. .. . « . -„7.---_ in n^Tur- i—MI miml — —■..JIIULII_i n r t **, , ** »U—U. »f »k* A. S. luriMM, PM|M ••Ur G.n.r.l r i-mm liti, A#» »I MIT. -tUri^d - J^ »4 m.a ' Izhaja Vaa* da« raa«a d-J * tarnaš daHy ««»pt Raada • • iT*- • ^ " utm uitm pr.v pr« Uw»4al« ■lori t Of f .< • |>ul>iu«tiou j| not a«. Uw sita 11 »v«. I T..lephoa»: La»ašaU 4413, ^T^^^rtUtt Chicafo, BL, iHtak. 15. j.n».rj. (Ju. 18) MrMit («Ufci4a) AcccpUnc* for 1920. SokaarleiU« M M Y**rljr. STEV.—NUMBER 12. PIOSNI PROTEST PROTI ZATIRANJI USTAVNIH PRAVIC apitalistično časopisje obsoja suspendiranje socialističnih poslancev. Mar-tens pravi, da so detektivi organizirali komuniste. Vojni protišpionažni zakon je mrtev. »redložen zakon v kongresu, ki naperjen proti ^propagandi za lilno prekucnitev vlade", kute sramotno gazi v ustavi za iČene pravice, predvsem pravi avobode govora in tiska, je is aplošni protest in ogorčenje »amo med ameriškim delav ^om, temveč tudi j»ied liberalni^ [demokrati in republikam, »rotest zadnjih je najanačiluej dokazuje, da so tudi v sta strankah ljudje, ki vidijo ve-nevamost v predloženem za m, večjo nevarnost, kot pa ti od takozvanih radikaleev. (khenem je zavrftel po vsej re-»liki od vzhoda do gapadu silni protesta proti suspendiranju i socialističnih poslancev ryorški legislatnri. Predvsem tnačilno, da večina kapitalistič dnevnikov, kar nam jih pride poke, ogorčeno protestira proti iu činu, ki nima para v zgodo-Združcnih držav, sledečih vrsticah citiramo ne-odlomkov iz vrtOmillanskega >pisja. Tudi socialistični listi tako ogorčeni v svojih pro-tih, kot nekateri kapitalistični ■ »■ - sialistične- T*; si ns čelu liatn Srno obrob-besede: ^Reprezantivna vla-v Albanyju je umrla 7. januar- ltw ' llcarstov "The Chicago Kven- American" piše:!* fkilt^t' f'Suspendira nje petih 'sociali-Fnih poslancev v nfjfjrorški ftavni legislaturi je največji laree za svobodo ameriškega ldstva, odkgr je angleški kralj isilil na>e očete, da so se morali figflšti z orožjem v rokah za svo-praviee. Vsi anarhisti v Ameri-I če bi jih bilo desetkrat toliko \\ Jih je, bi ne mogli sgvdati ta-hirn udarca redu in zakonu; vsi larhisti od Mostovih dni .pa do pies bi ne mogli priložiti večjega i rt nega udarca našemu sistemu ■lipe, reprezentativne vlade. ne spadamo k socialistični in k i in do zdaj še nismo pre-ičani, da je vladna teorij« te rainke boljša od teorije kakršno Istnvlja ustava Združenih Sav. Ali ravno zato, ker veruje-v teorijo vlade kakršno pred-ivlja ustava * Združenih držav, •tutiramo emfatično proti sn-•ndiranjn in proti nameravane- ii izobčenju petih socialističnih daneev iz newyorške legislatu- -— rv Washington, 14. jan. — L ml* vig C. A. K. Martens, zastopnik sovjetske Hnsijc, je* danes vrhu dil veliko senzacijo, ko je ir.ja\il. da ho pri svojem aesiišatiju pred senatnim pndodsekom podal dokaze, da so agent je justičnega departmenta organizirali komunistično gibanje v Združenih drŽavah z namenom, da so moglj po. tem planiti* po simpatiaantili ruske sovjetske republike, Maifeos in njegov tajnik Nuortevs stn i/, javil«, da imata pričo v osebi «e kega bivšega agenta justičnega departments, ki bo potrdil njuiic obdolžit ve. Martens pravi, da so detektivi bili najbolj delavni agitatorji pri organiziranju komunisti! ul» stranke in da so oni predlagali dve to^ki v komunistični program, ki ata bili sprejeti in na podlagi katerih se zdaj vrši sptofc na gonja proti komunistom. I>a-je pravi Martens, da Umi dokazal, da njegova misij« v Združenih državah .i«' miroljubna in povsem trgovska in v žepu ima že pogodbe za naročila blaga v vrednosti 22 miljonov dolarjev, ki se ima odposlali v Rusijo. Veki član kabineta, ki j* *H t- 4 privatne kompanije imajo v s luž bi agente-provokaterje za dis-kndiiiraiije delavstva; ali skrajno neverjetno je, da M se justlč-ni oddelek vlade poslužil take AMERIKA JE 0KL0N1LA PRI* UA IIID CTiftllE SOJEN BERASKI DBLEŽ VUlInU O I A N J t MUCKIH LADU ki T Al Al II. AA it Al Psriz, 14. jan. ^-- Ameriški poslanik Wallaee je včvraj obvestil zavezniški avet, da je vlada Zdm-ženih držav odklonila dva odstotka nemških ladij in drugega plov-neg* materija, ki je bil prisojen Ameriki. Podanik jc dejal, da Amerika ne mara nobene odškod* nine. NEMČIJI; 22 MRTVIH, 100 RANJENIH USODA P&IMORJA IV JE BILA ODLOČENA VČERAJ? NOVE NALOGE JEKLARSKIH DELAVCEV, Hi PRAVO OROANIZAOIJBKO DELO ZDAJ PRIOJJA. strašno metode. O je čin največjega tiranstv«. inski napad na ljudsko svobo-izd a jako preži ran je ustave in l»rta revolucija proti zakonom dednem« snverenstvu ljudstva dor' ima količkaj pameti v glavi, ora videti, da je zabranitev za-opstva državljanom, ki izvolijo ntopnike, kateri se ne strinjajo večino v zborni«*! ati v zveznem grešit, raadiranje vae svoboda. ▼ ustavi in viake obodne vlade, to je anttenje v»e inoati v varotvo i« oblaat ve, aa kateri klone zakoni svo-ne Vlade. Možje, ki ao iovrtiU čia nad petini socialistimi, so ■voini izdajalci nstav«. katero » prissfH braniti, ali pa se blar ži. Id ▼ svoji duševni plitvosti «mi ae vodo, kaj delajo Ako ni reprezentetivne svobod-le, tedsj ni več Ijtidake vWe in tem trenotkom volib-i •Pavijani, temreč podaniki pa M bomo podoaiki ^ _ Hrast, ki je P« ^mšo V naš^ žllab J^Znnm Hooker Ogk je ^ Htl »V v I je v, v premera po M t ne vfdlje dnšerni neepenob-Uaa_ ^^ Aevtiev. (hm. (M r Wat STAROSTA Kampanjo ss bo nadaljevala, do-kler ns pads oarisem v jeklarski > indOstrijL j™ Pittabnrgh, Fa. — Namdnl od >or za organiziranje jeklarakih »n železarskih delaveev je isdal potiglnto direktivo aa nadaljeva nje organizatoričiicga delo, Iz niso atrmoglavlle carkuna v jekla raki industriji. Navadim nastane popolne de-moralizaeija meti štrajkarjl če konča velfka utavka, ne da M pri-slo do sporazuma n»ed priaadeli-ma strankama. Ke-močjo svojih ovadnjiov, 'ataVloo-ka«ev. delovodij in p« ganiaarij.