gioielli - dragulji ¿ff mololon VñSfi DRñGUUfiRNñ z vami od leta 1949 Narodna ul. 28 - Tel.040.211.465 - Opčine ujujuu.malalan.com Primorski NEDELJA, 23. MARCA 2008 št. 71 (19.161) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Noč je bila velika Dušan Jakomin, duhovnik Eni so »notri«, drugi blizu, tretji oddaljeni. Ali zase veš, kje si? Velika noč je velik dogodek za vernika, ki ga doživlja kot dar od »zgoraj«, a nepomemben je za never-nika, ki se naslanja zgolj na razum. V velikonočnem dnevu odmeva predvsem vseobsežna beseda MIR. To je beseda, ki jo vsi poznamo in se zanjo ogrevamo. Združuje nas in sprejemamo jo od Tistega, ki jo je izrekel, ker je bil iskren. Bil je to prvi pozdrav po vstajenju, prvi dar zbeganim prijateljem, zbeganemu človeku. Mir, pristna beseda, ki odmeva v vseh časih, v vseh srcih, a žal tako pogosto teptana in oskrunjena. Mir predpostavlja sprejemanje drugega, drugačnega. V Emausu, vasici blizu Jeruzalema, je bilo izrečeno toplo, prisrčno vabilo: Ostani z nama, kajti proti večeru gre in dan se je nagnil. Težko odkloniš prijazno, iskreno vabilo. Ostani z nami: tak je tudi današnji klic. Ostani z mano: prošnja je tiha, izrečena v strahu pred odklonom. Ostani z nami: vernik in never-nik, razočaran, obupan, sprt, osamljen. Ostani z mano, Ljubezen. To vabilo ima v sebi posebno moč in prinaša posebno sporočilo potrebe po prijateljskem ali družinskem druženju za praznovanje, ki je najlepše pri obrednem dogajanju. Skupaj pri mizi. Praznično. Različni, a skupaj. Preveč je hladnosti, nezaupanja, razprtij med nami. Bodimo skupaj. Tako, kot so nam priporočali naši starši. Besede, ki sijih prebral, so privrele iz srca. Namenjene so tebi, verniku, ki poješ aleluja, in tebi neverni-ku, ki se odpravljaš na izlet. Verni in neverni ne prezrimo klica: bodimo skupaj. Taka je pot k miru. Pojdimo naprej, a ne vsak zase. Vsem želim veselo veliko noč. vreme - Hladna fronta s padavinami zajela dobršen del Evrope Velikonočni prazniki v primežu zapoznele zime V Sloveniji in severni Italiji sneg - Težave v prometu, v Liguriji morje terjalo žrtev tržič - Napolitanov obisk bo uvedel v proslavljanje jubileja Stoletno zgodovino ladjedelniškega velikana pisali tudi slovenski delavci Razkošna potniška ladja v tržiški ladjedelnici čaka na predsednika republike Napolitana altran TRŽIČ - Predsednik republike Giorgio Napolitano se bo v četrtek poklonil delavnosti in iznajdljivosti tisočih delavcev, načrtovalcev in inženirjev, ki so pi- sali stoletno zgodovino tržiške ladjedelnice. Od odprtja obrata leta 1908 je bilo med njimi tudi veliko Slovencev, ki so prihajali na delo v Tržič s Krasa, iz Gorice in Vipavske doline, iz Brd in zgornjega Posočja. Napoletanov obisk bo obenem uradni začetek proslavljanja jubileja. Na 10. strani štivanska papirnica - Sporazum Sindikati in Burgo so sklenili premirje TRST - Sindikati Cgil, Cisl in Uil ter vodstvo štivanske papirnice Burgo so včeraj sklenili premirje v pričakovanju na srečanje, ki bo 31. marca med državnimi področnimi sindikati in lastnikom papirnice Burgo group. Na srečanju na tržaški prefekturi so podpisali sporazum, na podlagi katerega se je stavka delavcev končala sinoči, papirnica pa bo odprla vrata danes ob 6. uri zjutraj in spet začela delovati. O varnosti pri delu bo govor v torek na srečanju med vodstvom papirnice in enotnim sindikalnim predstavništvom. Pokrajinski tajnik Cgil Franco Belci je medtem poudaril, da problemi še niso rešeni in da je treba pozorno slediti dogajanju. Na 4. strani lí I noč * . • TRST - Velika noč, največji praznik krščanstva, navadno sovpada s pomladanskim prebujanjem narave. Letos pa jo obhajamo v primežu zapoznele zime. V Sloveniji in v severni Italiji je včeraj snežilo, marsikje prav obilno, kar je povzročilo tudi veliko nevšečnosti, zlasti v avtomobilskem prometu, ki je bil sicer na splošno redkejši kot druga leta v tem času. V Italiji so zabeležili nekaj hujših nezgod. Močno valovanje z vetrom je v Liguriji poleg odisejade potnikov, ki so na trajektu Palermo-Livorno prisilno preživeli 25 ur, zahtevalo tudi človeško žrtev. Iz Sestri-erja pa so poročali o nezgodi kabine žičnice, v kateri se je poškodovalo 14 ljudi. Na 2. in 16. strani Tržaški motociklist v katinarski bolnišnici s pridržano prognozo Na 4. strani Trije Goričani utrpeli zastrupitev s plinom Na 12. strani »Pomladanski« sneg pobelil Lokve in Trnovsko planoto Na 14. strani Tržačanka Noemi Batki je na plavalnem EP na Nizozemskem osvojila bron Na 29. strani 2 Nedelja, 23. marca 2008 ALPE-JADRAN / volitve - Seja strankinega deželnega sveta v Jamljah Slovenska skupnost si prizadeva za mandat v deželnem parlamentu Tajnik Damijan Terpin je pozitivno ocenil volilni dogovor z Demokratsko stranko GORICA - Deželni svet Slovenske skupnosti je bil na seji v športno-kulturnem centru Jamljah seznanjen z izvršitvijo danega pooblastila deželnemu tajništvu, da opravi vse potrebno za samostojen nastop na deželnih volitvah 13. in 14. aprila. Od januarskega sklepa, da stranka nadaljuje po samostojni poti, je deželno tajništvo SSk pos kr be lo za vrs to te melj nih de -janj za prihodnost stranke. O tem je na seji poročal deželni tajnik Damijan Terpin, kije obrazložil dogovor z deželnim tajnikom Demokratske stranke Brunom Zvechom. Ta do go vor je po Ter pi no vem prepričanju v obojestransko korist. Po eni strani omogoča SSk, da na deželnih volitvah izkoristi možnost za olajšan način izvolitve deželnega svetnika, po drugi strani ohranja sodelovanje, ki se je vzpostavilo med SSk in Marjetico. Terpin je razložil, kako je sklenitev dogovora odprla pot do dru ge pre iz kuš nje, saj je bi lo po -trebno sestaviti liste za Trst, Gorico in Videm ter zbrati za vsako najmanj 500 podpisov. Medtem, ko je bilo v Trstu in Gorici v par dnevnih zbranih več kot zadostno število podpisov, je bila neznanka prav videmsko volilno okrožje. Vendar z požrtvovalnostjo prijateljev z videmskega in ob pomoči Demokratske stranke, je tudi li sta SSk za Vi dem do bi la po treb -no število podpisov. S predstavitvijo treh kandidatnih list s po treb ni mi pod pi si je Slo - venska skupnost spet samostojno stopila v bitko za mesto v deželnem svetu. Slovenci, ki živijo v Benečiji in v videmski pokrajini imajo tako možnost - je poudaril Terpin - da svojega predstavnika izbirajo na listi SSk, ki je edina, poleg Italije vrednot, kandidirala za deželne volitve kar nekaj Slovencev iz Benečije oz. videmske pokrajine. Volilni program Slovenske skup-nos ti se osre do to ča na te melj nih to -čkah, ki zadevajo slovensko narodno skupnost v Italiji, v prvi vrsti z izvajanjem obstoječe državne in deželne zakonodaje. Drugi pomembni argumenti so upravljanje teritorija, na katerem živijo Slovenci, s posebno pozornostjo do Krasa in nerešenim vprašanjem obnovitve Kraške gorske skup nos ti. Pri tem si bo mo ral de žel -ni svetnik SSk prizadevati, da upravljanje teritorija pride v roke ljudi, ki so izraz teritorija in na njem živijo. Pozornost bo potrebno nameniti slovenski šoli in skrbi za slovenski jezik, njegovi vidljivosti in uporabo v javnem upravi. Nenazadnje bo potrebno ve li ko tru da uvrs ti ti v ko ri šče nje evropskih sredstev iz novega programskega obdobja 2007-2013, za katera je v prvi vrsti prav Benečija. Deželnemu svetu SSk je bila predstavljena zadnja številka strankinega glasila Skupnost, ki je posvečeno vo lil nim te mam in po ro či lom o predstavitvah kandidatov, ki so bila že izvedena po pokrajinah. Deželni Voditelji SSk na seji strankinega deželnega sveta v Jamljah bumbaca predsednik Rafko Dolhar, ki je vodil zasedanje, je še enkrat podčrtal prisotnost kandidatov iz Benečije na listi stranke, kar je bilo do nedavnega še nepojmljivo. Tudi pri tem gre zabeležiti novo ozračje znotraj slovenske narodne skupnosti v Italiji. V razpravi, ki je sledila so bili v glavnem podani predlogi za volilno kam pa njo, za ka te ro je bi lo skle nje -no, da mora potekati čimbolj kapilar- no po teritoriju in sloneti na osebnih stikih kandidatov z volilci. Deželni podtajnik Andrej Berdon je srečanje zaključil s pozivom, da naj si vsak kan di dat vza me to po li tič no iz kuš njo kot po slan stvo za po ve ča nje skup ne -ga dobrega, kar predstavlja vsebino političnega udejstvovanja, pa čeprav je re al nost po pol no ma dru gač na. Vendar je smisel politike plemenit, še po seb no, ko gre za tako skup nost kot velika noč - Po vsej Sloveniji se obujajo tradicije, začenši na kulinaričnem področju Prireditve, razstave in igre LJUBLJANA - Praznovanje velike noči v Sloveniji zaznamujejo tudi tradicionalne velikonočne dobrote, ki imajo posebno simboliko. Med najbolj znanimi so velikonočni pirhi, pisanice, potica in kuhana šunka. Pomen velikonočnih jedi, običaji priprave, s tem povezane navade in dogodki pa so od kraja do kraja različni. V Ljubljani je Rotaract klub Ljubljana organiziral že sedmo tradicionalno dobrodelno akcijo Velikonočna sreča 2008, v kateri so v četrtek pobarvali več kot 1000 velikonočnih pirhov. Pirhe so mimoidočim začeli razdeljevati že v petek, na glavni ljubljanski tržnici, v centru In-terspa- r Vič in v Cityparku pa so jih razdeljevali tudi včeraj. Na Štajerskem bodo v večjih mestnih središčih za velikonočno vzdušje skrbeli predvsem večji trgovski centri na komercialen način, bolj pristno velikonočno vzdušje pa bo v nekaterih manjših krajih severovzhodnega dela Slovenije. Na velikonočno nedeljo bodo v dopoldanskem in popoldanskem času pripravili prireditev Velikonočni zajček na obisku v Športnem parku Ruše. Na Ptuju bo vse do 6. aprila potekala velikonočna ustvarjalna delavnica, ki jo organizira Center interesnih dejavnosti Velikonočni pirhi Ptuj. Pod mentorstvom Nuše Topolovec in Lee Kolednik bo nastajala velikonočna dekoracija, kot so piščančki in posodice za pisanke. V Središču ob Dravi bodo izdelovali tradicionalne in sodobne pisanke, ki bodo razstavljene v nedeljo in ponedeljek. V Pomurju je bilo že v minulih dneh več velikonočnih razstav po vaseh, kjer so bile na ogled predvsem remenke, kot pravijo pirhom. Med drugim so bile organi- Vsem članicam in celotni naši narodni ter širši skupnosti želimo veselo Veliko noč v prepričanju, da se bomo v duhu medsebojnega sodelovanja še naprej uspešno odzivali na vedno nove izzive sedanjega časa. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ arhiv pd zirane delavnice pri Gradu v Krajinskem parku Goričko, kjer so ob razstavi različnih domačih izdelkov prikazovali tradicionalno izdelavo pirhov s tehniko batik, medenih pirhov in rož iz krep papirja. Na Gorenjskem so z veliko nočjo povezani številni običaji, med katerimi je največ pozornosti namenjene pripravi hrane. Med velikonočnimi jedmi je posebnost prata, kije narejena na zelo podoben način kot s kruhom nadevan piščanec. Poleg blagoslova velikonočnih jedi, med katerimi ne smejo manjkati kruh, meso, korenina hrena in pet pirhov, pa na Gorenjskem zaznamuje barvanje pirhov in igre z njimi. V Turističnem društvu Kokrica vsako leto na velikonočni ponedeljek organizirajo odprto prvenstvo v sekanju pirhov, ki bo letos že 14. po vrsti. Potekalo bo med 9. in 12. uro na parkirišču pred supermarketom Mercator na Kokrici pri Kranju. Pri sekanju pirhov tekmovalci s kovanci ciljajo pirhe v meter in pol oddaljenem peharju, pri zbijanju pirhov pa poskušajo šest metrov oddaljen pirh zadeti z metom krive palice. Velikonočne prireditve bodo tudi na Koroškem. V razstavnih prostorih Info- pisarne v trškem jedru Dravograda si je mogoče vsak dan do 25. marca ogledati že tradicionalno razstavo voščilnic in pirhov domačinke Lotke Nenadic. Klub Big Band Radlje vabi na 14. tradicionalni velikonočni koncert s številnimi glasbenimi gosti, ki bo v veliki dvorani Kulturnega doma Radlje. Pri gasilskem domu v Stopičah pri Novem mestu bo na veliko noč ob 14. uri sekanje pirhov, ki ga že petnajstič zapovrstjo prireja Gasilsko društvo Stopiče. Kot je za STA povedal predstavnik prirediteljev Peter Kastelic, sodi njihovo tekmovanje v sekanju pirhov med najstarejša v Sloveniji. Najboljši sekalci pirhov bodo nagrajeni s praktičnimi nagradami, je pojasnil Kastelic. Na poseben način pa velikonočni ponedeljek obeležujejo v občini Mirna peč. Tam bodo po besedah prireditelja Leopolda Pungerčarja iz sekcije motoklub Avto moto društva Trebnje priredili jubilejno 10. tradicionalno srečanje motoristov z blagoslovom motorjev. V Kopru na Vergerijevem trgu je bilo včeraj Velikonočno ustvarjalno druženje, na katerem so otroci skupaj s starši ustvarjali velikonočne izdelke. Na severnem Primorskem so za velikonočni čas značilne oljčne vejice namesto butar in sladek kruh s pirhom, zvit v obliki meniha, je za STA povedala etnologinja v Goriškem muzeju Inga Brezigar. Omenila je tudi t. i. cikanje pirhov, ki se je uveljavilo v Mirnu. Tam bo danes ob 11. uri že 30. tekmovanje v ciljanju pirhov s kovanci. V Štanjelu se bo na veliko noč ob 14. uri začela prireditev Pisanica, ki ob razstavi velikonočnih jajc vključuje tudi lov na zlato jajce. V Ferrarijevem vrtu bo namreč skritih 13 magičnih lesenih jajčk, pri čemer otrokom prinesejo nagrado le zlata jajčka, obljubljajo v komenskem kulturnem društvu Medo ni mona. Tradicionalno je tudi srečanje staro-svetnih smučarjev na velikonočni ponedeljek na Kaninu. Na 15. Emausu, kot so organizatorji poimenovali prireditev, pričakujejo goste iz Slovenije in tujine. (STA) smo Slovenci v Italiji. Dodana vrednost list Slovenske skupnosti je ta, da so na njih prisotni kandidati različnih nazorskih prepričanj in aktivni člani civilne družbe, vse skupaj druži narod na pri pad nost in skrb za njen vsestranski razvoj. To pa je dokaz, da je Slovenska skupnost resnično zbirna stranka odprta vsem Slovencem v Italiji, so dejali na seji strankinega dežel ne ga sve ta. Sneg oviral promet v velikem delu Slovenije LJUBLJANA - Promet na slovenskih cestah je bil včeraj zaradi snega na mnogih predelih oviran. Na Promet-no-informacijskem centru za državne ceste so za STA povedali, da sneženje najbolj oviralo promet na področju Ljubljane, v okolici Senožeč ter na Dolenjskem med Grosupljem in Višnjo Goro. Na Štajerskem je tudi snežilo, Gorenjska pa je včeraj bila brez snega. Ceste so posipavali in plužili. Ker pa se razmere spreminjajo, na prometno informacijskem centru voznike pozivajo k prilagoditvi vožnje razmere na cesti. Na prelazu Jezersko je bil prepovedan promet za tovorna vozila in avtobuse. Za osebna vozila pa je obvezna zimska oprema. Zimska oprema je obvezna tudi na prelazu Korensko sedlo. Cesta čez prelaz Vršič je zaradi snega zaprta. Lokalna cesta Ig-Rob je prevozna samo za osebna vozila z verigami. Nove poštne znamke posvečene Primorski LJUBLJANA - Pošta Slovenije bo v petek, 28. marca, izdala že drugi niz letošnjih priložnostnih poštnih znamk. Posebej jih bodo veseli Primorci, saj znamke tokrat predstavljajo izključno primorsko tematiko. V nizu turizem bo izšla znamka, posvečeni dolini Trente in njenemu raziskovalcu in občudovalcu Juliusu Ku-gyju ob 150 letnici njegovega roj-stva.V nizu rastlinstvo pa bodo predstavljene štiri kraške cvetice: cvet po-tonike (0,20 €), gorski kosmatinec (0,24 €), ilirska perunika (0,40 €) in v posebnem bloku šopek tržaškega svišča (0,45 €). Znamkam je dala likovno podobo skupina oblikovalcev: Maša Koz-jek in Matjaž Šmalc (J. Kugy), Tjaša Štempihar in Mitja Kaligarič (kraško cvetje). Pošta Slovenije bo ob izidu omenjenih znamk izdala tudi dvoje ovitkov prvega dne z znamkami in priložnostnim poštnim žigom, ki bo na voljo na dan izida na pošti 6250 Ilirska Bistrica. Za zamudnike pa bo priložnostni poštni žig na voljo še deset dni po izidu znamk. (O. K.) IZ Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it deželne volitve - Demokratska stranka »Med Slovenci v Illyjevi navezi Dolenc:"Demokratski" štruklji, ki smo jih delili Tržačanom, imajo tudi simbolični pomen »Tako imenovani demokratski štruklji, ki smo jih včeraj ponujali Tr-žačankam in Tržačanom, niso zgolj predvolilna potegavščina. Pobuda ima tudi svoj simbolni pomen v dokaz, da je Kras s svojimi značilnostmi sestavni del tržaške stvarnosti.