Ufadalttv* is iprtiii UJuklJaaa, t^tUrltn 1 Talefoa ttll-»U M«*!*■■ uniitiii a a*. - oa ra* WnbU«n« M IN m uratmlM ta MJM M UMrtl« UklJntM u ttopetv« m oflaaa U 1 tali J« la laoacnatvai 0P1 S. A. Milana SLOVENEC MAREC - t94fl SOBOTA Največja ogorčenost v obrambni bitki med Venlojem in reko Roer « Boljševiki so vdrli ▼ glavno bojno polje pri Arnsvaldu — Nadvla-d a joči višinski položaj pri Konigsbergu zopet v nemških rokah — Sovražni prebijalni poskus je bil zaustavljen ob cesti Diiren—Koln Fihrerjev glavni slan, 2. marca, i šega glavnega bojnega polja ter ir.gn-frhovno poveljstvo oboroženih sil jav- I bil pri tem 23 oklepnikov. Ija: ' Med Venlojem in izvirnim po- Na slovaškem gorskem bojišču J dročjem reke Roer divja obrambna _n -________:_ .......1.. — 1.:. 1 -„ .]_I:_ ___i_______r____.:. Obrambni uspehi na vzhodu in zahodu Berlin, 2. marca. V sredo je bilo težišče bojev na zapadnem bojišču na področju med Roerjem in Erftom. na vzhodnem bojišču pa v Vzhodni Trn- je razširil sovražnik svoje napade na področje južno od š t i a v n i c c ter jc dosegel posamezne vdore. Pri Z v o -lena so razbili planinski lovci in .grenadirji ponovljene boijševiške pre-bijalne poskuse. Severno od Zobtena so pričeli Sovjeti ponovno z napadom 7. močnimi silami in podporo borbenih letalcev. V hudih bojih jim je uspelo potisniti nazaj naše obrambno bojišče do gorskih pobočij. Pri nadaljevanju svojih napadov severozahodno od Laubana se doživele sovražne oklepniške sile 6k nepomembnem napredovanju zopet visoke izgube. Naše predmostje Guban smo obdržali proti številnim sovjetskim sunkom. Ob spodnji Odri je ostalo bojno delovanje omejeno na obojestranske izvidniške pohode. Severno od Arns-vralda so vdrli boljševiki iz svojega, prejšnjega dne osnovanega predmostja ob I h n i v naše glavno bojno polje. Ob bokih sovražnega vdornega področja ▼ vzhodni Pomorjanski so onemogočile lastne oklepniške sile v hudih bojih tndi včeraj nadaljnje razširjenje. Pri tem je bilo uničenih 72 sovjetskih oklepnikov. Južno od R u m -melshurga smo si v protinapadu nazaj osvojili izgubljeno ozemlje. Sovražne oklepniške osti so prodrle nn ozkem področja dalje proti severozahoda ter dosegle cesto K (i s I i n — Šchlawe. številni boljševiški posamezni napadi na naše bojišče > Vzhodni Prusiji so ostali brez uspeha. Na žariščih obrambne bitke v Vzhod-aini Prusiji, na področju severno od Mehlsaeka in severnozahodno od Zintena so vzdržale hrabre divizije v vztrajnem težkem bojevanja sovražnikov naval in onemogočile pod visokimi izgubami za sovražnika vse pre-Aijalne poskuse. Severnozahodno od Kiini&pberga je bilo v drznem sunku zavzeto nad vlad ujofe višinsko področje. Sovjeti ao izgubili v februarju 788 letal. Na sapadn je pojačala včeraj 1. kanadska armada po delno štirinajst-nroem pripravljalnem ognju svoje napade med Hochwaldon in reko Maas a Po zaslngi vztrajnosti naših čet je obležal sovražnik v globini na- bitka dalje z največjo ogorčenostjo. Naše čete se bore predvsem vzhodno in jugovzhodno od Rhevdta v hudih bojih 7. ameriškimi oklepniki, ki jim je uspelo prodreti do Neusse. Na cesti Diiren — Kolu je bil sovražnik, ki je hotel doseči prodor, zn-ustavljen po prekoračenju odsekn Erft. Tudi dalje južno do dolinske zapore Urft so bili zaustavljeni vsi sovražni napadi. V pretekli noči so napadli močni oddelki nočnih borbenih letalcev 7. dobrim uspehom sovražnikov oskrbovalni promet in zbirališča čet na področju zahodno ml K ii 1 n a. Med S c h 1 e i d e n o m in B i t b n r-gom so izvedli Amerikanci številne odvrnitvenc in obkolilvcne napade, ki pa so jim prinesli le krajevne uspehe. Južno in vzhodno od Trier j a so v teku osorčeni boji s sovražnimi oklepniki, ki so prodrli iz svojega predmostja ob spodnii Saari; 24 oklepnikov jc bilo uničenih. V Italiji so se izialovili obnovljeni sovražni sunki ob S e n i u. Pred Sarajevom na Hrvaškem so odbile naše čete napade močnih sovražnih tolp ter utrdile svoje položaje. Severnoameriški bombniški oddelki so nničili pri svojih včerajšnjih dnevnih napadih na južno, jugozahod 11 o in jugovzhodno Nemčijo zopet stanovanjske okraje prebivalstva. Težka škoda jc nastala predvsem v mestnih področjih U 1 m a , In gol s t a d ta in Rcutlingenn. Britanski strahovalni napadi so bili usmerjeni ponovno proti M a n n h c i -n u, Ludvvigshafrnn in krajem na Westln|skem. V večernih urah so odvrgla britanska letala bombe na nemško prestolnico. Nad 7ahodnim nemškim področjem je bilo v ogorčenih letalskih bojih in potom protiletalskega topništva sestiv-ijenih 27 angloameriških lctaleev v nizkem poletu. V mesern februarju sp sestrelili lovci in protiletalsko topništvo letalstva 918 angloameriških letal. Povračilni ogenj na London sc nadaljuje z le malenkostnimi prekinitvami dan in noč. Tndi pristaniško mesto Antvvcrpen leži stalno pod težkim obstreljevanjem naših daleko-strelnih orožij. siji. Z neprestanimi protisunki in žilavim vzdržanjem so prestregle nemške čete sovražne napade. Med Roerjem in Krftom so uničile preko (i0, v jedru Vzhodne Prusije pa 88 oklepnikov. Nadaljnje silne napade, s katerimi pa so le malo spremenili bojno črto, so izvedli Angloamerikanci južno od Spod. Renu in nu obeh straneh Trierja, boljševiki pa v Zahodni Prusiji in Pomorjanski, ob loku Odre—\Vurtho ter v Sleziji. V Kurlandiji so pod vtisom svojih nenavadno težkih izgub prenehali s svojimi brezuspešnimi probojni-mi poskusi in tudi v slovaškem Erzge-birgu so njihovi napadi prehodno popustili. V srednji Italiji so bili le nadalje krajevni boji. Na Hrvaškem so utrdile nemške čete v napadu in obrambi svoje postojanke pri Suru-jev 11. Jasne obrambne uspehe so izvoje-vule nemške čete v Vzhodni Prusiji, v Kurlandiji in ob Spodnjem Renu. N jedru Vzhodne Prusije so prešli boljševiki ponovno v velenupud proti nemškemu bojiščnemu loku med Uruuns-bergom in Kreuzburgoni. ležišče pa jo ostalo kot že prejšnje dni odsek zapadno od Krcuzburga. Nemške čete so se odlično borile v obrambi in napadu ter preprečile prodor močnih sovražnih sil, s čemer so odločilno doprinesle k celotnemu uspehu. Ruzen lirezprimernepa zadržanja nemških borcev