Poštnina plačana v gotovini. St. 26. Posamezna številka 1 P Leto II. Kočevje, dne 30. decembra 1922. Posamezna stevnka i d a Upravništvo: Kočevje štev. 58. Naročnina : za celo leto Din. 24. sicer sorazmerno. Uredništvo: Kočevje štev. 18. i Inserate: cela stran Din. 800, sicer dogovorno. Izhaja vsako drugo soboto zjutraj. Nova vlada. Narodna Radikalna Stranka sestavila vlado. Minister za Slovenijo Dr. Niko Zupanič, dosedaj poverjenik Nar. Rad. Stranke v Ljubljani. Beograd, dne 16. decembra. Nova vlada, ki je položila nocoj prisege, je sestavljena tako-le: Ministrski predsednik: Nikola Pašič, izenačenje zakonov: Marko Trifkovič, vere: Ljuba Jovanovič, promet: dr. Velizar Jankovič, zunanje zadeve: dr. Momčilo Ninčič, prosveta: Miša Trifunovič, pravosodje: dr. Laza Markovič, narodno zdravje: dr. Slavko Miletič, javna dela: Nikola Uzunovič, agrarna reforma: Krsta Miletič, pošte in brzojav: Velja Vukičevič, vojna: general Petar Pešič, šume in rude: dr. Milan Srskič, notranje zadeve: Milorad Vujičič, socijalna politika: dr. Milan Stojadinovič, minister brez portfelja: dr. Niko Zupanič (za Slovenijo), minister brez portfdja: dr. Gjivo Šupilo (za Hrvatsko), Portfelja ministrstva za trgovino in industrijo ter ministra za poljedelstvo nista oddana. Prvo ministrstvo bo upravljal minister pravde dr. Laza Markovič, drugo pa minister agrarne reforme Krsta Miletič. Vsi ministri so radikalci. Minister dr. Niko Zupanič. Dr. Niko Zupanič je bil rojen 1. decembra 1876. v Gribljah v Belokrajini. Na dunajski univerzi je bil promoviran za doktorja filozofije. Njegov špecijalni študij je bila arheologija. Kot vseučiliščnik je na Dunaju v družbi z dr. Dergancem leta 1901 pričel izdajati revijo „Jug , prvi ki je z odločnostjo zastopal misel ujedinjenja ter obračal pozornost na naš Balkan. Že visokošolec je postal dr. Zupanič sotrudnik Ljubljanskega Zvona, zbornika Slov. Matice ter tudi beograjskih glasil. Leta 1907 se je z Dunaja preselil v Beograd, kjer je postal asistent tamošnjega muzeja z arheološkimi in etnografskimi študijami. Po izbruhu svetovne vojne je dr. Zupanič šel v emigracijo ter je postal leta 1915 član Jugoslovanskega odbora. Bil je v Rimu, v Parizu, v Londonu in v Ameriki ter se u-deleževal nacijonalne propagande. V Ameriki je objavil članek „Slovenija vzdigni se“, ki je dal povod za njegovo vojaško sodno preganjanje v Avstriji radi veleizdaje. Dr. Niko Zupanič je bil med vojno referent g. Pašiča o slovenskih razmerah. V emigraciji je minister Zupan č mnogo dopisoval v angleške in francoske liste. Po prevratu je bil v Parizu ekspert naše mirovne delegacije. Leta 1919. je izdal v Parizu krasno knjigo „Ave Illyrija“. Po povratku v domovino je bil dr. Zupanič imenovan za ravnatelja etnografskega oddelka v dež. muzeju v Ljubljani. Tu je vi$il tudi agende poverjenika Narodne Radikalne Stranke SHS. Pozornost javnosti je vzbudil s svojimi ostrimi protiklerikalnimi in proti-separatističnimi članki. Minister dr. Zupinič je bil ponovno tudi v Kočevju, kjer ima v tamošnjih radikalnih krogih dobre prijatelje. K položaju. Kočevje, dne 26. dec. 1922. Kocka je padla. Vodstvo naše države je prevzela Narodna Radikalna Stranka sama, ki je iz svoje srede po izkušenem svojem voditelju Nikoli Pašiću stvorila vlado iz svojih vrst. Tako je zopet prešlo vodstvo države v roke stranke, ki je odlično vodila malo Srbijo in stvorila iz male Srbije večjo in ko-nečno