* in ujih. „ mUiornlke" obtoku jejo graf ta, st rabopeiuosti, neloiob».» ati napram delavenu iu neenioš noati. jliavno tukaj bi morale d«*-lavske strokovne ein j«. 14. j«n. »laues 'oklica! Chicago, lil, — Zvezni uradnik v Chieagu, ki je v tesnih stikih z gcnerslnim pravdnikem Palmer-jem, je bil V sredo informiran, da vlsr je ratifieirsnje blizo, nI vredno več pričeti nobenega prpeeae go tem *aenega pn drUv nem zdravstvenem departinentu. s puirebno množino seruma da cepijo x njim pr^ivolce in tako omeje osepnke. Ko je db petih popoldne, ko je o zaključeno zborovanje v na« ni skupščini, Je ležalo deset ličev ua dvorišču zborničnega slopja. Izgredi so trajali dve url nato j« bil mir. DeiiiooSIraeijo icKVala pred loga iv > narodni akupačini. ki se brivi z WfaIUiranjeni delavskih svetov v mirnih Industrijah. ,Ne* odvisni aOcia4isti in apartakovcl nasprotujejo predlogi, ker daje Pft. njUnmtm Pfemabj kuiilrole delavcem v tovarnah, kljub temu sprejeta, je. "Vrel« keit", glaeilo neodvialilh aoelali-sto v, včeraj zjutraj pozvala vse delavake^nnlje, da se naj »liero oli treh pnpaklne itn Irgn pred zl»or. ulca In« protestirajo prot! predlo-ai Na te ptizir ae je inlzvalo približno mm) delaveev in delavk? vcm prostor pred |»alačo starega parlamenta je bil do malega natlačen z ljudstvom. [ ITALIJANI ZAPUŠČAJO DALMACIJO sredo) rešil jadransko vprašanje. IL^LZIKLI^Jl Ministrski predsednik Nittl je ** l«prosigt»jojo dal- Rim. 14. jan. ^."('orriere d'lla-lla" je naznanila aiuoči, da ho zavezniški svet v Paririi danes (v danea rešeno iu potem pride ua vrsto Turčija. h'".', rf- mur. biti sn&z n ,u,„u, —j,. _____»•»J dot vkroalo aa ladjo Še B. t. m., Id «o odplul« proti Italiji, V oma njenem mostu n le nekaj dni vrši veliko konoentriraajs šot ln poroča as, da bodo lUdljaai kmalu aapaattli Dalmacijo. — Proti Reki h potniOsjo savotal-*k« bojne ladja. Neka ameriška bojnu ladja n je »sidrals prod ftUjsm. V«e kašs, da, bodo Ukroa-ae savssnižks Ooto na Reki, ki aa-domeu ti jo IUlijane, kakor hitro pnd« U Parlaa vest, da je vpi stanja rsšsno. NOVA FAZA ZA RATI-FICARJE MIR, PAKTA. ZASTOPNIKI RASNIH OROA NIZAOIJ PRIPOROČAJO RA PPnKAOIJO MIROVNI ; POGODBE. 6brnii se do voditeljev obsh strank. Woshlnfton, D. 0. Okoli Iti rldeset mož In *eu. ki so Izjavili, da govore v Imenu organizaeij, ki štejejo dvajset miljonov čl«, nov, h» napravili poUkus, da od-al ranijo ovire sa ratifikacijo mirovne pogodbe. Izdelali so rezoluelje, v loncih apelirajo na stranki, naj nekaj »tvujejo od svojih zahtev H ratificirajo mirovno pogodbo. )clegaeija je bila pri aeuatorju iOdgn in seuatorju Mlteheoeku u nJim* isročlls kirt vodltcljema[ republikanske*; Tu-st rsuke resolucij««, Dva člana te delegacije sta šla predsedniku, ds ajiellralu nanj. da opiMt! nekompromisno stati-šče.^tmla prišla nista rdalje kot (le predsednikovega tajnika Tih mu|iyjg. . - • Senator Unlge Je MieK da ENTENTA V PANIKI E VSLEO ZMAGE SOVJETOV t T' »V' »' : i:■, L'i w ■ Zavssniki so bojo ofenslvs aa tt-padu kadir bo kampanja v i Južni Rusiji V ?AR TEDNIH ENTENTA PO-NUDI MU Alt NAPOVE VOJNO RUSKI REPU SLIKI. Irfindon; U, Jan. Sinoči demokratične! prišlo poročilo !k Moskve, ds sf henlkln s peščico svojih čet outknll ns desni breg reke Dnje. per v jnlnl iVrsjlui. Tkrsjluske sovjetske čet* so a večjim številom ujetih Druikiuovih vojakov Prišle 'Jr 4)BNm.V Na sibirski fronH se rdeč« armada MPldno L vzhod« |*i sibirski u Ijl u vaše vat i vask 'kompromis, k! ga žele predložit! deiuokratje. Kazlagal je. d« bi kuialn prišlo do B|Nirazuma. če bi predsednik dovolil demokratom glasovati po njUi pvrpilčanju. Seaalor Hitehcorfc je informiral delegacijo, da stori vae, kar , e v njegovih močeh, da se doseže iompromis ns podlagi omejenih koncesij, ki Jih Je določil pred-sednik,, J- • t ';■„ SOANlE POJDE NA HOLAND-•KO Sprva so bile demonstracije mirne.'' Vojaštva nI bilo videti, je dvajset policajev je stalo na slednjih stopnicah pred shornleo, Kmalu je |»a začela množica v ozadju potiskati sprednje vrste proti palači ln policaji niso '».ogli. , , - . , • a . ust s vil i navala ua stopnice, vsled u.?!!lft„ MobSo, Ala '•"Misddeu"! —' Ns naložili parnlk za Štiri- čeaar ao namerili puške. Demonstrant jr MO SC |M)VS|M*li |m» atopni. r«»žill voještto \ 'iUo/' dolarje« denarne gl«d»e za Mammrk« la Itroekhanaeno »ejiUtefa. ki ščuva k razrednemu »rše krvavi boji. Vlada Je progle-Lovrsštvn« aH ki širi teke tlako sila i4m*ilno •tanje po vwm okrož- vlne. jo flmgn ve*l it Iteriine ar glasi, ............ da Je vejnštvo vperaMlo |dameno LQY KOMUNISTE V NBW mde proti delave#m, ki a« demmi y> TORKU SB TRAJA airieall pred RtM>r«ilen, j M#|r ^Ofk. V. T. - TakeJ ee Hcriln, 14. Jen — V ro h rek eni are« Irel i wipet »koli petdeset k« '»k režjn i« gornji Reziji a«» /e- mmiUtov. ki jih veleMsadAke če Mmjkeli železničarji ia vee pro-i^Uje na krotka issenajs "rdeč- \ šeteeateah Je astovl Jen. I karje." _______ JetskeTMe «J?le"l 7~kohm legljonarjev in vpbmlle IH ropnv ter mm pnšk. Postaj« llslaj. ki se nahaja Ml milj vzhhilttu od K rssuojsrsks. Je že v rokah rdečih čet. London, 14. Jan. ZavmnlŠks držeposebno Anglija Iu Fran-elja, gledajo s strahom na sovjetski! ofenzivo v Južni Uosijl, ki s« bliža h koneu. Zlom Deulklnnvlh In Kolačkovlh sli (»omeni po mne* njii ententiilh diplomatov, ds ho*J| do Iniljševibl obrnili sdsj glavno silo svoje rdeče armadf pridi za-padu Iu linadirall Huignnljn ln Poljsko. Hneko vprašanje je sopet posislo akutno Iu sajvašnejše, a katerim m* luivljo ministrski pred-s«*dii!ki zavezniških držsv ns «0-dsnjl konferenci v Psrlsn. V psr Uilnlh morda v jiar dneh - »e Ih» gotovo vedelo, dali entents pomnil mir aovjetakl Hiialjl sli ji napove vojno. Oha zaključka sta silno kritična «a zavezniške vodite-I m ^ko ponudijo mir, morajo priznali avoj poraz In priposnat! I Leninovo vlado, s obenem morajo računali % de jat vem, da ruska republika morda odkloni, gotov« k......eelje, ki 1» jfh bila rada da bi pred nekaj meae«'l( ako ns|M»veJo vojuo% bodo zadeli ua veliko opo. zleljo pr! svo|lh ljudstvih. Zsvez-uiki so resnično v kaši. Iz Kopenhagua je prlšU v<*at, dn bodo Nemčija, Poljaka Iu baltl-ške države sklenile defenzivno slljsneo proti Rusiji v šestih ts-dnil. fz Moskve poiočujo nrmlno, ds J«' i« estonske armade pri NafVl «lezeri|ralo mož k boljševl. kom. fs Lvova čez Kedanj Je pri. šla depeša. A* se ukesJInsSi ItelJ-ševlkl okopirsli Odnao. I«et| ln poljski nadaljujejo •»feirzlv« v okolišu Dvlnska Po vesteh iz Sige se sovjetske Čete peostirtroljtio umikajo v dollčnem kraju, I« Tlfllas Je d/aipele zakasnelo poročilo, lil epienjo' boljševlške vstajo v kavkašklh republikah. Narodne čete v (leorgljl ao SO spaatale In zasedlo malone vse okolico Batoma ■ - tr ^fONeepe in okolic t V petek «m stelne io vetrovi i PROSVETA OLAilLO »LOVKHfKK NA*OPWE POPPOSHE JEPNOTK | LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Cene pe dogovore. Rokopisi M M vrafnjo Naročnina: Ze«J< njene države (izvea Chicago) in Caiuuia $4 00 t»a leto Cfl.OO m pol leta ia fl.oe ia tri mes*ce; Chicago $t» ™ Ml lete, IS.« » P^ ista, 91.40 aa tri mesece. ia xa iao/cmstvo >7.00 & ■/Jr^aaEK k' RUDARJI IN NJIH MEZDA. - . ,, t . bolj alabo delo, da je skoro nc-nogoče si kaj prihraniti. Iskal je lelo in hodil semintjs in pri tem e poralH zadnje groše, medtem 'to je njegova družina trpela naj-/ečje pomanjkanje doma na far •ni, Žena njegova si ni upala iti tikamor prositi najpotrebnejšega živeža. Ko so drugi naseljenci to izvedeli, v kakem pomanjkanju živi ta družina, so iz usmiljenja šli •am i od hiše do hiše z vozom in izbirali živež, katerega so potem zročili tej nesrečni družini in jo ►ako rešili obupnega položaja, za tar jim gre največja hvala. , Dobi se tudi kaka oseba, ki trdi, Ia je tsk mož slsb gospodar, ki ta-co dela, kar pa nikakos **e o|go-arja resnici. Nihče nafrse ne pa. la na farme, kdor nima vsaj sto lolarjev pripravljenih Ita ter rieobdelasi JH^ta« iaj ai prej dobro preroislAjtkdor aa namerava preseliti ua »Ane, "ds te bo družins lačna ijpreMiv največjem pomanjkan ' So imenovan ilab gospodar In ne bo po petih letih 4* dali 'eot je vredno vse posestvo. k Jaz se ne menim dosti, ako me k rojak "ozmerja", da ninu vpogleda v farme. Pri tftfe jaz nenim le toliko, ko bi vsakdo in Mfljr »pogleda v •mam jaz v farme, bi ifci >rlznal, da ima|l prav. ' KAJ POVZROČA INDU STRMALNI NEPOKOd, Študija zadaja jeklarske stavke pe nevtralnem opazovalcu. »r (Nadaljevanje K j'omislite malo ua te ljudi, veči ootus mlade kmete iz južne in ju žnovzhodne Evrope, ki so prišli v /lato Ameriko v pričakovanju, da bodo v hipu ob«feateli. Pripravlje ni so bili delati vse ure, vse dni in ves čss, ssmo da čimprej dobe de nsr zs dobsvo svojih družin v A-meriko sli ds se vrnejo hitro v domovino. Najnbožnejši med njiuii so živeli in še žive stlačeni mnogih slučajih po dvanajst mož v eni sobi — v najslabših stanova njih kar jih je mogoče dobiti i Garyju. Videl sem tam zeio mizer-na stanovanja, ki se nikakor ne podajajo "ameriškemu načinu življenja.- Tako je bilo pred Voj no. Inozemski delavei so se nepre-uehoms menjsvsli; eni so prihajali, drugi odhajali. V takih razmerah je bila delavska organizacija nemogoča. Babilon v jeklarsk jeklarski prestolnici se ni mogc in se ni znal 'izraziti, kaj misli ( sebi in svojih razmerah. Delavei so delali, jedli in spali. Pač še nekaj — pili so. Dokler ni prišla prohibieija, je imel (fary več salu-nov kot katero drugo mesto v A-meriki v primeri s prebivalstvom ; pivnic je bilo po cele bloke. Prebi vslstvo mladih samcev, daleč od doma in pod pritiskom težkega in eelo nevarnega dela, omrtvelo, je našlo v pijači edino in vso tolažbo. Pri pijači je bilo pozabljeno vse gorje. Mnogi mieJi-jo, da ni prohibieija najma EHMnjeeialni nepokoj, ali mialim drugače. Meni ae zdi, da je prohibieija veliko pripomogla k sedanjemu nemiru, kajti odstrani la Jf alkohol — sredstvo zs vspa vanje izmučenih živcev in možganov., Delavci imajo zdaj več časa hi tanje in razgovore na sestan-p imajo več denarja za Časo-knjige in organizacije. Največjo spremembo je pa na-|ft(|t vojn%. Najprvo je spravili vse delovno sile v Oaryju ppd en saltrdUlesn^ režim. Delavci niso o! Demokracije ni bilo ni« več kot prej. Bile so lepe sanje, ki so jih sanjali delavci med vojno in to so se vzbudilo, ni bilo nič. Ali delavci so se zdramili. Jeklarske komptnije so tudi naenkrat spremenile očetovsko stališče. Produkcija vojnih potrebščin je prenehala in družbe so jelc odslavljs-ti