v Vzhodni Prusiji in Kurlandiji so dosegle nemške čete tretji uspeh pri obrambi britansko-ka-nadskesa velenupada ob Spodnjem Renu. Ze tri tedne napadajo tu izbrane sovražne divizije bojiščni lok med Emerichom in Afferdenom. Sovražnik pa je zasedel le nekaj kilometrov ozemlja. Prav tako malo kot Britanci in Kanadoi ju/no <>d Spodnjega Rena, tudi ob Roerju napadajoči Severno-nmerikanci niso mogli omajati obrambne volje nemških čet. Vsled silovitega nemškega odpora je bil nasprotnik že , i sedaj prisiljen poslati v boj vse sile I j svoje devete urmade vključno z rezer- vami. S temi težkimi sunki so sicer potisnili nemške črte nazaj do Erfta ter do izvira Niertu, ta izguba ozemlja pa je izravnana s tem, da se nasprotniku kljub njegovi brezprimerui uporabi gradiva ni posrečilo razbiti zvezo nemškega obrambnega bojišča. \ težkih oklepniških bojih na obeli straneh Rhevdta so nemške čete tako dolgo zadrževale sovražnika, dokler se niso oddelki, ki so so še držali ob vpod-njem Roerju, premaknili dalje proti severu, kjer so ojačili svoj odpor. Ob Erftu so odbile nemške čete med Gre-veubrouhom in cesto Diiren—Koln v obrambi in protisunkih vse poskuse prekoračenja. Z nadaljnjimi protinapadi so nemške čete ponovno potolkle vzhodno in južno od Diirena napada-jočega sovražniku. Sumo nnd Rlievd-loni 111 GreveJibroichom se še premika bojišče med neprestanimi sovražnimi napadi in nadaljnjimi bočnimi sunki. S premakljivim načinom vodenju vojne so nudile nemške čete tudi nn obeh straneh Trierja pri Bitburgu 111 vzhodno od Saurburgu nupadajočemu nasprotniku trdovraten odpor. Sovražnik, ki je napadel proti Kvllu, z juga proti Trierju 111 proti vzhodu v lluwertol je lahko vsled nemških protisunkov le v omejenem obsegu razvijal svoje operacije. Ostali boji na zapadu imajo sedaj samo krajeven pomen. Slično kot na obeh straneh Trierja je boj nu vzhodnem bojišču v V/hodni Pomorjanski izvedeti premakljivo^ nu omejenem področju. Vsled nemških protisunkov proti globokim bokom sovražnega vdornega področju so skušali Sovjeti i/ve.sti odmik. Sovražni pritisk proti /upadu so prestregle nemške čete nn področju Neu-Stettinn nu skrajšanih č rtali. Prav tako so bili brezuspešni boljševiški poskusi, da bi razširili bazo vdornega področja na jezerskem ozemlju severno zapadno od Konit/a. Prav tako so bili brezuspešni sovražni razbremenjevalni napadi zapadno od spodnje \ isle ter ob Ihni med Arns-ualtloui in Kalliesnin. Majhne vdore so nemške čete odbile. Vsled ostalih bojev na vzhodu se položaj ni omembe vredno spremenil, čeprav je sovru/.nik na nekaterih mestih, tako n. pr. tiri Lailbanu iu Bresluii silovito napadal. V loku Oder—\Varthc so se izravnala obojestranska v krajevnih sunkih dosežena izboljšanja postojank. Ob I au-sitzer Neisse pri Laubuuu, Goldbergu in Zobtenu so izvedle, nemške čete proti vsakemu sovražnemu vdornemu mestu odločne protinapade in v Vrati-slav i. kjer se vršijo boji v bližini trga Hindenburg, osporavnjo hrabri branilci Sovjetom vsak meter zemlje. Pod vtisom svojih visokih izgub so izvedli boljševiki v slovaškem Krzge-birgu samo šibkejše napade, ki pa so se nn obeh straneh Plicsevre in Slatine krvavo zrušili. »Razvoj potrjuje nemško samozaupanje« Berlin, 2. marca. »Najnovejši vojaški razvoj nam prej potrjuje kot pa zanika naše zaupanje v nas same.« To ugotavlja minister dr Gobbels v svojem najnovejšem uvodniku v »Rcichu«. Trditev pojasnjuje obsežno ter pravi, da ni utemeljeno mnenje, da bi bil s krajevnimi u-spelii zadnje sovjetske ofenzive nemški vojaški in prehranjevalni potencial tako zmanjšan, da bi mogla Nemčija le ie omejeno dobo nadaljevati vojno. Isto 10, tako pravi dr. Gobbels, trdili tudi svo: čas ob pričetku sovražne letalske ofenzive proti nemški vojni industriji in nemškemu prevoznemu sistemu. Nemška dejavnost, nemška iznajdljivost in podjetnost pa so postavile ta upanja sovraž- Ribbentrop k Churchillovemu govoru Berlia, 2. mairca. Nemški zunanji taunister von Ribbentrop je podal da-M zastopniku DNB-ja svoje vti-ee e Churchillovem govoru im o njegovi izjavi o Poljski v spodnji zbornici. Ribbentrop je rekel: »To jc najslabši obrambni govor, ki smo ga »lasali doslej od gospoda Churchilla. Anglija je baije napovedala Nemčiji vojno za »svobodo« Poljske, sedaj jxi je Churchill privolil v vključitev Poljske v Sovjetsko zvezo. Vsi govori, izjave in zatrdila angleškega ministrskega predsednika pred njegovim parlamentom ne morejo odstraniti tega dejstva. Vsako govoričenje v Angliji in Ameriki o »svobodni, neodvisui in demokratični« Poljski in njenih mejah je popolnoma prnizno. Dobro si lahko predstavljamo zadovoljstvo Stalina, ko sta Churchill in Roosevelt v Jalti pristala na bodočo ureditev te poljeke sovjetske države, ker sta morala dati celo privoljenje, da bo zapadne meje nove poljske sovjetske republike in s tem Sovjetske zveze določal Stalinov lublinski komite. To bi bil najugodnejši način za Kremelj, da bi Vključil v svojo državno ozemlje tudi nemške V7,hodne province. Če se prav opominjam, imenuje gospod Churchill ta Stalinov način pogajanja »zelo tenko' čuten način obravnavanja tega pro- I buldoga. blema«. Neverjetno je, kaj se lahko vso pove kakšnemu parlamentu, toda angleška sjKHlnja zbornica je vendar znano počasna. Nadalje je govoril zunanji minister von Ribbentrop, da mti jo padlo v oči, na kako naravnost za-klinjajoč način je skušal gospod Churchill prepričati britanski parlament o poštenosti Sovjetov, ki tfa so vredni polnega 7,aupan(;ia. Očividno, taiko je rekel nemški zunanji minister, pa se gospod Churchill pri tem ne počuti jiosebno dobro. Rekel jc, da bo usoda človeštva temna, če bi nov preokret nedojemijive silovitosti uničil v svetu to, kar je ostalo ljudem še od dobrin in svobode. Ali jo gospod Churchill spregledal sedaj pravi cilj boljševizma? Ali je sipoznal, da pripravljajo Sovjeti, potem ko so uredili poljski |>roblem, s svojo grozovito politiko iztrebljenja v nemških vzhodnih provincah, /o naslednji korak za razširjenje oblasti proti zapadu? Ali sc kaj boji, da pričenja britanski parlament slutiti v kakšen usodejjoln |x>lo/aj bi prišla Anglija