajo in prodirajo dalje, tako, da so
Rusi zopet v Galiciji
in se približujejo tudi že Lvovu, ker.hočejo zasesti še pred1 zaključkom premirja Varšavo) in Lvov, ker potem bodo Poljakom lahko kratkoiualo diktirali mirovne pogoje, da se potem s tlem večjo silo lahko vržejo na Rumunijo in takrat se bo na nas pritiskalo z vseh strani, da bi šli Rumunom na pomoč. Iz te moke pa, seveda, ne bo kruha, ker mi nimamo nobenega vzroka iti proti Rusiji za Rumunijo ali za kogarsibodi.
more sporazumeti s svojimi sosedi, ker je preveč požrešna in bi hotela za sebe vse, njeni sosedi pa ne bi smeli imeti ničesar. Pa se bodo Italijani še spametovali prej' ali slej, ker jih bo k temni prignala sila, ki — kakor pravi pregovor — boga ne moli...
Beležke.
b. Dve slike iz Protič-Koroščeve vlade. Beograjski listi poročajo sledeča dva dogodka, ki sta se zgodila pod okriljem Protič-Koroščeve vlade. V Koroščevem ministrstvu saobračaja nastavljen je kakor šef neki dr. Manojlovič. Ta človek je Hil za časia avstrijske okupacije v Srbiji v Mlati enovcu kakor avstrijski oficir kolodvorski poveljnik. Kakor tak bil je največji nasprotnik vsega, kar je srbskega, denunciral je vse po vrsti, napadal nesramno srbske žene, ki jim je interniral može. In ta možakar je bil tako nesramen, da je javno v svojem uradu neko dieputacijo nahrulil z besejdami: srbijanske svinje. Vsa javnost jo planila po koncu in od Korošca zahtevala, da tega človeka takoj odpusti iz državne službe! Ali Korošec se ni zmenil zato in pustil tega človeka tudi nadalje v svojem ministrstvu! To je razburilo vse narodine srbske organizacije in pred ;nekaj dnevi so imjeli v Beogradu sestanek odborniki društva dobrovoljcev, rezervnih cficijrjev, invalidov, srbskih železničarjev in inženjerjev, ki so sklenili, da uporabijo vsa sredstva in načine, da odstranijo dr. Manojloviča iz Koroščievega ministrstva. — Še ostudnejši je pa sledeči slučaj: V vasi Beška pri Novem Sadu je bila še iz avstrijskih dni sem na pošti nameščena, kot poštarica neka Nemka Ida Faller; ta poštarica''je denun-cirala povrsti vse tamošnje Srbe, med drugimi tudi srbskega župnika, ki je bil vsled njene ovadbe, obsojen na smrt in tudi ustreljen. Radikalci iz Beške so zahtevali, da se ta ženska odpusti iz državne službe. Bivši demokratski minister dr. Lu-kinič je uvedel preiskavo in na podlagi izida iste odpustil Nemko iz državne službe, a na njeno mesto imenoval vdovo ustreljenega župnika, ki je imela vse potrebne sknšnje za poštarico. A kaj je storil Protič-Koroščev minister za pošto Drinko-vič ? Brez vsake preiskave, brez najmanjšega razloga in povoda odpustil je iz državne službe nesrečno vdovo srbskega župnika, in na njeno mesto imenoval denuncijantinjo in Nemko Ido Faller ! — Ta dva dogodka sta jasna dokaza, dk> kake korupcije je našo državno upravo dopeljala Pro-tič-Koroečeva vlada!
b. Iz »Dokumentov Koroščeve stranke" pri-občujejo srbski listi obširne izvlečke s komentarji. Srbskemu časopisju ni do tega, da bi pozivalo srbski narod na sovraštvo proti klerikalcem, ki so tako hujskali protii Srbom, oni hočejo samo opozoriti narod, da naj pazi, s kakimi ljudmi se družijo Protičevi radikalci. Tako piše naprimer ,,Pravda": „Slovenski liberalci so vredni zavezniki beograjske razbojniške bande" je pisal Slovenec 14. julija 1914; a ta list niti sanjal ni, da bo po par letih postal zaveznik radikalne „ Samouprave". Zadnji čas je, da srbski radikalci! spoznajo, s kakimi črnimi ljudmi so sklenili, zvezo. Ali nij ta zvezal radikalcev a klerikalci greh in zločin proti onim, ki so živeli, ki so se borili in umirali za našo državo?" Dokumente Koroščeve stranke mora brati vsak Srb, da vidi, kake ljudi je pripeljal Protič s svojimi radikalci na, vlado-Srbi nočemo, da vračamo klerikalcem tega, kar so nam oni obljubovali in pripravljali, a nikdiar ne smemo dovoljevati, da ti ljudje igrajo v naši javnosti kakršnokoli vlogo- To smo dolžni spominu padlih junakov v borbi za naše osvobojen je in ujedinjenje !