« Tako Igor Dolenc, pobudnik predvolilnega ponujanja štrukljev, kije, kljub nenaklonjene mu vre me nu, še kar us pe lo. »Pobudo smo izpeljali skupaj s podjetjem Repen, ki na Carduccijevi ulici prodaja štruklje. Ljudje, ki so se ustavili ob stojnici, so bili zadovoljni z našo ponudbo, z mnogimi pa smo tudi izmenjali mnenja in stališča o aprilskih volitvah. Seveda so bili tudi tisti, ki so šli mimo in ki so s tem zamudili odlične štruklje,« pravi Dolenc. Njegovo stoj ni co so obis ka li tu di slo ven ska kandidatka za rimski senat Tamara Blažina, deželni tajnik Demokratske stranke Bruno Zvech, član njenega deželnega vodstva Štefan Čok in Andrej Ber don iz Slo ven ske skup nos ti. Kras to rej, kot re če no, kot ses tav -ni del tržaške »ponudbe«, v času, ko se govo ri o pre po ro du mes ta na go spo -dar skem, znan stve nem in dru gih po -dročjih. Kras pa je tudi gorska skupnost, ki je za se daj ne bo, in tu di za mi -sel o kraški občini, o kateri bo treba prej ali slej spre go vo ri ti tu di v tej vo -lilni kampanji. »Do volitev manjkajo še trije tedni in bo gotovo čas, da spregovorimo tudi o tem,« zagotavlja Dolenc. Vzdušje v Illyjevi koaliciji, tudi med Slovenci, se mu zdi dobro in sproščeno. »Naš glavni cilj mora biti spet zmaga Riccarda Illyja, vse drugo pride po tem rezultatu. Mislim na naše stranke in na preference posameznim kandidatom. Kar se mene tiče ne bom polemiziral s Slovenci, ki v drugih strankah podpirajo Illyja,« dodaja Dolenc, kateremu so očitno daleč nekateri preostri toni, ki spremljajo volilno kampanjo leve sredine na Goriškem. Do lenc vse ka kor za pre boj v de -žel ni svet ne bo imel prav lah ke ga de -la, prej nasprotno. Res je, da je edini Slovenec na listi Demokratske stranke, res pa je tudi, da ima močne strankarske konkurente, tako da se med demokrati obeta boj za vsak preferenčni glas. Je Igor Dolenc s kraškimi štruklji prepričal dekle, da bo volila zanj in za Demokratsko stranko? kroma deželne volitve - Opčine Illy se bo v torek srečal s Slovenci Predsednik Furlanije-Julijske krajine Riccardo Illy, ki se spet poteguje za to mesto, se bo v torek, 25. marca na Opčinah srečal s Slovenci. Srečanje bo ob 20.30 v Prosvetnem domu. Organizatorji se že vnaprej zahvaljujejo društvu Tabor za gostoljubnost in za občutljivost, ki jo je odbor društva izkazal ob tej priložnosti. Illy bo ob tej priložnosti predstavil slovenski manjšini svoj volilni program, ki je bil, poleg v italijanščini, objavljen tudi v slovenščini, furlanščini in nemščini. To bo tudi priložnost za obravnavo drugih vprašanj, ki zadevajo slovensko manjšino, sožitje in druga aktualna vprašanja našega vsakdana. Navzoči bodo tudi kandidati Demokratske zaveze, ki podpirajo Illyjevo predsedniš- Riccardo Illy ko kandidaturo. Illyjevo zavezništvo sestavljajo Demokratska stranka, SSk, Mavrična levica, socialisti, Državljani za predsednika in stranka Italija vrednot. Stranka Slovenske skupnosti vabi svoje somišljenike in vse Slovence, da se srečanja z Illyjem množično udeležijo. volitve - Srečanje Igor Gabrovec zelo pohvalno o delu ZSŠDI Neodvisni kandidat Slovenske skupnosti za deželni svet Igor Gabrovec se je srečal z vodstvom Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Srečanja so se udeležil predsednik Jure Kufer-sin in člani izvršnega odbora združenja Joži Peterlin, Radivoj Pečar in Gorazd Pučnik. Na srečanju je tekla beseda o stanju športne organiziranosti s posebnim poudarkoma na vprašanje športnih objektov in dela z mladimi in najmlajšimi. »Skupaj z družino in šolo je športno udejstvovanje ključni moment pri formiranju fizično in psihično zdravega otroka oz. bodoče odrasle osebe,« je poudaril kandidat Gabrovec in v tem smislu je ZSŠDI posebej pohvalil tudi za dragoceno vlogo koordinatorja in spodbujevalca slovenskega športa v Italiji. Nedelja, 23. marca 2008 APrimorski ~ dnevnik 3 VOLITVE 2 O O 8 Slokar: Severna liga je blizu Slovencem »V teh dneh, ko hodim okoli v okviru volilne kampanje za mojo kandidaturo v deželni svet za Severno ligo, se zavedam kako nujno rabimo, kot ligaši in ostala desnosredinska koalicija, gibanje, ki bi imelo močan vpliv na programe in dejavnosti strank,« piše v sporočilu Danilo Slo-kar. »Presenečen sem, koliko Slovencev je odkrito ali tajno blizu naših pobud in programov. Ko bodo volitve mimo, bom vprašal za pomoč bivše somišljenike Severne lige in stranke Naprej Italije iz Nabrežine ter iz celega Krasa, da skupaj naredimo tiste korake do končnega političnega demokratiziranja slovenske manjšine. Jasno je, da ne Slovenska skupnost ne Demokratska stranka nimata v žepu "slovenske" resnice. Pogumno se torej angažirajmo,« pravi še Slokar. Mavrična levica brani delavce papirnice Mavrična levica se je odločno postavila v bran delavcev štivanske papirnice Burgo, ki se v teh dneh krčevito borijo za ohranitev delovnih mest in s tem tudi za obstoj tovarne. Kandidatka za deželni svet Giuliana Zagabria izraža solidarnost delavcem in njihovim družinam v teh zelo težkih momentih. Podobno stališče je zavzel tudi Igor Kocijančič, ki kritično ocenjuje izjavo pokrajinske odbornice Adele Pino, češ da morata obe strani (vodstvo Burga in sindikati) narediti korak nazaj. »Tisti, ki mora narediti korak nazaj, je v tem primeru le lastnik štivanskega obrata, ki se vede pro-tisindikalno in po nepotrebnem zaostruje itak težavno situacijo,« podčrtuje Kocijančič, ki se tudi poteguje na mesto v deželnem parlamentu. Bruno Zvech pojde v torek v Istro Nosilec liste Demokratske stranke za deželni svet Bruno Zvech bo v torek popoldne v Umagu in Poreču, kjer se bo sestal s predstavniki in člani tamkajšnje italijanske narodne skupnosti. praznik za vse - V tednu kulture, ki ga je od 25. do 31. marca razglasilo ministrstvo za kulturo Brezplačen ogled tržaških muzejev Tri nosilne razstave v muzeju Revoltella, na Gradu sv. Justa in v palači Gopcevich - Obiskovalci bodo imeli na voljo tudi vodene oglede zbirk Tržaške kulturne ustanove se tudi letos pridružujejo tednu kulture, ki gaje okli-calo ministrstvo za kulturne dobrine in dejavnosti. Gre za enkratno priložnost brezplačnega ogleda bogatih zbirk dvajsetih mestnih muzejev, katerim je bila v zadnjih letih posvečena posebna pozornost. Pri tem mislimo na ponovno odprtje mestnega muzeja Sartorio po dolgem in zahtevnem restavriranju, na preselitev gledališkega muzeja Carlo Schmidl v palačo Gopcevich, na preureditev mestnega muzeja domovinske zgodovine in na preureditev zbirk orožja v muzeju na Gradu sv. Justa, kjer so bili obnovljeni tudi prostori v pritličju in so zdaj prizorišče razstav, posvečenih armenskemu fotografu Van Leu in armenski skupnosti v Trstu. Tržaški Teden kulture - praznik za vse,bo od 25. do 31. marca spremljal bogat koledar prireditev in dogodkov. V ospredju so tri pomembne razstave: RAI 1964 - Deželni sedež za Furlanijo-Julijsko krajino in njegova umetniška zbirka, ki je na ogled v mestnem muzeju Revoltella; Van Leo - armenski fotograf v Kairu; Ar- menci v Trstu med 18. in 20. stoletj em -pečat nekega naroda (obe razstavi sta na Gradu sv. Justa); Arthur Schnitzler - ljubezni in čustva, kije na ogled v palači Gopcevich. Med manjšimi dogodki naj omenimo, da bodo v torek opoldne v knjižnici Stelio Mattioni (IUl. Petracco 10) odprli fi-latelistično razstavo Le donne di Parigi (Pariške ženske), ki jo je postavila Serena Mi-niussi. Na ogled bo nekaj sto razglednic, fotografij in znamk, tiskanih v Franciji v 19. in 20. stoletju, ki pričajo o udeležbi žensk v pariški umetnosti, na prireditvah, v fantaziji in svetovljanskem življenju. V ostalih muzejih bodo obiskovalci v tednu kulture deležni vodenih ogledov, tako da bodo imeli priložnost, »da se pustijo osvojiti očarljivosti kulture«, kot pravi direktor za kulturne dejavnosti v tržaških mestnih muzejih za zgodovino in umetnost Adriano Dugulin. Bralci, ki bi želeli podrobnejše informacije o dogajanju v tednu kulture, si lahko ogledajo spletno stran www.triestecul-tura.it. Ena od soban muzeja Carlo Schmidl v palači Gopcevich arhiv 4 Nedelja, 23. marca 2008 TRST / papirnica - Na prefekturi je bilo včeraj srečanje med sindikati Cgil, Cisl, Uil in Ugl ter vodstvom obrata Burgo Sklenjeno premirje do 31. marca, vendar problemi ostajajo nerešeni Belci: Burgo mora upoštevati sporazum - Predvidena nova delovna mesta - V torek sestanek o varnosti pri delu »Zaenkrat smo sklenili premirje. Če pa se vodstvo štivanske papirnice Burgo ne bo držalo pred prefektom sklenjenega sporazuma, bo prišlo do ponovne stavke in splošnega protesta, ki bo glede pravic delavcev zadeval ves industrijski sektor na Tržaškem.« To nam je povedal pokrajinski tajnik sindikata Cgil Franco Belci, ko smo ga vprašali za oceno dogovora, ki so ga na tržaški prefekturi včeraj dopoldne podpisali predstavniki vodstva štivanske papirnice, pokrajinski tajniki sindikatov Cgil Belci, Uil Luca Visentini in Cisl Luciano Bordin ter prefekt Giovanni Balsamo. Zbrani so ob udeležbi direktorja tržaške Assindustrie Paola Battilane po dokaj razburjenem pogajanju soglašali z »velikonočnim premirjem« v pričakovanju na srečanje, ki bo 31. marca med državnimi področnimi sindikati in lastnikom papirnice (tj. skupino Burgo group, ki združuje družbi Mar-chi in Burgo). Na tej podlagi se je stavka delavcev končala sinoči, papirnica pa bo odprla vrata danes ob 6. uri zjutraj in spet začela delovati. Problematike zastarelih strojev in varnosti pri delu včeraj se niso dotaknili. O tem bo govor na srečanju med vodstvom papirnice Burgo in enotnim sindikalnim predstavništvom, ki bo v torek z začetkom ob 14.30. Dodaten problem je pomanjkanje osebja: tudi tu pride v poštev varnost pri delu, ker je vodstvo Burga to vprašanje reševalo enostransko prek izrazite fleksibilnosti oz. premeščanja delavcev v ta ali oni oddelek in stalnega spreminjanja delovnih izmen, kar je med drugim sprožilo prve stavke. Papirnica je v tem smislu pred prefektom črno na belo zapisala, da namerava zaposliti nove delavce. Zabeležiti gre, da sporazuma ni podpisal sindikat Ugl. Dogovor namreč predvideva, da se zaposleni vrnejo na delovna mesta. Ugl je bil mnenja, da bi morala pravica do stavke ostati nedotaknjena. Sindikati zdaj pričakujejo, da se bo lastnik 31. marca predstavil z načrtom, ki bo predvideval konkretne naložbe v šti-vansko papirnico, nam je včeraj povedal deželni tajnik področnega sindikata Cgil-Slc Paolo Capello. Na prefekturi je medtem direktor osebja papirnice Vincenzo Di Fiore že potrdil, da bo vodstvo podaljšalo terminske pogodbe za kakih 20 delavcev, ki bodo zapadle prav 31. marca. Sicer je potrebna zaposlitev vsaj 10 novih delavcev, pravi Capello. To bi bilo med drugim v skladu z v preteklosti sklenjenimi dogovori. Toda vprašanje je v tem, ali je vodstvo Burga zanesljivo, je poudaril Belci, saj ni vse tako rožnato. Potem ko je namreč včeraj bilo zaključeno pogajanje, je vodstvo papirnice velelo delavcem, naj se že sinoči vrnejo na delovna mesta. Dogovarjanje je močno zaškripalo. Stekli so številni mrzlični pogovori prek mobilnih telefonov, Belci in drugi sindikalisti pa so Di Fiore-ju in prefektu Balsamu povedali, da s sporazumom ne bo nič. Sledilo je »mučno« pogajanje, ob koncu katerega se je spor med Burgom in sindikati - zaenkrat - vendarle zgladil. »Ostaja dejstvo, da nam je vodstvo podjetja pustilo zelo slab vtis, direktor osebja pa je dokazal, daje nezanesljiv,« je naglasil Belci. Podjetje je pač minuto po sklenjenem dogovoru že skušalo spremeniti njegovo vsebino. Zato namerava sindikat zelo pozorno spremljati dogajanje v prihodnosti. Kako pa Cgil ocenjuje dejstvo, da je vodstvo papirnice med protestom zaprlo tovarno in poslalo stavkajoče delavce na prisilni dopust? To se je dogajalo v obdobjih, ki so že krepko za nami, j e dej al Belci. Po drugi strani to vpliva tudi na odnose med sindikatom in lokalno Assindustrio, ki v zadnjem obdobju itak niso najbolj rožnati (pred nedavnim se je razvnela polemika med Cgil in združenjem gradbenikov Ance zaradi varnosti pri delu). In-dustrijci so poslali na prefekturo direktorja, ko pa bi se srečanja moral udeležiti predsednik Corrado Antonini, ki bi moral tudi zavzeti stališče glede obnašanja vodstva papirnice, je menil Belci. Sindikati namreč z včerajšnjim sporazumom niso zadovoljni in so le ugodili vabilu pre- fekta, naj se sklene premirje do 31. marca, je poudaril Belci. Problemi torej so vse prej kot rešeni. Če sindikat po eni strani jamči, da se bodo zaposleni vrnili na delovno mesto, mora tržaška Confindustria po drugi jamčiti, da bo papirnica upoštevala podpisani dogovor. Burgo pa mora v zvezi s prihodnostjo štivanske papirnice predstaviti sindikatom industrijski načrt. Toda upoštevajoč pristop, ki ga je imelo vodstvo papirnice do srečanja na prefekturi, je sindikat izrazil hudo zaskrbljenost. Aljoša Gašperlin Delavci štivanske papirnice so včeraj prekinili stavko kroma medjevas - Minuli torek ob razmeroma lepi udeležbi Člani SŠKD Timava iz Medjavasi in Štivana so se zbrali na 7. občnem zboru Predsednik Igor Tomasetig podaja predsedniško poročilo V torek, 18. marca, se je v gostilni pri Pinotu v Medjevasi odvijal sedmi redni občni zbor Slovensko športno kulturnega društva Timava Medje-vas Štivan. Letošnji občni zbor, ki se ga je udeležilo 30 članov, je bil volilnega značaja. V uvodnem predsedniškem poročilu je Igor Tomasetig pozdravil vse prisotne, med katerimi sta bila tudi gosta in člana