Zgodnja
cerkven list*
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velj4 po posti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za oetert leta 1 gld. 30 kr. V tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol lete 2 gld., za četert lete t gl; ako zadene na te dan praznik, izide Danica dan poprej.
Litri
Tečaj XXVIII.
V Ljubljani 30. malega serpana 1875.
Koledar za naslednji teden.
Veliki serpan. — Avgust.
1. Nedelja XI po binkoštih. Evangelij: „Jezus ozdravi gluhega in mutastega". (Mark.) — Sv. Petra verige ali ketine.
Sveti sedmeri makabejski bratje, mučenci. Asirski kralj Antijoh Epifan je bil svoje dni Jeruzalem z vojsko premagal in si ga v oblast dobil; takrat si je v glavo vtepil, da hoče judovsko vero v edinega živega Boga in Mojzesovo postavo popolnoma zatreti, pa malikovanje z vso brezbožnostjo in nesramnostjo vred vstanoviti. Pobožni in verni judje, ki so se njegovi krivični po stavi ustavljali, so bili strahovito terpinčeni in k mali-kovanju siljeni. Med njimi so se odlikovali sedmeri bratje s svojo materjo vred. Bili so v Jeruzalemu zagrabljeni in peljani v Antijohijo pred kralja leta lt6 pred Kristusom. Kralj jih je silil zoper postavo svinjsko meso iesti; ker pa tega niso hotli, so bili neusmiljeno tepeni. Eden pa izmed njih, naj stareji, je rekel: Pripravljeni zmo raji umreti, kakor očetovske postave Božje prestopiti. Kralj se tedaj raztogoti in ukaže brončene kotle razbeliti, njemu pa, ki je naj pervi govoril, jezik odrezati, kožo z glave potegniti, tudi roke in noge na konceh odsekali, in v razbeljen kotel vreči in peči; in to so mogli njegovi drugi bratje in mati gledati. Opominjali pa so se med seboj serčno umreti.
Ko je bil pervi tako umeri, pripeljejo druzega k zasrarnovanju ali trinoženju: potegnejo mu kožo z glave z lasmi vred, in ga vprašajo, Če hoče jesti, preden ga bodo mučili na vsem telesu ud za udom. On pa odgovori z domačo besedo: „Ne bom". Zato je bil drugi ravno tako mučen, kakor pervi. V poslednjem poje-manji je tako-Ie govoril: „Ti hudobnež! nas sicer v pričujočem življenji moriš; ali Kralj svetd nas bo, ker umerjemo zavoljo njegovih postav, ob vstajenji obudil k večnemu življenju."
Za tem je bil tretji zasramovan ali mučen; na povelje jezik hitro pomoli, roke serčno stegne, in z zaupanjem reče: „Z nebčs imam te ude, pa zavoljo Božjih postav jih zdaj preziram, ker jih upam od njega spet dobiti". Kralj in kteri so bili z njim, so se čudili mla-denčevi serčnosti, ker nič ni maral zavolj muk.
Ko je bil tudi ta umeri, so trinogi četertega enako mučili. In ko je že umiral, je takole govoril: „Dobro
J®
da
Eo ljudčb v smert dani imamo upanje v Boga, o spet obudil; tebi pa vstajenje ne bo k večnemu veselemu življenju."
Nato so petega pripeljali in ga mučili. On pa se je ozerl v kralja, in mu je rekel: „Oblast imaš med
ljudmi, in storiš, kar hočeš, dasiravno si strohljiv; nikar pa ne misli, da je naš rod od Boga zapušen; le malo počakaj, in vidil boš njegovo veliko moč, kako bo tebe in tvoj zarod mučil."
Za tem so šestega pripeljali, in ko je jel umirati, je tako-le govoril: „Nikar se zastonj ne moti; mi namreč to terpimo zavoljo sebe, ker smo grešili zoper svojega Boga... Pa nikar si ne domišljuj, da boš brez po-korjenja — brez kazni Božje ostal, ker si se prederznil zoper Boga bojevati se."
Zlasti pa je mati čudovita in vredna spominja dobrih, ktera je• vidila^edem sinov en dan umreti, in je to prenesla z mnčno dušo zavoljo upaoja, ktero je v Boga imela. Slehernega izmed njih je opominjala z domačo besedo krepko in napolnjena z modrostjo, in ker je združevala z žensko mislijo moško serčnost, jim je rekla: „Jaz vam niBem dala ne duha, ne duše, ne življenja, in tudi udov slednjega nisem sklenila, ampak Stvarnik sveta, kteri človeka ob spočetji upodobi, in ki da začetek vsim rečem; on vam bo zopet miiostljivo dal duha in življenje."
Antijoh je najmlajšega z besedami opominjal, in mu tudi s prisego poterdil, da ga bo bogatega in srečnega storil, tudi za prijatla imel in mu vse potrebne reči dal, ako zapusti postavo svojih očetov. Ker se pa mladeneč ni dal pregovoriti, je kralj poklical mater, in jo je z mnogimi besedami opominjal, da naj mladenča pregovarja in silovite smerti resi. Mati se nagne k njemu ter mu z domačo besedo reče: „Moj sin, usmili se me... prosim te, dete moje, ozri se v nebo in na zemljo, in na vse, kar je ondi; in spoznaj, da je Bog te reči in človeški rod iz nič vstvaril. Zato se nikar ne boj tega rabelj na, temuč bodi vreden tovarš svojih bratov, in sprejmi smert, da te s tvojimi brati vred spet dobim na unem svetu."
Ko je mati še govorila, mladeneč reče: ,,Nisem ne pokoren kraljevi zapovedi, ampak zapovedi postave, ki nam je bila dana po Mojzesu. Ti pa, izmišljavec vsake hudobe zoper Hebrejce, ne boš ubežal roki Božji. Mi namreč to terpimo za svoje grehe. Moji bratje, ko so zdaj malo bolečine terpeli, so po zvezi z Bogom dosegli večno življenje; ti pa boš po sodbi Božji prejel pravično kazen za svojo prevzetnost. Jaz pa, kakor tudi moji bratje, dam dušo in svoje telo za postavo svojih očetov, in prosim Boga, da bi bil skorej milostljiv našemu narodu, in da bi ti pod terpljenjem in tepenjem spoznal, da je on sam Bog." Na to je kralja jeza zgrabila, in je nad tem grozovitneje divjal kakor nad vsimi, ker se mu je za malo zdelo, da je bil zasmehovan. Umeri je tedaj tudi ta nedolžni, ter je popolnoma v Gospodu zaspal. Poslednjič pa je bila za sinovi tudi mati pokončana. (II buk. Makab. 7. pogl.)
Vodilo svetih sedmerih bratov in njihove matere: „Rajae hjčeino umreti kakor postavo Božjo prelomiti in svinjsko meso jesti". Sram bodi tedaj tiste kristjane, ki zapovedane postne doi mesene jedi brezvestno in labkomisljeno vživajo!!
2.	Ponedeljek. Sv. Alfons Marija Ligvori, škof v šent-Agati, spozn., vstanovnik misijonske družbe pre-svetega Odrešenika in cerkveni uČenik. t 1« vel. serp. 1787 v 9<). letu svoje starosti. Papež Pij IX so ga 23. suš. 1871 prišteti cerkvenim učenikom. (V lanski Dao. stoji po p^grešku letnica 1817.)
Sv. Š^fan, papež sprič., ki je bil pod cesarjem Valerijanom med sveto mašo pred altarjem umorjen. — Porcijunknla — ter popolnoma odpustki.