Novosti.
n. Odlikovanja. Regent, Aleksander jei odlikoval z redom Sv. Save I V. razreda finančnega delegata; za Slovenijo dr. Šavnika. Istotlako je regent podpisal ukaz, s katerim, odlikuje večje število učiteljev, ki imajo zasluge! za ujedinjenje jugoslovanskega učiteljstva v enotno organizacijo. Ta ukaz bo objavljen v nekaj dnevih.
n. Šef sarajevske policije — madžarski špion. V Subotici je obmejna policija zaustavila nekega 171etnega mladeniča, ki je hotel brez1 poitnejga lista v Budimpešto. Pri preiskavi se je dognalo," da je ta mladenič sin šefa sarajevske policije Aleksandra pl. Bale. V kovčegu sina policijskega šefa so našli skrito prošnjo, ki jo je njegov oče pisal madžarskemu diktatorju admiralu Hortvju.i V ti prošnji pravi šef sarajevske državne policije, tla je biil pred dvema mesecema v avdijenci pri Hortyju, iki mu je obljubil službo pri madžrski obmjejni policiji in prosi, dal ise mu 'podleli1 ta služba, ker kakor Madžar neče ostati k jugoslovanski službi. V svoji prošnji pravi tudi, da je bil v službi avgtroogrske policije celili 23 let in v tem času naredil bivši monarhiji veliko uslug, posebno v času svojega poslovanja v Bosni. Tudi v zadnjem času je podpiral madžarski element r Bosni.; Ministrstvo notranjih ded. je tako ji suspendiralo tega špiona in ga dalo zapreti. V Sarajevo je prišel poseben odposlanec ministrstva, ki vodi preiskavo. Kakor se čuje, je zapletenih v to afero še več uradnikov, ki so tako le na slepo vero prevzeti iz avstro-ogrske službe.
n. Nova vojna strategija. Nekam čudno se marsikomu zdi, da so rdeče armade sovjetske Rusije premagale closedaj še vsakega sovražnika, in to vkljub temu, da je bil bolje oborožen.. Vzroke velikim boljševiškim uspehom je iskati pred vsem v enotni sestavi njihovih armad. Armado tvorijo skoraj sami delavci in kmetje, ki se vsi bojujejo za isto idejo, čisto z vojaškega stališča presojano, so evropske čete mnogo manj gibčne kakor sovjetske armadfe, ki niso vajene pozicijske vojne. One imajo s seboj jako malo trena in materijala, tako da se premikajo lahko z velikansko naglica Konjenica ruskega generala Budjenega drvi kakor veter, tako da ji možnarji in havbice ne morejo slediti. Vrliutega imajo boljševiški vojskovodje na razpolago velike mase moštva. To jim daje pogum za tako Velike obkoljevalne operacije, kakor na primer obkoJitev tretje poljske armade pred Kijevom in uničenje Denjikinove armade. Ruska konjenica je sitrahi in trepet sovražnikov. Njenia nova taktika obstoja v tem, da se zapodi z divjimi napadi skozi sovražne vrste, prinašajoč potem za sovražnikovem hrbtom silnoj zmedo v njiegovih vrstah) in uničujoč vse prometne zveze. Boljševiški generali so ustvarili nove metode strategije. Oni spajajo četaško im gerilja-vojno z velikimi 0]>erarijami, za hrbtom sovražnika pa pripravljajo njihovi politični agitatorji vstaje, stavke in sabotaže, kar močno podpira prodiranje sovjetskih armad1,
n. Pod jugoslovansko zastavo odplul je te dni iz angleškega pristanišča Nevv-Cast.la prvi jugoslovanski prekooceanski parnik ..Jugoslovan", last T. Mitroviča, lastnika velikih soliterskih rodj-nikov v Čile (Južna Amerika). To je prvi prekooceanski parnik, ki plove pod jugoslovansko državno zastavo po velikem morju. Ker v našem Jadranu naše ladje ne smejo pluti pod našo zastavo, Mitrovič ni dovolil, da pride „ Jugoslovan" v naše luke, ker bi moral sneti našo zastavo, zato je za sedaj uredil promet med Južno Ameriko in
Anglijo, kjer nikdo ne brani, da naše ladje nosijo naše državne zastave.