AŠKD Kremenjak iz Jamelj. Toma se tig se je za hva lil vsem čla nom in od bor ni kom, ki so sko zi ce lo le to spremljali in podpirali delovanje društva. Poudaril je predvsem nekatere pobude minulega leta, ki so posebno uspele, kot na primer dan slovenske kulture, pustovanje z nastopom na štirih pustnih sprevodih in povorkah na Tr žaš kem in Go riš kem, kre so va nje s kulturnim programom, malonogomet-ni turnir, jesenski izlet, čezmejni pohod v sodelovanju s TD Brest iz Brestovice ter baklado ob vstopu Slovenije v schengensko območje. Malce je obžaloval ravnanje nekaterih, ki še vedno nezaupno gledajo na delovanje društva in ostalih vaških organizacij, kljub temu pa je v nadaljevanju optimistično ocenil vse večje vključevanje mladih v društveno življenje in poudaril številne izzive, ki čakajo nov društveni odbor v naslednji mandatni dobi. Med te nedvomno sodita ureditev športno rekreacijske površine v Medjevasi, za katero je dežela FJK že nakazala denar in popravilo medvejske šole, s katerim bi društvo končno dobilo svoj sedež. Sledili so blagajniško poročilo in poročilo o programu pobud za leto 2008, ki jih je ob čni zbor so glas no odobril, ter volitve novih društvenih organov, ki bodo vodili društvo v naslednji mandatni dobi. V izvršni odbor so bili izvoljeni Igor Tomasetig, Claudio Cadez, Daribor Peric, Clara Pernarčič, Elisabetta Leghissa, Aleš Pernarčič, Erica Pagano, Simon Peric in Simon Leghissa; v nadzorni odbor pa Gianni Leghissa, Marko Radetič in Majda Peric. Občni zbor se je zaključil s prijetno družabnostjo vseh udeležencev. (I.T.) nesreča - V bolnišnici so ga sprejeli s pridržano prognozo Motociklist na ovinku prehiteval avto, zadel vanj in utrpel zelo hude poškodbe V bolnišnici na Katinari so včeraj s pridržano prognozo sprejeli 65-letnega M.T., ki se je zelo hudo poškodoval v prometni nesreči na cesti od Marsovega polja proti občinskemu bazenu oz. hitri cesti. Med vožnjo svojega motorja Kymco Xciting 250 j e namreč zadel v avto, ki ga je nato povozil. Moškega so z rešilcem peljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je v nesreči utrpel številne zlome na nogah, rokah in v prsnem košu (baje si je zlomil številna rebra). Poleg tega je zadobil močan udarec v glavo, ena noga pa se mu je skoraj odtrgala. Kaže, da je moški na prvem ovinku na levo prehiteval avto Peugeot 207 s koprsko registracijo, ki ga je vozila mlada M. B. Ko je v nasprotno smer pripeljal drug avto, naj bi moški sunkovito zavil desno in tako dregnil ob Peugeot, katerega je v tistem trenutku prehiteval. Pri tem je padel in končal pod Peugeot, ki je nato več metrov nadaljeval svojo pot, medtem ko se je motor ustavil na stranski cesti na desni. Na kraj nesreče so posegli mestni redarji, cesta pa je ostala dobro uro zaprta za promet. Na kraju nesreče so posegli mestni redarji kroma / ŠPORT Nedelja, 23. marca 2008 5 stv rai - Dokumentarec Srečen čas, ki ga živim. Portret Dušana Jakomina Življenjska pot Dušana Jakomina od rodnega Sv. Antona do Škednja Pogovor s scenaristko in režiserko Loredano Gec - Na STV RAI bo na sporedu drevi okrog 20.50 »Gospod Dušan Jakomin je kljub letom zelo mlad, po duši in po srcu. Šaljiv je, vesel in rad pomaga, tako da je bilo sodelovanje z njim res prijetno.« Tako je protagonista svojega dokumentarnega filma Srečen čas, ki ga živim. Portret Dušana Jakomina opisala scenaristka in režiserka Loredana Gec. Temu posebnemu duhovniku, ki je priljubljen tudi med laiki, ki sploh ne čutijo potrebe po veri, je Gečeva posvetila skoraj enourni dokumentarec. Segla je po njegovi preteklosti, po osebah in po dogodkih, ki so odločilno vplivali na njegove življenjske izbire. Od vsega začetka se v dokumentarcu ob gospodu Jakominu oglaša tudi igralec Aleš Valič, ki spremlja gledalca po poti, ki je protagonista popeljala od rojstnega sv. Antona pri Kopru vse do Škednja, kjer živi še danes. »Gospod Jakomin mi je dal na razpolago cel kup gradiva, fotografij in knjig. Ves čas je spremljal to delo, čeprav ga do sredine predstavitve v Škednju v celoti še ni videl. Ni pa niti minimalno vplival na moje režijske izbire, tako da sem jaz odločala o tem, kaj in kako bom pokazala. Prišel je, pogledal in odšel... Nekam tih je bil, čeprav je delo pohvalil, potem pa rekel: "Veš, še sem pod šokom, ker ne morem sprejeti, da sem jaz protagonist, da sem jaz v ospredju" Tako sva odločila, da bo do zadnjega film ostal zanj presenečenje,« nam je zaupala Gec. Scenarij je začel nastajati lani poleti, ekipa pa je začela snemati sredi oktobra, »ker se mi zdi jesen en tak lep čas, ko so barve lepe ... jesen pomeni tudi čas, ko pobiramo sadove življenja.« Snemanje so zaključili okrog 10. januarja, montažo pa opravili februarja. Končni izdelek so premierno predstavili to sredo v škedenjskem Domu Jakoba Ukmarja. V filmu je režiserka izpostavila predvsem dva kraja, »dve domovini«, ki posebno izstopata v Jakominovem življenju. To sta rojstni sv. Anton, ki mu je zelo hvaležen, ker je napisal knjigo »Od vasi do ljudi«, spomine na življenje na vasi, na navade in običaje, na to, kašno je bilo življenje nekoč, in pa »Slovar narečnih besed sv. Antona«; tja se gospod Jakomin vedno rad vrača, pred 55 leti pa si je v njegovem srcu izboril posebno mesto tudi Ške-denj, kjer je danes izredno priljubljen. Tu ima gospod Jakomin velike zaslu- ge, saj je s pomočjo vaščanov ustanovil Škedenjski etnografski muzej in skrbel je za narodno osveščanje kraja. »Močno je vraščen v ta kraj, kjer ga imajo vsi radi in kjer ga vsako nedeljo po maši pričakajo otroci, ki jih obdari z bomboni.« Sam je izjavil, da je v Škednju preživel najlepše življenjsko obdobje, ki ga je poleg duhovništva zaznamovala pestra zborovska dejavnost in pa vsakodnevni stik z ljudmi, z njihovimi stiskami in radostmi. V svoje delo je Gečeva vključila tudi enajst pričevanj, ki so vsako s svojega zornega kota orisala dobrosrčno figuro neutrudnega kulturnega delavca, avtorja številnih knjig, urednika mesečnika Naš Vestnik in mladinske revije Pastirček, voditelja oddaje Vera in naš čas na Radiu Trst A in ravnatelja Škedenjskega etnografske muzeja. Dokumentarni film bodo predvajali nocoj okrog 20.50, takoj po dnevniku v okviru slovenskih oddaj na tretji mreži RAI, s ponovitvijo v četrtek, 27. marca, ob istem času. (sas) Loredana Gec v studiu radiotelevizije RAI v Trstu kroma sklad sergij toncic Nagrada Zlato zrno za mlade ustvarjalce Sklad Sergij Tončič s sedežem v Trstu razpisuje nagrado "Zlato zrno za umetniške dosežke mladih slovenskih ustvarjalcev. Za nagrado se lahko potegujejo slovenski ustvarjalci do 35. leta starosti iz Dežele Furlanije - Julijske krajine in sicer za umetniške dosežke na področjih leposlovja, dramskih umetnosti, likovne ustvarjalnosti in glasbe v ob dob ju zad njih dveh let. Žirija bo upoštevala predloge z navedbo osebnih podatkov predlaganega, z utemeljitvijo in predstavitvenim gradivom (objave, CD, kritike in ocene, katalogi), ki jih bodo posredovali posamezniki, ustanove in strokovna društva do vključno 24. aprila tekočega leta na naslov: Slovenski visokošolski sklad Sergij Ton čič, Ul. Gin nas ti ca 72, 34142 Trst, Italija. Žirija, ki jo sestavljajo predsednik Sklada in uveljavljene strokovne in umetniške osebnosti na posa- meznih ustvarjalnih področjih, bo do 20. maja izbrala in objavila imena največ štirih nominirancev. Na svečani podelitvi, ki bo v času kresa, bo razglašen dobitnik Zlatega zrna. Nominiranci za nagrado prejmejo znesek 500 evrov, prejemnik Zlatega zrna pa umetniško plastiko in 2000 evrov. Nagrada je nedeljiva. Sklad Sergij Tončič si bo prizadeval, da nagrajenki/cu in nomi-nirancem omogoči objavo, izvedbo, razstavo njihovih del in udeležbo na ustvarjalnih rezidencah. Dodatna pojasnila po telefonu 040-941527 in po e-mailu komar-ko@spin.it. Oddaja predlogov do 24. aprila 2008 na spodnja naslova ali do tega dne pisemsko priporočeno po pošti vedno na naslova: Sklad S. Tončič - Dijaški dom S. Kosovel, Ul. Gin nas ti ca 72, 34142 Trst ali Slo -venski informativni center - Narodni dom, Ul. F. Filzi 14 - 34100 Trst. predavanje Zdravljenje diabetisa s psihologijo Tržaško združenje diabetikov je pripravilo svojim članom zanimivo in pomembno predavanje. Psiholog in psihoterapevt dr. David Daris je govoril o temi, kako zdraviti to bolezen s pomočjo psihologije, tako je dal tudi naslov svojemu predavanju. Ude le žen ci so naj prej pri sluh ni li bo -gatemu predavanju, ki gaje predavatelj popestril s številnimi diapozitivi. Ob koncu so mu postavili vrsto vprašanj, na katere je dr. Daris odgovoril zelo podrobno in z velikim razumevanjem za potrebe, ki jih imajo tovrstni bolniki. Združenje že vrsto mesecev ima svoja predavanja v dvorani Baroncini v Ul. Trento 8 v Trstu, ki jo je dala na razpolago zavarovalnica Ge ne ra li, si cer pa ima zdru že nje svoj sedež v Ul. S. Nicolo 7, na katerem je vsak dan odprta tudi pisarna, kjer dobijo pacienti številne nasvete glede zdravljenja te bolezni, ki se na žalost močno širi tudi na našem področju. Neva Lukež Jutri v Mieli spet priljubljeni Pupkin Kabarett V gledališču Miela bo jutri spet na vrsti nastop priljubljenega Pupkin Kabaretta. »Veliko noč in velikonočni ponedeljek preživite s sorodniki in prijatelji, jutri zvečer pa pridite v Mielo, da se boste z nami nasmejali in obenem zamislili o marsikaterem aktualnem vprašanju,« piše v vabilu za jutrišnji nastop. Začetek ob 21 in 12 minut, vstopnina znaša sedem evrov. Od torka razstava Ženske v Parizu V knjižnici Stelio Mattioni v Ul. Petracco 10 bodo v torek odprli razstavo znak z naslovom "Ženske v Parizu', ki sodi v niz tedna kulture. Razstavo, ki jo je uredila Serena Miniussi, bo odprta do 30. aprila. Na ogled bo ob ponedeljkih, sredah in petkih med 16. in 19. uro ter ob torkih, četrtkih in sobotah med 9. in 12. uro. Urniki muzejev in razstav za velikonočne praznike V velikonočnem obdobju ostanejo odprti mnogi mestni muzeji, kjer si bodo lahko obiskovalci ogledali zanimive razstave. Danes bodo odprte razstave v muzeju Revoltella od 10. do 18. ure, na Gradu sv. Justa od 9. do 19. ure, v dvorani Leonardo v palači Gopcevic od 9. do 19. ure, v palači Costan-zi od 10. do 13. ure in od 17. do 20. ure, v občinski dvorani umetnosti na Velikem trgu od 10. do 13. ure in od 17. do 20. ure in v dvorani nekdanje občinske deske od 10. do 13. ure in od 17. do 20. ure. Odprti bodo tudi muzej Sartorio od 9. do 17. ure, rižarna od 9. do 19. ure, muzej zgodovine in umetnosti od 9. do 13. ure, muzej Mor-purgo de Nilma od 9. do 13. ure in dokumentacijski center na fojbi pri Bazovici od 10. do 18. ure. Vsi ostali muzeji bodo zaprti. Jutri bodo odpri muzej Revoltella od 10. do 18. ure, palača Gopcevic (dvorana Leonardo) od 9. do 19. ure, rižarna od 9. do 19. ure, akvarij od 9. do 13. ure in center na fojbi pri Bazovici od 10. do 18. ure. Vsi ostali muzeji bodo zaprti, muzej Revoltella pa bo zaprt tudi v torek. Danes in jutri bo odprt tudi železniški muzej z vhodom v Ul. G. Cesare št. 1, in sicer od 9. do 13. praznično vzdušje - Veliki teden po naših cerkvah Velikonočni verski obredi v znamenju stare tradicije in tudi novih prijemov Velikončni teden je po naših cerkvah potekal v znamenju tradicije, a tudi novih prijemov, pri katerih so glavno besedo imeli mladi. To velja predvsem za cer kev " na Ta bru" v re pen ta -brski občini, kjer so Kristusov pasijon obudili z glasbo in petjem mladih skavtinj in skavtov. Križev pot so predsinočnjim obudili po skoraj vseh naših cerkvah, kjer bodo danes slavnostne velikončne maše z blagoslovitvijo tradicionalnih domačih dobrot, ki bodo potem krasile mize mnogih družin. Tudi zaradi dokaj slabi vremenskih napovedih bodo namreč tudi pri nas ljudje v glavnem preživeli veliko noč doma, nenaklonjene napovedi pa ne obetajo nič dobrega niti za jutrišnji velikončni ponedeljek. Osrednja petkova prireditev je bila zvečer v stolnici Sv. Justa, kjer je križev pot vodil škof Evgen Ravignani, ki se poslavlja od škofovskega mesta. Tudi ob tej priložnosti je Ravignani izpostavil skrb za mir in za prijateljstvo in sožitje med narodi. V cerkvici "na Tabru" je tradicionalni obred križevega pota potekal v znamenju glasbe in mladih kroma Muzej Antarktike odprt danes in jutri Muzej Antarktike, ki ga upravlja združenje Globo divulgazione scientifica, bo danes in jutri odprt od 9. do 13. ure in od 16. do 19. ure. Obiskovalci si bodo lahko ogledali sneg, veter, mraz in neskončne ledene ravnine, značilne za celino, ki obdaja južni pol zemlje in je skoraj v celoti pokrita z ledom. Obiskovalci bodo obenem izvedeli za poti, ki so jih prehodili prvi raziskovalci. Vstopnica stane 6 evrov, po znižani ceni 5 evrov, za šole 3 evre. Za informacije tel. 040567889. Tehnični zavod G. Deledda zaposluje sodelavca Tehnični zavod G. Deledda bo zaposlil sodelavca s pogodbo za določen čas do 7. junija leta 2008. Ustrezne prošnje bodo sprejemali v torek na pokrajinskem okencu za zaposlovanje (Kapucinsko stopnišče št. 1, bivši Irfop) od 9.30 do 12.30. Koncert baročne glasbe V stolnici na Gradu sv. Justa bo v torek ob 20. uri koncert baročne glasbe, ki ga bo izvajal orkester Terg antiqua. Na programu so skladbe Vivaldija in Purcella, pela bo sopranistka Marianna Prizzon. Agraria N. & M. Zavadkiv semena, sadike iti vsi pripomočki za vrtnarstvo krma in oprema za domače živali Gorica VL Trieste 18, Tri. OJfff.SJOm ZATRTO OH PQNS&ELJKW IX CETftTKIH Ll. M-oiCOCil 3. Tet, tWfl1.7H0IE HJRtSntNA KMEn PEO DAJ A IN POPRAVILA KOLES CEFAHIH K. i- 5AK5IDA A. GORICA V Trg caveur 9 Tti. cusí h»19 »CUSMA M .'JWJÍ HftVJA1 GRADBENO PODJETJE DEVETAK IZTOK & C« VRH SVETEGA MIHAELA Tflj. 0481 >84240« wwwr!tt oh ¡mnnh-tjliih ul. M«ll« SalwÜnv ¿ti Id. OUT 2Ü7G3 &TANDREŽ / GOBCA «FRANC» Miluš iii Rrijmiind STAND* E 2; - íitJklCA L'lir. írrn.irf II- 24 ■ TH- WKJ HW'j'llHII.'lllt Hotel NANUT J GORICA I IrVíil w t I v V_>1 Of ^v * s.n.c. Ulica A, Gregorčič 20/2 » 34 E 70 GORICA Tel, 04$I /21 í2fi - Fax 0461 fS246-57 ¡nfo@muccilattoiierip,coni ■ ww^mucdlattonenecom Tttaska ultca118, Tel, 0481.21168 info@nanutJt ■ www.nanut.it "*aca 1 GORICA Drí va red NX, Septembra, 134 TeEr 0J81 «2117 Fax 0461.548064 PINTAR DAS /C A ijska 5t Števerjan L i V L TRIVIO/A.\O 15 STANDREI ■■y 04AI i 21366 Q&es&fe pelikóttócm praznike ERRE TRE 'M¿1EÍÍJE£Ú? jRj?rFlil Fiut 3407Ú S(P. (iJn|L- oh SofS, Kosovelova ¿ti Tel W619P - FatfOtól ¡vnuil vrrclrtíSfl lihem ii - infc4¡m[i(t5aídilHnth'.ci0ni GRADBENO l'ODJUjfc __ NARDIN G- zastopstvo GORICA PDRST Ulica Svetega Mihaela 324 Tel. 0481.21065, Faks 0481.522410_____ GOSTILNA \ [t ^¿ñw URARNA ZLATARNA ŠULIGOJ Gorico, ulico CtjrcfuK" 49, Td. OJfií .53565^ v-^v.iuligoj.com '¿apt ft.