3.	Torek. Najdenje telesa sv. Štefana, pervega spričevavca, 1. 417 po Kr.
4.	Sreda. Sv. Dominik, spozn., začetnik pridigar-skega ali dominikanskega reda. t G. velikega serpana 1221.
5.	Otertek. Sv. Marija Sncznica. Glej Danico lansk. 1. List 31. — Sv. Ozvald, pervi keršanski kralj na Ogetskem.
6.	Petek. Spremenjenje N. G. J. Kr. na gori Taboru. (Gl. Mat. 17, 1-9.)
7.	Sabota. S v. Kajetan, vstanovnik reda teatincev. T 7. vel. serp. 1629.
Lnčarska gora.
^Spisuje Val. Gasperšič.)
XI.
l*er aver paee.
Dante.
Od sv. Marije v Podgorji memo gore Stol-ainZe-I-nice, čez ktere ozke steze derže na Kranjsko, pridemo na glavno cesto, in po tisti do Celovca in celovškega jezera, v kterem vidimo na skali zemnega pomola tisuč let stare zidove cerkve sv. Marije-Verde. Po kratkem potovanju odtod dohajamo do sv. Marije-Saal, naj lepše cerkve, kolikor smo jih videli na Koroškem, kjer tiho-roirni duh vlada in se zlata oltarji bliskajo; stoji pa na Colskem polju (Zollfeld.) To polje je v dveh ozirih znamenito. V starodavnih časih je stalo tukaj mesto Veru-nu:n, stolnica rimskega Norikum-a. Lepi marmori iz zemlje izkopani spričujejo, da je stal tukaj tempelj, solncu posvečen. V keršanski dobi je pa to polje še imenitnejši, zakaj tukaj se je solnce keršanske vere naj pervo čez Koroško vzdignilo. Prišel je bil namreč misijonar Modest in 4 drugi duhovni, poslani od solno-graŠkega nadškofa Virgilija, okoli leta 700, v tisti kraj, kteri so ljudstvo v sv. veri podučili. Stoji ša stara hiša z imenom „Modesthtockel", v kteri je sv. Modest živel in umeri, in ki je bil po smerti po ukazu koroškega vojvoda pokopan v cerkvi Marija-Saal.
Kekli smo v pervem popisu Lusarske gore, da ceste okoli gore so bile stare rimske ceste. Po eni tistih cest je v 9. stoletju zveličani Brikcij hodil j ko se je vračal v Denemark, svojo domovino. Služil je kot vojaški poveljnik na dvoru cesarja Leona Carigraškega. Ali želja, domovino vidi ti in sv. vero svojim rojakom oznanovati, ga ne pusti na cesarskem dvoru. Poslovi se, prosi za milost, da mu cesar dovoli dati kapljice sv. Kervi, ktera se je častila v cerkvi sv. Zofije v Carigradu. Ne daleč od tam, kjer zdaj stoji cerkev pri sv. Kervi na planini, se vzdigne vihar, hudo mede, in Brikcij obleži v snegu. Rudarji memo gredoči najdejo tri klase, ki cvet6 iz snega, kopljejo in vidijo truplo; vpre-žejo vole, da bi ga na pokopališe peljali, ali oni osta-
nejo, kjer zdaj stoji cerkev pri sv. Kervi, pokopljejo ga, in tretji dan noga z obezo moli iz groba, pod obezo je rana v nogi, v kteri je skrita steklenica sv. Kervi. Tudi pisma je imel Brikcij na svojih persih. Ta prigodek je na znanje dan nadškofu v Solnogradu, kteri se oberne do patrijarha v Carigradu, od koder tudi dobi prošeno pojasnilo. Poleg glavnega oltarja cerkve se še vidi v stolpiču zelena steklenica s sv. Kervjč.
Po rimskih cestah okoli Lušarske gore so hodili rimski vojaki na Nemško, kjer so se z Nemci bojevali. Vesoljni Rim pa se ustraši, ko sliši od nesreče, da je rimska vojna zmagana in pokončana; cesar Avgust za-kriČi: Quintiili Vare, redde mihi legiones meas — Kvin-tilij Var, verni mi moje kardela; zakaj Var je bil vojaški rimski poveljnik. In ta klic je izviral iz serca cesarjevega, ki je živo čutil, da ajdovski Rim ne bode zmiraj zmagoval, da laž in tiranstvo ne bode zmiraj gospodarilo. Se bolj je čutil to resnico, ko je bila lastna njegova hiša p«;lna hudobij, njegovi posinovljenci ostru-peni, in svojo lastno hčer j3 cesar zavolj malopridnosti pregnal, in kakor je sum, je sam za strupom umeri! Rim je stalen, ali prestol silovitih cesarjev in Avgustov, sedež paganstva se mora umakniti prestolu, ki stoji na stališču ljubezni in resnice. In neutegoma se angel Ga-briel iz nebes poda na zemljo, se prikaže Devici Mariji, ji oznani, da bode ona mati Sinu Božjega, ki bo svet odrešil, da bi človeštvo mir imelo — per aver pace.
Jlarija na&a redna Pomočnica.
(Dalje.)
Srečna smertna ura je milost vsih milost: ker smert odloči za celo večnost. Te prevelike milosti pa si v pravem pomenu ne moremo zaslužiti, ampak le sprositi si jo moremo z neprenehljivo molitvijo. Zato je rekel božji Učenik: „Vedno molite", in apostelj opominja: »Molite brez prenehanja". Zato uče tudi sveti očetje, kdor neprenehoma moli, se bo zveličal; kdor pa molitev opuša, se bo pogubil. Stanovitna molitev in srečna smert je toraj ene i3to. Kakor želimo srečno umreti, tako si moramo tudi prizadevati neprenehljivo moliti. Naša perva in slednja prošnja, ki jo vsaki dan k Bogu obračamo, naj bo prošnja za milost vedne molitve. Naj bolj gotovo pa b >mo zadiobili to milost, ako bomo^Marijo našo vedno Pomočnico prav po sinovsko častili. Ze njeno ime samo nas priganja zmiraj moliti, ker obeta vedno pomoč, — vedno pomoč pa izprosi vedna molitev. Iz skušnje se vidi, da milostna Devica pridobi vsim svojim častivcem sveto gorečnost v molitvi. Kolikrat se sliši: „Odkar častim Marijo, našo vedno Pomočnico, sem več molil, kakor prej vse svoje življenje; čutim se kakor primo-ran moliti; noč in dan bi molil".
To poterjuje dogodba gorečega častivca čudodelne Device — kupca iz Krete. Bil je tako rekoč mož molitve. Povsod, kjer ga vidimo delati, ga vidimo tudi moliti. Moli v Kreti, kjer je njegova sveta vera v nevarnosti ; moli na morju, ko žuga strašen vihar potopiti ladijo v globočino;^ moli v Rimu, ko vidi, da se mu bliža zadnja ura. Cešenje do Marije naše vedne Pomočnice mu je zadobila čednost molitve; in pristaviti smemo: ta mu je tako srečno smert dosegla. Resnično, draga je bila njegova smert v očeh Božjih! Ko je prejel sveto popotnico, je veliko mislil na Marijo našo vedno Pomočnico. Njegova poslednja želja je bila, da bi njeno milostno podobo očitno častili, da bi njeno čudodelno moč vsi ljudje spoznali. Ne dvomimo: sladko ime Jezus, Marija, naša vedna Pomočnica! so bile njegove zadnje besede.	(Dalje nasl.)
Božje pota.