n. Vojvoda Mišic, zmagovalec na Rudniku in na maeedonski fronti, kii je bil nevarno bolan, je izven vsake nevarnosti, tako da se že more sprehajati po vrtu sanatorija.
n. Za ljubljansko univerzo zahteval je minister prosvete od ministra financ naknaden kredit v znesku 20 milijonov kron.
n. „Nova pravda" trdi, da se je posvetovanj, kako bi se Jugoslavija udeležila akcije proti — Rusiji, udeležil tudi dr. Kukovec. Tako da so po|-ročali beograjski listi. Seveda je neresnično eno in drugo. Pustite vendar neslanosti, ko veste, da ga ni resnega človeka v Jugoslaviji, ki bi verjel v kako akcijo proti Rusom.
n. Beg pruske princezinje. Iz Berlina poročajo, da je neznano kam pobegnila s svojim šoferjem Majorjem bivša pruska princezinja Aleksandra Viktorija, ločena žena princa Avgusta Viljema, sina bivšega nemškega cesarja. Pobegla princezinja je hči princa Friderika, vojvode Šlezvik-Holsteinskega.	1 I
n. Avstrijska pravica. Pred velikim nad-sodiščem na Dunaju so se v zadnjih dnevih vršile sodne obravnave proti avstrijskim generalom Pokornemu, Ljubičiču in nemsk. Luttgendbrfu, ki so bili obtoženi, da so za časa vojne ubijali brez uzroka in pravnomočnih razsodb vojake in civilno prebivalstvo. Nadsodišče je obtožence večinoma oprostilo, ali jih pa kaznovalo z neznatnimi disciplinarnimi kaznimi. Sedaj pa je razpravljala o teh razsodbah komisija za preiskovanje zločinov za časa vojne in sklenila najenergičnejši protest proti razsodbam dunajskega nadisodišca. V protestu se pravi, da so te razsodbe pomianj-kljve in krivične, ker je bilo v vseh slučajih obtožencem dokazano, da so v resnici zakrivili zločine, ki so jih bili obtoženi. Komisija zahteva revizijo vseli procesov, ker sicer njeno delo nima nobenega pomena, ako sodišče oprašča zločince!
n, Pod tujim jarmom. Pred tržaškim vojaškim sodiščem se je vršila deset dni razprava proti 47 Jugoslovanom iz Vodnjana pri Pulju, ki so bili obtoženi, da so meseca januarja t. 1. provzro-čili izgrede proti karabinijerjem in agitirali1 za Jugoslavijo. 23 obtožencev je bilo oproščenih), ostali i pa so bili obsojeni skupno na 265 let in šesit mesecev ječe.
n. 601etnico svojega: rojstna praznuje dne 7. avgusta koroški pr v obori tel j Ivan Grafenauer.
n. Papirnati drobiž. Finančno ministrstvo) objavlja, da novčanice za en, dinar in za pol dinarja predstavljajo državni papirnati denar, ka,-terega se sme izdati skupno 100 milijonov. Pri plačilih pa nidko ni dolžan sprejeti naenkrat več kakor za 100 dinarjev poldinarskih novčanic in ne več kakor 200 dinarjev enodinarskih novčanic. Finančno ministrstvo je obenem odredilo, da vse državne blagajne, ki prejmejo novčanice avstro-ogrske banke po 2 kroni ali 1 krono, teh novčanic ne puščajo več v promet, marveč jih zamenjajo za kronsko-dinarske novčanice. Zamenjavale se bodo seveda samo one novčanice, k i so bile svoj čas pravilno žigosane.
n. Poštni paketi. V Parizu se je zadnje dni vršila konferenca poštnih in brzojavnih veščakov, katere naloga je bila, da določi sredstva z,a izboljšanje poštnega in brzojavnega prometa.v Evropi. Po najnovejših poročilih je opravičeno upanje, da so normalni brzojavni promet v kratkem dvigne zopet na nivo, na katerem je bil pred vojno. Poslo^ vanje f poštnimi paketi se čim prej zopet uvede v vseh evropskih državah. V Jugoslaviji se paketni promet prične s 1. septembrom t. 1.
