Hasan-Aginica
Prvi sneg.
^ako nas je presenetil!   Kar čez ik:č!   In   žc srecM ok-t;:bra!
Taki lepi solnčni dnevi sn bili prav do zadnjc-s,ra. »Kakor pcileti«, so rekali ljudje. Čredmk Mate jc veselo Kon.il živino na pašo in trobil gori v rebri takn, da se je razlegalo po vsi vasi in še dlje. Otroci so skakali po travnikih in stezah med njimi ter pcli vojne pesmi.
Kar nalepem pa so se pripodili temni. raztrjjani cblaki prav od Iaške strani. Veter se jc jezno zag-k nal vanje, jih pcdil dalje, trgal in druž-il. Mate si jc ^ cbesil rog čez ramo, giledal to pošastno divjanje na ncbu ter zinajal z glavo. Onal je živino domov prej kakor ponavadi. Pri-čcle so padati redke, debele kaplje.
In zjutraj smn vstali na belo. Snežilo je kakor o Božiču. Veliki, debcli kosiniči so padali kakor bi v nebesih trgali cunje. Ženske so javkale, ker so iinele še polno pridelkcv na pclju. I<rv ni bilo. Ko pa ne rnorejo vsenui kaj, odkar jim je vojska pobrala može in delavce. Živina je cstala v hlc-vu in niukala. Tožiio se ji je po lepi prcstosti gnri v rebri in po soč.ii tra-vici. Mate si je natlačil pipo, sedel pri Lukanovili k cknu in čakal, kdaj sc ta zKodnji, ncbodiKatreba sne^ naveliča naše neprijaznosti, da bo iim-j>ol možiček zcpet gnati živ.inn na pašo.
Vsi so bili nezadovoljni in nevoljni, samo otrcci so našli svvp za-bavo in veselje. Kakor pri vsaki ncvi stvari. Kcmaj s;> Luka,n(,vi — ki jili je bilo kakor cvfglice — zlezli s &voji.h pcsteljic, že so tekli v saniiii srajčkali na praR ^lcdat to novo čudo. Mati jih je mo>rala p;;diti v liiš;), da se ne rprelilade. Pa vse njene besede, naj ostanejo lepo na gorkcvn, nisu zaleglc nič. Nataknili so si vse cunje, ki so jili inc^li dobiti in ušl: /opct na i)rc.sto. Stanko je bil najpočasnejši in najmanjši, zato mii ni osta-ii) nič. FJa ni dclgo razmišljal. Zlezel je v očetove škmrnje, ki s;> stali za-prašeni pod ])ečji;, vidkar jc cče cdšel na vojsko in p;:kril njfgov klobuk. v kaiorem sc je drobna .irlavica skcro pupiilimma iztrubila. Tak:) obnro-žon jc cirsal nrnti pra.mi. f Ji cst:.;kiti ni nioj^el. kcr sd iiui bili škcrnji vc-
— .¦!    187    •¦*•   -
liko prcveliki. Uo pratfa jc žo šc šlo. A tu sc jc p;;kazala nova tc/.ava. Pred pragom je bilo namreč petera stcpnjic. Začel se jc ktviičiti preko njili. Pri tem so mu škornji in kk.buk tako dobro služili, da se jc srečno prekucnil. Škornji so ostali nckje na strapaicah, klobuk je i/dletel pc.d ka:>. Stanko sam pa se je zapičil z glavo v novcpadli snc^. Na vso tn nesrsč:) so ya ostali pa še okepali. Začel je jokati in morala jja je inaina rcšiti iz boja. Odnesla ga je k vclki zeleni peči. Zabičila mu je, naj ostane lcpo notri. Kaj da če cnim prisincdam, k.i skačejo po snegu, nainest:) da bi se jfreli pri topli peči. Stanko je sicer kknal z jflavo, a v svt.jcm drobncm s'-čku je delal druRe naklepe. Komaj je matna zaprla vrata za seboj, jo zlezel k oknu.
»Ne boš«, si jc mislil, ko je videl druRe skakati in l.^viti lepe snc-žinke. Izmuznil se je skozi vrata 'kar bos. Pa ne k ostaliin otrckoin. Za-meril jim je njibovo šalo s kepainjem. lictel jc imcti svoje vcselje. 'lckrl je v skedenj in tani od nekjc izvlekel malc sani. Zmagcslavno jili jc pri-pcljal pred hišo. A tu jc nalctcl slabo. Otroci so Ra spreJLMi z vc!ik:-n ki,.-liotom.
»Kaj zdaj se boš sankal! Pc> blatu? Saj je sncs kcniaj pcbclil! ln bos!« so mu klicali.
Revček ni vedel, kaj bi. Vtaknil je prstck v usta in dv;;iiiljvio Rlcda! /daj najtajivce, zdaj sani.
Otrokc je začelo zebsti, Stanka najbolj, da s.i inu bile nožice vso modre. Hitro so jo pobrali k peči.
Snežilo je še ves dafl in vso ncč. DniKO jutro sc jc pa snežcc ine;ida rcs naveličal gjrdo^Iedov in odkuril drugaiii. Zdaj pa je imelo s:ilnce sv(>jc dclo. Njegavi žarki so razdeiili oblake in urr.o topili snežno plast. Kajti žc solncu samemu se je zdelo prezKodaj. Zatn je pa tudi zbraln vso svnjo jesensko moč in prizadejalo snegu cbilo solza. Kmaln jc izginil.
Mate zopet Roni živino v rcbcr. Stanknvc sankc ])a čakajo b:;!jših dni. ki bodo nemara kmalu prišli.