* úb Mrkih m Sredah STEVERJAN Sovenca 7 Tefefon 0481.684248 / ŠPORT Nedelja, 23. marca 2008 7 ricmanje - 25. Ricmanjski teden ob prazniku zavetnika sv. Jožefa v priredbi SKD Slavec Ricmanje-Log Pesem in veseloigra na zaključni prireditvi letošnjega kulturnega maratona Nastopila sta ZMPZ Slavec -Slovenec in dramska skupina SKD Slavec z veseloigro v domačem narečju Partnerji Ricmanjski teden, kulturni maraton, ki ga letos že petindvajsetič prireja domače SKD Slavec Ricma-nje - Log, se je zaključil v sredo, 19. marca. Ob 20.30 je v prireditveni dvorani v Babni hiši zaživel tradici-o nal ni do ma či ve čer, ki sta ga ob li -kovala ZMPZ Slavec - Slovenec in dramska skupina SKD Slavec. Lahko bi rekli, da je ta večer najbolje obiskan in najtežje pričakovan predvsem od vaščanov, ki v njem vidijo nekako prebuditev velikega praznika vaškega zavetnika, sv. Jožefa. Za uvod je nas to pil ZMPZ Sla -vec-Slovenec, ki je pod vodstvom Danjela Grbca zapel štiri priredbe narodnih pesmi. Nato je bila na vrsti dramska skupina SKD Slavec z veseloigro v domačem narečju Partnerji v priredbi in režiji Ingrid Verk. Na oder je stopilo šest domačih igralcev, ki so vzbudili dobro voljo in smeh ljudi v nabito polni dvorani. Kaj se zgodi, ko se prepričana feministka zaljubi v petindvajset let mlajšega študenta, njena hči pa, ki še ni popolnoma pozabila prejšnjega fanta, se zaplete v partnersko zvezo s petindvajset let starejšim moškim? Kateri je možni razplet v taki zgodbi? Tudi letos so se ricmanjski igralci res dobro izkazali in še enkrat potrdili kvaliteto njihovega izvajanja, kar je pričalo tudi bučno ploskanje občinstva. Ponovitev igre bo v nedeljo, 30. marca, ob 18.00. Kot je tradicija, je kulturnemu programu sledila družabnost. SKD Slavec je vaščanom in gostom postre glo s pe če nim pr šu tom in s sla -šči ca mi, ki so jih spek le go spe iz Ric manj, Lo ga in Bor šta. Ob tej pri -li ki bi se od bor ni ki druš tva ra di za -hvalili vsem tem pridnim kuharicam in vsem, ki so na ka te ri ko li na -čin pri po mo gli k us pe hu le toš nje -ga Ricmanjskega tedna, v prvi vrsti Zvezi Slovenskih Kulturnih Društev in Za druž ni Kraš ki ban ki. A.M. Prizor iz veseloigre Partnerji v priredbi in režiji Ingrid Verk kroma stv rai - Jutri Dokumentarec o etnologu Niku Kuretu Na velikonočni ponedeljek bo na Slovenskem programu RAI prikazan portret akademika dr. Nika Kureta z naslovom Praznično leto Slovencev. To je tudi naslov najpomembnejšega in najbolj znanega dela nestorja slovenske etnologije. Manj znan je podatek, da je bil dr. Kuret rojen v Trstu in da hrani arhiv Radia Trst A veliko gradiva, ki je povezano predvsem z njegovim delom na področju radijske in gledališke dramatike. Tudi o tem bo med drugim govor v dokumentarcu, v katerem scenarist in režiser Slavko Hren s sodelavci Inštituta za slovensko narodopisje SAZU in številnimi pričevalci, tudi iz Trsta, ter izredno zanimivim izvirnim filmskim gradivom, pripoveduje slikovito življenjsko zgodbo doktorja Nika Kureta. Film je TV Slovenija producirala leta 2007, na Slovenskem Televizijskem programu RAI bo na sporedu v ponedeljek ob 20.55. prazniki - Tokrat so nastopili v gledališču Prešeren v Boljuncu Velikonočno voščilo učencev Glasbene Matice Učenci Glasbene matice imajo navado, da obeležijo vse praznike s posebnimi nastopi. Velikonočno voščilo je tokrat zazvenelo v gle da li šču Pre še ren v Boljuncu, kjer so igrali pianisti, harmonikarji in kitaristi iz raz re dov pro -fesorjev Vesne Zup-pin, Claudia Furlana in Bojana Kureta. Vsi nastopajoči in njihovi profesor ji so se po nas -topu fotografirali na odru, da bi s tem pos net kom voščili vsem bralcem Primorskega dnevnika ob letošnjih ve li ko noč nih praznikih. (ROP) skd tabor - V nedeljo, 6. aprila Vsi člani vabljeni za skupinsko fotografijo V teh dneh se pri Slovenskem kulturnem društvu Tabor zaključuje včlanjevanje, ob vpisu vsi člani prejmejo v dar priložnostno darilo ter živopisan letak, ki vabi člane za skupinsko fotografijo ob 40-letnici društva. Društveni odbor je namreč pomislil, da bo svojim pobudam ob okrogli obletnici dodal še nekoliko nekonvencionalno praznovanje. Vse člane namreč vabi, da se v nedeljo 6. aprila, zberejo ob 11.45 na dvorišču Prosvetnega doma na Op či nah, opold ne pa se bo do fo -tografirali pred Prosvetnim domom na križišču med ulicami Dunajska, Narodna in Proseška, kjer bo fotograf tudi za naslednje rodove dokumentiral današnje društveno članstvo, kar bo obenem tudi dokument današnjega časa. Članstvo Slovenskega kulturnega društva Tabor ni samo šte-vilč no, am pak je tu di ze lo raz no - liko, vključeno je v razne društvene dejavnosti, društvu priskoči na pomoč pri raznih pobudah, zahaja v druš tve ni bar itd. Pre tok čla -nov je po Prosvetnem domu skozi leto zelo intenziven, vendar le redkokdaj pride do skupnega srečanja. To bo primerna priložnost in po memb no je, da se te ga do god -ka udeleži čimvečje število članov - starejših in mlajših, otrok, moških in žensk. Ta obveznost bo od članov zahtevala največ uro dragocenega časa, a rezultat bo prav gotovo zanimiv in pobudniki pričakujejo velik odziv, tudi zato ker gre za nekaj po vsem no ve ga. Po pos net ku bodo vsi prisotni nazdravili podvigu na dvorišču Prosvetnega doma. A to je le prvi del. Fotografijo bodo nato povečali in jo v septembru razstavili v prostorih Prosvetnega doma, tako da bo vsem na ogled. bazovica - 26. oz. 29. marca Koncert in razstava v dobrodelne namene SKD in MePZ Lipa iz Bazovice prirejata koncert in fotografsko razstavo v dobrodelne namene. Pel bo zbor Castel Flavon iz Bocna Celovečerni koncert bocenskega zbo ra spa da med po bu de, ki jih Ba zov -ci vsako leto, in to že osmič, prirejajo v dobrodelne namene. K letošnji prireditvi spada tudi otvoritev fotografske razstave Jožice Zafred in Borisa Poropata »Kras, kdo bo tebe ljubil«. Z gostovanjem zbora Castel Flavon vračajo Bazovski pevci gostoljubje katerega so bili deležni ob njihovem obisku v Bocnu preteklega januarja. Nastop, ki bo imel dobrodelen pečat, bo v športnem centru Zarj a v soboto, 29. marca, ob 20.30. Ob tej priložnosti nabrana sredstva bodo namenjena popravilu igrišča v Železnikih v Sloveniji, ki ga je septembra lani popolnoma uničila vodna ujma. Nabirke ob bazovskih dobrodelnih koncertih so namenjene različnim organizacijam, ki skrbijo za potrebne pomoči in človeške bližine. Kot poudarjajo or- ganizatorji sami, niso potrebna le sredstva, ampak tudi osveščenost, iz katere naj bi izšla solidarna odločitev za prostovoljno delo v prid tistih, ki so v stiski. Dobrodelno delovanje zbora in društva Lipa se je začelo že leta 2000, ko so tam prvič izpeljali dobrodelno pobudo pod geslom »Pesem za življenje« v spomin na Klavdija Slobca, prezgodaj preminulega pevca iz vrst društvenega zbo ra. Letošnja bazovska dobrodelna pobuda predvideva poleg koncerta tudi otvoritev fotografske razstave dveh odličnih umetnikov, Jožice Zafred in Borisa Poropata, ki se izražata s pomočjo fotografskega aparata.Otvoritev razstave, ki nosi zgovoren naslov »Kras, kdo bo tebe ljubil«, bo v prostorih Gospodarske Zadruge v Bazovici v sredo 26. marca, ob 20.30. Umetnika in njun opus bo predstavil domačin arh. Boris Grgič, za originalno in posebno zanimivo glasbeno kuliso pa bosta poskrbeli umetnici Jasna in Živa Komar (rog in trobenta). Pri klavirju bo Alessandro Ricci. (L. V.) NABREŽINA - 30. t. m. Revija Vsi smo prijatelji Bliža se priljubljeno glasbeno srečanje, ki ga vsako leto prirejata slovenski kulturni društvi Vigred iz Šempo-laja in Rdeča zvezda iz Saleža. Prihodnjo nedeljo, 30. marca, bo ob 18. uri v nabrežinski telovadnici že štirinajstič zapored zadonel otroški glas na reviji oziroma srečanju otrok in mladih » Vsi smo prijatelji«. Na letošnji izvedbi bodo sodelovali: otroška pevska skupina Vigred, ki jo vodita Aljoša Saksida in Tadeja Dru-scovich, mladinska glasbena skupina Vigred pod taktirko Aljoše Saksida, mladinska tamburaška skupina SKD France Prešeren iz Boljunca pod mentorstvom Sergia Zigottija, otroška plesna skupina Vigred, ki jo vodi Jelka Bo-gatec, mladi glasbeni gojenci Aljoše Sakside, otroški pevski zbor Zgonik, ki ga vodi Zulejka Devetak, otroški pevski zbor združenja staršev Romjan pod vodstvom Aljoše Sakside, otroška in mladinska plesna skupina AŠKD Kre-menjak iz Jamelj pod mentorstvom Jelke Bogatec, otroški pevski zbor AŠKD Kremenjak, ki ga vodi Ivana Sullini, ansambel Mladi kraški muzikanti iz de-vinsko-nabrežinske občine pod mentorstvom Zorana Lupinca, amatersko športno društvo Cheerdance Millenium - mlajša skupina Zajčki in mladinska navijaška skupina Strele, učenci osnovne šole iz Dutovelj in člani Shinkai Karate Kluba s treneqema Sergijem Štoko in Elio Hrovatinom. Ob zaključku prireditve bodo vsi nastopajoči spustili v nebo pismo prijateljstva, ki bo na petstotih balončkih poletelo v svet. Pred več leti je pisemce poletelo celo do Hrvaške, od koder se je oglasil mali Marko. Ko so ga organizatorji povabili v goste, pa je izbruhnila vojna in za Markom je izginila vsaka sled. Kjer vladata prijateljstvo in spoštovanje, tam je mir, pravijo organizatorji pobude » Vsi smo prijatelji«. S tovrstnimi prireditvami želijo namreč spodbujati spoznavanje in navezovanje prijateljskih vezi med otroci, ki delujejo v raznih društvih in se ukvarjajo s plesom, pet'em ali glasbo. »Srečanje Vsi smo prijatelji« želi obenem seznaniti najmlajše, da obstajajo tudi otroci s hudimi zdravstvenimi težavami in da jim lahko tudi oni delno pomagajo; zbrane prostovoljne prispevke bodo prireditelji nameniti združenju Agmen, ki pomaga otrokom z rakastimi obolenji. 527 Nedelja, 23. marca 2008 TRST / Vsem svojim prijateljem voščita Sklad Mitja Čuk in VZS Mitja Čuk VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE Včeraj danes Danes, NEDELJA, 23. marca 2008 VELIKA NOČ Sonce vzide ob 6.02 in zatone ob 18.22 -Dolžina dneva 12.20 - Luna vzide ob 20.32 in zatone ob 6.18. Jutri, PONEDELJEK, 24. marca 2008 VELIKONOČNI PONEDELJEK VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 10,2 stopinje C, zračni tlak 986,9 mb raste, veter 4 km na uro vzhodnik, severo-vzhodnik, nebo oblačno, vlaga 79-odstotna, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,8 stopinje C. OKLICI: Ilio Bracciali in Silvia Cetin, Massimo Sossi in Monica Gerolami, Dino Aquilesi in Pamela Spacal, Christian Pieri in Michela Biacca, Stefano Fabris in Galina Zhivkova Garnenkova, Alessan-dro Clabotti in Chiara Moze, Angelo Cal-deraro in Nevena Borme, Stefano Turi-na in Cristina Grillo, Mitja Malalan in Dolores Ferluga, Costante Borsato in Marta Franchetto, Mauro Paganella in Mariagrazia Flaibani, Olivio Giotto in Maria Buttolo, Claudio Viutti in Liliana Mercuri, Pierpaolo Tassini in Alessandra Trivellin, Amerigo Colarusso in Alessia Vasile, Lorenzo Sillini in Elisa Dambro-si, Mario Belardi in Annalisa DeComel-li, Luca Michelone in Monica Costanti-ni, Antonio Russo in Elisa Hervatin, Franco Creglia in Michela Giovannini, Domenico Rossetti De Scander in Paola Suffi, Diego Iugovac in Patrizia Pahor, Giuseppe Indiano in Elisa De Grassi, Ales-sandro Pompetti in Anna Grazia Larosa, Cristiano Cragnolin in Cristina Grio, Vito Bernobich in Eda Pulin, Antonio Giarrizzo in Stefania Monachino. CI3 Lekarne Nedelja, 23. marca 2008 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9, Trg Garibaldi 5, Milje - Lungomare Venezia 3, Na-brežina (040 200121). Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 16 (040 364330), Ul. L. Stock 9 (040 414304), Milje - Lungomare Ve-nezia 3 (040 274998).Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9, Trg Garibaldi 5, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Garibaldi 5 (040 368647). Ponedeljek, 24. marca 2008 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Oširek Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg Sv. Ivana 5, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Se-sljan (040 299197). Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Oširek Sonnino (040 660438), Ul. Alpi Giulie 2 (040 828428), Milje - Ul. Maz-zini 1/A (040 271124). Sesljan (040 208721) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Oširek Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg Sv. Ivana 5, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Sesljan (040 208721) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Sv. Ivana 5 (040 631304). Od torka, 25. marca, do sobote, 29. marca 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Oširek Sonnino (040 660438), Ul. Alpi Giulie 2 (040 828428), Milje - Ul. Maz-zini 1/A (040 271124). Sesljan (040 208721) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Oširek Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg Sv. Ivana 5, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Sesljan (040 208721) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Sv. Ivana 5 (040 631304). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino EXCELSIOR AZZURRA - 15.45, 17.30, 19.15 »La volpe e la bambina«; 21.15 »Lo scafandro e la farfalla«. FELLINI - 11.00, 14.20, 16.00, 17.40 »Water horse - La leggenda degli abissi«; 19.20, 20.50, 22.20 »Il falsario«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.00 »Alvin superstar«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Colpo d'occhio«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.00 »Mr. Magorium e la bottega delle meravi-glie«; 16.40, 18.35, 20.30, 22.20 »Ono-ra il padre e la madre«. KOPER - KOLOSEJ - 14.00, 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Horton Horton«; 15.30, 18.40, 21.00, 23.20 »Očka brez načrta«; 14.40, 17.50 »SOS planet in Morski psi«; 14.20, 16.20, 18.20, 20.20, 22.20 »Kronike Spiderwick«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 14.30, 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »10.000 A.C.«; Dvorana 2: 15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Questa notte e ancora nostra«; Dvorana 3: 11.00, 14.30 »Cene-rentola e gli 007 nani«; 16.45, 18.30, 20.20, 22.15 »27 volte...in bianco«; Dvorana 4: 11.00, 14.30 »Asterix alle Olimpiadi«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »Grande, grosso e Verdone«. SUPER - 18.10, 20.00 »I padroni della notte«; 16.30, 22.00 »Tutti i numeri del ses-so«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 16.50, 18.30, 20.30, 22.15 »Spiderwick - Le cronache«; Dvorana 2: 15.00, 17.20, 19.50, 22.15 »Grande, grosso e Verdo-ne«; Dvorana 3: 15.20, 17.30, 20.00, 22.10 »Colpo d'occhio«; Dvorana 4: 15.30, 17.40 »10.000 A.C.