in njen imperij, če nemšlka vojska nc bi zaustavila boijševiške poplave. Toda kar koli tudi misli in reče gospod Churchill, dejstvo je, ' da drži diplomatsko boljševiški medved trdno v zobeh britanskega »Samoohranitev Evrope ali propad« Dr. Gobbels sprejel Vlasova Berlin, 2. marca. Minister dr. Gobbels je sprejel v sredo generala Vlasova ter šefa njegoveg* propagandnega štaba generalnega poročnika Silenkova. Zavezniki tožijo o Romuniji Ženeva. »New Vork Times« toži, da manjkajo o dogodkih v Romuni:i direktna poročila in da je navezan na vesti iz sovjetskih virov. Govori se,' da je v Romuniji _ izbruhnila oborožena vstaja komunističnih tolp, da bi se osnovala sovjetska vlada. Na krimski konferenci pa so prevzeli veliki zavezniki odgovornost za to, da bodo »osvobojene« države lahko osnovale svoje vlade po demokratskih principih. Ta garancija se na-naia tudi na_ Romunijo Nikakor ni dovoljeno, da bi eden izmed velikih zaveznikov silil neki deželi s silo drugo re-iitev. Bern, 1. marca. Zastopnik »Timesa« (poroča iz Istambula, da vzbuja notranjepolitični položaj v Romuniji naraščajoče zaprepaščenje. Izbruh nemirov v Romunri v tako kratkem času po krim-■ki konferenci je skrajno vznemirljiv. Siočkhoim. Britanski zunanji minister Eden je skuial ▼ sredo med debato v Spodnji zbornici še enkrat upravičiti pred angleškim narodom izdajo nad Poljsko. V središču njegovih izva:anj je bilo jasno priznanje vojne krivde britanskih vojnih hujskačev. Ženeva. Zastopnik lista »Times« v Istambulu ugotavlja, da povzroča političen položaj v Romuniji v Turčiji naraščajočo vznemirjenost. TayIor obiskal papeža Milan, 2. febr. Čeprav io bili sprejemi pri papežu še za nekaj časa ustavljeni, je sv. oče danes vendar izjemoma sprejel osebnega zastopnika predsednika Roosevelta Myrona Taylorja. Razgovor, ki je imel »zaupen« značaj, je traial nad 40 minut. Pri svojem prihodu v Vatikan je imel diplomat r seboj velik bel zapečaten zavoj. V vatikanskih palačah se •e sestal Myron Taylor z ameriškim pre-latom msgr. Josephom Mc Geoughom. Berlin. Kot viden znak nezlomljive usodne povezanosti s svojimi ran:enimi in ujetimi tovariši je daroval trdnjavski pehotni bataljon 1011 v korist nemškega Rdečega križa skoraj 10 milij. RM. Celotna vsota je znajala 9,980.573 RM. Berlin, 2. marca. O dejstvu, da ni Fuhrer v svojem govoru ob 25. obletnici narodnosocialističnega strankinega programa izgubil niti besedice o konferenci v Jalti, piše »Volkischer Beobachter« v članku »Dva svetova«: V Jalti se sploh ni vršila nikaka »konferenca«, temveč se je odigral tamkaj le sprejem dveh demokratskih pustolovcev pri njunem moskovskem mojstru v svrho privolitve k njegovim sklepom. Svetovno zgodovinske odločitve se niso, kot je Fuhrer upravičeno dejal, nikdar sprejemale na konferencah. Sumljivo hitro se jc naročeno navdušenje poleglo tudi v zahodnem sovražnem tisku, sedaj pa se iz dneva v dan množe v tem taboru zaskrbljeni glasovi. Resne cilje imata v današn:em svetu le dve sili: Nemčija in boljševizem. Nemški cilj je objavil Adolf Hitler. To je socialistična ljudska država na narodni podlagi, ki vsebuje v sebi tudi spoštovanje pred vsakim tujim narodom. Samo ta narodni socializem bo mogel podariti narodom pravi mir, ker zajamčuje edino on v notranjosti državnega ustroja socialni Ameriške izgube na Žve^lenem otoku Tokio. Cesarski japonski glavni slan priobčuje japonska uspehe za obdobje od pričetka ameriških izkrcanj na 2ve-plcnem otoku do konca februarja v danes priobčenem komunikeju. Sovražnik jc imel med boji na otoku izgub na mrtvih in ranjenih 13.500; oklepnikov jc bilo uničenih oziroma zažganih 226. Potopljeni sta bili 2 letalonosilki, 1 bojna ladja, 1 bo:na ladja ali težja križarka, 4 križarke, 7 bojnih ladij neznanega razreda in 6 prevoznih ladij. Poškodovanih je bilo 5 bojnih ladij neznanega razreda, 25 prevoznih ladij in 1 iskalec min. Dalje jc bilo opa/.iti 74 velepožarov med sovražnimi zbirališči ladii. Dalje objavlja cesarski glavni stan, da jc vodja bojev na otoku generalni poročnik Kutiara in da :e bil kontreadmirai Ihimaru vrhovni poveljnik nad edinicami mornariškega letalstva na icm področju. Po odstopu Radesca Stockholm, 2. nia'rca. Kot jo bilo že kraiko javljeno, se je moral Radescu ukloniti boljševiškemu navalu ter odstopili. Kakor javlja agencija Reuter, so se že vršila pogaijanja za sestavo novo vlade. Zaradi prisostnosti boljše-viškoga krvnika Višinskega ni nobenega dvorno, kako se bo nadalje razvijal položaj v Romuniji. Kakor javlja » A f ton bla det« po neki vesti i/ Moskve, jo. zapisal list »Pravda« k prihodu Vi-šinskega v Bukmreet: -Razmere v Romuniji bodo sedaj hitro urejene in to s trdo roko.« Debata v spodnji zbornici Stockholm, 2. marca. Kot ie bilo pričakovati, se jo končala debata v britanski spodnji zbornici z odklonitvijo konservativnega spremenjevalne-ga predloga k vprašanju zaupnice vladi. Konservativci so hoteli kritizirati vladino politiko napram Poljski. mir in gospodarsko varnost za vse ter se odpoveduje s tem vojaškim »diverzijam«, to se pravi zunanjepolitičnim odklonitvam, kot jih jc iskal ameriški predsednik s svojo zločinsko nasnovo druge svetovne vojne. Obratno pa jo boljševizem gigantski poskus, ki hoče zabrisati od Boga in narave dane razlike med plemeni in narodi ter narode tako stopiti v temno prisilno skupnost brez postave in obraza. Prav sestanek v Jalti je jasno dokazal, kako nesposobni so demokratski recepti napram stalinizmu. Vse prošnje in vsi ugovori Churchilla in Roosevelta, s katerimi sta hotela ohraniti vsaj videz ter igrati demotkracijo, so »e ob Stalinu odbile »Volkischer Beobachter« ugotavlja ob koncu, da tudi za demokratski svet niso možni kompromisi z boljševizmom. Možna je kvečjemu kratka pridobitev časa z izgledom na kasnejši brezizgledni končni boj, to :e na tretjo svetovno vojno To danes demokratski svet žc sluti. Danes bo padla odločitev, kajti jutri bi bilo žc pre-kasno. Alternativa se glasi: Samoohranitev Evrope ali propad. Predlog konservativcev jo bili odklonjen s 3% proti 25 glasovom. Ker ima spodnja zbornica f>l5 poslancev, se jih jo torej 19+ vzdržalo glasovanja. Kakor javlja stockholmski list >Expres-senc j«) neki vesti iz Londona, so smatrali ChuTohillovi pristaši razvoj kot zelo resen. Zaradi tega «o se močno trudili, dn bi zagotovili Churchillu čini večjo večino. Vlada se jc najbolj bala, da bi se več poslancev vzdržalo glasova n.j a. Iz kritične debate je bilo jasno razvidno, tla se Churchillu ni posrečilo prepričati S|>otbijo zbornico z ntjegovi-mi airgumenti. Prav tako |vi ne daje izid plaisovanja, ki je bilo izvedeno pod pritiskom vprašanja zaupnice nobene jasne slike o resničnem razpoloženju; Tudi oni člani spodnje zbornice, ki liiHO podpisali predloga konservativcev, so jasno izrazili ipopolno angleško podvrženost Sovjetom. »Obiskovalec s klobukom v roki« Stockholm. 