tudi to državo. To je pot naravnega razvoja. Ko se je končala vojna, so se v prečanskih krajih pojavile različne stranke in strančice, organizirane na podlagi verske ali lokalne ali historične lokalne državne ali socijalne ideje. Enotne ideje za celo državo ni bilo. V tem kaosu • se je združilo več strank iz Srbije, Slovenije, Hrvatske in Vojvodine pod skupno firmo demokratske stranke. Kazalo je, da se bo morda iz teli vrst razvila izrazita, idejno in organizatorno močna vsedržavna stranka. Radikali sami, ki so med tem razširili svoje organizacije do mej Slovenije in Jadranskega morja, so to gibanje podprli z vsemi močmi ter gledali zlasti na to, da bi se program tega gibanja ujemal z njihovim, da bi se tako v ugodnem trenutku morda obe stranki zedinili v eno mogočno vsedržavno falango, ki bi uredila novo proširjeno domovino ter jo postavila med merodajne države Evrope. In v tej predpostavki so se vršile volitve v kon-štituanto dne 28. novembra 1920, ki so prinesle demokratom nad pričakovanje lep vspeh in ji dale, dasi je bila njih stranka po številu mandatov za Radikalno, najvažneje re-sorte v vodstvu državnih poslov. Prišedši v vlado, pa so demokratje vse patrijote grdo razočarali. Opazovalo se je, da njih mandatarji ne poznajo državljanov, ampak le svoje pristaše, ne interesov države, ampak le interese svoje partije, ki jim stoje visoko nad državnimi. V vlado so prišli na podlagi delovnega programa z radikali, kateremu so sami dali bistveno vsebino ter se zavezali po tem programu donesti ustavo in iz nje izvirajoče upravne, finančne in sodne zakone. Za hrbtom svojih zaveznikov radikalov pa so se jeli pogajati proti bistvenim točkam tega programa in te pogodbe v oči-vidni nameri, da bi radikale izigrali in blamirali. Mesto tega so se pa sami tako med seboj razcepili, da o enotnem klubu 90 glasov, ki je bil predpogoj gornje pogodbe, ni moglo biti več govora. Da so z močjo, ki so jim dali v roke radikali, preganjali iste radikale in jim škodovali kjerkoli so mogli, da so izpraznili s „popravljanjem“ valute vse državne blagajne zlatih kron in dolarjev, so itak znane činjenice. Čuditi se je le bilo radikalom, da jim je tako pozno pošla potrpežljivost, ki je šla očividno do skrajnih mej; konečno so le storili odločen korak z izjavo, da gredo rajši v opozicijo kot pa še enkrat v vlado s takimi ljudmi. Ker ni bila nobena stranka zmožna sestaviti vlado brez radikalov, a nobena tako močna in enotna kot radikalna, ni kroni preostalo drugega kot pristati na predlog radikalov, da se razpusti zbornica, razpišejo nove volitve in volitvena vlada poveri najmočnejši skupini v parlamentu, radikalem. In tako je prišlo preje do tega, kar je okrajna konferenca dne 10. t. m. v Kočevju zahtevala od radikalov: da paj stranka, ki je to državo vstvarila, sama podvzame vse korake, da jo, ako treba, tudi sama uredi. Ako pregledamo pa partijski šumi naše države danes, moramo reči, da je edino radikalna stranka ona, ki tvori upravičene nade vseh patrijotov. Demokratska je onemogla in se računi, da ne bo imela v prihodnjem parlamentu niti 30 glasov; klerikalci in muslimani so verskolokalne stranke, socijalne stranke vseh različnih smernic ne prepstavljajo nobenega resnega faktorja več, istotako kakor tudi zemljeradničke ne. V prihodnji parlament pride kot jaka vsedržavna stranka očividno le radikalna, žnjo pa dve, tri močnejše grupe do V4 nje, pokrajinske