1.	Pota Božje, posebno z ozirom na nas, se razodevajo že v stvarjenju našega bivališča, naše solzne doline, ker Bog jo je naredil primerno naši goli natve-zenosti:
Naša zemlja je v primeri s toliko velikimi svetovi neba prav majhna. Dalje je čisto navezana na soince, potrebuje njegove svitlobe in gorkote. Ni li čudno, da je Bog blagovolil na tako majhnem planetu človeški rod in svoje kraljestvo vstanoviti in hraniti? In ni li čudno, da se je imelo na tej majhni zemlji veršiti čudo odrešenja! Pa ta navezanost in revšina naše zemlje je primerna naši osodi, v kateri smo ko stvari proti svojemu Stvarniku. Zemeljska lega in njena razmera med solncem nam prav živo kaže, da smo čisto nesamostojni in zemlji zelo podobni. Bog je to revšino stvarjenih reči človekovih vkopal in tako rekoč v vedni spomin vtisnil v lastnost našega časnega bivališa. Naredil je zemljo na soince navezano in njegove luči in njegove gorkote tako potrebno, kakor smo in moramo biti mi navezani nanj, svojega Stvarnika. Po drugi strani nam je razodel po obilnosti svojega stvarjenja tudi vse bogastvo svoje dobrotljivosti, bogastvo svojih čeznaravnih dobrot, katere nam blagovoljno deli.
2.	Dalje, kako podobno je to, kar zemlja od solnca vživa, temu, kar mi dobivamo od Boga! Bog je dal zemlji neko samostojnost, ker ji je podelil, da se okoli sebe suče. Tako je naredil tudi človeka za osebno bitje, da se giblje in dela po svoji lastni volji. Zemlja pa bi bila temna, merzla in pusta, ako bi solnca ne bilo. Zdaj sicer ima zemlja soince, pa mora proti njemu obračati sebe in vse svoje dele. Kakor pa strinja zemlja, ako-ravno se sama okoli sebe suče, to svojo samostojnost z navezanostjo na soince in, rekel bi, na svoje življenje, ki ga od njega dobiva, tako se moramo tudi mi obračati k svojemu Stvarniku, od Njega moramo prejemati duhovno luč in moč življenja po sv. milosti Zato se v sv. pismu tako pogosto luč in gorkota primerja z dela-jočo milostjo. Oboje pa si je zato podobno, ker je že v vsevednosti Božji zapopadeno in ker je naravno kakor nadnaravno namenjeno taisti stvari. Ker je tedaj oboje enacega vira, se tudi oboje strinja in pervo, akoravuo veliko nižje, je živa podoba za višje. Tako je tudi noč vedni dokaz, da zemlja one luči nima iz sebe, in vedni dokaz neogibne pomanjkljivosti, da ji namreč luč dohaja iz druzega vira. Ravno tako se razodeva tudi potreba našega duha. Zemlja ima tedaj tako rekoč delež pri naših revnih okolišinah in pri naši osodi.
3.	Navezanost zemlje kakor tudi človeka je bila že pred padcem; neogibuo pomanjkanje luči in živne moči, katera se nam kaže v potrebnosti solnca, njegove luči in njegove gorkote, to jasno priča. Se veči pa je ta navezanost po zgubi raja. Noč, puščoba, hud mraz zdaj ni več le znamnje nepopolnosti in pomanjkljivosti stvarjenih reči, ampak je tudi podoba grešnega stanu po prostovoljni odvernitvi od Boga in podoba ločenja Boga od puntarja: „Kar je", — pravi Diringer v svojih listih, — „solnce za zemljo, to je v duhovnem pomenu Odresenik za človeški rod. Zemlja bi na svojo lastno težo pripadla in se skoz praznoto valila, dokler bi na kaki terdini razdjana ne obtičala, ako bi jo zapustila moč, s katero jo soince nase vleče. Njena lastna teža in navlečna moč solnca ji zagotovlja njeno bitje in njeno vredeno premikanje. Brez Kristusa bi človeški rod sam na sebi in med seboj tako globoko zabredel, da bi v globočini satanovega kraljestva zgubil svojo samostojnost, kolikor mu je je od Boga odločene. Zdaj pa se suče njegovo življenje okoli Kristusa, kakor okrog
duhovnega središča, katero ga le toliko rase vleče, kolikor je potrebno, da ga stori deležnega božjih dobrot, in ga ne ogoli njegove časne samostojnosti.
Kristus se ne primčrja brez tehtnega vzroka s solncem, ki vzhaja nad zemljo; soince je namreč naj bolj živa podoba delajoče milosti. Soince vzhaja nad zemeljskimi stvarmi brez njih zasluženja ali učinka. Tako smo tudi mi v Kristusu od Boga pomiloščeni brez vsega svojega pripomočka ali zasluženja.
Kadar soince vzhaja, odpirajo rastline svoje posodice, da sprejemajo njegove žarke in spi joče se zbudijo, da se radujejo nad njegovo svitlobo in njegovo gorkoto. Ta gibčnost stvari pa nastaja še le potem, ko jih soince spodbudi, kakor tudi Človek, še le potem za-dobi milost Odrešenikovo, ko ga k temu spodbudi in pripravnega stori. Zemeljske stvari, kakor hrepeneče se za solncem obračajo in le po njem obstati zamorejo, pridejo še le po tej poti do prave samostojnosti.
Eno soince zadostuje vsem stvarem na zemlji, katere potrebujejo svetlobe in gorkote. Njegovo moč razsvetljevati in ogrevati je tolika, da prekosi potrebšino zemlje in koristi še drugim svetovom. Enako je z božjim razodenjem v Kristusu. Njegovi blagri so namenjeni vsemu človeštvu; ni tako neznanega naroda in tako velikega grešnika, ki bi bil izločen. Njegov zaklad je tako bogat, da preseže vso človeško potrebo.
(Koncc prili.)
\e spreminjajte blagoslova svojega tlela v prekletstvo:
(V poduk mladim in starim.)
Nobena, tudi naj svetujši reč ni tako vterjena, da bi je hudobni ali nespremišljeni človek v zlo ne rabil, v škodo in nesrečo ne obračal. To se kaže celo, Bogu bodi potoženo, pri blagoslovu, ki ga človeku delo ob rodi. Žalostno je o tem govoriti, pa v prid in poduk delavcev bodi dovoljeno tudi to reč bolj natanko pogledati.
Človek misli, da je blagoslovljeno delo takrat naj veči vrednosti, ako se prav dobro počuti, se mu po volji godi, in vsih reči v obilnosti ima. Kolikor bolj pa se naraša ta blagoslov, toliko bolj se množijo tudi skušnjave in nevarnosti. Skušnja uči, da velikemu dobičku sledi zapravljivost in požrešnost, redkeje skopost, naj-redkejše pa radodarnost. „Kakor dobljeno, tako zgubljeno", glasi se preznani pregevor; le nekoliko pomislimo, in prepričani bomo, da se ta pregovor le prerad spolnuje. Veliko denarja si ljudje z delom pridobijo, pa ga ne vedo prav porabiti. Vsacega poštenega spreh ti groza, ko vidi, kako mnogi lahkomišljeno žive. Obnašajo se, kadar so oskerbljeni, kakor da bi jim bil vB"g dal pismo, da ne bodo nikoli zboleli in ostareli. Žive, kakor da bi gotovo vedili, da bodo imeli zmeraj enako delo in enako plačilo, ter ne misli jo ne na osebno zmožnost za delo, katera od leta do leta peša, ne na nesreče, katere utegnejo zadeti družino in vendar nima med njimi nobeden verča polnega olja in omare jedila o rodovitnih in nerodovitnih letih napolnjene s potrebnim živežem, kakor je imela vdova iz Sarepte. Pridejo časi stiske in nadloge, jim pa prigrevajo veliko hujše, kakor tistim, ki si vedo kaj pritergati in prihraniti.