delavce. Prišla je govorica, da bodo znižane plače. Delavci niso bili več ljudje — post sli so zopet deli strojev, tods zsvest, da so bili prevarjeui, je ostala. To nc velja samo za jeklarsko hidustrijo, temveč U vae industri je v Združenih državah. Tukaj le že vzroki nepokoja. Nezdrave raz mere v industrij al nem sistemu. A-merike. Ako so kje vzroki za bolj ševizem, tukaj so. Telo ni zdravo. In kakor bacili še bolj okužijo bol no telo, tako radikalna propagan da gnoji ture na bolnem industri-jalnem telesu. Naj jntri deporti-rajo vse radikalce iz Uaryja. vzroki nepokoja ostanejo tamkaj." (Dalje sledi.) SPLOŠNI PROTEST PBOTI ZA-TIRANJU USTAVNIH PRAVIC. , tV nekem drugem dopisu sera lu£l ČKal, kolike se dobi sa mleka n sploh vse mlečne produkte, ako 'ma farmer deset krav. Toda to na 'raja celo leto. ker pride čae, da m krave na "štrajku". Ako hi bi-'o vedno toliko dohodkov, bi se >reaelll na farme tudi jas, ako-•avno me nekateri smatrajo za velikega sovražnika farm. V kolikor se m«ne tiče, jaz ljubim farme in spoštujem farmar-ke delavce in delavke. Naše rojakinj« so preveč pridne za poljsko lelo in ai zelo raaliknjejo od f*r-•narie drugih narodnosti. Veseli me tudi, da ss nsši rojaki ns farmah tako zelo zanimajo * dobre in poučne liste, kot je n. pr. "Prosvsta" Itd . ker se a tem 'lavek IsobrsŽnje in tudi rszvedrl. Savno tako je potirebne zilrsvs kritika, s katero se človek tudi ta-»brasnje. Neumestne je pa rana kritika, kakor ae to najv*-krst dogaja. - Pocdrav vsem slo venskim farmer jem -Jae Radelj, VAPAD STA MU ■ A^aajr, T. - Tammanišk poalanlk - Marty ^JfsCue je na-l»del bivšega reptibllkanskegs prcdaedniškega kandidata flmr-'es K. Hughesa kot prijatelja Nemcev In nelojalnega MŠlig ker jo v prava kič pofiavU •ki večine v pealaitilkl shornici < ksterim je bilo stngmndlrsnik pet snclelUti^nUi poslsneev Rc-publUvatMka večina je sevedsiS ^tsls tsmmsnlstu. ko je l^ngheas obhvsl z gnojnico, ker je Imel toliko poguma, ds je povedsl jamo sx«oje prepričanje m _____ 1 PARMA SILA VADOMRSTl KO — Anseoads ( opper k i mg lllttl je mihavlls msjkne lokossotlve a vlečenje mdnišklh vostAkov ki so jih do sdaj vlačili konji ■£& mgfU več poljubno hoditi la Evrope v Ameriko in naobratno, ka-to bilo pred vojno. Delavei stabilizirali na enem mestu, ao staJno delo in dobili so *t*jo plsčo. Jeklarski trust je o-semkrst povišal mezde med vojno. Ali to še ni bilo vse. Pomislite, kaj •e je vse govorilo delavcem tekom vojne. Ne ono, kar so jim djali v žep, temveč ono, kar so jim uliva-11 v glav?, je Itelo. Delavcem se je govorilo, da se vojna vrti za demokracijo in ko bo končana, bo vae drugače. Vojnodelavski odbor v Waahingtonu je obljuboval delavcem vse mogoče pravice, ki jih čakajo po vojni, hi predsednik Wilson je izjavil, da mora priti "pravo demokrat izi ran je industrij na temeljn popolnega priznanja pravfe onih, ki delaio, do soudele-ženstvs na kskršenkoli organski hsčin pri fcvrševsnju sklepov, ki se tičejo njihovega hlsgostsnjs o-ziroms nsloge. ki io imajo vrSiti v industriji." To at ie reklo, da Imajo delavei pravico de delne kontrole nad industrijami. t Nikdar prej niso bili delavei jeklenki industriji tsko Ijobim-kani. Dalo se jim je sto in stokrat razumeti, da od njih Jtavisi zmaga Amerike na bojišču in da so valed tega zelo važna sila. Oni so vršili bitko doma r bili so desna roka ar raadc ha bojišču. Delavei ao vse to verjeli. Knpovsli so zadolžnice svobode in vojnohranilne znamke od prvega do sadnjega; prispevali eo za RdeČI križ in druge organi-sacijs. V nobeni državi ni bilo dela vat vo tako lojalno vladi, kakor ravno ameriško delavstvo tekom vojne. O tem smo siišsli eelo v Evropi, kjer ao nam čcatHali o zglednem pstrljotizmn ameriških dclavoev, JSs hip so bili pritnsni kot možje, ki delajo zs veliko stvar skupno s delodajalci. Ns ato-H«* jih je «o v armado, v Fransll j« In nekaj jih je oatalo tam »a ve-ggjojakl, ki so se vrnili v je-klame. so imeli nove ideje. Ns če-ln prve velike parade štrajkarjev v Oaryjn je korakalo okrog triato delavesv v vojaških uniformah Delavei ao verjeli, da a koneem vojne ln s zmago pride nova doba. ' ss vse. BIH ss priprssll ljudje, pa as verjeli — ■aj mm tudi mi čstlH nekaj ta- Vojna je prenehala in prišlo js razočaranje Ni« m m (Nadaljevanje s 1. strani.) zumno ameriško ljudstvo v revolucijo baš na ta način, ako mu bodo vedno boljiubolj stopali na njegove pravice in svobodščine, na svobodo govora ,tiska, zborovanja in zastopstva t Amerilumci moramo enkrat za vselej stopiti v bran proti dnevnemu .gStiranju naših pfavic in utrujeno iii 8Vo;bo htevane listine in ne vraejj vem času, je kaznovana z kot tisoč dolarjev in 25 več od vsote, katero bi i HNUHiMi Kdor pa namenoma opusti pa kaznovan z ne več kot dolorjev ali z enim letom ali pa z obojem. Ako davčni i niki pronajdejo, da je ta nepravilna v listini, U svojo inkijativo pregled^ knjige in druge listine, i* k« se jc sestavit dohodninski in istega zvišati. Davkopla lahko vloži pritožbo na vladni davčni urad. Vsak delodajalec mota pr žiti davčni oblasti listine kega vslužbenea, ki je preteklo leta tisoč, dolarjev več in sicer izpolnjene prav z vsemi podatki, kateri se jo na dohdninski davek. Bi % > bojna ladja ni nikorn .proti svobodi, ki no golo orodje plutokracije, da so naje- • CfuD?,lZa iEvrtev®ni« svojih javnHi služb; najeti so sato, da varujejo nafic pravice in svobod-ščfne, ki so bile priborjene krvjo. Na kongres