stranke (Korošec, Ra dić, Spaho) in ostanek demokratov poleg nekaj ostalih drobcev (socijalisti, zemljoradniki, republikanci itd.) V tem kaosu pa kaže edino Narodna Radikalna Stranka pravilno pozitivno pot k delu in napredku. S. Izgledi volitev v Sloveniji. Iz dejstva, da tvorijo volilno vlado tudi odkriti pristaši Stojana Protića, zaključujejo zagovorniki nedeljive avtonomne Slovenije, da se je med obema kriloma sklenil kompromis v tem smislu, da naj se, primerno izidom volitev, da Sloveniji in Hrvatski nekaka avtonomija. Avtonomijo Slovenije in Hrvatske smatrajo ti politični krogi za gotovo stvar. Posrečilo se jim je to sugerirati tudi volilnim masam; volilni boj v Sloveniji bo stal vsled tega pod parolo avtonomije Slovenije. To razpoloženje in ti izgledi so baš v zadnjem času silno pojačali ugled SLS; ljudje že vidijo v duhu klerikalce kot gospodarje Slovenije in vse omahljivo in prožno hvali danes gospoda Korošca in njegovo stranko, ki pn današnjem razpoloženju, ki se pa seveda še ni ustalilo in je še dostopno vplivom in iz-premembi, računi lahko na 60% odanih glasov. Od 25 pokrajinskih poslancev v Sloveniji jih ima gospod Korošec danes 15 že takorekoč v žepu. Za ljubljanski mandat ima ključ v rokah J DS, da si je to po moči tretja politična skupina v mestu; niti klerikalo-komunisti (3900 glasov) niti Zajednica (2900 glasov) ga ne morejo brez pomoči JDS (1800 glasov) dobiti v roke. Vsled tega je verjetno, da se bo naredil kompromis v korist četrti novi osebi ali stranki med Zajednico in JDS; za Ljubljano bi bilo najboljše, da bi bil to radikalec. V pokrajinskem ljubljanskem volilnem okrožju utegnejo dobiti Samostojni dva mandata, v mariborskem enega; ta stranka bi prišla torej v novi parlament s tremi mandati. Tako v kranjskem kot v mariborskem volilnem okrožju utegne prodreti JDS s po enim mandatom; definitivno je zato stranko izgubljen le ljubljanski mandat. Računi se, da bo v ljubljanskem pokrajinskem okrožju dobila tudi Narodna Radikalna Stranka en mandat in istotako ob primerni agitaciji v mariborskem; vendar je razpoloženje v ljubljanskem okrožju ugodnejše. Odvisno je to od oseb, ki bodo nosilci kandidatnih listin in pa od načina agitacije. Ako bi se kompromisnim potom prepustil radikalom še ljubljanski mandat, bi imela ta stranka tri mandate v Sloveniji, kar bi bilo za Slovenijo neprecenljive vrednosti. Da bo namreč izšla Nar. Rad. Stranka iz volilnega boja v državi relativno najmočnejša, ni prav nobenega dvoma ; vprašanje je le še, če ne dob. absolutne večine. V obeh slučajih ji ostane ključ državne moči v rokah; v prvem ob pritegnitvi ene ali po potrebi dveh manjših skupin v vlado, glavna in odločujoča moč pa bo le NRS. Na Štajerskem utegnejo dobiti še socijalni demokratje in Nemci po en mandat; enako tudi komunisti v vsakem okrožju po enega. Tako približno stoje šanse volilnega izida v Sloveniji; kot sigurno se lahko smatra, da dobe klerikalci absolutno večino mandatov in glasov. Od taktike in uvidenosti drugih skupin je odvisno, ali se bo izročila Slovenija v absolutno vlado klerikalcem ali ne; ako dobe radikali tri mandate, je smatrati absolutno klerikalno vlado za izključeno. Že ta kratek pregled kaže,, da bo Slovenija v prihodnjem parlamentu zastopana v ogromni večini le po lokalnih strankah, ki morajo že vsled tega igrati ali podrejeno ali sploh nobeno vlogo. Med lokalne pride najbrže tudi sedaj mogočna in vsedržavna