«; 20.00, 22.00 »Onora il padre e la madre«; Dvorana 5: 15.20, 17.20 »Water horse: La leggenda degli abbissi«; 20.00, 22.00 »Questa notte e ancora nostra«. ri Čestitke M Izleti ALCIONE - 15.45, 17.30, 19.15, 21.00 »Persepolis«. AMBASCIATORI - 11.00, 15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Spiderwick - Le cro-nache«. ARISTON - 16.30, 20.20 »Odette Toule-monde - Lezioni di felicità«; 18.20, 22.15 »Non è mai troppo tardi«. CINECITY - 11.00, 13.10, 15.20, 17.40, 19.50, 22.00 »10.000 ac«; 22.10 »I padroni della notte«; 16.50, 19.40, 22.10 »Grande grosso e ... Verdone«; 10.45, 12.55, 15.15, 17.35 »Water horse - La leggenda degli abissi«; 17.30, 19.45, 22.00 »Colpo d'occhio«; 11.00, 13.15, 15.20, 20.00, 22.05 »Questa notte è ancora nostra«; 10.55, 12.50, 14.50, 16.40, 18.30, 20.20 »La volpe e la bambina«; 10.50, 12.45, 14.40, 16.35, 18.30, 20.25, 22.20 »Spiderwick le cronache«; 10.45, 13.10, 15.20, 17.40, 19.50, 22.00 »27 volte in bianco«; 11.00, 13.00, 15.00 »Ce-nerentola e gli 007 nani«. EXCELSIOR - 16.30, 18.15, 20.00, 21.40 »La banda«. 340/5569374 in e-naslov curiosidina-tura@libero.it. SPDT organizira konec marca tridnevni zimski vzpon na Monte Grappa. Program: v petek, 28. marca, odhod z osebnimi avtomobili do kraja San Liberale in vzpon do koče Camparonetta, kjer bomo prenočili; sobota, 29. marca, pohod po lepi razgledni poti »Sentiero panoramico delle Meatte«, vzpon na vrh Monte Grappa, ter preko grebena »Cresta dei Solaroli« vrnitev v kočo; v nedeljo, 30. marca, povratek (po drugi poti) v San Liberale. Izlet vodi Franc Starec, kateri Vam nudi vsa potrebna navodila na tel. št. 338-4913458. Število udeležencev je omejeno, zato je nujna takojšnja prijava. Priporočamo zimsko opremo, žepno svetilko in spalno vrečo. SINDIKAT SPI-CGIL IN KROŽEK AUSER za Kraško Območje vabita na izlet v Pordenone v soboto, 29. marca 2008. Za vpis in podrobnejše informacije kličite številke 040-2024053 in 3486963043 (g. Fragiacomo) ter 040327229 (g.a Milič). [H Osmice DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Briščiki 18. OSMICO je odprl Damian Glavina v Lonjerju št. 255. OSMICO je odprl Paolo Pernarčič v Medji vasi, 21. OSMICO je odprl Stubelj v Šempolaju. OSMICO smo odprli pri Deanu Vergi-nella, na Kontovelu. Tel.: 348-8049335. OSMICO je odprl Jadran v Ricmanjih 175. Tel. 040-820223. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Toplo vabljeni. Tel.: 040-327104. OSMICO je odprl Škerk Boris v Prapro-tu. Tel. 040-200156 PRI PIŠČANCIH so Ferfolja odprli osmi-co. Točijo belo in črno vino ter nudijo domač prigrizek. Toplo vabljeni! V SAMATORCI št. 2 je odprl osmico Walter Pipan. Tel. 040-229261. S Poslovni oglasi SELITVENI SERVIS MARIJA D.O.O. IZ NOVE GORICE PONUJA usluge na področju kovinarstva in sicer varjenja, rezkanja, struženja in ključavničarstva v svojih proizvodnih prostorih, na terenu ali v prostorih vaše proizvodnje. Tel. 00386-5-3331558 gsm. 00386-31-754-516 52-LETNA GOSPA išče zaposlitev kot hišna pomočnica ali varuška na Goriškem. 00386-5-3080471 TOMAŽ KRIŽMANCIC v Gro-padi stanuje in svoj 10. rojstni dan praznuje. Vse najboljše in da bi bil vedno tako priden mu vošči Ivanka z družino. Vse najboljše draga FLORIA, predvsem pa zdravja in dobre volje ob izbrani družbi. Aki, Liam in Luka ti pošiljajo 70 poljubčkov. DIJAŠKI DOM IZ TRSTA IŠČE sodelavca za delo na socialnem in vzgojnem področju. Zainteresirani naj pošljejo svoj curriculum na naslov info@sddsk.org IŠČEMO NATAKARICO/JA lepe postave, z izkušnjami. Tel. 333-3635752. PODJETJE NUJNO išče zidarje in vajence. Tel. 335-284754. POMLADANSKI IZLET SPDT vabi člane na že tradicionalni pomladanski izlet, ki bo na velikonočni ponedeljek, 24. marca 2008. Letošnji izlet, bo potekal po Vertovčevih poteh, to je po tematski pohodni poti, ki nas vodi skozi vasi zgornje Vipavske doline. Zbirališče bo ob 8.30 pri spomeniku v Križu. Od tu se bomo z osebnimi avtomobili odpeljali v Ustije pri Ajdovščini. Vse potrebne informacije Vam nudi vodja izleta Livio - tel. 040/220155. OBČINI ZGONIK IN REPENTABOR v sklopu projekta Interreg Italija-Slovenija »Conosci il Carso - Spoznaj Kras« vabita v ponedeljek, 24. marca 2008 (Velikonočni ponedeljek), na brezplačni vodeni ekskurziji v naravno okolje na območju Saleža in Repentabra. Zbor udeležencev pred pokopališčem na Colu ob 9.15 za jutranja izleta (z vodenjem v italijanščini oz. slovenščini) ter ob 14.30 za popoldanski izlet (samo v italijanščini). Izlet traja 4 ure in bo razdeljen na dve položni poti. Primeren je za osebe vseh starosti. Dodatne informacije: mobi št. TRGOVINA S TALNIMI OBLOGAMI zaposli dinamičnega in resnega sodelavca za delo v trgovini in nadzor na objektih. Za informacije 335-6429216 MAJHEN VINOGRAD V DOLINI oddam za obdelovanje. Tel. 349-4255042 V SV. KRIŽU ODDAM licenco za gostinski obrat in picerijo - dobro vpeljan - velik vrt in otroško igrišče, dvorana za ples (tudi zunaj), raženj na prostem. Tel. 333-3635752. PODROČJE LAKOTIŠČE. PRODAJAMO samostojno hišo, 250 kv.m: na dveh nadstropjih, 2 samostojna stanovanja in vrt 900 kv.m, delno zazidljiv. Mob. 377-1189108 B Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Istrska ulica, Ul. A. Valerio 1 (univerza) SHELL: Drevored Campi Elisi 1/1 Q8: Domjo (Strada della Rosandra), Ul. DAlviano 14 TOTAL:, Ul. Brigata Casale, Sesljan - drž. c. 202 (km 27) ESSO: Milje - Ul. Battisti 6, Pokrajinska cesta km 8+738 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: - Ul. F. Severo 2/3 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL: Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 Jutri bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Miramarski drevored 49, Ka-tinara - Ul. Forlanini SHELL: Žavlje (Milje), Nabrežina 129 ESSO: Drevored Campi Elisi, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945 TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 FLY: Passeggio S. Andrea ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL: Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC. Loterija 22. marca 200B Bari 72 31 40 9 7 Cagliari B9 1 2S 71 BS Firence 47 67 19 1 70 Genova 13 S S6 22 36 Milan BS 19 B 14 44 Neapelj B7 74 32 1S 9 Palermo 30 40 43 37 S0 Rim 30 37 7 39 20 Turin S 7S 77 B9 12 Benetke 71 77 1B SB 39 Nazionale 34 S2 1S S3 13 Super Enalotto Št. 36 30 37 47 72 85 87 jolly 71 Nagradni sklad 26.180.420,06 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 23.905.529,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami 0,00 € 11 dobitnikov s 5 točkami 68.936,17€ 1.461 dobitnikov s 4 točkami 519,02 € 59.277 dobitnikov s 3 točkami 12,79 € Superstar 34 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 8 dobitnikov s 4 točkami S1.902,00€ 189 dobitnikov s 3 točkami 1.279,00 € 2.962 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 19.991 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 45.065 dobitnikov z 0 točkami S,00€ / ŠPORT Nedelja, 23. marca 2008 9 Občina Dolina Občina Hrpelje-Kozina »NEKOČ JE BILA... ODPRTA MEJA« v nedeljo, 30. marca 2008 TRADICIONALNI POHOD PO STEZI PRIJATELJSTVA MIMO BOTAČA DO BEKE zbirališče ob 10. uri na trgu v Boljuncu v Botaču in na Beki kulturni program z nastopom »Tamburaškega ansambla KD Prešeren iz Boljunca« H Šolske vesti RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠEREN sporoča, staršem in dijakom, da bodo skupne govorilne ure: v četrtek, 27. marca 2008, od 18. do 20. ure za bie-nij in klasično smer; v petek, 28. marca 2008, od 18. do 20. ure pa za trienij znanstvene in jezikovne smeri. Ü3 Obvestila ZDRUŽENJE PROSTOVOLCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi na predavanje Težki bolnik v družini: važnost komunikacije v sredo, 26. marca ob 17. uri v razstavno in konferenčno dvorano (Narodnega doma) v Trst ul. Fabio Filzi 14, predavatelj dr. Giuanluca Borotto, zdravnik v hospicu Pineta del Carso Na-brežina. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da je izšel 6KRAT št. 1-2 2008. ZSŠDI obvešča, da bo v torek, 25. marca 2008, urad v Gorici zaprt. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - KROŽEK 1. MAJ vabi v torek, 25. marca 2008, ob 18. uri, v Ljudski dom G. Canciani, v Podlonjer, na praznik včlanjevanja 2008. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek 25. marca 2008, ob 20.45, na sedežu na Padričah, redna pevska vaja. ZSKD v sodelovanju s SKD Vigred, vabita na ogled kabaretne predstave »Ra-dio-aktivni live!« v sredo, 26. marca, ob 20. uri, v Štalco v Šempolaju. REDNI OBČNI ZBOR pihalnega orkestra Ricmanje, bo potekal v četrtek, 27. marca, v Babni hiši v Ricmanjih, v prvem sklicanju ob 20. uri in ob drugem sklicanju ob 20.30. Letos se izteče tudi mandat upravnemu odboru, zato bomo na občnem zboru izvolili tudi nove člane odbora. Zato je še posebej zaželena prisotnost vseh članov! SKD TABOR v četrtek, 27.marca 2008, ob 20.uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Prosvetnem domu na Opčinah (mala dvorana) 40.redni občni zbor. Dnevni red: umestitev predsedstva občnega zbora, poročila, pozdravi gostov, razprava na poročila, odobritev obračuna in proračuna, razno, predvajanje fotografij društvenega delovanja v pretekli sezoni in družabnost. Vabljeni člani in prijatelji društva. V ČETRTEK, 27. MARCA 2008 ob 20.30, bo v Ljudskem domu Jure Canciani (Ul. Masaccio, 24) v Podlonjerju predavanje filma »Treni strettamente sorvegliati« režiserja Jirija Mentela. Večer prireja kinematografski krožek Charlie Chaplin. Vstop s klubsko izkaznico, ki bo na razpolago v dvorani. SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL za Kraško Območje vabi svoje člane na praznik včlanjevanja, ki bo potekal na Nabrežinski železniški postaji v petek, 28. marca 2008, s pričetkom ob 15.30. Zabavo bo povezovala glasba v živo z bogato zakusko in darili s presenečenjem. SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST - GORICA - VIDEM prireja v sodelovanju z ZSKD tečaja zborne izreke in javnega nastopanja. Informacije in prijave zbirajo do 28. marca v uradih ZSKD ali na telefonski številki 040-635626. ŠPORTNO DRUŠTVO GRMADA vabi vse člane, prijatelje in druga društva na 21. redni občni zbor, ki se bo vršil v petek, 28. marca 2008, na sedežu društva v Mavhinjah, ob 20. uri v prvem sklicu in 20.30 v drugem sklicu. SKD TABOR ob 40-letnici delovanja vabi vse člane in članice v nedeljo, 6.apri-la 2008, ob 12.uri, pred Prosvetnim domom na SKUPINSKO FOTOGRAFIJO društvenih članov. »Podvigu« bomo nato skupaj nazdravili na dvorišču Prosvetnega doma. Za podrobnejše informacije so na razpolago društveni odborniki in spletna stran www.skdtabor.it. NŠK - SLOVENSKI INFORMATIVNI CENTER razpisuje natečaj za znak oz. grafično podobo Narodnega doma v Trstu. Dodatne informacije in razpis so na razpolago v Sic-u (ul. Filzi 14, tel. št. 040-3481248, urnik: ponedeljek-torek-četrtek 10-12 in sreda-petek 16-18, elektronski naslov info@narodnidom.eu) in v Narodni in študijski knjižnici (ul. sv. Frančiška št.20). Natečaj zapade 15. aprila 2008. POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE Zveze slovenskih kulturnih društev za osnovnošolce se bodo letos odvijale v Rakovem Škocjanu od 21. do 26. julija 2008. Dodatne informacije nudi ZSKD (tel. št. 040-635626, 0481-531495). MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA v soorganizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev za srednješolce se bo odvijala na Debelem Rtiču od 27. julija do 2. avgusta 2008. Dodatne informacije nudi ZSKD (tel. št. 040-635626, 0481531495). 0 Prireditve SKD TABOR obvešča, da je med delavniki v popoldanskih urah med 16. in 19. uro odprta fotografska razstava »Sta-ranzano - Le donne, i lavori nel Nove-cento« (Štarancan - Ženske in delo skozi dvajseto stoletje). Vabljeni na ogled! V NABREŽINSKI ŽUPNIJSKI DVORANI bo do 6. aprila 2008 na ogled tradicionalna razstava pirhov iz vsega sveta. Sodelujeta Silva Bogatec in Claudia Raza. Urnik: četrtek in sobota od 16. do 19. ure, nedelja in prazniki od 9. do 12 in od 16. do 19. ure. MEPZ LIPA v sodelovanju s Skd LIPA iz Bazovice vabita na prireditvi v dobrodelne namene: otvoritev fotografske razstave JOŽICE ZAFRED in BORISA POROPATA v sredo 26. marca 2008, ob 20.30 v malo dvorano Gospodarske zadruge v Bazovici. Glasbeno kuliso bosta ustvarili Jasna in Živa Komar, na klavir spremlja Alessandro Bicci. V soboto 29. marca 2008, ob 20.30 bo koncert zborov Mepz LIPA in Moz CASTEL FLAVON iz Bolzana v Športnem centru Zarja v Bazovici. Zbrana sredstva bodo namenjena mladinskemu centru v Železnikih, kjer je vodna ujma septembra 2007 povsem uničila objekte. KD ZA UMETNOST KONS vabi v četrtek, 27.marca, ob 18. uri v galerijo »Narodni dom« (Ul. Filzi, 14 -Trst) na srečanje z umetnico Ando Klančič, ki bo predstavila svoje umetniško delo in razstavo »Misli«, ki je v Narodnem domu na ogled do 28.marca. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev, Občino Milje in Zadružno kraško banko vabi na 30-letnico zbora Jadran v gledališču Verdi v Miljah v soboto, 29. marca 2008, ob 20.30. Sodelujejo prijateljski zbori MePZ Slovenec-Slavec, MPZ Fran Ven-turini, MPZ Valentin Vodnik. »NEKOČ JE BILA... ODPRTA MEJA« Občina Dolina in Občina Hrpelje-Ko-zina vabita v nedeljo, 30. marca 2008, na tradicionalni pohod po »Stezi prija- rili; -11■i C0MUNE DI DUIN0 AURISINA OBČINA DEVIN - NABREŽINA (TS) JAVNI NATEČAJ NA PODLAGI SAMIH IZPITOV ZA ZAPOSLITEV ENE OSEBE S STROKOVNIM PROFILOM VODILNEGA UPRAVNEGA INŠTRUKTORJA Z ZNANJEM SLOVENSKEGA JEZIKA KATEGORIJA D- EKONOMSKI POLOŽAJ 1 -ZA NEDOLOČEN ČAS IN S POLNIM DELOVNIM ČASOM. Za informacije in izvod razpisa se obrnite na O.P Upravljanje osebja Nabrežina Kamnolomi št. 25, tel. 040/2017407/413 ali pa obiščite spletno stran www.comune.duino-aurisina-ts.it teljstva« mimo Botača do Beke. Zbirališče ob 10. uri na trgu v Boljuncu. V Botaču in na Beki krajši kulturni program z nastopom Tamburaškega ansambla KD Prešeren iz Boljunca. KD IVAN GRBEC Škedenjska ul. 124, vabi v nedeljo, 30. marca 2008, ob 17. uri, na predstavitev 32. knjige zbirke Glasovi »Kruh in Ribe«, avtorice Nade Ravbar Morato. Knjigo in založnico Celjsko Mohorjevo družbo bosta predstavila urednica zbirke Glasovi doktor Marija Stanonik in predstavnik založbe Matija Remše. Predstavitev bo popestrilo branje prispevkov iz Škednja ter ZPS Ivan Grbec, pod vodstvom Marjetke Popovski. SKD TABOR vabi v nedeljo, 30.marca 2008, ob 18.uri, v Prosvetni dom na Opčinah, na ogled predstave »Amour, amore, Liebe... na trnek se lovijo ribe«. S komedijo v dveh dejanjih gostuje Gledališka skupina KD Brce iz Gabrovice pri Komnu. Režija S. Verč. SKD VIGRED IN KD RDEČA ZVEZDA vabita v nedeljo, 30. marca 2008, ob 18. uri, v telovadnico v Nabrežino, na 14. revijo otrok in mladih »Vsi smo prijatelji«. Prostovoljni prispevki bodo namenjeni združenju AGMEN, ki pomaga otrokom z rakastimi obolenji. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 31. marca, v Pe-terlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3, na slovesno podelitev literarne nagrade »Vstajenje« Bojanu Pavletiču za knjigo Devet velikih jokov. Denarno nagrado bo nagrajencu izročil predstavnik Zadružne kraške banke z Opčin. Začetek ob 20.30. SKD BARKOVLJE IN FOTOVIDEO TRST 80 s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prirejata filmski večer »Stereoskopskih slik« v petek, 4. aprila 2008, ob 20.30, na sedežu SKD Barko-vlje, Ul. Bonafata 6. 0 Mali oglasi PRODAM štirikolesnik quad polaris, 330 cc, letnik 2005, za dve osebi, v odličnem stanju. Okvirna cena 3.900 evrov. Tel. 333-2631685. AGRITURIZEM sta odprla Jožko in Ljuba Colja, Samatorca 21. Tel.: 040229326. Agriturizem bo odprt ob petkih, sobotah in nedeljah, do avgusta. Toplo vabljeni! AGRITURIZEM GRGIČ Padriče 139, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Toplo vabljeni. Tel. na 338-8804089. ZAHVALA Prisrčna zahvala vsem, ki ste z nami sočustvovali ob izgubi naše drage Justine Bogatec vd. Cociancich Svojci Trst, 23. marca 2008 Pogrebno podjetje Zimolo ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so počastili našo mamo in nono Marijo Gruica vd. Znidarčič Posebna zahvala gre duhovniku Gio-vanniniju in moškemu pevskemu zboru Tabor z Opčin. Hčerka Anica in sin Jožko z družino Opčine, 23. marca 2008 ZAHVALA Zofija Tul por. Ruprecht Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili spomin naše drage. Posebna zahvala dr. Danieli Kos. Svojci Mačkolje, 23. marca 2008 DAJEM V NAJEM prostorno garažo v Barkovljah, Ul. Nicolodi. Tel.: 3334154687. DOLGODLAKI psički iščeta nov dom. Tel. na 040-200210 ali 333-2084985. FOTOKOPIRNI STROJ canon CLC 320-color prodam po zmerni ceni. Informacije: 040-215220 med 8. in 14. uro. IŠČEM ZAZIDLJIV TEREN s pogledom na morje za enostanovanjsko hišo v Bar-kovljah, Furlanski cesti ali na Kontove-lu, ali pa novo hišo v istih conah. Tel. 347-7334742. IŠČEMO na Opčinah zazidljivo zemljišče z vrtom ali hišo z vrtom (tudi potrebno popravil). Tel.: 040-200156 ali 3404022209. KRAŠKI OVČAR mladič, samček, krasen, cepljen in mikrocepiran, z odličnim rodovnikom prodamo. Tel.: 040-226207, ob večernih urah. KUPIM malo hišo, od 30 do 40 kv. me- Zapustil nas je naš dragi Edvino Cressi (Vinko) Sporočajo žena Irma, brata Wilko in Zorko, svakinja Dora, nečaki in pranečaki Iskrena hvala za ljubečo pozornost dr. Rosanni Rustia z gospo Lucio in dr. Car-lotti Baldi. Zadnji pozdrav bo v sredo, 26. marca ob 14.30 v kapelici na pokopališču v Barkovljah. Namesto cvetja darujte za združenje Associazione De Banfield. Trst, 23. marca 2008 Kitty in Nikola se Vinkota spominjata z ljubeznijo in hvaležnostjo Žalovanju družine se pridružuje Milan Čebulec t Ljubljena hčerka Dora je k sebi poklicala našo drago mamo in V 80. letu starosti nas je zapustila Anica Bandelj vd. Grgič Naznanjajo njeni Emil z Giovanno, Vera z Lucianom, vnukinje in ostali žalujoči sorodniki Pogreb bo v četrtek, 27. marca ob 13. uri iz tržaške mrtvašnice v bazovsko cerkev. Namesto cvetja darujte v dobrodelne Bazovica, Vižovlje, Sežana, 23. marca 2008 Pogrebno podjetje Alabarda Opčine Zadnji pozdrav in poljub ljubljeni noni Anici Danijela z Davidom, Zala in Vesna Žalovanju se pridružujejo svakinja Silja z Vinkotom, nečakinja Natuška in Andrea Draga teta, za vedno boš ostala v naših srcih. Magda in Sonja z družinama Ob smrti drage mame Anice sočustvujemo z Vero in Emilom. Vsa družina Gruden trov v Trstu. Tel.: 320-3557811 ali 3291898705. NUDIM pomoč pri obrezovanju oljčnih dreves. Tel.: 338-9176435. NUDIM umetne nohte, pedikuro, mani-kuro in depilacijo. Tel. št.: 392-3772233. POŠTENA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica. Tel. št.: 329-3730565. POŠTENA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica enkrat tedensko. Tel. 040200930 (Jožica) v večernih urah. PRODAM belo vino. Tel.: 348-5209952. PRODAM panje z družinami. Tel.: 3478039439 PRODAM vstopnico za koncert v Ljubljani »Tokio Hotel« (28. marca 2008). Klicati na tel. št.: 349-8466193. PRODAM motor yamaha tdm 850, letnik 95, v dobrem stanju. Tel. na 0402036619 v večernih urah. ZANESLJIVA GOSPA išče 24-urno delo za nego ostarelih ali pomoč v gospodinjstvu. Tel. 328-8161372 Z veliko bolečino v srcu sporočamo, da nas je prerano in za vedno zapustil naš dragi Jožko Kuk Žena Magda, hči Veruška z Mitjo in malo Nikito, sin Ivan ter ostalo sorodstvo Od njega se bomo poslovili v torek, 25. marca od 11.00 do 12.40 v mrtvašnici v ulici Costalunga. Pogreb z žaro bo v ponedeljek, 31. marca ob 14. uri na pokopališču v Šempo-laju. Prečnik, 23. marca 2008 Pogrebno podjetje Alabarda Opčine Stric Jožko, prerano si nas zapustil, a vedno boš ostal v našem spominu. Družini izrekamo iskreno sožalje. Peter z Nevenko, Katja, Simon in Maruška Dragi Jožko, preko osojnih kraških dolin nas bo za vedno vezal topel spomin. Edvin, Božica, Alan, Stanka, Miloš, Jagoda in Jernej Zadnji pozdrav Jožkotu Marija, Dolores, Fabio, Claudio in Joža Ob izgubi dragega očeta izrekava iskreno sožalje Ivanu in svojcem Igor z družino in Ivan Ob smrti dragega Jožkota iskreno sožalje ženi Magdi, hčerki Veruški, sinu Ivanu in vsem svojcem Gerdi, Inko, Mitja, Anja Draga Veruška, topel objem in iskreno sožalje tebi in tvoji družini ob bridki izgubi ljubljenega očeta prijatelji Ob prerani izgubi dragega Jožkota izreka ženi Magdi, hčerki Veruški in sinu Ivanu iskreno sožalje SKD Vigred Ob prerani izgubi dragega Jožkota izreka svojcem občuteno sožalje Stranka komunistične prenove Krožek Kras Ob izgubi dragega očeta Jožkota izrekajo iskreno sožalje Ivanu in družini Alen, Maja, Mauro, Matej, Dejan, Gabriel in ostali prijatelji s Krasa 1 0 Nedelja, 23. marca 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it tržič - Ob četrtkovem Napolitanovem obisku ladjedelnice se bo uradno začelo obeleževanje stoletnice Poklon predsednika republike iznajdljivosti in delavnosti Stoletno zgodovino svetovnega ladjedelniškega velikana so pisali tudi slovenski delavci tržič - Jubilejne razstave in pobude Koncert, fotografije, razglednice in poštni žig Predsednik republike Giorgio Napolitano bo v četrtek, 27. marca, odprl razstavo o stoletnici tržiške ladjedelnice, ki jo prireja družba Fincan-tieri v notranjosti svojega industrijskega obrata. Predsedniku bo izrazil dobrodošlico orkester italijanske mornarice, ki bo dan kasneje, v petek, 28. marca, ob 18.30 poklonil mestu koncert v občinskem gledališču. Obisk predsednika in koncert sta vključena v niz slovesnosti, ki jih prirejajo ob stoletnici odprtja ladjedelnice in v katere so vključene tudi tri razstave. Prireja jih tržiška občina v sodelovanju s Tržiškim kulturnim konzorcijem in pod pokroviteljstvom Fundacije Goriške hranilnice, vse tri pa bodo odprli v četrtek, 3. aprila, in bodo na ogled do 15. junija. V palači Palazzotto Veneto bo fotografska razstava o družini Cosu-lich, ki je v začetku prejšnjega stoletja dala zgraditi ladjedelnico. Na ogled bodo stare fotografije, dokumenti, rekla me, ma pe, ča so pis ni član ki in oglasi, s katerimi bodo predstavili rojstvo ladjedelnice in njeno delovanje do prve svetovne vojne. Drugi dve razstavi bodo postavili v galeriji sodobne umetnosti na trgu Cavour; na ogled bo dvanajst restavriranih velikih platen tržaškega slikarja Vita Timmela, ki so bila svojčas razobeše-na v gledališču v Pancanu; obenem bodo razstavili risbe in načrte za pohištvo potniških ladij, ki jih je med letoma 1939 in 1962 izdelal Tranquillo Marangoni. Stoletnico ladjedelnice bodo obeležili tudi filatelisti tržiškega krožka. Na dan Napolitanovega obiska, v četrtek, 27. marca, med 10. in 16. uro bo na trgu Cosulich pred vhodom v ladjedelnico na voljo poseben poštni žig italijanskih pošt, ki bo posvečen stoletnici ladjedelnice in ki gaje izdelal Giorgio Della Libera. Filatelistični in numizmatični krožek prireja poleg tega še razstavo starih razglednic, ki bo na ogled od 5. april a v pal ači Pa-lazzotto Veneto. Tudi na dan odprtja razstave bo mogoče dobiti jubilejni žig, hkrati pa tudi kupiti dve umetniško izdelani razglednici, posvečeni stoletnici ladjedelnice. Čezoceanko Saturnio so v Tržiču splovili pred 80 leti ccm Danes »gradijo« razkošne potniške velikanke altran tržič - Stoletnica Niz pobud slovenskih društev Slovenski prisotnosti v tržiš-ki ladjedelnici bo posvečen niz pobud, ki jih prirejajo društvi Jadro in Tržič ter Združenje staršev slovenske osnovne šole in vrtca iz Romjana. Maja bodo predstavili pesniško zbirko, ki jo je Liliana Vi-sintin posvetila svojemu očetu oz. delu v ladjedelnici, v pripravi pa je tudi raziskava o slovenskih delavcih, zaposlenih v ladjedelnici. Jeseni bodo odprli razstavo s tapiserijami Avgusta Černigoja in Lojzeta Spacala, zatem pa bodo priredili posvet, ki bo posvečen slovenski prisotnosti v ladjedelnici. Na njem bodo sodelovali zgodovinarji, sindikalisti in bivši delavci, ki bodo s svojimi pričevanji spregovorili o delu in življenju v ladjedelnici. Stoletnici ladjedelnice je posvečena tudi platnica revije društva Jadro, ki v vsaki številki namenja veliko pozornost ladjedelništvu in z njim povezanimi tematikami. Predsednik italijanske republike Giorgio Napolitano se bo v četrtek, 27. marca, poklonil delavnosti in iznajdljivosti tisočih delavcev, načrtovalcev in inženirjev, ki so pisali stoletno zgodovino tržiške ladjedelnice; od odprtja obrata leta 1908 je bilo med njimi tudi veliko Slovencev, ki so prihajali na delo v Tržič iz goriškega in tržaškega Krasa, iz Gorice in Vipavske doline, dalje tudi iz Brd in zgornjega Posočja. Številni delavci so se po zaposlitvi v ladjedelnici preselili v Laško z družino, zato pa je v obdobju po prvi svetovni vojni v Tržiču izredno naraslo število Slovencev, čeprav fašistične oblasti jim niso bile naklonjene. Do druge svetovne vojne so bile delovne razmere v ladjedelnici zelo težke, saj delavci niso uživali sindikalnih pravic; najslabše so se imeli Slovenci in antifašisti nasploh, ki so jim bila prepuščena najtežja dela. Takoj po osvoboditvi je slovenska prisotnost v Tržiču doživela pravi preporod z odprtjem šole in ustanovitvijo društva Triglav, kije imelo petsto vpisanih. Po resoluciji Ko-minforma leta 1948 se je politična klima spremenila, slovenski delavci pa so bili pod udarom zaradi svoje naklonjenosti Jugoslaviji. Posebno boleča je bila tudi razmejitev iz leta 1947, ki je odtrgala Tržiču del svojega kraškega zaledja. Številni delavci iz Opatjega sela, Kostanjevice, Sel, Brestovi-ce, Komna in drugih vasi čez noč niso uspeli več priti do ladjedelnice, zato pa so morali iskati zaposlitev drugje. V vsem povojnem obdobju je bila lad- jedelnica vsekakor še naprej pomemben vir dohodka za prebivalce doberdobske, sovo-denjske in devinsko-nabrežinske občine. V petdesetih letih je bilo v ladjedelnici zaposlenih vsega skupaj šest tisoč delavcev; v tem obdobju so gradili v glavnem potniške ladje, medtem ko se je v šestdesetih letih proizvodnja preusmerila na ladje za prevoz petroleja. V sedemdesetih letih je bilo v ladjedelnici zaposlenih približno 170 delavcev iz doberdobske občine, le-tem pa je treba prišteti še številne Vrhovce, Sovodenjce in prebivalce raznih vasi iz občine Devin-Nabre-žina. V osemdesetih in devetdesetih letih se je slovenska prisotnost v ladjedelnici začela nižati; vedno več otrok iz slovenskih družin je nadaljevalo s študijem in iskalo zaposlitev na drugih področij, v ladjedelnici pa so hkrati začeli zaposlovati vedno več priseljencev in delavcev iz drugih italijanskih dežel. K uspehom tržiške ladjedelnice, ki se je v zadnjih petnajstih letih uveljavila na področju gradnje luksuznih potniških ladij, so seveda poleg Slovencev prispevali prebivalci vsega tržiškega mesta okrožja in tudi sosednjih furlanskih vasi videmske pokrajine. Slovence, Bezjake in Furlane, ki so bili zaposleni v Tržiču v šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, je družila pristna tovariška solidarnost, danes pa jih na žalost druži visoka razširjenost hudih obolenj zaradi izpostavljenosti azbestu, ki je velik črn madež v stoletni zgodovini tržiške ladjedelnice. (dr) FES^lVAIs KomienEGA GfeEDAIsIŠeA 2008 RADIO - AKTIVNI UVE! KABARET Boris Devetak, Franko Korošec, Tjaša Ruzzier in Marko Sancin Torek, 1. aprila 2008, ob 20.30_ KDO VAM JE PA TO DELU? Boris Kobal - Café Teater (Slo) Ponedeljek, 21. aprila 2008, ob 20.30 (ob 18. uri izven abonmaja) MA CHE FESTA É? BANDORKESTRA. 55 & ORKESTRA ZBYLENKA Torek, 29. aprila 2008, ob 20.30_ PETELINJI ZAJTRK slovenska filmska uspešnica Torek, 20. maja 2008, ob 20.30 (ob 18. uri izven abonmaja) BEATO FRA LE GONNE Trigeminus iz Manzana (Videm) Ponedeljek, 26. maja 2008, ob 20.30 5MOŠfifH.COM Špas Teater iz Mengeša (Slo) Junij 2008_ TREN DE VIN Compagnia Fortifluidi iz Trevignana (Tv) Sobota, 18. oktobra 2008, ob 20.30 _Predstave se bodo odvijale v Kulturnem domu v Gorici. Vpis abonmaja do 1.4. 