mora prifi močan in stalni pritisk, da prektlče in famm protifipijonaahii zakon ir. dmge vojne zskeiie in da zavrže dansko predlogn proti "r.ujni-kom In inozemcem," k je Maj na dnevnsm redu: dalje je treba pritisniti na ju stični department da preneha z zlorabo svoje tajno-policljake oblati, ki smo jih si-J-or trpeli med vojno, toda svo-Hodno ljudstvo jih nikakor ne bo t»T>eJo v mirnem času j časopisje pa mora biti osvobojeno iz tiran-stva generalnega poštarja -4 skratka morajo vsi naši j«v„j gj*. žsbniki opustiti ofenzivno stali, šče napram naši «v(Wionik sedanje hiške vlade. Mehiftki finančni) niater I^ouis Cabrera prsti v l jem povabilu, da naj sensterl pride v Mehiko in se svoje oči, kaj je Mehika, po vda rja, da mehiška vj prav nf? proti popolni in da je najboljše, če Kali prltie v Mehiko, daj mehiško vlado. Povdarja 1'arranza ni sovražnik v .......O. -J »▼sini častniki vojnega menta izjavljajo, d^t je pr dognala, da nista bili v ja. ki je pripeljala oroiK hiko, in japonsks bojna h jc nepričakovano priplula v •tati T - ^ "Soeialiliti so že bHi v raznih jegtsjatiurah in v kongresu. Via. kdo ima popolno postavno in mo-pravico priporočati kakr. iMv risum vlade in hrtu-mm dokler na priporoča krimi sodišča še niso proglasila ^^ «t^no strsfvko za protizakonito in lahko ae reče. da nikdar ne bo-do; niti ne bo nobena dmga stranka prikrajšana na avojih pravicah dokler veruje v izdbraz-i" gln*o\ ni 8u«nendirnti RO « pravijo, da teronzem in UM _ _ uU i?^ pravičnost. -I • "««*•*. M ae > potegnil sa "inpetidiraim aoclaHstc v Ne»- ™m nI v nobeni vsled avtoriziral izjavo, da vlada ne zaklada Mehika jem direktno ali nedfc-ektao, no tako irko japonske bojns \ ' ovale ladij, ki so vosils I v Mehiko. Agnapriata, Soaora - Po jaJklh potiji je prišlo da je general Eduardo dal ustreliti trinajst pristašev Vil le. Kksekneljs >] la fatvr&ens ji»žno od fTress. eksekutiranimi je tadi Jnea m dri^nes, vodja banditake to**-1 - tvasToo Trente^ SI. §. - WillšMi f in se j« moral ossdkniti fnjcsiu governerju, ki > bil Ijeu na protipvaidbHjoništt ■ formi Pri svojem odhod« j* govoril dršavno IssMMpH4 peliral nanjo, da naj •>«'V|,| n«,Mi pribil bil m škiM pa m pod menija r.ki DELAVCE, ; CIPARJE, LIVARJE, POMOČNIKE. DOBRA PLAČA. Oglasite se pri: AMERICAN BLDG. * FOUNDRY CO., 2300 S. Springfield Ave., Chicago, 111. POTREBUJEMO 80 delavcev za livarno in livar-dkili pomočnikov. Oglasite hc v uradu aa delo med 8 uro ajutr. in 5:30 P. M. ILLIirom MALLEABLE IROH v OOMPANT, 1809 Diveraey Parkway, Chieago. POTREBUJEMO DELA VOE. Dob^a plača, stalno delo. Oglasite se pri s Superintendcntu, Pittsburgh, Forgs A Irtm Oo. Voe« Uda, Pittaburgh, Pa. Slofeaiki Narodu Podptrsi JedsoU. ujaer »odi v nevtralni drznvi Bazel, Švka. — Nemiki večin-MHMti to ir javili, da bivti jzer mora priti pred zaveaničko Hžče, teds obrsvnavs se nsj ii v uetrslni drŽavi, bodisi v ilandijt sli fcviei. lakarp. IT. Jmlja tSOT v drftavl IUU.U. GLAVNI STAN« JSS7.Se SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO. ILLINOIS. GLAVNI ODBOR ZA DOBO 1B1B-1B22. lavrtevalni odbor. upravni oostk. racassaMiK. vb*«* cm«, hit u s* unM a**, cktui. iu. eonrnaasaoNiKi a«.«, h„„, a« cMM.kM, e«. tajnik« john vsbdebbab, ms s«, u^m. a^ csum% m TAJNI« BOLNllEKGA OODKLKAi p«d h« ,.r, saSV-SB a U«»4* A^ CV.M*. BLAGAJNIK. An*n j. TNi.rn.JU« i, cu«ra. iu uraAviTSU glasila, rs* mt-h a» umm« Av*. cmn«, ml pobotni odsek. J«A» Sm ssi. Cm—*>»». r«. .Mm UmW*vm< 4Sa N*y Si, Spi"!*** M. ' Siwna iM ara s«***—. oau. Igndon. "D«ily Ms H" poro-Ida njen lastnik, lord Iforth-|ff,. ki obenem poseduje več aigih dnevnikov, prispeva te-Lsko tiaoč sterllngov ($6000) Lvkajočtm uslaSboneem Pearl Liranee kompanije. List je ofo-E napadel omenjeno kompeni [ki plačuje petdesetedatotae di-LimIu. toda svojim delaveem Uije le po tri ateriinge na te- korthcliffe,.liberalec po miilje-h, je zadnja čaae pričel ugodno Lati v svojih listih za Delavsko tenko, ker pričakuje .da bo ta lartka kmalu na krmihi vlade. -' * otres v Mehiki sa nadaljnje in mM bivaliAča. Mjexieo City, Mehika. — V to-k so se ponovili močni potresni nki v okolici Jalape. San Joa-Kn s 3000 prebivalci je v razva-Lh. Podrobnosti ie niso znane, [bati se je, da je mnogo mrtvih, v ognjenik na gori San Miguel vedno bljuje lavo in vrelo vodo. bonska umakne bojne ladje is Fnčova. Pari*. — Japonska delegaeija ananja, da je japonska vlada penila umakniti bojne ladje i/, intanišča v Fnčovu na Kitaj-fcm. Bojne ladje se nahajajo n ie nekaj tednov vsled proti-ponskih iagredov v Pučovu. pM^Sž — K ivka pristaničnih delavcev na F Holjuidskem. r f Rotterdam, Holandija. — Tu-j so' zastav kali pristanttčni de-rei vsled novega sistema izpla-ranja mezde. Mnogo ameriftkih rnikov, naloženih r. blagom, pora v luki. L; •■ . , aoLNilKi ooasK. r - OSaSDNJE OKPOŽJEi PmI S.rf.r, mik, SSST-SS S. UvoM« A«.. « VZHODNO OKBOŽJZ. R»MI PUtorA*. Im 4M. BrM«.vilU, r, An to« IU4M, a« 11. WMi NaMB, p*. / ZAPADNO OKSOŽJIi Anto. |*Ur. BM l®4, Qrw, IUM.. M Lm kukmt. Im asa OUUrt, MSnu m bwimh Nadzorni odbor. M»M P*«r»vW. arWw*ia. »MIT W*toHt» S A, C«UInwmA OS to. AmStnAU. 4IB PtorM ai.. Kv^.lk, MInn. iSHpiH., a vaa cuvi«* osa. . Tiskovni odbor. nautiTvtNi ooaoa. PKEOSCDNIKi PtnnIi ah SIS4 8» Cr««toh a v... CSlMaa m. Mm TM«»|. Bm ISI, Uwn.ii, Pa. aSkap^Mi Ml DsI^nII, Mick. §m m*A* itei a. as. si,, ci.v.i.nj, o^in. USnvM. 