demokratska stranka. Vsled tega se je bati, da bo Slovenija v prihodnjem parlamentu potisnjena v ozadje. Nujno potreben in za Slovenijo nad vse koristen korektiv leži torej le v Narodni Radikalni Stranki. S. Pismo iz Djevdjelije. Djevdjelija, 29. septembra 1922. Djevdjelija je najjužnije mesto naše otadžbine na železničkoj pruzi Skoplje-Solun prema Orčkoj. I za vreme rata 1912 i 1913 g. Djevdjelija je, nalazeći se u ratnoj zoni, stradala, ali u svetskom ratu ona je sasvim propala. Mnogo se stradala i mnogo je zgrada izgorelo od vatre, ali ih je mnogo više porušeno artiljerijom. Djevdjelija je direktno bila vatrena zona 1916—1918. Baš u sredini ove varošice bili su topovski zakloni nemački i bugarski, a i danas stoje zakloni od aeroplana, po dva i više metara debeli, sagradjeni od kamena i cementa. Kad se udje u Djevdjeliju vidi se samo pustoš. Ni jedna se nova zgrada ne podiže, niti se stare opravljaju. Mnogo je stanovništvo raseljeno iz Djevdjelije. Djevdjelija je poznata naročito po torne, što su se u njoj odavna gajile svilene bube, rade čega je veliki deo njenog polja zasadjen dudovima, čije se lišće sa grančicama (lasta-rima) bere i daje svilenim bubama kao hrana. I danas je ovo zanimanje glavno ovamošnjem življu. Ovde su pre 1912 godine postojale naročite fabrike za gojenje ovih buba, kao i za odmotavanje svilenih konaca sa njih. Danas je država obratila veliku pažnju na gajenje svilenih buba i proizvodnju dobrog semena za njih. Ovaj kraj nekada je bio poznat i za svoga vinogradarstva, ali je vinograde i ovde uništila filoksera, te se groždje donosi iz Dojrana i Valandova. Usled toga što je na jugu, ovde je leto jako toplo, te uspevaju narovi, smokve, limunovi, bodemi i drugo voće koje sever, nije ne uspeva. Ovde, kao i svuda pored Vardara vlada malarija, koju raznose komarči zvani ,,pa-patači“. Ovde ima gimnazija i finansiska uprava, sresko načelstvo i carinarnica. Stanovništvo je srpsko u večini M. A. Politični pregled. Svetovna politika se suče še vedno krog lozunske in predstojeće bruseljske konference. Glede morskih ožin južno in severno od Curigrada se bo najbrže v kratkem sklenil sporazum s Tursko, ki bo v glavnem priznaval turško nadoblast, toda garantiral prost prevoz za vse trgovske ladje sveta. Na bruseljski konferenci, ki se sestane meseca januarja, se bo temeljito premerila gospodarska in plačilna zmožnost Nemčije ter se bo končno-veljavno dolečilo, kaj in koliko ima Nemčija iz naslova povračila po njej provzročene vojne škode letno odplačevati. Ueparacijska komisija je bas te dni ugotovila, da Nemčija za 1. 1922 svojih obveznosti ni izpolnila, zlasti nasproti Franciji ne. Obstoja resen načrt, da se Francija iz Nemčije sama naplača s tem, da vzame realne zastave, to je zaposede del nemških dežel ter se z njihovimi dohodki naplaćuje. Nemčija se zaenkrat ne bo mogla protiviti, pač pa se bo še bolj naslonila na Rusijo ter gledala, da jo pridobi popolnoma za se in da v doglednem času vdarita obe po ostali Evropi. Raš to vprašanje tvori najnevarnejšo točko evropskega miru in ravnotežja. Rusija je zopet postala živahen predmet evropske politike; ni dvoma, da so se sovjetski oblastniki ustalili in vtrdili v Rusiji tako, daje njih usoda obenem tudi usoda Rusije. Prejšnje zvezne rusko-sovjetske republike se čimdaljebolj priklopujejo Moskvi, ki postaja tako vedno bolj in bolj stara matuška Moskva Rusije v skoro