Med grobovi. ..
Med grobovi stopam tiha —,
Tu in tam napisi zlati,
In na dragih spomenikih ¦:
Angelji stoje krilati.
Lucie sto in sto vzplamteva,
Vonj cvetic se svežih širi.
Na ovenčane grobove
Pa teCejo solzni viri. —
Dalje spem . . . postanem zopet,
Zrem gomilo osamelo,
Ki brez cvetja je in lußic
Le pokrita z rušo velo.
Revež tu gotovo spava,
Borno bitje — brez pomena —
Grob njegov zato brez cvetja
In brez lučic je plamena.
Roki sklenem jaz — in molim —
Vetra dih skrivnostno veje :
Tukaj so pozeraske sreče
Jn pozemske bede — meje !
Kristina.