2. marca. V nekem uvodniku zavzema »Daily Mail« stališče k noki izjavi poslanca spodnje zbornice Pethericha. ki je pri krimski debati primerjal Veliko Britanijo z obiskovalcem, ki je prečesto šel v druge deželo s klobukom v roki. List pripominja, da se ne sme smatrati te izjave kot pripombo nekega »nepoučenega« ter oq>o-zairja, da je laburistični votli tel j Green-vvootl uporabil isti argument. Takšne besede so po-vsem upravičene. Že dalj časa se britanski narod zaveda, tla igra v zvezi treh zelo klavrno vlogo. Dunaj. Ankarski radio poroča o turškem trgovinskem odposlanstvu, k1 je nedavno odpotovalo v London, da bo obnovilo trgovinsko in finančno pogodbo med Veliko Britanijo ir. Turčijo, ki nikov na laž. Isto se bo cgodilo tudi sedaj. Dr. Gobbels pravi nato, da «0 Nemci pričeli z velikopoteznimi pripravami ia ponovno osvojitev ozemlja, ki »o ga izgubili v poslednji sovjetski olenzivi. Seveda potrebujejo še gotovo dobo, da bi tc ukrepe razvili v polni meri. Tozadevno piše dr. Gobbels naslednje: »Najnovejši razvo! dogodkov nam prej potrjuje, kot pa zanika naše zaupanje v »sme sebe. Vrh tega so prišli Sovjeti • svojimi sunki v nemško bojišče v izredno težaven položaj, ki nam nudi znova ugodne izglede. Ti bodo igrali pri nadaljnjem razdobju vojne določen pomen. V našem pojmovanju vojne moramo ostati brezpogojni. Spričo uničevalne volje naiih nasprotnikov nam tudi ničesar drugega ne preostane. Saj sovražniki samo tu-kajo, da bi pred njimi odio/ili orožje. To izhaja iz dnevnega pisanja njihovega tiska. Toda kako grozno bi svet izgledal, ako bi izpadla Nemčija kot faktor reda. V nekaj letih bi sc verjetno spremenil v pekel. Vojna sc nc bi končala, temveč bi jo med seboj tekmujoče sile sovražne koalicijo nadaljevale z našimi očeti in sinovi kot vojaki in na naših tleh kot bojišču. Dokler imaš orožje v rokah, si gospodar nad svojimi dejan;i. Ako začasno izgubiš nadzorstvo nad dogodki, obstaja šc vedno možnost, da si ga znova pridobiš. Kot postane vojak oneča-ščen, ako odvrže svoje orožje, tako izgubi ob sličnem dejanju svojo čast tudi narod. Orožje daje obema tudi v navidezno brezizglednih jioložajih še vedno možnost, da sc dejavno vključita ▼ rar-voj dogodkov. Sovražnikom moramo biti naravnost hvaležni, da nas niso pustili v nikakršnem dvomu glede posledic, ki bi jih imela njihova zmaga za naš narod To nas ščili pred tem, da bi postali slabi. Vsakdo izmed nas se zaveda, d.i nimamo druge izbire, kot da se borimo in da vztra:amo. V ta namen imamo iu tudi danes vse pogoje in izglede. Ves svet je vojne sit. Mi stojimo v zadnji rundi tega ogromnega boja narodov, v kateri bo važno, kdo bo prvi izgubi! sapo in kdo bo na ta način izpadel. Nobena moč na zemlji, nobena stiska in nobena nesreča nas ne bodo mogle pripraviti, da bi sc uklonili človeškemu strahu ter da bi se v krizi te vojne odločili rajši za sredstva, ki trenutno ublažijo bolečine, namesto za trajno ozdravitev sveta. Naš narod bn to razumel. Ostali narodi pa se bodo morali naučili, da bodo to razumeli « Evropa je Angležem »nndležna« Ženeva, 2. marca. »Kriza r Grčiji, na Nizozemsk em, v Belgiji in Jugoslaviji, pritožbe generala de Gaulla, grenak spor med Poljaki, neenotnobt v Italiji, vse to so dragoceni vzroki za ameriške izolacionistc, ki pravijo, da so mnogi Evropci pač popolnoma brezimni,« piše Vernon Bartlctt v »New», Chronlclu«. Milij oni Evropcev zmrzujejo in gladujc-jo, nadaljuje angleški novinar. Iz vseh osvobojenih dežel prihajajo nujni klici na pomoč. Kot bogatemu :rožu, ki meča revnega obiskovalca iz hiše, ker mu zgodba o trpljenju trgn srce, postajajo Angležem pretresljive zgodbe v Evropi žc nadležne. Končno pa trpe Anglc/i sami zaradi pomanjkanja številnih potrebščin in zaradi 7. vojno zvezanih skrbi. Toda treba se je zavedati, da groze Angliji z bližnje evronslte tcline še težke nevarnosti. Tri velesile so v Jalti sicer obljubile pomoi*. toda vnrašanie ir. ali bo ta pomoč prišla pravočasno, da bi zopet vzpostavila duševno in telesno zdrav:c narodov. poteče 31. marca. Berlin. Pri petih laslnih izgubah so uničili možje neke oklepniške armade na pomeranskem področju 23. februarja skupno 500 napadajočih boljševikov. Ženeva. Vojaški svetovalec in tajnik predsednika Roosevelta general VCatr -i je na poti iz Jsllc umrl na krovu nt' vojne iad:e. '»SLOVENTEC*, sobota, 3. »u8ca 1045 - "8L SO. Za lepšo bodočnost slovenskega narodi B® S Sg-Jfi f Domobranec Lojze Pekolj Dne 17. februar. Ja je bil ▼ a roji rojstni vasi vbit od kupljene krogle domobranec Lojze Pekolj. Kljub svoji mladosti — rojen je bil 28. maja 1926 v Artmanjl vasi — jo poskusil vso Kalva. rijo slovenskega naroda. Bil J« na Tur. Jaku. odkoder je a prvimi legionarji prišel v Ljubljano. Boril se je na Silv. niči, bil dvakrat nevarno rnnjen. toda božja volja je bila, da je sedaj padel doma, zadet od podle krogle. Poldrago leto je branil svoj dom pred komunizmom, poldrugo leto je prenaSal težke napade, zdaj pa je dozorel legel v domačo prst. da iz nje vzkall ln »raste kot ilv očitek vsem, ki »o omadeževali svoje roke s krvjo nedolžnih ljudi. Porabil je dopust, dn apet pogleda avoj dom, ki ga je ljubil kakor veak kmečki sla. Ravno na dan, ko se Je mislil vrniti nazaj na Vrhniko, pa ga J« naila krogla In ga smrtno nevarno ranila. Po dveh dneh je v Stični nmrl ta dobljenimi ranami. Zdaj počiva aa pokopališču v Dobrni-+a. Zemlja