1S44 S#. anfca ANh CklafS Mk VBHOVNI ZDKAVNIKi Dr. f. J. IUm. ČIM St CtftJr Av*. Oi^.ii, OSta. nom bvojeoa «tareo\ PRIJATELJA Anton Manko, kateri So menda Itnliuja Sekje v Weatmoreland Oo., Pa.. iA ca Johna Osiber, kateri se nahaja nekje v Herminie, Pa., in katerega sem ie iskal pUmenim potom aU vse aamanj. Ako se ml ne isglasita v teku meaeea dni, bodem obefodanil v javnosti, *a-kaj ju iičem. Moj naalov je t Prsnk firebernjak, P. O. 274, Ar-eadia, Ksns. PIVO—HUJE—VINO -^opolnl^sea^v fca jj sa $1.00.T&ano iganK Uger pivo, mmk vina Jamčimo. Prav« blago k K1 V p i vo v uMSHtStt poslu. Sestava fo UAjU hitrL* VM^poSjama po •prfJcoiuaLSO v saeasy ardar ali ga> INSTITUTE -ft/ia _ S*4* fOlA« POZOR I 16. ^uarja odpluje ladja 'Ar-«entina^,f zaboji kateri so na-hIovHcim v Jugoslavijo. . S PoSfljafev spremlja član naie Tvrtk« M». Leo. Strukel rodom 1* St. Euprta na Dolenjskem ln bode pod njegovim ossbnlm nadzorstvom adresantom od dana v tri-deaetih dneh. , ; Kdor hoeč poslati bakso s to Isdj9 svojcem, naj « ■ asu « Enropaan Trading * Ezport Oo. 19 Rintb Av%7isw Tark Otty Stalno delo; ddbra plača in delovno ataaje. Oglasite ae pri: PULLMAN CAR WOMCS, i Jiil ,* : { , iilj llOth Cottage rove Ave., Pullinan, lil rad bi nvmt. /a naslov svojega brat rane« Fr. iidel po domače Lukatov, doma z JnrAeč. Cenjene rojake prosim. \k kdo ve aa njegov naslov, da mi to nacnani ali ako bo sam čital ta oglas, gs prosim, da naj mf|)>Ue in nstreie kakor aem jax nJemu pred aedmimi meseci. Moj Peter Zadel, P. 0. dok 85, bJWii v. Delegat je so se postavili v an z revolverji in podali se se le pa vroči bitki. ■ r : EMI POTNIKOM SE PRESKRBI VSA URADNA DOVOLJENJA ZA POTOVANJE] BREZPLAČNO! VSAKO PO TEJ TVRDKI IZVRŠENO DELO WjPOPOLNOMA GARANTIRANO 1 Stalno dela, dobra plača in dobro delovno stsnje. Oglasita sa pri L PUJJjMAN 0AS WORKfl, 1 llOth Cottage Orova Ave., Chieago, HL i Za vaa potrebna pojasnila obrnite M na: EMIL KISSf BANKE1, 131 Socond Avo., cor. Stb St, New Yorlc, N. Y. SPREJEMA HRANILNE VLOOE W?: PLAČA 4% OBRESTI I Potrebujemo več močnih moi za razlaganje premoga, železa In koksa Dalo od kosa, plača vsak dan. Otfaaite ss med 8 dop. In 9:80 pop. v uradu sa delo pri: ffiinoh Mslleable Iron Co. 1990 Diveraejr Parkway Chicago, HI. ' KDOR HOČE, DA BI ohrani sdrsvj« in dobro volie naj poakual nai MHmatj in Malt**. Samo enkrat, pe se boste prepričali, da je doma kationi najboljši. Jamčimo vsako poAftlJstev v vaa kraje, 10 m" len sa H99. Tvrdka PRASK OGLAR, i (MOI Superior Ave„ Claveland, Ohio. POTREBUJEMO 71 ORBLET ZA TOVARNIŠKO tmJO OO KOSA.' Zaaluftl as od 119 da 9991 prvi direktni parobrod za . DALMACIJO! iiliip^ 1 aa postaji as) Slovak. denar V stari kraj. Ak» al telita kakrt^ImllBasveU glaSe poNljanjs 4»-a, apaavBBia v aoinKvin", msHi avejae asm is owiiwim naHko, se «^jake|iBa Ap aaa sa pojaamU ln al «aa atačae la se naJ»nijt <*al astesleaie, ca. Malti Petrovič h. Cnndf store, 15017 Watarloo Rd. fioUinwood. Oblo. A Vldrleb* 0.14 Main Street. Jobnatovrr,! Pa. la Kriitof (ircx ery, 1700 E. 3lat Street Urala, Ohio. Delavske strskovne «.rg»msa-eije uživsjo saupanje jAlarakih in ftelecan&Hi dslsveev in satega-del je samopoae»»i«a. da bodo terjale velik vpliv na JeklarAe in železarske dela vee a I '#' 0 kampanjo Strokovne organisa-Ma kodo akrbele. da bodo jM+t »kil. ielezamkl daUvd mMki A svojimi možgani k> ds UkIh dali od I I m Mm^ kav ■rijsTt na led. AomkU ss-I^STmialoHk jeklsmkih In i,lMt,^,l1i delavcev bo velika k 1 llrnsel, Belgija. — V ssdnjlh •8. urah j# divjal preko Itelglje dlni vikar. M |e povsročll amrt mirnih oaeb In veliko ranjenili Materija I na Mroda je ogromna SLOVENSKE GOSPODINJE! Aka rte sopar draginje, kupuje pri aasf V aalsgi Imamo graeerijske Mapo vseli vr«t, do-aaaAe la !■*<». t.mo'. VHIks sslogs kave, .Udkor).. M4|a seMave ^ vseli dangA i*.inWln la H« Mofcs najbolM« vrste. NeSs oeae sa aa »S prae. nilje. O^aslle SS pri ass la prihranile denar. . matt PICHONI, i iW rUt Itoast . , Io«l st11 ur • - <. oddaljuje si* bolj in bolj od prelomine, med tem, ko vzdržuje ns zemeljskem površju svojo smer. 'jako si tolmačimo, da Bistrica ne tš$e pri Kamniku v prelomim ob meji apnencu iu tercijamih usedlin, ne-go se» je vdolbla strugo polfg pre* lontine v apnencu. Na tn način ae rahljajo prvotui tesni odnošaji med vodotokom in lomnimi črta-ml, ki nam jih kaže geološki sera-jevld, in sieer tem bolj, čim sls-rejši je vmlotok in čim globlje je zarezsl v gorovje. Podoben povod je menda določil, da sedaj ne vidimo vef jasna zveze med Kokro in geološko zgradbo njene doline. Kokra je bržkone prvotno tekla preko gor-njetrijaduega upnika in dolome-ta. ki sedsj gradi visoko nad njo na 1 strsni vrhove Jezerske Kol čine, Kalškega (Irebena in Dolge •V ji ve, na drugi pa Kranjski Storžič in Javoikov vrh. Mogočne skale te kamenine pa je razde lil prelom, ki sega v smeri od Mu-rijeve planine proti jugu ob po-točjih Kokrske Kolčine fn Kal-škega Grebena do gornjega od-delka Koblekovega jarka. Ta ali pa kakšen sosedu vzporedni mu }>relooi je menda začrtal Kokri prvotno pot. Že v tereijarni dobi pa je Kokrat prerezala gor-njetrijailni apnik, in si izdolbla s pomočjo pritokov dolinski prostorski je v »višini zelo Širok (daljava od vrha Storžlča do vrha Kolčine meri 7 km). Potem ae je zajedla v spod ujetrl jed no usedline, ki so bile že premeščene, ko jih je prodrl profir in torej Ima jo položsj, ki ne more kazati ni-kake vzročna zveze s Kokrinim tokom. < Ko se je bilo dovoljno dvignilo glavno sleme Savinjskih Alp, so nastali seveda vodotoki tudi na njegovi severni strani. Tu so se pa vzdigovgle Karavanke in za ni m i vo je, zasledovati, kako si je vodovje priborilo izhod iz gorovja kljubu tej oviri. Na zapadu, to jc med Kranjskim StoržIČem in Košuto, krijejo usedline eterega veka širen proator. .Stisnjene so v tesne, po dolgem preporeče gube, ki teko v smeri Karavank od vzhoda proti zapadu. Zatorej je Perzija« (Nadaljevanje.) Glavni poljski pridelki ao: pšenica, najboljše kakovosti, ječ men. riž, vsakovrstno soČivje in i ino jako fine kakevosti. Poleg tega jako dobro uspeva murvino drevo ob obrežju Kaspiškega mor ja. kjer je svil m. industrija zelo • i POTOP. ZgodtrinaU inki jiocavjn IjJIbu*, —"kmm— mttuft dtt Pefllje ifH umevno, da sta ai uredili Tržiškn Bistrica ln liomščiea odtok v!