carističnem obsegu, z izjemo baltskih držav seveda, vštevši Poljsko in Finsko. Ruski konjeniki stoje že na Pamirju ter gledajo v Indijo, enako tudi na obalah Tihega oceana; zveze Rusije s prednjo-azijskimi državami in plemeni so pa itak notorične. Ko se Rusija končnoveljavno utrdi v Orijentu, je pričakovati, da se obrne na okcident in takrat se bo odločilo tudi vprašanje, če bodo male in neznatne baltske države zamogle tvoriti Veliki Rusiji stalno oviro. V Italiji vlada še vedno Musolini in sicer precej absolutno in teroristično. Zakoni takorekoč ne eksistirajo, o demokraciji in parlamentarizmu pa v današnji Italiji ni niti govora. Mala antanta se sprema, da dobi skupno pristanišče v Solunu; tudi Grška bi rada stopila v ta krog. Madžarsko iridentsko gibanje se bo najbrže odločno zatrlo; I^emški Avstriji seje dovolil kredit. Predsednik poljske republike Narutovicz, ki je bil 9. t m. izvoljen, a 16. zavratno ustreljen, je dobil naslednika v kandidatu levice in narodnih manjšin Wojciechovskem; politična smer ostane tudi na zunaj ista. V naši notranji politiki so vse stranke razum radikalne idejno in pro-gramatično iz lastnih notranjih vzrokov in slabosti postale za nadaljno parlamentarno clelo nesposobne; vsled tega ni preostalo drugega kot poveriti volilno vlado radikalni stranki in razpustiti parlament. Zaeno z razpustom parlamenta je določila nova vlada volitve na 18. marca 1923. Razmere v partijskem našem gozdu so take, da je računati z množico lokalnih strank, na katerih nivo bo padla najbrže tudi sedanja demokratska stranka. V tem morju lokalnih in malih strank bo stala le Narodna Radikalna Stranka kot vsedržavna, velika in močna, brez dvoma najmočnejša stranka, ki ji ostane krmilo države takorekoč avtomatično v rokah. S tem dejstvom morajo računiti danes vsi realni politiki, pa tudi — volilci, ako žele, da bodo njih kraji in interesi zastopani v vodstvu države na prvem mestu, po prvovrstni, merodajni, a n« po kakšni brezpomembni obskurni stranki. Naša zunanja politika se kreče v krogih in idejah Male antante, posebni lastni interesi pa v mejah mirovnih pogodb. Največ brige nam zadaje razmejitev z Italije, ki z vso silo sili na balkanski polotok in ne mara izpeljati niti podpisanih pogodb, čas je tu najboljši naš zaveznik in uvideti bo morala tudi Italija, da ima vsaka stvar — svoje meje. Tedenske vesti. Veselo in srečno novo leto 1923 želi vsem svojim prijateljem in čitalcem uredništvo in uprava „Radikal". Sretan Božič našoj brači pravoslavne vere želi uredništvo i uprava „Radikal". P. t. prejemalce našega lista prosimo, da naročnino čimpreje vplačajo. Cena do konca leta 24 Din. Povišek velja od 1. julija t. I. dalje. One, ki so list prejemali, pa šele letos vrnili, opozarjamo, da smo novembra lanskega leta opozorili, da smatramo one, ki tretje številke ne vrnejo, za naročnike. Naročnina torej znaša: od oktobra do decembra 1921 5 Din, od 1. januarja do 30. junija 1922 7-50 Din, od 1. julija do konca t. I. 12 Din. Zadostuje naslov: „Radikal“, Kočevje. Odlikovana sta bila z redom Karadjordjeve zvezde IV. razreda ob priliki razpusta parlamenta oba bivša slovenska ministra gospoda Dr. Gregor Žerjav in Ivan Pucelj. In to za zasluge, ki sta si pridobila za sprejetje ustave. Sedaj ko sta oba gospoda zopet navadna državljana, lahko mirne vesti ugotovimo, da sta bila oba odlikovana jako marljiva delavca v parlamentu, zlasti Dr. Žerjav, ki