V krajih, kjer si otroci komaj šolo zapustivsi denarja zaslužijo, je izreja otrčk večidel slaba. Taki deček ali dekle se kmali napihne, zoperstavlja se staršem in si ne pusti nič dopovedati, češ, sej sam služim! Celo neki protestant pravi: „Množe se zmeraj bolj in bolj
pritožbe čez neukrotenost, napuh in poželjivost mladine, katera soli komaj pete odnese. Mladina je od leta do leta pohlepniši, nepokornisi; vedno bolj divja in zarobljena, ne te fantiči, ampak tudi dekliči, kateri premno-gokrat zahajajo v kerčme. Ker starši otrokom preveč prizanašajo, je mladina prederzna in nevbogljiva; sinovi, kateri si zgodaj veliko zaslužijo, so le jedci, to je, taki, ki imajo pri starših hrano, za katero jim od svojega zaslužka nič ne povernejo, pri vsem tem pa s starši še gerdo ravnajo. Od 14. leta gre mladina svojo pot; kmečka se spravlja v mesta, iz katerih se podaja zopet na kmete; zdaj ji ni mar ne cerkev, ne verski nauk, ampak le poželjivost in lišpanje."
Kar govori protestant o svoji pokrajini, veljd gotovo tudi mnogim drugim. Obilen zaslužek se preobrača v prekletstvo družini in razterga prijateljske vezi, ako niso otroci dobro vterjeni v kersanskem življenji. Ne da bi obilnost res mogla roditi prekletstvo, tega ne; ampak le pokazati hočemo, kako se blagoslov po slabosti rednikov, odgojiteljev, učenikov in po pohlepnosti mladine spreminja v prekletstvo. Vsacemu privošimo vsega v obilnosti, samo da vživa zmerno, previdno, v Božjem strahu.
„Priložnost uči krasti", se pogosto sliši, obernemo pa ta pregovor tudi lahko tako: kerčme, kavarne in žganjarije odgojujejo capine in potepine, in kdo vč, kaj še! Naj bi se odpravile te, kjer jih ni potreba, in bilo bi veliko manj zapravljivosti, potrate časa, skerbi, jeze in sovraštva, potreb in nadlog. Kerčme sicer morajo biti, ker popotnik se more večidel le nanje zanašati, pa veliko bolje bi bilo, ako bi se stokrat njih število znižalo, da bi okoli poštenih kerčem ne bilo toliko druzih pivarnic in žganjarij.
Angleži nam kažejo, kako lahko se brez kerčem izhaja; ved6 pa tudi iz skušnje, koliko ljudi nezmernost v pijači vsako leto pokonča, brez ozira na tiste capine, ki se le na videz še živi, v resnici pa že pol mertvi, sem ter tje vlačijo. Sej tam pijančevanje blizo 50.000 ljudi vsako leto pod zemljo spravi; med temi jih je 12.000 ženskega spola. Koliko pa pomre otrok, katerim stariši po neprevidnosti pijačo vsiljujejo, se ne d£ povedati. Na Nemškem jih je v enem letu pijanštvo pokončalo 40.000, v Rusiji 10.000, v Belgiji 4000, in dr. Ere-rest pripoveduje, da je v severni Ameriki v petih letih čez 300.000 ljudi pomerlo, katerih smert se pijanstvu pripisuje.
Po takih številkah smo primorani reči, da kupčija in pomorstvo, vojska in ogenj ne ugonobi toliko ljudi, kakor živinsko pijančevanje.
Neka pesen pripoveduje, da je iznašel hudobni duh smodnik, in neki drugi žganje; pa slednji je dobil darilo, ker je bil veči dušni morivec in mogočniši napol-novalec pekla z ljudmi. Knez pekla, ki darila deli vsim, kateri se v njegovem delu skazujejo, se oglasi in pravi pervemu: smodnik rodi bolečine in smert, pokvari in razdira, porudeči zemljo s človeško kervjo, razpodi srečne družine in napravlja potoke solz; toda smodnik je očiten sovražnik človeka, bobni z germenjem, da se ljudje pred njim ustrašijo in zbežijo. Pri vsem tem pa smodnik umori le telo, duše pa ne more umoriti in je v pekel pahniti (če je človek dober in posten). Tvoje žganje pa, reče tistemu, ki je dobil darilo, prelazi vse in se oznanuje zdravnika in še celo prijatelja; prikriva se v mnogotere sladčice; se priplazi v lekarnico, v družbo žensk, med mladenče, še celo k otrokom; preleze mesta in vasi in se vmuzne v vsako bajtico. Zove se različno: pomoček za želodec, gorkec življenja, budilo dušnih moči; seje in siri pa smert in hiranje, prepir in kletev, revšino in tatvino, zdražbe, sovraštvo in umor. Pa tega ne počenja le včasih, kakor vojska, ampak zmeraj dan
na dan, od rana do mraka, dokler ni telo popolnoma končano in duša v peklu.
Is tega je razvidno, da je poglavar pekla zmiraj tako zvit, kakor kača, samo ljudje so vedno kratke pameti. Stokrat opominjani se vendar podajajo v enako nevarnost, pa kdor nevarnost ljubi, v nevarnosti pogine, se glasi iz skušnje poterjeni pregovor. Obilen in lahek dobiček rodi take strasti. Obilen dobiček večidel množi in pospešuje nečednost.
Ni treba naštevati se druzih pregrešnih nasledkov pijančevanja, zadosti je, da vidimo, kako lahko se blagoslov dela spreobrača v prekletstvo. Vsaka družina naj tedaj pazi, da je taka nesreča ne zadene. (Po Pil-
gerji.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Klic
do dobrotljivih sere drazih rojakov.
Revna je sicer naša mila domovina na blagu in dobrotnih vstanovah, pa, kakor skušnja učf, je bogata z blagimi serci, ki tudi z malim premoženjem rade pomagajo za dobre naprave. Taka dobrotljiva naprava za nar veči reveže, neozdravljive siromake, se je začela pred kratkim snovati v Ljubljani, kjer so kupili nekteri dobrotniki prostorno posestvo v Kravji dolini in se sedaj zida za omenjene siromake nova hiša, 26 sežnjev dolga, z dvema nadstropjema, ki bo zamogla sprejeti 70—80 tacili revežev iz vse dežele. Gotovo je to potrebna in dobrotna naprava za našo deželico, ki nima nikamur s takimi siromaki, kterih edina bolnišnica v Ljubljani ne more sprejeti ali obderžati!
Ta dobrotna naprava bo Čisto zasebna ali privatna, brez gotove očitne pomoči, ter se bo izročila v oskerbovanje usmiljenim sestram, ki slovč po vsem svetu zastran svoje izverstne ljubezni do bolnikov in siromakov sploh.
Za to koristno napravo so vložili omenjeni dobrotniki toliko, da se je kupilo posestvo s po-poprešnjim starim poslopjem, kar je zneslo okoli 12.000 gld. Poglavitna reč je sedaj zidanje novega poslopja, ki se bo letos pod streho spravilo in spomladi znotranje oskerbelo, ter bo stalo gotovo čez 30.000 gld.; pa nima druge jistine ter kapitala, razun milih sere vernih rodoljubov, na ktere ta klic s tem ponižno pa zaupljivo poterka in želf, da bi ga zaslišali in uslišali vsi keršanski sobratje.
Ker bo ta potrebna naprava za omenjene siromake vse naše dežele, zato se ta klic obrača do usmiljenih dobrotnikov ne le v Ljubljani, ampak po vsi deželi — zlasti do čast. gospodov duhovnov, da bi po svoji previdnosti premožneji dobrotnike zasebno poprosili, pa tudi vso srenjo očitno z leče nagovorili, da sleherni po svoji moči pripomore k tej dobrotljivi napravi; sej s Časom bo kak siromak skorej vsake srenje te
dobrote deležen, ter bo tako srenjam samim po-magano.
Res je sicer, da v sedanjih hudih časih se težko vedno daje, pa keršanska ljubezen še vedno najde kako stvarico za dobre dela; in On, kije sicer rekel: „Revežev bote vedno imeli", je tudi zagotovil: „Kar ste storili nar manjšemu, ste meni storili". —
Zato, dragi rojaki, storite za ta blagi namen po svojih okolišinah, kolikor kteri v6 in more, in sleherni bo imel v svojem sercu veselo zavest, da je k dobri napravi kaj pripomogel, dolžnika pa bo imel Njega, ki je rekel: „ Daj te, in se vam bo dalo! Bodite usmiljeni, da bote usmiljenje dosegli!" — sicer bi mogla dobrotna že pričeta reč zastati, kar bi bilo naj večjim siromakom v silno škodo in mili domovini v nečast.