*ajo konjsko pleme, ameri kamenenih panog. (Dalje.) razvita in tvori zelo važni adde lek v ekaportni trgovini. V aeka terih gorkejših krajih jako dobro v sprva tudi sladkorni trs, katere-gn gojitev je pa še zelo zanemar jena. Sieer so pa vse ugodnosti za sladkorna industrijo v kolikor se tiče klime. Drugi zelo važni pri delki, ki se izvažajo r iuozem »tvo, so: kavčuk, razne dišave, tobak. indigo, bombaž, konoplja in hmelj. Prideluje ac tudi v veliki množini mak, iz katerega produci rajo potem opij, ki tvori tudi telo vsžen oddelek v eksportu. Prid. I u je jo se tudi v veliki množini nla tel ji. melone — ki ao splošno tns ne, ds so Iz Perzije najlepše in di nsjboljše —. citrone, orstiž«' jsbolks. hruške, marelce, orehi in sploh vsakovrstni sadeži. ' Rastlinstvo. — Nekateri deli Perzije «o zaraščeni z jako bujni mi gozdovi, posebno še.obal Ki^ piškega morja in aploh severni o-bnan »ep in ravne tako tudi ob turški Rastlinstvo je tildi zelo bujno obali Perzijskegs zalivs. Sploh je vsa Perzija razve« pustinje, zel«, gosto zaraščena z vsakovrstnim drevesi in rastlinami. Kjerkoli je k mogoče gojiti kake raatline prebivalci zasadijo svoje 'vrtove /j raznovrstnimi evetlieami. X ta na men celo zgradijo prekope, da na makajo zemljo, kjer primanjkuje moče. V nižirfsh in ob obalih morja prevladuje že tropično rastlin stvo, dočim v višje ležečih kraji!« rastlinstvo, ki uspeva v zmernem pasu. flharažee." Živalstvo. — Kakor ^ rastlin stvo in sploh vegetacija'»zelo rez-lična, tako je tudi živabftvo. Ifemčd divjih živali jc najbolj lev, ki živi v bližini re^ v pusti ujah. Perzijski levi so itnkorriioč najkrasaejši in tudi največji. f>< afriškega leva se perzijski U*v!*ti liku je posi^bnn s svojo kflUfce Rti ro. Tiai-ovtr najde tudl1kipH <-ej šnje število, akoravno jako kHrti Izumirajo. Poleg tega je 4 udi 'Ue veliko leopardov, volkaf, šakalov, hijen, vsakovrstnih ttnit*. divjih merjaM*ev, divjih ova«, ki^ so izfe-dne velikosti, divjih kos, mozgov, medvedov, antilop, jelenov in gazel. Ribištvo je razvito edino Mi ustjih rek. ki se Izlivajo v Kaspi ško morje. Izrn^d domačih živali se mora v prvi vrsti omeniti kamele iu konje. Perzijei rabijo kamele kot tovorno šival, dočim imajo konje e-dinp za ježo. Perzijski konji* no Jako močni in vztrajni, toda krasote pa ue nsjilemo na perzijskih konjih. Vsled tega uvažajo arabske konje, da na ta nsčiti izbotj- (Nadaljevanje.) - Spredaj je atopal vojak orjaške postave in trkal z leseno nogo ob leaeni tlak. Km.tu^ ga pogle-i bil Kmitic še to, kar je bil nekdaj, ukazal bi v tem trenotku, naj ga »grabijo ter privežejo konju na rep. toda sedanji Babinič se je premagal. Npaprotno ac je vznemirjal pri miaii. če ga mar tO1 plemstvo pozna, iz česar Jbi utegnile nastati ve like nezgode, ki bi r»»drle n jogo ve načrte. . . Sklenil je torej, da se ne da spoznati in radi tega se je pomikal elmdalje bolj v senco. Naposled se je podprl z roko «b mizo, položil glavo v dlani in navidezno zadremal. Ob enem je zašaipetal pri mizi sedečemu So-roki: "Pojdi v hlev in'tikali, naj osedlajo Proti noči odrinemo!" Soroka je vstal in odšel. Kmitic pa jc še dalje dremal pri mizi. Različni spomini ro mu silili v glavo. TI ljudje so ga spomnili na Lavdo, na Vddoktc, na ono nedavno 'preteklost, ki je ieginila kakor sen. Ko je tremi tek poprej rekel Joža. da spsdajo davnemu bile čevemu polku, je strepetalo Andreju kar srce v prsih pri tem imenu. Spomnil se je da je bil uprav talkšen večer, da je isto tako plapolal ogenj na ognjišču, ko je on pridirjal nepričakovano na aa neh v Vodokte ter tu prvič zagledal Alenko nuni predieami. Videl jo je aedaj skozi zsprte trepalnice, ka-kor bi stala (pred njim v resnlei, to jasno, zdravo, mirno gm-podično; spomnil se je vsega, kar ee je bilo pripetilo, kako je hotela biti njegov angelj varuh, hotela utrditi ga v dobrem, odvrniti od zlega ter mu pokazati pravo pot, Ko bi jo bil ubogal, oj, ko bi jo bil ubogal! Ljubezen, katero ao podžigali taki spomini, je pr. tem tako vaplamtela v njegovem siru. da jo bil sedaj pripravljen, preliti svojo kri, samo da bi mu dovolila, da pade k njenim nogam. Bil jr pri-prsvljen celo. poljubiti tega m«lveda Iz Uvde. ki mu je pobil tovsriše, ia sieer samo radi tegs. | ker je doupel iz onega kraja, ki ga je spominjal l, Biličev ter izrekel to ime. Iz te globoke samlšljenostl gs je zdramil še le Joža Butrim; zaklieal ha je parkrat po imenu Najemnik iz Vasoše ga je vprašal po znancih Joža ma je pripovedoval, kaj ae je sgodilo v Kej dsneh od oitegs čaaa. ko je hetman sklenil pogod bo s Pravil mu je torej o uporu vojsk, n za- poru polkovnikov in njihovi odpravi v BirŠo ter o srečni njih rešitvi Večkrat je ponovil KmKlcevo ime pri pripov«iovanju. toda idrufcmo r. grozo ln sovraštvom O tem. ka so se Imeli Volodljexskl, oba Skret tisk s ki Ka globa njemu zahvaliti za ftiv-Ijenje. ai vedel Joša nlčeaar, aa to pa je pripove-val s tem. kar ae je bilo pripetilo v Bilevičah ta-ko-le: - v, "Naš polkovnik je ujel tega izdajalca v Bi-levičah kakor Ifejaka v jami la takaj aapoved.l. naj ga ojo t smrl Odpeljal sem ga t velikim veselje« radi tega, da ga je vendar enkrat doaegla roka Udja. Večkrat sem mu posvetil s KMfe' . . v-.''