n. Vsi napredni listi so pozdravili izdajo brošurice »Dokumenti Koroščeve stranke iz leta 191Jf."j kaitero je založila ,,Domovina". Opozarjajo na siloviti učinek teh pristnih, na klerikalnih bvadah zbranih dokazih brezdeniovinskih hinavcev. Prepotrebna knjižica za slehernega mislečega človeka. Naroča se v upruvniHvu Domovine" v Ljubljani, Sodna ulica št. 6.
n. Silen požar pri Sv. Andreju v Trstu je te dni uničil velike množine bombaža, ki so prispele za Čehoslovaško iz Vladivostoka. Škoda znaša nad en milijon lir.
n. Tatinske tolpe se klatijo po slovenjgraškem okraju. Svoje delo opravljajo večinoma ponoči, V zadnjih dneh so oškodovale tri posestnike za preko 10.000 kron.
Razno.
r. Bolgarske delegate, ki so potovali na III. kongres rdeče internacionale v Moskvo, so Rumuni na potu skozi Rumunijo kratkomalo aretirali in jih proglasili za vojne ujetnike.
r. Razvoj avijatike v Franciji. Francosko časopisje objavlja razpravo, iz katere je razviden napredek francoskega letalstva po 1. 1914. Dočim ,jje Mo treba L 1914. okoli 12 minut, da se je dvignjilo letalo 2000 metrov, je danes' to mogoč® že v 2% minuti. Moč motorja, se je dvignila od sto na tisoč konjskih sil. Največja daljava, katera fetja 1914. preletel francoski letalec, je znašala 100 kilometrov, dočim je predi kratkim neki francoski letalec, ne da bi kedaj pristal, preletel skupno 18.31 5 kilometrov. V vojnem časn je bilo zgrajenih v tovarnah 100.000 motorjev, 56.000 leital jin J 3000 povodnih letal. Na progi Pariz-Lonefon so preleteli letalci od 1. septembra 1919. 'do1 I. marca' 1920'. sTcnpno 200.000 Kilometrov.
Za smeh in kratek {as.
Hladnokrvnost. „ Ali je res, da je bilo pri vas že 16kratl vlomljeno?"' — ,,Res, in sicer vedno od treh ponoči. Sedaj smo po vsej hiši uravnali ure po tem."
Spiritistična. Medium: „Duh Vaše žene... vidim ga . Y ." — Mož:*?,Kaj pfi pravi?" —« Medium: „Nič! Molči!" — Mož: „'Potem pa že ni moja žena!"
Kakor se vzame. „Oče, ali je tisoč kron veliko?" — „To je odvisno od tega, ali jih jaz zaslužim, ali pa jih izda mati!"
Slaba kupčija. „Kaj pa Vam' je prinesla kupčija, o, kateri ste mi zadnjič toliko pripovedovali?" — „5000 kron ali tri mesece."
Najcenejše in najboljše je
pleteno pohiSje,
katero izdeluje in razpošilja
Pletarska šola Strnišče pri Ptuju, Slovenija.
Trgovci zahtevajte specialno ponudbo, oziroma obisk našega potnika.
Brezov les kupuje
Tovarna lesenih iebliev v Tacnu pod Šmarno goro.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI, Stritarjeva ulica štev. 2. Podružnice v Solitu. Trstu. Celovcu. Sarajevu. Gorici. Celju, Mariboru in Borovljah; bančna ekspozitura v Ptuju. !		
KSvKS; K 50,000.000 - Telefon St. 261.	Sprejema vloge na kniillce In tekoSi račun proti ugodnemu obrestovanju-	napote ln prodaja vse vrsto vrednostnih papirjev, = valnt in dovoljuje vsakovrstne kredite. == Brzojavni naslov i ..Banka".
| Delniftka glavnica*
1 gc 30,000.000
Rezervei okrog
| K 10,000.000
Centrala: Trst.
Jadranska banka :: Podrnžnica Ljubljana
Podružnice: Beograd, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Maribor, Metkovič, Opatija, Split, Sarajevo, šibenik, Zader, Ekspozitura Kranj.
Borzna naročila in jih izvršuje naj
Sprejemat Vloge na knjižice. Vloge na tekoči i> Žiro-račnn proti najugodnejšemu obrestovanju. -Rentni davek plača banka iz svojega
Kupuje In prodajal Devize, valute, vrednostne papirje itd.
Eakontlra: Menice, devize, vrednostne papirje itd.
Izdaja: čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
Daje predujme: na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. Daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzemal
kulantneje.
Brzojavni naslov: Jadranska.
Telefon 6t. 257.