08 v Kulturnem domu v Gorici (UI.Brass 20- tel. 0481-33288) teEŠreEV ZA VAŠO SPfeOffGreEVT / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 23. marca 2008 1 1 gorica - V grajski dvorani deželnih stanov razstavljajo dragocene tiskovine Mesto stavi na potencial kulturnega turizma Danes in jutri pričakujejo porast obiskovalcev v zgodovinskih palačah in muzejih Števerjanski tokaj po TV Jubilejno ciljanje pirhov V Mirnu pripravljajo 30. tradicionalno tekmovanje v ciljanju pirhov s kovanci. Jubilejno tekmovanje bo danes ob 11. uri; dogodek prireja Odbor za tradicionalno ciljanje pirhov v sodelovanju s krajevno skupnostjo. Poleg priprave velikonočnih dobrot ter izdelovanja in krašenja pirhov je mirensko ciljanje pirhov med najbolj značilnimi velikonočnimi običaji na Goriškem. (km) Razstava v grajski dvorani deželnih stanov Knjige, a nikakor ne sodobni masovni produkti s tekočih trakov velikih založniških hiš, temveč dragoceni plod obrtniškega dela mojstrov iz 18. stoletja, so zlata nit razstave z naslovom Gorica in Furlanija med Benetkami in Dunajem, ki so jo včeraj ob prisotnosti številnih ljudi odprli v dvorani deželnih stanov goriškega gradu. Razstava, katere pobudnik in organizator je občinska uprava v sodelovanju z nad-škofijo, je vpeta v širšo muzejsko in razstavno ponudbo, ki jo mesto letos posveča 18. stoletju. »Gorica se s to in ostalimi razstavami predstavlja kot ugledna proizvajalka kulturnega turizma,« je ob odprtju izjavil župan Ettore Romoli in opozoril, da je v ta namen sodelovanje s pokrajino in drugimi ustanovami obvezna pot. Daje sinergija pomembna, je potrdil občinski odbornik za kulturo Antonio Devetag, kije med drugim povedal, da mesto premore na glasbenem in gledališkem področju vrsto kakovostnih struktur, kot so Verdijev teater, Kulturni center Lojze Bratuž in Kulturni dom, ki bi skupaj lahko bili po svoji ponudbi konkurenčni prestolnicam kulture, kot sta Dunaj in Benetke. bumbaca Obiskovalcu je v dvoranah prvega nadstropja grajskega poslopja na ogled preko sto knjig in drugih tiskovin, med katerimi izstopajo ilustracije in naslovnice literarnih del italijanskih književnikov, kot sta Dante Alighieri in Torquato Tasso. Izpostavljenih je tudi nekaj primerkov zemljevidov iz druge polovice 18. stoletja, ki postavljajo pod drobnogled otoke Kvarnerskega zaliva in Dalmacije. Večji del litografij je bilo ponatisnjenih, ko je bilo na ozemlju Serenissime in habsburškega imperija potrebno pridobiti dovoljenje oblasti za tiskanje knjig. Razstavljeno je tudi pomembno delo slikarja Gianantonia Guardija iz leta 1750 s sakralno vsebino. Razstava bo do 31. marca na ogled vsak dan od 9.30 do 18. ure, s 1. aprilom pa vsak dan razen ponedeljka od 9.30 do 13. ure in od 15. ure do 19.30. Danes in jutri bo torej odprta, tako kot tudi razstava beneških slik na sedežu Fundacije Goriške hranilnice in razstava v palači At-tems-Petzenstein. Dvorec Coronini Cron-berg na drevoredu 20. septembra bo danes zaprt, jutri pa odprt med 10. in 13. ter med 14. in 19. uro. (VaS) gorica - Danes in jutri vodeni obiski Poslavlja se odmevna razstava Razstava o bivalni kulturi 18. stoletja bo na ogled samo še danes in jutri. V palačo Attems Petzenstein je pritegnila preko 12 tisoč ljudi. Brezplačne vodene obiske bodo priredili danes ob 11., 15. in 17. uri, jutri pa ob 17. uri, ko bo zadnji ogled vodila direktorica muzeja Raffaella Sgubin. foto p. muzeji gorica - Preprodajala mamila Fanta v zaporu..... Gre za 25-letnega C.T. iz Krmina in 29-letnega M.F. iz Koprivnega Film v Modra's galeriji V včerajšnji oddaji »La prova del cuoco«, ki je vsak dan na sporedu ob uri kosila na prvi mreži RAI, so gurmanom svetovali, naj pečeno raco v pomarančni omaki spremlja kozarec furlanskega tokaja, ki naj bo pridelan v števerjanski občini. Kateremu od številnih vrhunskih vinarjev zaupati izbiro žlahtne kapljice, pa niso razkrili. Napadel šoferja avtobusa V četrtek zvečer je moški napadel šoferja avtobusa na liniji 8 v Tržiču; proti njemu je zamahnil skozi okno na strani voznika med postankom pred rdečim semaforjem. Napadel naj bi ga, ker se šofer ni hotel med potjo ustaviti, da bi ga spustil na avtobus, saj je to prepovedano. Voznik se je pošteno prestrašil in nemudoma poklical policijo. Zaman, saj napadalca niso izsledili. Vsekakor menijo, da gre za 30-letnega Neapeljčana, ki naj bi se že proslavil s podobnimi nasilnimi izgredi. O travnikih v Sovodnjah Občinska uprava iz Sovodenj in Kmečka zveza pozivata domačine, naj se v torek, 25. marca, ob 20.30 v sejni dvorani sovo-denjske Zadružne banke udeležijo javnega srečanja na temo zgodovinskih travnatih površin in namakalne naprave. Edini slovenski meteorit Goriški muzej prireja predavanje o me-teoritih nasploh in o edinem slovenskem meteoritu iz Avč posebej; na krom-berškem gradu bodo v torek, 25. marca, ob 20. uri predavali Miha Jeršek, Dragan Božič in Zoran Božič. Policisti goriške kvesture so aretirali mladeniča zaradi suma, da sta razpe-čevalca prepovedanih poživil, marihuane in hašiša. Gre za 25-letnega C.T. iz Krmina in 29-letnega M.F. iz Koprivnega, ki sta pristala v celici goriškega zapora. Po navajanju kvesture je bila preiskava naporna in je nazadnje v četrtek privedla do aretacije mladeničev. Enega od dveh, 25-letnega C.T., so agenti letečega oddelka zalotili v Krminu in v njegovem avtomobilu našli deset celofanskih zavitkov z enajstimi grami poživil, ki so jih zasegli. Na podlagi najdenih indicev so opravili preiskavo na domu 29-letnega M.F. v Koprivnem in pri njem našli celofanske zavitke s 120 grami marihuane, 8,2 grama hašiša ter dve steklenici s sledovi »popperja« (gre za prepovedano opojno substanco, ki se rada pojavlja na rave partyjih), pa še 300 evrov; šlo naj bi za zaslužek od prodaje zavitkov an-fetamina, ki so jih našli v pajdaševem avtomobilu. Mladeniča so najprej pospremili na kvesturo in proti njima vpisali ovadbo zaradi kaznivega dejanja posesti in preprodaje mamil, nakar so ju odpeljali v kaznilnico v ulici Barzellini. Preiskava se nadaljuje; po mnenju policistov sta bila razpečevalca povezana še z drugimi preprodajalci droge. Kulturno društvo Jezero iz Doberdoba bo v sredo, 26. marca, ob 20.30 v Modra's galeriji vrtelo film »U.S.A. contro John Len-non« režiserja Davida Lea. MIP bo vodil upravni odbor Živilsko družbo MIP bo doslej vodil upravni odbor, saj sklenili delničarji. Za člane upravnega odbora, ki imajo šestletni mandat, so izvolili dosedanjega in nekdanjega direktorja MlP-a Marka in Voj-teha Volka, glavnega izvršnega direktorja Pomurke mesne industrije Martina Kovača ter direktorja proizvodnje in nabave v MIP-u Roberta Sobana; petega člana bo predlagal svet delavcev. gorica - Tečaji SDZPI-ja Še nekaj prostih mest Na goriškem sedežu Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje (SDZPI), v prenovljenih prostorih KB centra na Verdijevem korzu, je še čas za vpis na tečaje Deželnega kataloga permanentnega izobraževanja, ki so odprti vsem ne glede na doseženo stopnjo izobrazbe. Z vpisom vsekakor ne gre odlašati, kajti število razpoložljivih mest je iz dneva v dan manjše. Samo še nekaj prostih mest je na začetnem tečaju nemščine (48 ur), ki bo startal 2. aprila in bo v začetni fazi potekal enkrat tedensko ob sredah, potem pa dvakrat tedensko ob ponedeljkih in sredah od 19. do 21. ure. V teku j e vpisovanje na 72-urni osnovni tečaj angleščine A.2, ki se bo začel 15. aprila in bo potekal dvakrat tedensko, ob torkih in četrtkih med 19. in 21. uro, ter na 80-urni začetni tečaj slovenščine, ki bo potekal ob sredah in petkih med 19. in 21. uro. Tečaji se bodo odvijali na goriškem sedežu Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje, v prvem nadstropju KB Centra, nemenjeni pa so osebam v delovni dobi (od 18. do 64. leta starosti), ki imajo bivališče v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Vpisnina na navedene tečaje znaša samo 1 evro na uro izobraževanja, saj so financirani z denarjem iz Evropskega socialnega sklada. Dodatne informacije so razpoložljive na spletni strani www.sdzpi-irsip.it, nudijo pa jih tudi preko naslova elektronske pošte go@sdzpi-irsip.it ali na tel. 0481-81826. volitve - Majda Bratina, kandidatka Demokratske stranke Ob meji več prijaznosti Zdravstvo in univerzitetni pol temeljnega pomena za razvoj Gorice - Fassino se bo srečal s slovenskimi volivci Majda Bratina in David Peterin bumbaca Ob nekdanji meji je treba uresničevati bolj prijazno okolje, ki bo prispevalo k razvoju. V to je prepričana Majda Bratina, kandidatka Demokratske stranke (D S) v goriškem volilnem okrožju, ki je na včerajšnjem srečanju z novinarji poudarila, da sta za razvoj goriškega prostora temeljnega pomena zdravstvo in univerzitetni pol. »V zadnjih dneh smo brali, da se zdravstvena sistema iz Gorice in Nove Gorice začenjata integrirati, zato sem odločno prepričana, da je treba na tej poti nadaljevati,« je menila Bratinova, ki je ob prisotnosti člana deželnega vodstva Demokratske stranke Davida Peterina povedala, da je za Gorico zelo pomemben tudi skupen univerzitetni pol. Po njenem mnenju bi se morale univerzitetne ustanove iz obeh Goric povezati, saj bi tako nudile mladim boljše študijske pogoje. Bratinova vidi veliko razvojno priložnost tudi v novem kongresnem centru, ki ga gradijo ob univerzi v ulici Alviano. »Vanj naj se vseli mednarodni center za reševanje konfliktov, s tem pa bi Gorica postala pomembno diplomatsko središče,« je dodala kandidatka. Bratinova je včeraj tudi povedala, da bo v soboto, 29. marca, gost slovenske komponente Demokratske stranke Piero Fassino. Bivši državni tajnik Levih demokratov, ki kandidira za poslansko zbornico, se bo srečal s slovenskimi volivci in kandidati v Kulturnem domu v Gorici ob 16. uri. Ob Majdi Bratina bosta prisotna kandidata DS za deželni svet Igor Dolenc in za senat Tamara Blažina. V sredo, 26. marca, bo Ronke in Tržič obiskal minister Cesare Damiano, v soboto, 5. aprila, pa bo v Gradišču državni podtajnik DS Dario Franceschini. 12 Nedelja, 23. marca 2008 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Včeraj pozno popoldne v stanovanjski hiši v ulici Michelstaedter Iz štedilnika uhajal metan, stanovalci utrpeli zastrupitev 82-letno K.M., njenega 88-letnega moža D.M. in 54-letno hči C.L. so prepeljali na Katinaro Na desni hiša v ulici Michelstaedter, kjer je trojica stanovalcev utrpela zastrupitev bumbaca V stanovanjski hiši v ulici Michelstaedter so včeraj pozno popoldne trije Goričani resno tvegali zastrupitev. Po sinoči razpoložljivih podatkih kaže, da naj bi iz štedilnika uhajal metan, 82-letna K.M., njen 88-letni mož D.M. in 54-let-na hči C.L. pa se tega niso pravočasno zavedeli. Zaradi začetka zastrupitve so jih odpeljali na zdravljenje v Trst. Na kraju je posredovalo osebje službe 118, ki je takoj po vstopu v stanovanje odprlo okna, saj je bil prostor nasičen s plinom. Zatem so reševalci nemudoma nudili pomoč trem stanovalcem. Z rešilnim avtomobilom so jih prepeljali najprej v goriško splošno bolnišnico, kjer so jim takoj dali kisik, hkrati pa so j ih podvrgli analizam. Trojica je imela v krvi visoko stopnjo karboksihemoglobina, zato so se odločili, da jih odpeljejo v bolnišnico na Katinaro, kjer razpolagajo s hiper-barično komoro. V goriški bolnišnici so sinoči pojasnili, da trojica ni v življenjski nevarnosti, v Trst pa so jih prepeljali zato, ker je stopnja karboksihemoglobina v njihovi krvi presegala mejno vrednost. Izmed treh naj bi najvišjo stopnjo zastrupitve utrpela 82-letna ženska, vendar tudi njeno stanje - po poročanju reševalcev -ne vzbuja zaskrbljenosti zdravnikov. V ulici Michelstaedter so ob osebju hitre službe 118 posredovali tudi goriški gasilci, ki pa so ob svojem prihodu že našli reševalce pri delu. Na poveljstvu gasilcev so sinoči povedali, da je metan uhajal iz štedilnika, do uhajanja pa je prišlo, ker je voda pri vrenju šla čez rob kozice in ugasnila plamen. Stanovalci so tedaj sedeli na kavču in se nevarnosti niso zavedeli, saj metan nima izrazitega vonja. Ko je bilo stanovanje zasičeno s plinom, so občutili slabost, a jim je le uspelo sprožiti alarm. K sreči j e bil poseg osebj a službe 118 pravočasen. Sprva so reševalci ugibali, da se je trojica zastrupila zaradi vdihavanja ogljikovega monoksida, ki se sprošča ob slabem delovanju pečic, ob pogledu na lonec z vrelo vodo na štedilniku pa so takoj ugotovili, da so stanovalci tvegali zastrupitev z metanom. gorica - Marko Marinčič na zasedanju občinskega sveta volitve - Černičeva in Čavdek (SSk) Sortiranje upada Skrb za Sočo Goriška občina ne presega petdesetih odstotkov sortiranih odpadkov in ne bo prejela prispevka pokrajine Izpodkopavanje bregov resen problem, potrebna zaščita porečja Gorica ne bo prejela prispevka, ki ga pokrajinska uprava namenja občinam, kjer sortirajo več kot petdeset odstotkov odpadkov. »V Gorici smo lani beležili občuten upad ločenega zbiranja, saj je bilo sortiranih odpadkov za 47,12 odstotkov,« je včeraj pojasnil občinski svetnik Marko Marinčič, kandidat za deželni svet na goriški listi Mavrične levice, ki je povedal, da petdesetih odstotkov sortiranih odpadkov nista presegli samo še dve občini, in sicer Gradež, kjer sortiranja niso še uvedli, in Tržič, kjer so sortiranje uvedli sredi lanskega leta. Na osnovi podatkov o količini ločenih odpadkov Gorica ne bo deležna pokrajinskega prispevka, ki ga bo pokrajina porazdelila 22 občinam, kjer je sortiranje preseglo petdeset odstotkov. Najvišji prispevek - 40.000 evrov - bodo prejeli v Ronkah, ostali del zneska pa je bil porazdeljen med ostalimi občinami glede na količino sortiranih in proizvedenih odpadkov. »Tržič je uvedel sortiranje sredi lanskega leta in dosegel 42 odstotkov sortiranih odpadkov, trend pa je v porastu. V Gorici je mogoče opaziti nazadovanje. V pr- volitve Kritična levica kandidirala pet Goričanov »Nam ni treba loviti prekernih delavcev, zato da jih vključimo v naše volilne liste, kar se na nedostojen način dogaja v drugih strankah. Za delavce, pa tudi študente in upokojence, ki doživljajo socialno stisko, je naša stranka naravno okolje.« S temi besedami je Dario Antonaz pospremil včerajšnjo predstavitev goriških kandidatov na listi stranke Kritične levice za senat in poslansko zbornico. Nosilec senatne liste je Franco Turigliatto, ki je »doslednost plačal z izključitvijo iz SKP,« je povedal Antonaz in dodal, da je njihova stranka majhna, da bo volilni kampanji namenila le 10 tisoč evrov, ko jih druge stranke namenjajo na milijone, da pa predstavlja »edino resno alternativo drugim političnim silam - tako na desni kot na levi s soudeležbo sindikatov -, ki so odgovorne za današnje razmere«. Na listi za poslansko zbornico so Goričani Stefano Muna-rin, Mitja Ozbot, Emma Polo, Tiziana Saunig in Enrica Turus. Marko Marinčič bumbaca vih petih mesecih je Gorica blizu šestdesetih odstotkov sortiranja, zatem pa se je količina občuteno znižal,« je razložil Marinčič, kije mnenja, daje na sortiranje odpadkov negativno vplivala zamenjava uprave; prejšnja naj bi namreč namenjala večjo skrb sortiranju od današnje. Da bi opozoril na znižanje količine sortiranih odpadkov, je Marinčič na zadnjem občinskem svetu vložil resolucijo, s katero je upravo pozval, naj pospeši program realizacije novih ekoloških otokov in naj aktivira izreden program informiranja in osve-ščanja občanov o ločenem zbiranju. Med ob- činskim svetom je župan Ettore Romoli povedal, da uprava ne namerava uresničiti novih ekoloških otokov, ob tem pa je izrazil tudi pomisleke nad sistemom pobiranja smeti. Marinčič je pri tem opozoril, da je v proračunskih dokumentih predvideno odprtje novega ekološkega otoka v ulici Cipriani leta 2009, ob tem pa je menil, da bi bilo katastrofalno zamenjati sistem pobiranja odpadkov, komaj so se občani nanj navadili. »Slabi podatki o sortiranju bodo goriške občane drago stali, saj se bo ob izgubi prispevkov tudi povišal strošek za odvažanje odpadkov v tržaški upepeljevalnik ali v odlagališče Pecol de Lupi,« je razložil Marinčič. Goričani se pri ločevanju odpadkov torej niso izkazali, to pa ne velja za ostale občine v pokrajini, kjer so povprečno namenili sortiranju 63,21 odstotkov smeti, na osebo pa so proizvedli 450 kilogramov odpadkov na osebo. V Doberdobu so namenili sortiranju 62,2 odstotka odpadkov (na osebo so proizvedli 342 kilogramov smeti), v Sovod-njah 62,1 odstotkov (na osebo 277 kilogramov), v Števerjanu pa 66,29 odstotkov (na osebo 374 kilogramov). Kandidata Slovenske skupnosti med včerajšnjim ogledom soškega brega gorica - Antonaz predlagal konvencijo z ministrstvom Več tečajev za zapornike »Dežela hoče prispevati k izobraževanju kaznjencev - Goriški zapor je treba zapreti« Antonaz (na desni) pred goriško kaznilnico bumbaca Deželni odbornik Roberto Antonaz, kandidat na listi