Ja sprejela njegovih devetnajat pomladi, da bo mogla tistim, kl bodo 11-vslt v bogastvu junaških žrtev, prlneatl resnične pomlad ln globoko prerojenja. — Mlademu Junaka spomin ln tlaval Domobranca Alojzija Černetu V Gornjem Vrb-polju doma al od rana mladosti ljubil avojo kmečko domačijo la ie mlad skusil, kaj Je tujina. Kot toliko drugih pottecih ia nerednih fantov al moral najprej presta« tegob« internacije, nato pa M na kile trpinčenega naroda stopil med jn-vlml v domobranske vn«t* ie jeseni leta 19i». Vestea v IzvrSevanju službe al postni zglsd \ttom drugim domobrancem-pionlrjem. Postal si strokovnjak za pobiranje min, kl Jih je nastavljala zločinska komunistična roka don-obrancem ln civilnemu prebivalstvu. Kot pionir al pred nedavnim obhajal tudi lep jubilej. Odkril si ln srečno izpulil »obe mini, ki Je v Tvoji zbirki pobranih min dobila tekočo Številko 2000. VISja Previdnost je hotela, da si kmalu po tem jubileju tve-ete~a dola naletel na razstrelivo, kl je a svojo eksplozijo končalo Tvojo mlado ln požrtvovalno življenje. Počivaj v miru, dragi soborecl LE MALENKOSTNA NEPAZLJIVOST je to. če hodimo v mraku iz sobe v sobp in iščemo razne predmete, ki bi jih lahko poiskali v stanovanju če* dan. Pri tem seveda prižigamo luči. Namesto v eni sobi, gore žarnice na dveh, morda celo na treh krajih. V mraku pa bi sploh lahko največkrat prihranili električni tok za razsvetljavo. Dokler traja medli soj somraka, bi lahko opravljali dela prav ob oknu ali pa zunaj stanovanja. Tako bi prižigali luči šele v temi in izkoristili dan skoraj pol ure dalj. Kar izračunajte, kakšen prihranek bi to vrjlo, če bi prižigali žarnice povsod v mraku vsaj četrt ure kasnejel Tudi take malenkosti zaležejo, zato povsod: BOJ POTRATI I Operno gledallBče OPGBA Safcota. I marea ob 17: »Oarcbaa plMal«. Red Sobota Predstava opornega studia. Ponedeljek, i. marca ob 17.30: »Stara pesem ln balet Šeherezada«. Red C. vr A Mozart »Čarobna pISčal«, opora v J dejanjih Osebe: Sarastro — KoroSec, Tajnico — Rakovee, govornik — Kos, prvi evo-Aen k — Pertot, Kraljica noAl — Kristanova, Pamina, njena hči — ZakrajSkova, prva doma — Malnaričeva. druga dama — Sad-aikova. tretja dama — Lobertova, prvi deček — Kajfež, drugi deček — I. Majaron, tretji deček — B. Majaron. Papageno - Gregorin, Papagena — Baukartova, Monostatos, črnec — Štrukelj, prvi oboroženeo — I. Brajni V dragi oborožene« — SmerkolJ. — Dirigent ta režiser. Polič M Scena: la«. K Frani. Kostumi: J. Vilfanova. DRAMA IleMK 4. marca, »b YMfc »Prgrnallon«. Bed Premlerakl. Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih t Ivan Turk Ia Bole krajine Je prUla vest, da Je tam dotrpel vso muke komnnlatlčnega suženjstva kmečki posestnik tn družin skl oče večji drnžlni K, Janos T n r k ls RetiJ, občina LoSkl potok. Pred I meseci ao navalili na njegovo hlio komunistični bandliU, zahtevajoč njegova itlrl odrasle hčere. Oče pa ae je postavil na vežnl prag. čet: »Ne pustim ao benega otroka v vale roka, raje pobljt* nas vse.« Tolovaji eo ae odstranili, pa le :«a tisto noč. Drugi dan so prUll v velikem Številu ln odgnali pogumnega očeta v gozd. Preganjali so ga a pokojnim iupnlkom Pravharjeui in mučili do »mrti. ZapuSča lepo posestvo, dva sina — oba domobranca, ln itlrl hčere. Pokojni Je bil aajuglednejil i* eela okolice, te od mladega js kazal Izredno ^ ^ ^ ^ ^^_________ ______________ resnost ln globokovernoat- Ljudstvo mu j« bodo prav tako drva za kurjavo. Pred Poroke po veroizpovedih Mestna statistika navaja, da Ja bile laal v Ljubljani Mi porok. Zanimiv je pregled porok po verotipovodlk. Bilo Je lani Ol porok, ko eta bila ienln la nevesta rimo. katolika. Dve poroki, ko Je bila nevesta evangellčanka. Nadalje ie bilo 7 porok, ko Je bit ienln pravoslavne, nevesta pa rlmo-katoliSke vere. Bilo Je 10 porok, ko sta bila oba poročenea pravoslavne vere. Med protestanti sta bili i poroki, Bila je 1 poroka, ko Je bil ienln evangellk, nevesta pa rlmokatollklnja. Naposled je bila 1 poroka, ko je musliman poročil nevesto rimsko. katollSks vere. Naj ie omenimo, da je bila lani samo 1 elvllna poroka, kl Je bila na domovinskem uradu mostne občine ljubljanske. Stari drevored mnrv izginja Na Opekarski ssstl od prultkega mostu tja do konoa ao posekali stare, velike kostanje in Jih porabili »a kurivo. Mestna občina Je sedaj začela v Mestnem logu podirati stara, nizka, slabotna drevesa murv, ki ao bila »asajena ie v davnih časih. Drevored murv ob Zelenem potu v Mestnem logu bo popolnoma posekan. Napravili zaupalo ln mu poverjalo vodstvena mesta v verskih, gospodarskih la političnih orga-nluaijah. Bil j« močan saačaj. kl al nikdar klonil, brezkompromisen, pripravljen na vse krive, najivestejll sodelaveo pok župnika Pravharjh. kl ga Ja spremljal tudi v muke tu smrt Za nJim žaluje ves Ločkl potok ln okoliSki kraji, ker je bil dobre potnan ln spoštovan daleč naokrog. Krt kremenltega slovenskega očeta leži na duSI narodnih rab. ljev la kliče sa pravično kazen. GOSPODARSTVO Bolgarsko notranje »prostovoljno« posojilo Inflacija v Bolgariji Izredno hitro napreduje. Obtok hankovoev je dosegel že vsoto 50 milijard levov, k čemur je treba pn-8teti S« 20 milijard levov državnih blagajniških zapiskov. Zaradi tega je sedaj Bolgarija razpiaala novo notranje posojilo. kl se imonuje posojilo svobode. Propagandni minister Knzssov pa je izjovil. da je vpisovanje novega posojila popolnoma prostovoljno. Drngi zooet vodo povedati, da je bilo Izdano tndi uradno poročilo, da bodo oni, kt bi ao odtegnili vpisovanju, na drug način poklicani k podpisovanju. Zlasti pravijo. da bodo veliko posojila podpisali bolgarski kmetje, ki pa so znani varčevalni. Iz izjava zunanjega ministra je razvidno, dn bo posojilo >svol>ode< krilo tudi stroSke »a »osvoboditev« ljudstva, to se pravi sovjetske zasedbene etroSke in pa stroSke »a reparacijo. Novo valute v Srbiji Kakor poročajo, je trenutno na erbskem podri-čju v obtoku denar več valut, kl ima v vsakem okrožju svojo posebno vrednost. Cen» v Beogradu so izredno naraslo, čeprav se madni krogi trudijo preprečiti nadaljnji dvig cen. Nova mezdna ureditev sa krojaško stroko. Vrhovni