Fr. Kramar, korar, za odbor.
Opomba. Darovi naj se blagovolijo pošiljati ali vredništvu .,Zgod. Danice", ali podpisanemu gosp. kanoniku Fr. Kramarju, usmiljenim sestram, ali pa gosp. špiritvalu K. Heidrihu.
Iz Ljubljane. (Ferdinand „Dobrotni11 in dr. Kulavi-cev govor.) Nas verli rojak dr. Janez Kulavic, cesarski dvorni kaplan, je 8. mal. serp. 1875 pri slovesnem mert-vaškem sprevodu cesarja Ferdinanda „Dobrotnega" imel prelčp pogrebni govor, ki je večstransko vreden, da ga nekoliko posnamemo.
„Milost in resnica se srečate;
Pravica in mir se objameta."
Ps. 84, 11.
Te besede kraljčvega preroka si je vzel v podlago tehtnega premišljevanja o tej slovesni uri in obračal jih je na življenje preslavnega ranjcega.
,,Umeri je!" zakliče govornik; „to je bila beseda, ki je zadonela po svetu in kakor blisk preletela obširne in daljne dežele. Odbilo je serce, blago cesarsko serce, česar poslednji utrip je britko presunil milijone sere, in nje, ki so s černo ogernjenim prestolom zedinjene, poklical med gostimi solzami k njegovi raki. Kdo je preslavni blagi, po kterem žalujemo?"
„Naš vzvišeni vladar nam povč, avstrijanski narodi vedo, iz daljnih dežel se razlega, kaj je bil Dobrotni: Bilje naš cesar!"
„PČ1 je svoje dni prerok starega zavjeta s preroškim očesom gledajoč v pravo kraljestvo miru: „Milost in resnica se srečate; pravica in mir se objemata".
Mračna zmota je svet obdajala, bila je černa noč za duhove in serca. Kristus pride, razdene megle, z višave zašije „luč, ki v temi sveti". (Jan. 1, 5.) Sveti kakor solnce pravice (Mat. 4, 2) svetemu Bogu „spol-novaje vso pravico" (Mat. 3, 15), nesvetega človeka razgresevaje in „s sadovi pravice ga napolnovaje" (Fil. 1, 11). Po pravičnosti kraljuje milost (Rim. 5, 21), „po kteri smo bili oteti" (Ef. 2,8), ter milost in mir (1. Tim. 1, 2), k čimur nas je Gospod poklical, kakor je govoril: „Mir vam zapustim; svoj mir vam dam, ne kakor ga svet daje, ga vam jest dam" (Jan. 14, 27).
Resnica in pravica, milost in mir so blagi sad z drevesa Kristusovega križa; če je pa to, si bode vsak učenec Kristusov resno prizadeval, da te čednosti na njem poganjajo in dozorč. Kje pa se take prelepe čednosti častitljivše svetijo kakor tam, kjer so v vladarske
krone vpletene? Kdaj pač venčajo imenitnise, kakor kadar čelo tistih presvitlujejo, kterim je v svetem navdušenju psalmist zaklical: „Dii estis et filii Excelsi omnes", — Božji namestniki ste vi, in otroci Najviiega vsi (Ps. 81, 6), da skazujte pravico in milost, da bodite bramba resnici in angeli miru. In ako imenujem te čednosti, sem imenoval Ferdinanda Dobrotnega!"
Po tem vvodu napove govornik, da na tem svetem kraju, kjer je ranjki s toliko radostjo in dušno blagostjo pred VBegamogočnim v ponižnosti molil, bode njegovo življenje nekoliko popisal.	(Konec nasl.)
Pri sv. Roku Ob Sotli, 21. julija. V solnograškem cerkv. listu je bilo ne davno oznanjeno, da se tudi že s preštempljanimi pismenimi markami dd misijonom pomagati za odkupovanje ajdovskih, v zaverženje odme-njenih otrčk v Kini, kar opravlja bratovšina sv. detin-stva Jezusovega. Marke se pošiljajo v frankiranem listu gospodu Frančišku Briickner-u in Wien, VI Mariahilf, Mullergasse Nr. 46, III Stock, Thiire 14. — Na ta pciiv začnem svoje prejete liste skupaj zbirati, vzamem škarje v roke in marke izstrižem; dobil sem jih nekaj čez 50; denem jih v frankiran kovert, zraven prašam, ali še več mark potrebujejo? Na to dobim 16. dan t. m. od Bruck-nera samega odgovor, ki me za Božjo voljo prosi, naj pripomorem, in pripomočkov iščem, ki bi hotli že markirane marke njemu v frankiranih listih pošiljati za odkupovanje zaverženih kineških otrok, ker še do dva milijona mark potrebuje.
Pismene marke vseh vlad so mu po volji, vendar posebno želi italijanskih in ogerskih poprešnje sorte, in bi zato rad, da bi koj kak italijanski in ogerski cerkven list to prošnjo razglasil.
Mi duhovni po farah pa lahko ljudem oznanimo, naj v imenu Jezusa, prijatelja ubogih in zapušenih otr6k, izrezane marke (in stare denarje, ki niso več v rabi) v dar prinesč, ki jih potem pošljemo imenovanemu gosp. Briickneri na Dunaj.
Kamen h kamnu palača, da bode „en hlev in en pastir"! — Delajmo „unitia viribus",^dokler je za nas dan!	Sabot, župnik.
Iz LOČ naj posnamemo iz prijateljskega pisma naslednje verstice: Znano je že menda, da je naše kraje že dvakrat strašna toča zadela: celo Šentjernejsko in Tinsko, vejike kosove Prihovske, Šentvenceselske, Ca-dramske, Šentjungerske, Kebelske, Šmartske, Polčanske, Laporske, Bistriške, Poljekavske, Črešnovske, Makolske, Studeniške, Kostrevenske, Šentpeterske, Sladkogorske, Ločke fare itd. Po nekterih okolicah še slame na njivi najti ni bilo, ne enega zelenega lista v celem vinogradu, ne lista na sadnem drevju, kateremu je celo lubje odbilo, ne zelene travice; tako je bilo, kakor na cesti, in ni bilo toliko zelenega, da bi enkrat s koso mahnil; tudi hostno drevje je pobilo, in seratertje je za čevelj smrečja po tleh ležalo, da bi ga s sekiro ne mogel drob-nejše zdrobiti. Škoda je samo v neveliki šentjernejski fari na 100.000 gld. cenjena, kakor sem v zapisniku bral; samo pri novi šoli je bilo nad 10.000 kosov stresne opeke razbite; ptiče, zajce, svinje je pobijalo. Cez en teden po 8. juniju nam je šev kmet prinesel toče, kakor drobne kurje jajca debele. Še nikoli nisem kaj takega vidil. — Tam pa, kjer ni toče bilo, po polju in po vinogradih tako lepo stoji, da je le veselje. Bog nam ohrani ljubi kruhek za telo in tudi za dušo!
Razgled po sveto.