kot znano že več let težko boleha, a je cele noči delal na načrtih novih zakonov. Ni bilo važnejšega predloga v parlamentu, ki bi si ga ne bil ogledal Dr. Žerjav in mu vtisnil svojih primedb. Tudi kot minister je bil mož na mestu. Bilo bi mu pa sigurno ie v večji ugled, ako bi bil povdarjal bqlj državnega funkcijonarja kot pa strankarja. Naše naziranje je, da čim kdo postane državni funk-cijonar, čeprav po zaslugi kake stranke, mora biti le državni funkcijonar in ne več strankar. Gospod Pucelj si je pridobil največ zaslug a tem, da je svoje samostojne kmete, v katerih je prevladovalo pred volitvami precej boljševičko razpoloženje, pripeljal lepo v vlado, kjer so obavili za državo važno delo. Edino gospodu Puclju, ki je obdarjen z lepo porcijo naravne inteligence ter ima jako lep nastop, se imajo kmetije! zahvaliti, da pripeljejo v prihodnji parlament še dva, tri svoje poslance. Polomili *o ga pa naši kmetijci z zvezo Slovenije z morjem ; proti zadani moški besedi in le iz osebnih nagibov so sforcirali v parlamentu, izrabljajoč ne-poznanje razmer, progo Kočevje-Vrbovsko, ki jo še sami niso nikdar preje videli in ki še do danes ni preiskana, ter so tako desegli, da se ni začelo takoj z gradnjo že iztrasirane najkrajše in gospodarsko rentabilne proge Kočevje-Brod Moravice. Ako kje, se je pokazalo bas v tem vprašanju, kakšno škodo lahko narodu napravijo neinteligentni ali neizobraženi poslanci. Ako se ne angažira za vprašanje zveze Slovenije z morjem radikalna stranka, da popravi, kar so kmetijci zavozili, bo še prihodnja slovenska generacija morala izvažati in uvažati čez Italijo. V opravičilo našim kmetijcem ni, da so za sforcirano svojo progo pridobili naknadno izjavo nekega visokega uradnika v Sloveniji, ker je javnost čitala med vrsticami te izjave le senilno častihlepje in strah za stolček. Dr. Šušteršič se je povrnil v domovino ter misli nastopiti pri prihodnjih volitvah. Kakih 10% glasov zna klerikalcem Koroščevega kova odnesti. Pravijo, da misli tudi Dr. Gosar sestaviti lastno klerikalno-boljševiško listo. Klerikalnih vrst ne bo zrahljal s tem nad 5%. Vendar bi pa večje število klerikalnih kandidatnih list znalo klerikalce toliko oslabiti, da bi Koroščevi ljudje ne dosegli več 50% oddanih glasov. Inteligenco vabijo v svoje vrste naši Samo-stojneži. Očividno na tlako. Popteje so namreč odrivali zlasti akademično izobraženo inteligenco, boječ se nevarne konkurence za mandate. V’ vodstvu stranke sede, kot znano, v ogromni večini kramarji in birtje z dežele, odločilno besedo pa ima par agitatorjev precej demagoških alir. Ker so pa s tem vodstvom prišli na psa, uvidevajo lastno preje tako napihnjeno domišljavost ter bi radi — svetovalcev in delavcev. Ko bi se podignili, bi jih pa zopet odrinili, se razume. Dokler bodo imeli glavno besedo v stranki ljudje, ki jim je naslov „doktor“ enakovreden psovki — morda iz motivov zavisti — tako dolgo dvomimo, da se bo kdo tej stranki udinjal, ki je tudi sicer svojo vlogo — doigrala. Pa prav po lastni krivdi. Kakšne prilike nastajajo v državi, ki jo vodijo neuki ljudje, pa vidimo na žalost v naši sosedi Bolgariji. Skupščinske volilne imenike naj si o- gledajo vsi naši somišljeniki pri občinskih uradih ter kontrolirajo, če so naši ljudje vpisani. Čas za reklamacijo je le še do 6. januaija 1923. Kdor ni ali ne bo vpisan, ne bo volil. Naj torej nemudoma zahtevajo vpis še ev. nevpisanih naših Uu