komisar v Trstu jo iidol mezdno ureditev za industrijo moAkih ln damsklh vrhnjih In poklicnih oblačil ter za moSki in damski krojaSkl obrt Ta mezdna ureditev. ki jo objavljena v Službenem listu s dne 28. februarja 1945. je s.op-ln •» veljavo dna 1 Januarja 191S Določila ts ureditve so v glavnem lata kot za ostale stroka, katerih mezdne ureditve so bile doslej objavljene. Mezdo za kroJaAko stroko tnaAajo v Ljnhljnni: a) za nekroja*ke rokodelce 9 do 11.50, na deželi 7.50—10 lir na nro, aa krojaStvo po meri 9.50—13, na deželi 8—11 Ilr na uro. za konfekcijsko krolaAtvo v Ljubljani >-11 50. na dežel; 7.50—lf Ur na nro. Varčujte z vodo! 100 leti je bila v LJubljani živahna akcija za gojitev murv ln svlloprejk. Akcijo je vodil dr. Orel, kl je imel posebne nasade murv v Mestnem logu In ob Cesarskom (sedaj Malem) grabnu. Na prostoru, kjer atojl sedaj kollzej ob Oosposvotskl cesti. Je bila pred 100 leti dreveanlca »a murve, kjer so vzgojili po več tisoč mnrv. In pred 100 leti je tam začel Gradčan Wlthalm zidati kollzej, kl ga omenja PreSeren v svoji zabavljlcl »Božje ln hudičeve hlie«. Ob ivokih vojaSks godbe ln v prisotnosti visokih dostojanstvenikov so bili 81. maja 1845 vzidani kar Itlrje temeljni kamni. Slovesnost jo gledalo do 5000 ljudi, kl so bili pogoSčcnl s kruhom ln vinom. Podjetnik sam je povabljene goste počastil s Šampanjcem. Tako pravijo BleIweisove »Novico«. Zaradi tatvine drv obsojena Lan! sredi oktobra Js bilo mestnemu preskrbovalnemn nradn ukradenih do 3 kub. metre drv. Zaradi tavine teh drv sta bila pred senatom okrožnega sodlSča obtožena In obsojena oženjenl delavec F. V. na 21 dni strog*** Mimra, ker j* vasi U metrskih ptico, la samski delavce A. F. aa I dal sa- pora, ker Je vaei 7 polen. Ukradena drva te bila cenjena na 1600 lir. Razne nesreče in poškodbe Delavee, iS letni Leopold »svil J« bil zaposlen prt nekt transmistjl, kjer ga je prijel jermen za desno roko ln mu jo »mečkal. — Clrkulnrna iaga j« poškodovala levo roko 86 letnemu mltarju Viktorju Svetku. — B kolesa je padla la st zlomila desno roko 35 letna monter, lena Joslplna Skok. Kazen za pretirano ceno Sef pokrajinske uprave, komisar ta osno za Ljubljansko pokrajino je kaznoval Putrlh Albino, gostilnlčerko v Ljubljani na Dolenjski cesti it. ( zaradi prodaje vlns po pretirani ceni K lir liter, dasi js bila cena ts gostilno odobrena na (0 lir liter ln to na debelo drugim gostilničarjem, ue da bi bila lt kakrinega koli razloga upravičena, da zaradi poaega v prehajanje blaga od prolt-vajalea na po trota I ka blago pouražuje, t denarno kaanljo 150.000 lir, ki se ob neizterljivosti spremeni v »apor 2.500 dn>, i zasego višjega izkupička, dobljenega t nedovoljenimi cenami v iznosu 250.000 lig la na pristojbino 15.000 lir. Odredbe o tekstilnem gospodarstva NemSki evetovaleo pri Pokrajinski upravi g. Ing. Kronloh Je Izdal v pogledu tekatil-nega gospodarstva sledeče odredbe: Vso zaloge tekattbj .surovii., polizdelkov ln Izdelkov, kl te nahajajo na operaoijskera področju, so Izključno na razpolago nemškemu avetovalcu Razpolaganja a temi zalogami potom drug'h mest so neveljavna. Izvzete so le t vednostjo neinikega aveto-valea sklenjene pogodbe Oskrbovalnega ara da za oboroženo silo v Trstu Stari nalogi italijanskih oskrbovalnih mest v prid konstnikom Izven operacijskega področja, kl so bili Izdani na podlagi dogovora « pooblaščencem te ne smejo Izvršiti, Nakazila za surovino in dispozicijo o lt-lelanom blagu ter nakaznloe z- produkoljo se smejo v bodoče Izdajati lo na podlagi posebnega nakazila, podpisanega od nemSkega svetovalca in od referenta za tekstilno gospodarstvo g Gelbrloh«. DovrSItve v podjetjih bodo v bodoče možne le polom posebnega nakazila o proizvodnji, kl vsebuje sledeče podatke: al uporabo surovin, b) tehnični napotek obratovanja. Spolzka je ta r©*, ki ji pravimo čas. Njegovo vrednost spoznamo po navadi šele tedaj, ko ga ni več. (CauonJ KOLIDAKl Sobota. I, tulca i Kunlgunda, cesarica i Marin, mui.| Marotja, muč., Tioljan, ikof. Nedelja, 4. suSca: 3. p. — brezimna; Kar zlmlr, apoznavalec; Luolj I., pape* tn m učenec. LEKARNIŠKA SLUŽBAI Nočno službo Imajo lekarnet mr, Bakar- člč, 8v. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Mi-kloSlčeva cesta 20. ln mr Murmayer. Sv. Petra cesta 78. ZDRAVNIŠKA SLUŽBA Nedeljsko »dravnlSko alnibo bo opravljal mestni tdravnlk dr. Orel Vladimir, Ores-selljeva 18, telefon 24-li. ZATEMNITEV OD 18.30 DO 8.26. V._ J o) naslov korlstplka. Tu d Domobranci za izgnane družine iz Hinj Vrli domobranei so prisil prvi na pomoč bednim Izgnanim druilnam lt Hinj Žrtvujoč svoje iivljenje »a reSitev trpinčenega naSega naroda, st odtrgajo Sa od lastnih dohodkov ln tvojih prireditev, da laj. iajo nepopisno bedo naSega slovenskega kmeta. V pisarni ta kmečke begunoe so v Imenovane svrhe darovali: Domobranski rlbnlikl dramatski odsek 5000 lir: domo. branska dopolnilna četa 5000 Ilr, ln domo. branet na Igu MOO lir. Nadalje to Sc darovali ta Izgnanec la Hinj: g. Ocrmek Frane lt Borovnico 2000 Ur ln ga. Blejeo Ema, lastnica buffeta Rio 5000 lir. SP0RT SK L jn bi Jana Za vse junlorjc sklicujem v nedeljo, 4. t. m., strogo obveaen sestanek r klubski sobi ns Igrišču Začetek ob 9.30 ali pol ure po končanem alarmu. Načelnik, KULTURNI OBZORNIK Mozart: »Čarobna pisčal« (Mladinski nastop v Operi) Operni studio, katerega člani so tu ln ta.m nastopili v manjSih vlogah v družbi io rutinlranih pe^ev, je priredil te dni samostojen nastop Člani ln članice so ltvajali Mozartovo »Čarobno plitsl«: opora Je tah-tevna že čisto z glasbene strani, pa tndi igralsko stavi na izvajalce precejSnjc zahteve: delo, kl so giblje deloma v realnem, dedoma v domišljijskem svot' In je povrh prepleteno >e z mistično alegoričnimi vložki, ni lahko teko Izvajati, da bi bilo dejanje, kl v resnici ni vedno v skladu t zdravo logiko, vsakomur razumljivo. Ce je naS mladi oporni naraSčaj oboje tako reSil. da »o bili Številni posluSalel očividno zelo zadovoljni. potem nam je to dokaz, da te je na nastop vsestransko pripravil Prav vsi izvajalci so pokazali lepe pevske in igralske zmožnosti kl se pri nekaterih že bližajo dovršenosti, pri drugih so pa So v najlepSem razvoju. Tako ima L. Ko. roSec (Sarastro) Izdaten, dobro Šolan material ln veliko zanesljivost v nastopu. Vendar nnj ne lSčo lepote tona v prevelikem tresonju glasu kot ga je v začetku nastopa pokazal. Ii. Franci (Tamino) se glasovno vedno lepf-e razvija ln ustaljuje: zlasti višino ima že trdne: čutiti pa jo bilo v glasu rahlo indispozicijo Veliko zanesljivost kot povco ln igralec je pokazal M Kos (govornik) M. Sme-rkolj ln F. Jelnikar sta kot svečenika uspeSno reSlla tvojo, vlogo. E. Kržetova (Kraljica noči) in M. Patikova (njena hči) sta napravili s tem nastopom velik korak naprej: glas jima je pridobil na moči ln tudi na izraznosti Zbor treh dam so sestavljalo M. Zakra.