Is Švicarskega pišejo, da vsa svoboda na Švicarskem je šla rakom žvižgat. Kjer se današnji liberalci
kake dobre reči lotijo, gotovo je, da jo v nič denejo, ne da bi jo povzdignli. Svoboda združevanja in družb, svobcda besede, svoboda osebe itd. — vse je slo. „11 čtait rčserve a notre liberalisme moderne d' etouffer une k une tcutes ces conquetes du passe, et cela au nom de la civilsation." Tako se konča neki dopis iz šviškega Berna od 19. jul. Prihranjeno je bilo našemu novošeg-nemu liberalizmu zadušiti vse stare pridobitve eno za drngo, to pa v imenu civilizacije! Spis pripoveduje barbarstva fanatiškega sovraštva zoper katoliško duhovstvo in njih preganjanje, kar pa se nam gnjusi posnemati in popisovati. Dosti je n. pr. vediti, da vlada v št.-galskčm kantonu duhovne pastirje po versti odstavlja in preganja v velikem številu (en masse). Duhovnu Falku je prepovedala tudi tiho mašo brati, in za vsako brano mašo je srenja Moutlingen dobila dva žandarja, ter je bil prisiljen maševat hoditi v Koblach na avstrijansko zemljo! Današnje frajmavrarstvo je samo v naj ostud-niši sužnjosti, kdo bode potem od njega pričakoval, da bi svobodo drugim privošiio. Zato se tudi na Francoskem vidi, kako so rudečkarji sovražniki prostosti naucne, in nikjer ni dobrega sadu, kjer laži-liberalizem gospoduje. — V vališkem kantonu je une dni umeri milgosp. Peter Jožef de Peux, škof Sedunenski ali Sionaki, rojen v Ancket-r. 2*. apr. 1795. Bil je na cerkvenem zboru Vatikanskem stanoviten zagovornik določene verske resnice.
Annamsko. Velikrat smo sporočevali o preganjanju kristjanov, ki je razsajalo II. 1873 in 1874 po nekterih namestništvih v Tongkin-u. Hvala kristjanom, ki so krepko podpirali deržavo v boju zoper puntarsko uče-njaštvo; pa tudi po pogodbi anamske deržave s Francijo je nastopila nova doba mitu in upati je, da si bo tako hudo preganjana Cerkev v Tongkinu kmalo opomogla. Našim bralcem bo morebiti vstreženo, ako povzamemo iz zadnjih pisem preč. gospoda Gauthiera, apost. namestnika v južnem Tongkinu, še nektere čer-tice, katere zadevajo junaštvo, ki so ga kristjani ska-zovali. Akoravno je brez dvombe sovraštvo zoper Evropejce zedinjeno s serditostjo zoper keršansko vero tisti vzrok, zarad katerega je učenjaštvo prijelo za orožje in preganjalo kristjane, bi morebiti vendar ne bilo čisto prav, ako bi vse kristjane, ki so bili v tem žalostnem boju pomorjeni in posekani, za mučence spoznali. Vendar po dokazih Msgr. Gauthiera ni dvomiti, da saj veliko jih je bilo raji smert sprejelo, kakor pa od vere odstopilo.
Sedem in petdeset kristjanov, piše med drugim Msgr. Gauthier, so puntarji vjeli; preden so jih pomorili, so jih učenjaki spodbujali: „Vsi, ki hočejo svoje življenje ohraniti, naj se vzdignejo, v znamnje, da za-taje svoj o vero". Nek mož in štiri žene se zdajci vzdignejo in bili ao koj izpušeni; druge pa so peljali na breg reke, da bi jih v vodo pometali. Ti ne nehajo moliti, mirno si dajo zvezati roke in noge in potem vreči v valove. Med njimi je bila žena s svojim otročičem. Ko zapazi, da ji hočejo pagani otročiča vzeti, jih prehiti, ter skcči s svojim otročičkom v reko, da bi ga rešila za nebesa.
Drugi ženi ponujajo učenjaki življenje, ako jim prepusti svoje tri sinke; pa velikodušna mati odverne to ponudbo in raji terpi, da ji otroke v naročju pomorijo in potem njo usmertijo, kakor pa njih zveličanje v nevarnost postaviti.
Mladenča so silno naganjali, naj se svoji veri odpove. Hipoma skoči mati k njemu, ga objame in pravi: „Ne, otrok, ti ne boš zatajil svoje vere". „Ne, mati, nikdar ne!" odgovori mladeneč, oserčen po besedi svoje matere. Oba, mati in sin, sta bila v tistem trenutku umorjena.
Predolgo bi bilo, ako bi hotli vse enake dogodbe pripovedovati. Otroci s 7 —10 lčti, katerim so obetali življenje, ako zataje svojo vero, se sami vzdignejo in se vstopajo zraven svojih že povezanih staršev, da bi z njimi umerli. Pripovedujejo celo, da so se pet- do šestletni otročiči iztergovali iz rčk svojih lažnjivih rešiteljev in raji s svojimi starši v smert šli, kakor pa da bi se po pogansko odredili in večno zveličanje zgubili. Lastno-očne priče naštevajo cele občine, ki so šle skupaj -— možje, žene in otroci — smerti naproti glasno izreko-vaje svoje molitve in prepevaje svoje cerkvene pesmi.
„Kristjana", piše Msgr. Gauthier, „mati štirih še nedoraslih otrok, mi pripoveduje, da tudi njen mož je bil med tem, ko je molil, ob glavo djan. Rabeljni vidivši da mirno dalje moli, ko ie že en udarec s sabljo prejel, se razserdijo, ga na herbet polože in mu glavo odžagajo. Pred njim sta bila umorjena dva para zakonskih, in en otrok, ki so v kratkem prejeli sv. kerst. Vsi so umerli z veseljem.
Bog je pa tudi poplačal vero svojih služabnikov in pokazal svetu, da mu je draga smert teh nedolžno pomorjenib, ker pripustil je, da so se čudežne znamnja godile na njih grobčh. Trupla pomorjenib kristjanov tudi v veliko začudenje paganov niso razširjevala nika-koršnega neprijetnega duha, še takrat ne, ko so jele trohneti.
Ravno kar, piše msgr. Gauthier, sem prejel pismeno pojaanilo dveh duhovnov, enega dijakona in ved katehistov (podučevavcev v keršanskem nauku), kateri spričujejo, da so pretečenega rožnika (1874) pomagali pokopavati trideset kristjanov, ki so jih bili iz sovraštva tio sv. vere potopili; trupla niso neprijetnega duha imele, akoravno so že zelo trohnele; da po duevu so po 2, 4, 5 vidili po vodi plavati in so jih s čolni z reke vozili; da pa po noči niso nobenega dobili, ravno zato, ker niso imele zopernega duha. Pravi, da je to toliko bolj čudno, ker so ravno tisti čas puntarji in mandarini tudi več paganov pomorili in jih v vodo pometali, so pa njih trupla tako smerdele, da je bilo eno dovelj, od-poditi od brega vsacega radovednega. Pravi, da je bilo lahko ločiti trupla kristjanov od trupel paganov, ker so bili kristjanje vselej po 2, 3, 4 itd. skupaj zvezani in v reko verženi.
Tudi kristjani, ki so pobegnili v pogorje, so spoznavali čujočo skerb Njega, za katerega so preganjanje terpeli. Divje zveri, katerih je bilo tukaj v obilnosti, so bile zoper kristjane manj divje, kakor mandarini (deržavni služabniki); viditi je bilo, da so tigri pozgu-bili kervoločnost zoper kristjane. To je bilo tako splošno, da so pogani, ki so hotli rešiti svoje keršanske sosede, silili, naj se poskrijejo po gozdih, rekli so: „sej se vi nimate nič bati od divjih zveri in mi vam lahko pošiljamo potrebnega živeža ne nastavljaje se učenjakom pri nevarnosti". Navadno pa bivanje v tongkinskih gozdih ni prav varno in tigri so že podili oborožene kar-dela, katere so v eni noči po 10—15 mož zgubili.