-. -J' -ii..' tM ', tn svetUnico v oti, ker seui hotel vkUi mer ne prikaze v očeh'kesanje. Toda i>. pogumno, ne zmenač se sa 1o, ds bo km»ia pred sodbo božjo. Tako mu je iŽe oti-pfu|4 M Ko sem «iu svetoval, naj no vsaj prekriža mi je: "Drži jezik za zoprni, to tebi ni n?. Za vasjo »mo olnrtali in postavili ga p^ Že aem hotel zapavedati, naj aproy.iJO ToJ dospe gospod Zagloba tet; ukaže, naj ggl mo, če ima morda kakih papirjev pri smo našli pismo. Zagioba si veli .posvetiti tw" takoj čitati. Komaj pa prečita ndkoliko vrni *e za glavo ter zakHče: "Je/.iW Marija« Peljite ga urno nazaj, odkoder je priftel." 1 Ijali smo ga nazaj, misleč si, da ga ukažejo, igati z železom, do poizvedo od njega kal nost. Toda zmotili smo se! Kar izpustili w sicer moja utvar izpričevati, kaj so čiialj v. toda jaz bi ga ne bil izpustil.' "Kaj je stalo v tem piamu?" vprafe zijan. » ■■■ | yi "Ne vem. Dotnisl jujem pa si, da je v len rokah moralo biti mnogo častnikov, katere on ukazal obesiti, ako bi bili mi ustrelili Ki A pole* tega nemara se je naš polkovnik v» tudi »oiz gosp^tlične Biličcve, ki je padli v vest, da ao jo komaj še oživeli. . . Z jedijo do, ta Človek je učiriil toliko zlega, da bi ma | sam zlod bil nevofeljiv radi tega. Vsa Litva ter ga preklinja, in kdor njega ugonobi, m veliko uslugo, Ikatere gotovo Bog m pusti nerade. Tu se je razgovor zasukal znovič na V« jevskega, na Skretuska in na vojake, nahai se na Podlesju. "Za živež nam gre trda'*, je dejal "kajti posestva kneza hetmana so obrana, človek, niti -konj ničesar ne najdeta za zob*,] je še plemstva je revno, bivajoče, kakor pri na Žmudi, po grajflčinah. Polkovniki ko »kli da se razdele na krdela po sto in sto mož trr( razpoBtavijo jedno aH dve milji daleč ita Sedaj je še tako, toda kaj bo po žitni, vem." ^'if'* -1* Kmitic, ki je doslej strpljivo poslušal, | ho se pomenkovali O njem, se je zganil sedaj J je odpiral usta, da bi zinil iz svojega teranefd ta: ; ' V:'r '.'T • ■ "Tako razpostavljene vaa hetnian kari; polovi 'kakor rake i/, mreže." Toda v tem hipu se odpro vrata n^l Rtopi Soroka, katerega je hit" poslal Kmitic zj ročiipm, naj pinipruvijo konje na pot. Sveti« ognjišča je osvetlila snrovo stražirikovo lire I Butrin ga pogleda, nekoliko pomisli, na to obrne k Red zija mi ter vpraša : "Ali je to vaš človek?. . . Zdi se mi, daj nekoliko poznam P* "Ne," odvrne Redzijan. "To ro plemi ženejo ikon je na semenj." • "A kam ste namenjeni?" vpraša Joža. "V Soboto", odvrne stari Kimlič. "Kjeje to?" "Ne daleč od Potika.' Joža je iato tako, kakor poprej Kmitic.j tral ta odgovor za razbrzdano šalo. nagrbam-ill lo in dejal: "Odgovarjaj jasno, kadar te .vprašam" "Kako pravieo imaš me izpraševati "Lahko se ti opravičim, ker ro me v pogledat, če se mar ne nahajajo v okolici »u« ljudje, zdi sc mi. da ste uprav vi sumljivi, akol Čete povedati, kam Rte namenjeni." v Kmitic «e je bal, da ne nastane iz teea nj vora prepir, reče, da .bi se ne dvignil iz tmii kota: "Ne srdi se, gospod vojak, kajti Petek in I bota sta mesti, nslitk drugim, -v katerih se konjski sejmi. Alko ne verjameš, vprašaj goi staroato, ki mora vedeti za nje." "Kajpada, da vem!" odvrne Redzijan." "Če je temu tako, pa je to kaj drugega. To čemu treiba vam bodi,t i v ona mesta? Uhk iznebite konj tudi v Sčmčinu, slasti (ker jih dokanj manjka, kajti konji, katere smo «1 Pil viška h, niso za nič." "Vsakdo gre t je, kamor mu ugaja; t udi znamo avojo pot." odvrne Kmitic. "\e vem sicer, ikaj vam ugaja; samo lo ni všeč. da bi vi prodajali konje Švedom trr do Šali jim od nas novice." ' " ' "Čudno se mi zdi," reče Redzijan, "ti KC h udu je jo na Švede, med tem pa ae jim ve tako mudi k njim!... Vi pa, gospod," dostavi se obrne h Kmitieu, "tudi nikakor niste p f' konjakim bararrtačem, kajti na vaši roki del prrtan, katerega bi ae nHiče ne aramovil Riti..." "Če vam je tako všeč, ga pa kupite. V 1 sem dal dva kroša zanj," odvrne Kmitic. "Dva stara groša? To pomenja, da kamw» pravi, marveč ponarejan... Pokašlte, go*p«dr "Vzemite ga." - "Ali ae ne morete ganiti?... fVmu ima« • jaz ponj?" "Ne morem, ker sem utrujen". — "Ej. brate 1 Clmek bi rekel, ds hočete skriti svoj obraz." ' , Ko Joša to sliši, ne reče ni besediee. mnrrfffi stopi k ognjišču, vsa me gorečo glavnjo ln drk* jo visoko nad glavo, stopi h Kmitieu ter mu p* sveti nsrsvnoat v oči. Kmitic Se urno zravna po koncu hi nekaj tiH nutkov ne gledata grozna protivnika iz oči v Nakral pa pade Jožetu glsvnja iz rok ter » ra* l leti na tleh v tiaoče isker. "Bog!" sakliče Butrim, "aaj je to Kmit^-J "Da, jaa sem V «1 vrne Andrej, ko vidi. da*j ne more dalje skrivatL Joša jame klicati vo>ke, ki so stali pred ve* "Stopite bliže! drittte gs!" '"Tuksj si torej, ti peklenAček, ti izdaj. « « zakleti vrsg!" nsdaljuje in sa abrne h K "Rnkrat ai mi sieer ušel. tods sedaj ne uidei m la mojih rok, ti izdsjsle«-. ti rsMj aaMb mal^