&kova, D. Sadnikova in D. Lobotova; bilo so enotno ubrane ln vpete. Razveseljiv Je bil nastop treh dečkov (M. Skabar, I. Majaron ln B Majaron). Čeprav Mozart ponekod teže piSe kat moro tak majbon teren prebaviti, so vendar mladi pevci tehnična težave Igraje zmogli. F. Lan-gus (Papageno) jc svojo močno komično podčrtano vlogo s ta kot tudi s pevske strani dobro lzvodel Na gibko tekočih mestih Se nima glasu toliko v oblasti kot na mirnejših, vendar je proti koncu tudi to zboljdal J Baukartova jo že vajena odra ln se na njem varno giblje: vloga Papagene je bila njenemu glasu prav primerno oibrana. Divjo komičnega črncn Monostata je odgovarjajoče odpol SI. štrukolj. Tudi oba oborožene« (I. B rajnik In M. Gregorin) eta svoj koralni spov doživeto izvedla Dirigiral iu re-žiral je M Polič Lahko si mislimo, da stane predstava z Izključno mladimi močmi, skoraj » novlnoi, veliko truda, preden pride Izdelana na oder: po doseženem uspehu jo pa tudi trud poplačan. Kot režiser je 1'ollč poskrbel, di Je smno po sebi zaploteno dejnn.io /-.i.- enostavno in nazorno porlal: kot dirigent P i- nam je poka zal Mozarta takega kot ie: v orkestru prozornega in pevskemu delu ptodrejtroga, gdadkio i»i graciozno tekočega, nn nekih mestih pa tudi globoko občutenega. Poliču so imamo zahvaliti, dn smo dobili pr»detavo, pri katori smo čisto pozabili da ao na odru prod nami skoraj bi rekel operni začetniki K lcy>fmu uspehu je pripomogel tudi Inž E. Iranz, kl jo zamislil primerno sceno, in J. Vllfnno. va kot zasnovateljica kostumov M T. . _dt ta nakazila o proltvodnjl podpišeta nemSki svc.'ovaleo In g. Oelbrloh. Druga nakazila so neveljavna Prepisi o tekstilnem gospodarstvu od groeistov do potrošnikov ostanejo a tem nespremenjeni. Posebej se povdarja, da se prestopki proti tetn ukrepom knznajejc po Naredbi o zajetju gospodarstva nt oipera 'ljskem področju »Jadransko Primorje« za vojne name. ne (Služ. list St. 71 z dne 23. IX. 1044.) Gornjo odrodbe so bile Izdane v sporazumu s Pooblaščencem ta tekstilno gospodar atvo v Štabu RIJK, s kateri.. so sproti do-govors produkoljeki načrti ln navodila za proizvodnjo. Stavljamo prednje prlaadetlm podjetjem v vednost in ravnanje. — Zd»nienje indu-strljcev la obTtnlkov Ljubljanske pokrajine. Zatemnitveni ias ra teden, ki se začne 5. marca in traja do vštetega 11. marca, je od 18.45 do 6.15 2)sfcoiW JMOViCA Ljubljanski možje in fantje! Ne opustite priliko, kl te Vam nudi v nedoljo 4. t. m. ob pol petih popoldne la v ponedeljek 5. t m, ob Šestih zjutraj v cerkvi sv Joiefa t duhovno obnovol Prav v teh teiklh ln tudi ta bodočnost vsega naSega naroda usodnih dneh Je prav posebno ta nas moSke sveta dolinost, da te večkrat zbiramo v svetliču boijcm k tkup-nl molitvi la da sc vsaj enkrat v mescea duhovno zberemo ln usmerimo svoje ttv-ljenje po večnostnih smernicah, kl to v teh zmedenih časih najbolj zanesljiva opora ta pot v iivljenje. In prav to jc namen duhovnih obnov, da vsadko ltmed nas, kdor je dobre volje, dobiva redno oporo v poslušanju bolje besede ln čeSčenju pravičnega Boga. V skupnih poboinostlh bomo tndi doumeli tn občutili prijetnost, sladkost ln zavest katoliškega občestva. Zato pridite! Pogreb matere Eleonorc Iludovernlk bo v soboto, 3 U m., ob 9 iz kapele sv. Marije na Žalah. Dobrodelni koncert v korist SocUlas pomoči pod vodstvom dirigenta podpolkovnika Forda Horzoga bo Imel naalednjl apored: 1. Bravniftar: Slovenska plesna burleska »a veliki orkester: 2 Strnuss: Jutro. Cecilija — sopranskn samospova s spremijevanjem or-kestra.poje gdč. Valerija Heybalovo: 3. Wa-gner: Pripovedka o Grulu iz opers »Lohen- ^Tln«. tenor-solo dr. Julij Pčltzcr s sprem-ievanjom orkestra: i. Grleg; Konccrt ta klavir ln orkester op. 16. solist plani« prof-Anton Trost; 5 Čajkovski: 5 simfonija. Poleg omenjenih tolittov izvaja spored orkester 90. članov. Koncert bo v torek, 4. t. m., v veliki unionskl dvorani. Začetek točno ob 1», predproilaja v knjigarni Glasbeno Matice Ker je koncert dobrodelen ln vea dohodek namenjen Socialni pomoči, se prepla-čila hvaležno sprejemajo v predprodaji m pred konoertom pri večerni blagajni_ IZŠEL JE II. ZBORNIK »DOMA IJV SVETA« letnik 1944. Naročniki saj ga dvignejo v Ljadtkl Pred ikolljs I. Kinematografi KINO UNION — Odličen etrkulkl film »Velenaatop« — Leni Marenbach. Rudolf Prack; — Predstave ob 16. ln 19. Tel 22-21 KINO MATICA - »Fllhanaoalkl« - Eurcs tltt-pfer, Irene von Mejrendorf — Predstave ob 14 it I«. Tel. 23-41 KINO SLOGA - »Andalatljtks so« . Carmen« Predstave ob 16 in 19. Tel. 27-30 M A L I 0 (Sobe 1 B PRAZNO SOBO t prostorom. kjer bi kuhali nt elektriko tli s souporabo kuhinje iSče-ta gospodični, najraje za Bežigradom. Ponndbe na upr. »Slov.« pod »Mirni« it. 147). I Službe I j dobe j SLUŽKINJO - kmečko dekle, poStono, sprejmem v stalno službo. Naslov v upravi »SI.