Kakor tolažilne so te naznanila, ko nam prav živo na serce govore o veliki serčnoati mlade tongkinske cerkve v veri, je pa toliko žalostneje misliti na veliko revšino, kateri so še vedno nastavljeni torgkinski kristjanje po preganjanju, ki je sedaj nehalo. Msgr. Puginier si je zastonj prizadeval dobiti od francoske vlade odškodnine za kristjane svojega namestništva, akoravno je bila korist Francije pervi vzrok preganjanja. Msgr. Gauthier pa je imel pred odhodom svojega zadnjega pisma še 15.000 kristjanov, ki so vse zgubili, za katere je mogel tedaj sam skerbeti. Čeravno je vsak na dan dobival le kaki dve pesti riža podpore, je vendar za svoje kristjane od začetka preganjanja mesca prosenca leta 1874 do grudna izdajal 92.852 frankov. Velikodušni
pastir, kateri že čez štirideset let dela v tongkinskem misijonu, je pripravljen tudi zadnji grižljej kruha deliti s svojo hudo skašano čedo. (Kath. Miss.)
Drobne novice, v Pariz pričakujejo 5. avg. belgijskega kralja; pozneje ima tje priti tudi holanški kralj. Ako ktero uganejo zoper berlinsko strašilo, utegne biti mnogim v3treženo. — Zanzibar8ki sultan biva sedaj v Parizu. — Znani gr. Arnim je prišel v Karlove toplice; zdravje njegovo se ni čisto nič zboljšalo. — Nemška vlada je ukazala urno denar kovati; 1. pros. 187(3 hoče imeti 700 milijonov mark gotovih. — Prežalostne naznanila prihajajo iz Damaska in Antijohije; po kacih 200 ljudi pobira kolera na dan. — Shod evropejskih zastopnikov v Carigradu je prosil sultana, da naj se oziroma na kolero to leto prepov6 mohamedansko potovanje v Mekko. — Berlinska vlada zagotovlja brambo zoper ultramontansko preganjanje tistim katol. duhovnom, kteri bi sprejeli nove, Cerkvi sovražne postave. Obeta ob enem, da tako naznanilo za sprejetje novih postav bo ostalo skrito. Čudno slepilo! Ako so kteri sužnji zopercerkvenih postdv, jih bodo mar spolnovali pod polovnjakom? Če jih pa očitno spolnujejo, bode vsak vidil, da so jih sprejeli. Resnica je, meni „Unita", da nimajo prusaki nič zagot >vljati, ker postav nihče ne sprejme. - Pri nepokojih v Bosni in Ercegovini so Avstrija, Serbija in Černogora čisto nobenostranske in ostro stražijo svoje meje. Kdo ve, koliko Slovanov bode zopet poklanih? — Švedski kralj je bil obiskal Berolin, potem Petrograd, in car ga je spremil do Kronstata. Bil je povsod sprejet z velikimi slovesnostmi. — ,,Sa-dakat" piše, da veliki vezir hoče turški denarni zadregi na pomoč priti s tem, da vsak deržavljan v otomanskem cesarstvu mora enkrat plačati 20 pijastrov (5 frankov ali okoli 2 gl.). Tako bi deržava dobila veliko milijonov in Turčin je postal bogatejši za eno zvijačo, kako se ljudje za denar žnlijo. — Pruski blagri so toliki, da še celo njih vojaki uhajajo na Francosko. Francoska vlada je namreč nekaj tacih, ki so iskali pribežališa na Francoskem, ukazala izročiti pruskim žandarjem. To ne mara kaže, v kolikem strahu ima Bizmark Francoza. — ,,Daily News" naznanuje, da vladi berlinska in pe-trograška ste se dogovorile za razoroževanje prihodnje leto. Zakaj ne raji že pričujoče leto? — V Mogunci so se bile napravile velike slovesnosti za škofovsko 251etnico Mons. Kettelerja. — 120 karliških družin, pregnanih od alfonzistov v Madridu, je dobilo pribežališe v karliškem taboru v Hendaju. — V Londonu hočejo vediti, da v Petrogradu in v Moskvi so se v novo godili zapori zarad rudečkarstva izmed študentov tehniške in kmetijske akademije. V Izun Harkovu je zapertih nekaj požigav-cev. — Na Pruskem jih ni prišlo k novačenju (rekrutbi) : 1. 1871: 51.644: 1. 1872: 49.635; 1. 1873: 50.854; 1. 1874: 51.379 Ušlo od vojašine jih je: 1. 1871: 75.059; 1. 1872: 96.392; 1. 1873: 87.622; 1. 1874: 80.193. -Napadi zanikarnoglasnega Gladstona na papeža in ka-toličanstvo so na Angleškem toliko pripomogli, da število katoliške družbe v Londonu, ki je te dni imela svoj letni shod, se je narastlo na dvakrat toliko, kot je bilo lani. — Novice iz novega Jorka od 20. jul. nazna-nujejo, da pridelki na zahodu zveznih amerikanskih deržav so nekako srednje slabi, na jugu teh deržav pa nekoliko boljši od navadnih. — Oskerbnik posestev toškanskega kralja Ferdinanda IV naznanuje, da ni res, da bi kralj svoje imetje prodajal. — Grof Chambord je v svoj god, 15. jul., dobil vošila in zagotovila vdanosti od vsih strani iz Francoskega. — Pripoveduje se, s koliko napetostjo Prusi kupujejo konje. Ruski „Svet" pa pripoveduje, da je tudi veliko Francozev prišlo na Rusko kupovat konj, kakoranih je pomanjkanje v fran-
coski vojni, in ker Prusija prepoveduje jih iz Prusije si nakupovati. — Svet ušesa vzdiguje, ker je bil o času parskih volitev prišel cesar Viljem v Monakov, ko je bil ravno prešnji večer kralj odšel od doma na neko grajšino. Vradni časniki terdijo, da je bilo med vladarjema tako dogovorjeno; drugi vidijo v vsem tem neko volitveno previdnost; zopet drugi hočejo zpazovati v tem začetek mutaste vojske med obema dvoroma. Prus pa poprusovanje, to je dandanašnji precej ena reč. — Podmorski telegraf ima dandanašnji čezdalje več opraviti. Od 1. 1850 do 1874 se je pogreznilo ali vravnalo v morje 206 dratov z 20.350 milj daljave. Izmed teh jih je 61 nehalo, 145 pa jih je še v rabi. Naj daljši drat je med Brestom in otokom sv. Petra, ki meri 2584 milj. Naj veči globočina dratu pod morjem je 2760 vatlov — med Brestom in sv. Petrom. — Od 5. do 11. julija je o prebivavstvu v Rimu znano, da pri številu 256.153 ae jih je 138 rodilo, 159 jih je umerlo in priselila se 102. — V republiki San-Salvaa«;r v srednji Ameriki je bil vstal kervav punt. Neki vladin ukaz v S. Miguelu, mestu z 8000 prebivavci, je prepovedal škofov pastirski liat brati. Katoliški meščani, hudo užaljeni v svojih verskih pravicah, so prišli z vlado v sporcko. Nejevolja med občinstvom je bila velika, neke derhali so to porabile v punt. Dva g-nerala z veliko meščani sta ubita, več poslopij razdjanih. Skoda se coni na 8 milijonov dolarov. Vojna je po9lednjič zaterla upor, potem ko je bilo veliko upornikov postreljanih. Iz dedsine cesarja Ferdinanda je cesar Frančišk Jožef ubogim v Pragi podelil 20.000 gl. in za ljudoljubne od cesarja Ferdinanda podpirane naprave M).0(>0 gld. — Ni ga dne, da bi več oddelkov po 40 — 100 po Kerkonoših za Prusijo nakuplje-nih konj ne šlo^čez Belic-Bialo na Prusko, pravijo av-strijanski listi. Že kacih 8000 konj, vmes tudi iz Oger-skega, je odpravljenih na Prusko. — Nestanovitno vreme, kakor je pri nas že več časa, je boje enako po vsi Evropi.
Listek za raznoterosti.
Občutki popotnikovi na Kumu. in.
