AKTIV KOMUNISTOV NEPOSREDNIH PROIZVAJALCEV O AKTUALNIH NALOGAH
Za strojem se vidi, kdo je kdo
O aktualnih Idejnopollttčnlh In družbenoekonom-sklh problemlh prl ureanlčevanju družbenega plana v preteklem letu Je na decembrskl sejl razpravljal tudl aktlv komunlatov delavcev nepoarednlh prolzvajal-cev. Le-ta prl OK ZKS Ljublfana Center uspešno de-luje In uresnlčuje svojo funkcljo kljub temu, da je klaslčnlh Industrljsklh OZD v našl občlnl malo In s tem tudl delavcev nepoaradnih prolzvajalcev le za slabo desettno med vaeml zaposlenlml.
V izredno živahni in nepo-sredni razpravi so delavci opozorili na nekatere proble-me pri izpolnjevanju izvoznih naročil. Proizvodnja za izvoz predstavlja za delavce mar-sikdaj trdo preizkušnjo, pred-vsem pa brezobziren spopad z zahtevami po vrhunski kvali-teti in kratkimi dobavnimi ro-ku V takih razmerah se za strojem hitro izkaže, kdo je kdo. Visoke norme in natanč-nejša kontrola kvalitete izdel-kov brezobzirno razgalita ti-ste, ki so jih na sejah polna usta zvenečih besed o kritič-nosti sedanjega gospodarske-ga trenutka in skupni odgo-vornosti za razvoj, med tem ko pri svojih neposrednih de-lovnih obveznostih niso več tako zagnani.
Etolj kot kdaj koli prej se v takih razmerah izkaže tudi te-sna medsebojna odvisnost za doseganje planiranih rezulta-tov med delavci v neposredni proizvodnji in delavci iz te-hnične pa tudi upravne režije. Medtem ko prve sproti pre-verja in ocenjuje tekoči trak, je kvaliteta dela drugih še ve-dno precej subjektivno vre-dnotena in odvisna od posa-meznikovega odnosa do dela in koliektiva. Delavci neposre-
dni proizvajalci zato zahteva-jo, da se sprotno preverja tudi delo najrazličnejših mojstrov, kontrolorjev, tehnologov ter tudi referentov v nabavnih in prodajnih službah.
Proizvodnja za izvoz razkri-va tudi številne druge slabo-sti, ki smo jih doslej podce-njevali ali pa odlagali njihovo reševanje na boljše čase. Delo pri tako imenovanih »LOHN POSLIH«, ki se jih spričo po-manjkanja surovin lotevajo predvsem tekstilci, je oteženo zaradi iztrošene, v številnih primerih že odpisane opreme v naših tekstilnih tovarnah. Delavke v Pletenini so tako izpostavljene hudim priti-skom, ko morajo ob zastarelih strojih, ki so povrh še veliko-krat pokvarjeni, zagotavljati tako kvaliteto izdelka, da bo konkurenčen na zahtevnem evropskem trgu.
Rezultate naših skupnih prizadevanj za čim večji izvoz zmanšujejb tudi nekatere sla-bosti v naši širši družbeni or-ganiziranosti, zlasti pa nedo-sledna izpeljava družbenoe-konomskih odnosov v okviru sozdov, poslovnih skupnosti ipd. Primeri nelojalne konku-rence izvoza surovin in poliz-
delkov ob hkratni neizkori-ščenosti domačih predeloval-nih zmogljivosti (Kartonažna tovarna Ljubljana), vse to je z vidika širše družbe lahko ra-zložiti in opravičiti z načelom vsak zakaj ima svoj zato. De-lavci v neposredni proizvod-nji pa imajo do vseh teh razlo-gov manj razumevanja^saj te pojave dostikrat neposredno občutijo na svojerrr dohodku. Znatno pozornost je aktiv namenil tudi problematiki OD. Zaustaviti njihov realni padec je v letošnjem letu naša temeljna naloga, ki pa je odvi-sna od dobrega dela vseh nas. Razen skrbi za to bolj social-no stran problematike QD moramo v letbšnjem letu več pozornosti namenjati razme-ram v delitvi, predvsem pa dosledni izpeljavi delitve po delu. Delavci tako opozarjajo, da so v nekaterih sredinah na-jenostavnejša administrativ-na dela še vedno višje vredno-tena kot kvalificirano delo v neposredni proizvodnji. Takš-ni primeri nespodbudno delu-jejo na zagnanost delavcev v proizvodnji, med drugim pa tudi blokirajo akcijo zmanjše-vanja nepotrebne režije v OZD in premeščanja teh de-lavcev nazaj na proizvodna dela. Pri odločanju o OD, predvsem pa o razmerjih v de-litvi OD, moramo biti po mne-nju delavcev bolj dosledni in načelni. Pri pripravljanju osnov za dfelitev OD morajo imeti večjo težo tudi strokov-na spoznanja, zlasti ekonom-ska in organizacijska znanja pri vrednotenju posamezni-kovega delovnega prispevka.
A. B.