« pod St. 1467._ PRODAJALKO tprej- Črne umi * Mislila je samo na to, kaiko bd se Sigmar ju izognila. Tedaj se je spomnila na to nemško mesto, kjer je bila nekoč z vojvodinjo več tednov. Tja je hotela iti. Ko je dospela do cilja, je hotela naslednje jutro oditi v sanatorij, ki ga je prav tako poznala od prej. Tedaj je nenadoma zbolela. Rekli so J'U da jo bila zelo bolna. Živci... V blodnji je neštetokrat znova neštetokrat pretrpela V6e muke zadnjih let. Soprog je bil pri njej... Ona ni vedela ničesar... A jokala je, ko je pozneje dobila pismo, ki ga je pustil zanjo. Ena sama ljubezen je bilo to pismo, ljubezen, ki je prosila in rotila, naj se vrne k njemu. Saj je zdaj zopet vse dobro, ker je rešena. Samo živeti mora in mu kaj sporočiti. Bila je hvaležna, da ji ie bilo ka-■ v snu odvzeto strašno breme. Pred nekaj dnevi je pisala ▼ Beau-licu. Samo še nekoliko potrpljenja je prosila. Vsaki dnn so ji prinesli v sol>o svež šopek cvetlic. Tako je odločil skrbni in ljubeči soprog. kor S čim je zaslužila to ljubezen? Z ničemer... S 5hn je vračala? Z nepopisnim trpljenjem, ki je prišlo nadenj po Pogledala je Marijo, ki je v nad-zemski lepoti plavala nu oblakih in nosila v naročju Odrešeniika sveta. Nejasno se je dvignila iz neznanih globin slutnja, da je poleg in izven sveta, v katerem je ao zdaj živela, moralo biti še nekaj drugega ... Stvaritelj te slike je moral živeti v tem njej neznanem svetu in nositi v sebi vzvišenejše misli, kot so tiste, ki jih imajo navadni ljudje. Ali žive tudi zdaj še taki ljudje? Zavedala ee je, da bi ta slika bila zanjo doživetje, tudi če no bi že prej vedela o njeni znamenitosti in ne bi slišala nikdar tega imena. Včasih je opazovala ljudi, ki so stali pred to sliko. Nekateri so govorili v prevelikem navdušenju, dirugi so jo gledali v nemem zamaknjenju. Mnogi so molili pred njo z otroško preprostostjo, ali pa so akuSali »kriti ginjenje za hladne in mirne poteze — a v vsakem srcu se je vsaj za hiip zbudila misel na nadzemsko veličino in lepoto... Mnogi so le neradi odhajali, drugi pa se vračali in sedli t klop ob steni. Julita je navadno ostajala zelo dolgo. In vedno se je zopet vračala. odkar so ji v sanatoriju dovolili daljše sprehode. Na vsak način nihče ni domneval, da je prihajala semkaj. A za danes je morala zopet oditi.— V sanatoriju je bil dnevni red zelo strog. Nehote je z velikim zanimanjem opazovala mladeniča, ki je ostal dalj časa kot drugi obiskovalci pred sliko. Kot vitek črn steber je stal sredi pisane množice. Če je okrenil glavo, je opazila od strani svež mlad obraz z velikim nosom. Njegovi čevlji so bili okorni, obleka pa slabo izdelana in kar nič po modi. Nekaj na njem ji je še prav posebno padlo v oci, a ni si mogla povedati kaj. Iz visokega ovratnika se je dvigal vitek deški vrat. Na plavolusi glavi je nosil širok bel klobuk, ki mu je dajal častitljiv videz. Zdaj se je okrenil h klopi, kjer je incine v papirnico tre-di mesta. Nastop takoj. Ponudbe na spr. »Slov.« pod »TakojSnji 2 »prejem« St. 1462. j Prodamo J ELEKTROMOTOR - 15 KS 380 Volt in DINA. MO 300 Amp. za gal-vnnizacijo proda Mer-iič, Rimsko cctta 13 -Tel. 37-55. ZEMLJIŠČE prodam -odnosno iSčem posojilo C roti vknjižbi. Ponud-e na upravo >SI.« pod »Posestnik« št. 1497. DAMSKO in moSko kolo ugodno naprodaj. Merkur, Puharjeva b. pravkar bil prazen prostor, Tec • • 1 -— toliški i > aai u n iiiutivu Tedaj ie Julita spoznala, da je ka-.ijki duhovnik. Za brušenimi naočniki jo ie gledalo dvoje temnomodrih, velikih in bleSfečih 8e oči. Te oči 8o gorele kot dva tiha, modra plamena. Ni ostal več dolgo. Ko je šel proti izhodu, je Julita irtedal« zn njim. Zdelo «e ii je. kot da je nekaj sorodnega med duhom, ki je izhajal iz Marijine slike im bleskom v očeh mladega duhovnika. Klavir. HARMONIKE naprodaj, llumar, Ko. lodvorska 22-111. Ogled po možnosti dopoldne ali od 16—18. BUKOVE OBLANCE . Fiihe, 2-3 ktsone, prodam. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Kdo da več« St. 1464._~ Fino BLAGO, kamel-na dlaka, 2 m im ogri-njalka naprodaj ali v »omono. It prijaznosti ve g. Rut, krojač, ■kl Ifr rvotskl trg 1. KOŽUŠČEK, bel, otroka do 4 let, tko. raj nov, ntproda]. Ponndbe npravl >Slov.< pod »Koiniček« 1468. SjfajMcL! v A JENKO sprejme la. koj modlatka Ana Gre-garc, Smartintka c. 8. B l A S I r kupfm n hlio ali KUPIM trgovsko stanovanjsko hi sredini Ljubljane, de 6 milijonov. Ponndbe upravi »SI.« pod »Prt-vočasno prodal« 1456 RJUHE, kapne, blaži ne in rtzno drago perilo kupi H. PrivSek. GrtdiSče 7. OSI, 80 mm premera, 1850 in 1500 mm dol- fe, ter valjčaate le-a je 55 mm luknje kupi IlerSič, Rimska 13. tel. 87-55. STAVBENO PARCELO kupim v bloku. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Plačam dobro« -It. 1495. i Objave 1 OT AUSWEIS H. 9922 na line Feliks Kušor je bil zgubljen in je neveljaven. Učite ee strojepisja! Vsakomur potrebno! Novi eno-, dvo-. trimesečni dnSvnl-vsčcpl tečaji pričenjajo ».. 5, 8. marca. Ure de. govorno. Vpisovanje, Informacije dnevno: Trgovsko nčlllSče »Christofov nčnl tsvod«, Domobranska 15. .... Za saacbno In javne alnibo potrebujete atrojeplsjel Novi tečaji S , 5., 6. marca. Informacije: Chrlatofov učni tavod«. Domobranska li , . Srednjeioleem-lkam priporočamo sčsnjc strojepisja 1 Novi tečaji J., 5., 6. marca- Ure dogovorno. Informacije: Christofov trgovski nčnl zavod«, Domobranska 15. ZAHVALE. Podpornemu drnitvn slovenskega domobranstva so darovali naslednji člani Državne Operet gg. Hafner Ivan, član orkestra, 500 lir. NovSak Vinko, član orkestra 400 lir, Perko Anton, član zbora. 500 lir, Skabar Ljudomil član zbora, 600 lir. Go-SperMč Anton, član zbora, 700 lir, tn Cappo-nl.USak FrantlSek. član orkestra, 2000 lir. — Podpornemu skladu ta alepo mladino sta darovali v počastitev spomina svoje snahe in svakinje g. Anice A^sec druMnl Aveec ta Vahčlč 1000 lir: rodbint g. Ivana Petrlča is aesto venca na grob blagopok. iz DraSiee 1000 lir: gospe De-jak Antonija ln Kllr Fani v počastitev apo- Izamenjamol SUiAJJAM: Jamske modre čevlje St. 36, skoraj nove, »a črne iste velikosti; moSke spodnje hlače, kratke, za Sifon; moSko obleko In čevlje St. 42-43 »o protivrednost. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 1491. ZAMENJAM iivolni stroj z dolgim čolnič-kom za protivrednost. Naslov v upr. »Slov.« pod it. 1465. j Poizvedbe! MOŠKA URA, zaipestna »Ornega«, krom, je bila zgubljena v četrtek 1.1, m. zvečer na poti od Savske ceste do Splolne bolnišnico, po Bohoričevi in Zalokar. jevl ulici. Najditelj naj Jo vrne proti ot-prtdi nt naslovi Sta-nek Iva, Kokaljevt 3, tramvajska postaja Savska eeeta. I Razno LIMONO i čaj« dobro aadnmeičt lino (lin eksi ro k i Citiol. . Stekleničko prinesite t