Več stoletij vidim v sanji, Naglo mi naprej teko, Serce čuti v britkem znanji, Kaj domovju vse neso. — Dobe vse so še meglene, Ne poznajo še Boga, Čoke molijo lesene, Človek mračen um ima. Sem od morja Rimljan pride Oborožen, v vojski znan, Gospodari kamor ide, Noben narod se ne ubran'. Začno mesta terdne rasti, Ceste grejo sem ter tje, Rimljan iše svoji oblasti
V	jarem si zapreči vse. Od Ogleja prineseta Dva moža prostosti ključ, Mohor, Fortunat prižgeta Dedovom nebeško luč. Hude borbe zakipijo,
V	kljube stavi se pogan, Verni muke pa terpijo, Noč beži in zmaga dan. —
Od izhoda iz nenade Pride šiba — Atila, Pali mesta, terge, grade, Vse, kar more, pokonči. Pušča le mu v sled ostaja, J6k in stčk povsod pusti; Čez poljč bele Ljubljane
V	laške kraje trop dervi. Dolgo so pustote gole, Polje krije tem, os&t, Koder pasel kmetič vole, Hodil je pšenico s'jat.
Ki življenje ohranili, Malo srečnih je še b'lo, So po gozdih se poskrili,
V	revah omedlevajo. Hišica je tam stesana, Drugi se priseljajo, Dviga zopet se Ljubljana, Tergi se obnavljajo.
Grad že raste na Mehovem, Žumberk, Svibno in Podpeč, Že Turjak kupi na novem, — Tujim skopcem niso vseč. Kjer gradu se varh nastavi, Ima cerkev brambe last, Z dela vidiš na višavi Daje žlahtnik Bogu čast. Se sosednje rodovine Plemenite vselijo, Iz domače korenine Z vitezi zedinijo.
(Konec nasl.)
Iz Ljubljane. Milgosp. novi knez in škof so se 28. t. m. zopet podali na Dunaj.
Odgovor na vprašanje v 29. listu letošnje ,,Zgodnje Danice*' zastran zaznamovanja s številkami pri vredo-▼anji knjig.
Vsako delo dobi svojo posebno številko, tudi ko ima več zvezkov, ker se v zapisniku število njegovih zvezkov pristavi. To je pravilo, kterega se deržijo vsi knjižničarji. Pri časnikih se je deržati istega pravila, dokler jim naslov nespremenjen ostane, tedaj n. pr. „Danica" veeh let dobi eno številko; mora se pa v zapisniku število njenih zvezkov z olovnikom zapisati, da se lahko zbriše, in vsako leto spremeni. Ako pa hoče kdo vsak tečaj s posebno številko zaznamovati, ker je „prav za prav knjiga za se in dokončana", tudi ni n&pak, samo zdi se meni, da se to pravi ,,multiplicare entia sine necessitate". Isto veljd pri drugih enakih ali tem podobnih spisih, koledarjih, šematizmih itd. To so moje misli, in po tem pravilu se ravnam pri oskerbo-vanji naše semeniške knjižnice v Gorici.
Štefan Kociančič.
Dosedanji mil. škof Poreski preč. gosp. Juri Do brila so 18. t. m. vradno naznanili v. č. škofijskemu namestništvu teržaškemu, da so postali Jeržaško-koperski škof. Bivšega kapit. vikarija p. n. g. Sneiderja so izvolili za svojega namestnika z naslovom „delegatus Epi-scopi", dukler ne nastopijo nove visoke službe. Škofijsko namestništvo je to naznanilo duhovšini ter zapovedalo pri sv. maši se novega škofa spominjati, pri popoldanski službi Božji zanj moliti in ga vernim v molitev priporočiti.
0 nedolžnem Offenheimu je nekdo z obližja dunaj-
skega borzijanstva pravil naslednjo dogodbico. Vitez Offenbeim je zatožno pismo v znani kriminalni pravdi dobil štiri mesce pred postavljenim koncem za to obravnavo. Poslal ga je zdajci v zmnoženih spisih dvanajsterim naj slavnišim pravdnikom z opombo, da naj mu za primčrno plačilo pošljejo zagovor ali obrambo. Čez tri tedne je že imel v roki rameno bistroumnih zagovorov, iz kterih si je dal narediti posnetek. Potem je teh 12 pravdoznancev poklical na prekrasen obed, in dal si je tukaj napraviti celo sodnijo s toživcem in zagovornikom. Naj bistrejši prašanja so bile stavljene in ravno tako odgovori na nje — konečno se je glasila sodba: nekriv. Ta predigra je boje Offenheima stala malenkost 50.000 gld. Tako pripoveduje „Botscbafter". — Če se bodo neki O. in drugi denarni možje tudi na sodbo pred večnim Sodnikom tako skerbljivo pripravljali??
Iz Haiije Zvezde v Bosni, 20. mal. serp. Prečast. o. superijor po pn. g. kan. Urhu zopet naročuje nekaj robe v steklariji Ulmanovi. (Skor neprenehoma zdaj naši obertniki oddajajo robo v Bosno, odkar so tam redovniki in redovnice, zlasti tudi iz naše dežele in je Kranjsko z njimi v zvezi. Tako Cerkev tudi tukaj, kakor povsod, podpira obertnijo in tergovstvo. Zapomnite si to, obertniki in tergovci, in ne bodite nasprotniki svoje sv. Cerkve, ki ne le za večni, ampak tudi že za časni prid Vam skerbi.)
Nato pravi gosp. superijor: „Iz Ljubljane se ne glasijo nobeni prosivci več (za pristop v red), najberže zato ne, ker jim je odhod gosp. Laha serčnost poderl. (Mislim, da ne zato. G. Val. Lah je zdaj v Adrijano-pelnu v Bulgariji. Vr.) Prosim, naj se po „Danici" pojasni, da zato imamo ravno tako v slovanskem jeziku poduk, spovednika, branje, kakor poprej; ni se torej bati Kranjcem (duhovne) lakote. Slovanski živelj tu pač ne smč izmirati, ampak se poživljati. — Vreme je tukaj prelepo, ter kaže dobro — vse po volji. V 6—7 dnčh bode omčt in snaženje nove cerkve doveršeno."
„Hafla". V Siciliji se imenujejo skrivne naj sovraž-Ijivsi družbe „mafia"; to ime je nedoločenega pomena, pridevek za hudobne malopridnosti, in Italijani prašajo, kaj je korenica tej besedi. „Unitk" piše, da najberže je iz arabske korenice „mafala", ki boje pomeni goljufati, slepariti". Toda „mafala" po svoji participielni podobi utegne biti že izpeljana beseda, ne korenica. Bolj podobna za „mafia" znabiti korenica „faa" (z dvojnim „alef-om"; znano je, da alef prehaja v i ali ji), ki pomeni „precčpiti", „preklati glavo". Kakor ime torej „fiat", po vsakdanji izreki „fia" pomeni „derbal", agraen hominu, in v participielni podobi „mafia" najberže tudi kaj enacega. Sicer pa naj profesorji orientalskih jezikov razlušijo ta lesnik, ako jim je drago.
MMobroini darovi.
Za novo napravo bolehnih v Ljubljani: Neimenovana dobrotnica 1 gl.
Za pogorelce v Strahomeru in Mavčičah: Iz Kamnika po preč. g. dekanu 31 gl. 30 kr.
Za pogorelce na GodeŠiČu: Iz Kamnika po preč. g. dekanu 6 gl. 70 kr.
Za pogorelce na VovČi: Iz Kamnika po preč. gosp. dekanu 4 gl.
Za sv. Očeta: Neimenovan 1 gl. 4 kr.
Za afrikanski misijon: Iz Teržiča L. K., M. M. in P. M. po F. W. 3 gl.
Za Sveto deželo: Iz Kamnika po preč. g. dekanu zbirk A. L. 12 gl. —
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznikovi dediči v Ljubljani.