Mavrične levice za deželni svet, predlaga podpis konvencije s pravosodnim ministrstvom, na podlagi katerega bi dežela imela večjo vlogo pri organizaciji izobraževalnih tečajev za zapornike. »Podoben dokument je ministrstvo svojčas podpisalo z deželo Veneto,« je pojasnil Antonaz, ki je včeraj skupaj z goriškim občinskim svetnikom Andreom Bellavitejem, socialno angažiranim duhovnikom Albertom De Nadaiem in ravnateljico zavoda Cossar-Da Vinci Anno Con-dolf obiskal goriško kaznilnico. »Zapora ni mogoče obnoviti, saj je poslopje v preslabem stanju,« je menil Antonaz in poudaril, da bi bilo treba čim prej najti novo stavbo, v kateri bi bili boljši življenjski pogoji tako za kaznjence kot za paznike. Antonaz je obenem povedal, da so z deželnim prispevkom v goriškem zaporu izpeljali deset izobraževalnih tečajev. »Vodilo jih je učno osebje zavoda Cossar-Da Vinci, ki skrbi tudi za izobraževanje odraslih,« je pojasnila Anna Condolf. Po njenih besedah se je informatike, angleščine in italijanskega jezika učilo skupno petdeset zapornikov, ki so pokazali veliko zanimanje za pobudo, saj so hkrati sledili tudi trem tečajem. Antonaz je menil, da je treba nuditi kaznjencem novo življenjsko priložnost, zato pa je treba poskrbeti, da se med prestajanjem kazni izobražujejo in učijo novih spretnosti. Bellavite je pri tem povedal, da skupnost Arcobale-no vodi poseben projekt za pomoč kaznjencem, ki so plačali svoj dolg pravici in so zapustili zapor. Projekt, pri katerem sodelujeta vrtnarski tvrdki Orlando in Gaggioli, se imenuje »Fuori cella«, z njim pa omogočijo bivšim zapornikom, da se naučijo osnov vrtnarstva. Pokrajinska odbornica Mara Černic in sovodenjski občinski svetnik Julijan Čavdek, ki sta kandidata za deželni svet na listi Slovenske skupnosti v goriškem volilnem okrožju, sta si včeraj ogledala breg reke Soče pri Sovodnjah. Breg je namreč podvržen izpodkopavanju še posebno v času porasta padavin in povečanega vodostaja. »Temu botrujeta sestava brega, kije izključno iz gramoza, in rečna struga. Pred nekaj meseci se je zgodilo, da je prav tam Soča odplavila cesto, ki se je vila vzdolž struge in so jo vašča-ni uporabljali za sprehode ali za sečnjo. Glede na dejstvo, da se bo ta pojav nadaljeval, bo treba pripraviti primeren načrt za sanacijo tega področja, četudi ne predstavlja neposredne nevarnosti poplave. Škoda bi bila prizadejana predvsem naravnemu okolju, ki bi ga bilo potrebno primerno ovrednotiti,« je poudaril Čavdek. »Zelo sem zaskrbljena zaradi izpodje-danja soških bregov,« je pristavila Černičeva in pojasnila: »Predvsem me skrbi, da pristojne institucije nimajo programov za zaščito reke in bregov. Obžalujem dejstvo, da dežela še ni izdala načrta za varovanje voda. Zelo pomembno je, da pridemo do programskega dokumenta, v katerem bo mogoče načrtovati in predvsem izvesti prepotrebne posege v soškem porečju, ne da bi ogrozili njegovega obstoja in razvoja. Zadovoljna pa sem, da smo deželni načrt za upravljanje voda vključili med prioritete Illyjevega programa. Tudi sama se bom za to angažirala v vlogi od-bornice ali v vlogi deželne svetnice.« gradnja in prenova GRADBENO PODJETJE www.crismanidavid.it CCI S-jtepe nlDMr Tel. Q4332712Í Pekarna, slaščičarna in sladoledarna LEGISA Sesljan 41 Tel. 040.299147 MARKET NABREZINA 106/B Tel. 040.200172 Mob. 338.8313006 - Tel. Fax 040.220573 - Križ, 175 - trsi ZGONIK 3/A Tel. 040.229123 domača kuhinja - pizza iz krušne peči Gradbeno podjelje in izkopi Boris BAR - BUFFET - PIZZERIA GOSTILNA GUSTIN Tel, 040.200103 Fax 040.202415 - Mob. 335 6939992 PRAZNJENJE GREZNIC IN ČISTILNIH NAPRAV hotel - restavracija ob nedeljah zaprto KOSILA - VEČERJE PIZZE OPOLDNE -1K11_ IN ZVEČER _ . °PC'Jf Dunajska c. 11/A _Tel. 040 213821 ČIŠČENJE ■ ODTOČNIH KANALOV Z VODNIM PRITISKOM PREGLEDI S TV KAMERO IN ZIDARSKA DELA tjpian domočejedi f J4 LYÍ r/rtcd TOD TAB ROM** VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE! V NOVI OBRTNI CONI ZGONIK PROSEŠKA POSTAJA 29/C TEL. 040 2528113 - FAX 0402528124 e-mail: info@danev.it Hotel Restavracija Se 25 k t profcsfotutfao sfQúittw za zefatje REPEN 76 - Tel. 040.327115/327468 - Fax 040.327370 zaprto ob torkih Restavracija mdffl Sempolaj 49 Tel 040.200151 Zaprto cil> ponedeljkih in torkih SALEZ • Zgonik (TS) Tbl. 040,22960011 • Mob. 349.1237461 Velika izbira GORECK in BRSLJANK # vrcwJ 0HFW5NIH nASTUH IN CYÏTJA ■ iíWífti * «SrtfdH ïr.rfiiJ 9 NAČRTOVANJE. WA IN VZDtfEWiJL ZELENIC 4 SiSïÉHi ÎA KfiHAiiAnjt IN fi^üjfNjf « SAHIRANJE QBRE.2QVA.HJEÄP0SEM ûRivE'; * f-'Hilh Ef IUHAÏ.NA SfTFV IB VÛONA SETtV ¿ELE HIH pflmSm * ZIDAKA IN LJESEHA VRTNA ÜPflEHA 14 Nedelja, 23. marca 2008 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Zdravju ne škodujejo le prašni delci v zraku Onesnažujejo tudi hrup, kič in potratna osvetljava Gortnar Gorjanova: »Bo vulva izpodrinila vrtnico?« - V vaseh slabo vzdrževanje javne razsvetljave »Velika vulva nad krožiščem ob vstopu v mesto je vsaj nespodobna, če že ne žaljiva in če bomo še naprej tako malomarni do urejenosti našega mesta, se nam zna zgoditi, da ne bomo niti opazili, če nam bo ta znak na simbolični ravni izpodrinil vrtnico,« opozarja na svetlobni izvesek na objektu v neposredni bližini krožišča med Kromberkom in Novo Gorico mestna svetnica in zdravnica Nada Gortnar Gorjan iz Liste za kakovost življenja. Svetnica navaja več vrst onesnaževanja okolja v mestu, mednje pa je uvrstila tudi hrup, svetlobno onesnaževanje in izpostavljenost elektromagnetnemu sevanju; primer vulve je navedla kot »vizualno onesnaženje mesta, ki sicer zdravju ni škodljivo, je pa neokusno«. Svetnica pozdravlja skrb občinske uprave glede onesnaževanja okolja, ki je bila ob nedavno preseženi dovoljeni koncentraciji prašnih delcev v zraku še posebej izražena, obenem pa opozarja tudi na druge, zdravju škodljive oblike onesnaževanja. »V mislih imam hrup, svetlobno onesnaževanje in izpostavljenost neionizantnemu elektromagnetnemu sevanju,« pravi Gortnar Gorjanova, ki navaja podatek, daje Slovenija druga najbolj svetlobno onesnažena država v Evropski uniji ter druga energetsko najbolj potratna država. »Potratna javna razsvetljava in vsiljivi svetlobni reklamni oglasi nam zažirajo ne le denar, ampak tudi zdravje. Če nam ponoči osvetljujejo spalne prostore, se zaradi zavore sproščanja melatonina pomembno poveča verjetnost pojava rakavih obolenj,« opozarja zdravnica, ki dodaja še skrb nad vizualnim onesnaženjem mesta in onesnaženjem s kičem. Občinski upravi na podlagi vsega naštetega predlaga, da se tudi omenjenim oblikam onesnaževanja okolja nameni ustrezna pozornost. Občinski oddelek za okolje in prostor je njen predlog podprl, v odgovoru na njeno pobudo pa še navaja, da »v svojih aktivnostih in svojem delovanju vsem oblikam onesnaževanja okolja zagotovo namenjamo ustrezno pozornost«. Svetnik Silvester Plesničar iz liste Predstavniki Trnovsko-Banjške planote po drugi strani opozarja na slabo vzdrževanje javne razsvetljave v vaseh. Zato je občinski upravi podal pobudo o pogostejšem pregledovanju obcestnih svetilk, saj seje po njegovih besedah že zgodilo, da žarnice tudi po pol leta niso svetile, kar je še zlasti neugodno v zimskem času. Občinski oddelek za infrastrukturo in gospodarske javne službe na svetnikovo vprašanje odgovarja, da se redno vzdrževanje javne razsvetljave izvaja v okviru razpoložljivih sredstev v občinskem proračunu. »Pri vzdrževanju jav- ne razsvetljave nastopijo pogosto tudi večja vzdrževalna dela, kar pomeni večje posege in ne samo zamenjave žarnic. Deloma so to dotrajane svetilke, ki jih postopno menjamo z sodobnejšimi. Nova direktiva o onesnaževanju pomeni še večja vlaganja, saj bo potrebno postopno zamenjati obstoječe svetilke s takšnimi, ki bodo svetile samo navzdol. Predvsem na podeželju bo to zelo nezaželena zadeva, saj večina krajanov želi, da svetilke svetijo v širokem snopu svetlobe, tako da se vidi čim dlje, saj so svetilke postavljene redkeje kot na mestnem območju,« odgovarjajo na občini. Omenjeni občinski oddelek še pojasnjuje, da lahko tudi krajani prijavijo vsako okvaro neposredno izvajalcu vzdrževalnih del, podjetju Elektro Primorska. Predstavnik podjetja naj bi petkrat na leto obšel vse kraje in zamenjal pregorele žarnice ter odpravil manjše okvare. V primeru večjih okvar se torej sanacija lahko zavleče, kar je še posebej moteče in tudi nevarno, če se to pripeti na kakšnem križišču izven mestnega naselja, kjer so cestne svetilke že tako na redko posejane ali pa jih sploh ni. Svetnikovo opozorilo je očitno naletelo na plodna tla, saj so v občinski upravi zagotovili še, da bodo v tem letu preverili možnost pogostejšega pregleda javne razsvetljave in menjave žarnic, kar pa bo seveda odvisno od razpoložljivih finančnih sredstev. Katja Munih v noči prvega pomladnega dne Lokve pobelil sneg Snežno idilo nekoliko kvari sivo vreme, ki se po napovedi meteorologov do torka ne bo izboljšalo 1 -V kü-1 v Lokve so se za velikonočne praznike pobelile s snegom, ki je v noči prvega pomladnega dne vtisnil Lokvam zimsko podobo. Snežno idilo nekoliko kvari sivo vreme, ki se po napovedi meteorologov še tja do torka ne bo nič kaj izboljšalo. Na Primorskem napovedujejo za danes šibko burjo, oblačno vreme in padavine, ki se bodo proti večeru okrepile, v nižinah tudi v obliki snega. Tudi jutri bo oblačno s padavinami in snegom do nižin, kar bo seveda pogojevalo preživljanje prazničnih dni. Torek pa naj bi prinesel nekaj sončnih žarkov, zato bo, kot kaže, tedaj še najprimernejši dan za snežne užitke na bližnjih Lokvah. Tisti, ki Včerajšnja zimska podoba Trnovske planote in Lokev bumbaca vremenoslovcem ne zaupajo preveč, pa se o vremenu na Lokvah na lastne oči lahko prepričajo kar v svoji dnevni sobi, pri tem pa še skozi okno ne bo potrebno pogledati. Spletna stran Planote ima namreč povezavo s spletno kamero, ki je postavljena na Lokvah, zato lahko posnetke, ki se redno ažurirajo, pogledamo kar na računalniškem monitorju. Poleg tega so na voljo še vremenski podatki za Lokve, in sicer temperaturo zraku, hitrost vetra in vremenske razmere. Včerajšnji podatki so razkrili, da so imeli na Planoti oblačno vreme s temperaturo pod ničlo, veter pa je pihal s hitrostjo 34,5 kilometrov na uro. (km) gorica-maribor ZSŠDI z razstavo na mitingu za Rusjana V prostorih letališke zgradbe aereod-roma v Mariboru je pred kratkim potekala predstavitev mednarodne letalske prireditve ob poimenovanju tamkajšnjega letališča po pionirju slovenskega letalstva, Goričanu Edvardu Rusjanu. Za to priložnost nameravajo mariborski letalski krogi, vladne službe, vojska, javne uprave in drugi pripraviti letalski miting, ki bo na Štajersko priklical veliko obiskovalcev. Ne gre pa prezreti okoliščine, da je odbor, ki pripravlja prireditev, poiskal tudi stik z zamejstvom, predvsem v Gorici. Zaprosili so za sodelovanje pri pripravi nekaterih delov te zahtevne, vendar odmevne pobude. Do zamejstva so mariborski prireditelji prišli preko spletne strani SLOS-PORT, v kateri so o bratih Rusjan našli precej podatkov, ki jih bodo uporabili pri čimbolj obširni predstavitvi začetkov letalstva na Slovenskem. Goriški sedež Združenja slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI) namreč razpolaga z bogatim arhivom o življenju in delu bratov Rusjan. Vse to fotografsko in dokumentarno gradivo je že bilo osnova za marsikatero dobro obiskano razstavo, predavanje, simpozij, pa tudi za pisanje marsikatere knjige o obdobjih letalskega pionirstva. Ne gre niti prezreti dejstva, da so ravno na podlagi prizadevanj posameznikov iz ZSŠDI-ja Edvarda Rusjana, njegovega brata Jožeta in nasploh pomembno vlogo, ki jo je Gorica odigrala v zgodovini letalstva, spoznali tudi meščani italijanske narodnosti. V italijanskem jeziku j e v zadnjih letih izšlo več knjig in časopisnih člankov, v katerih sta brata Rusjan našla mesto, ki jima pritiče. V prejšnjih desetletjih se to ni dogajalo, tako da smo Rusjana poznali le Slovenci. Mariborske predstavitve seje udeležil tudi Vili Prinčič, sodelavec ZSŠDI-ja, ki se je v svojem posegu zahvalil za povabilo in dejal, daje Gorica lahko počaščena, ker bo drugo letališče v Sloveniji nosilo ime po pomembnem Goričanu. Potrdil je pripravljenost na sodelovanje, ki se bo odražalo v pripravi dokumentarne razstave o Edvardu in Jožetu Rusjana. Predlagal je tudi, da bi se ime objekta ne omejilo le na Edvarda Rusjana, temveč da bi se letališče poimenovalo po bratih Rusjan. Letalski miting s slavnostnim poimenovanjem letališča bo 14. in 15. junija. Prisotnost so že potrdile letalske vojaške in akrobatske skupine iz številnih držav s prikazom sodobnih, pa tudi zgodovinskih letal. Skratka, šlo naj bi za letalsko predstavo, ki je v Sloveniji najbrž še ni bilo in bo prav gotovo pripomogla k razpoznavnosti države. V ponos pa bo tudi zamejcem, če bodo prispevali k njenemu uspehu. (vip) kulturna večera - V četrtek v organizaciji društev Na Vrhu ljudsko izročilo, na Palkišču Drobci nova gorica - Odbor za Goriško Vztrajajo z zahtevo po Goriški pokrajini tržič - Prihodnjo soboto Večer s Hrastom in Madrigalisti V Laškem se obeta zelo zanimiv in kakovosten zborovski večer. V goste namreč prihaja uveljavljeni mešani komorni zbor Ljubljanski Madrigalisti. Nastopili bodo v soboto, 29. marca, ob 20.30 v župnijski dvorani Sv. Nikolaja v Tržiču. V večer bo uvedel doberdobski mešani pevski zbor Hrast pod taktirko Hilarija Lavrenčiča. Pevski večer prirejajo SKD Hrast iz Doberdoba, SKRD Jadro iz Ronk, SKRŠD Tržič iz Tržiča in ženski zbor iz Ronk. Ljubljanski Madrigalisti sodijo med boljše slovenske pevske sestave, ki so se uveljavili na domačih in mednarodnih tekmovanjih; pred kratkim je taktirko zbora prevzel tržaški rojak Stojan Kuret, ki bo tržiški publiki predstavil splet avtorskih skladb in ljudskih priredb. Tudi domači zbor Hrast je v zadnjem desetletju osvojil več slovenskih in mednarodnih priznanj. V Tržiču se bo predstavil s štirimi skladbami iz ljudske zakladnice in zapuščine slovenskih avtorjev. (ač) Dan slovenske kulture bodo na Vrhu obeležili v četrtek, 27. marca, ob 20. uri v kulturnem središču Danica. Prireditev v organizaciji društva Danica, ki so jo februarja odložili zaradi smrti sovodenjskega podžupana, bo posvečena ljudskemu izročilu. Predstavili bodo knjigo Kruh in ribe, ki jo je uredila Nada Ravbar Morato. S pomočjo sodelavcev je zbrala številne folklorne pripovedi, ki predstavljajo zgodovino območja od Miljskih hribov, preko Brega in Tržaškega krasa, barkovljanske in devinske obale vse do doberdobskega Krasa in Laškega. Za glasbeno kuliso bodo poskrbeli dekleta vokalne skupine Bodeča neža z Vrha in harmonikar Egon Tavčar, za veselo vzdušje pa društvo Danica s kratko veselico. Med pobude ob dnevu slovenske kulture se uvršča tudi večer, ki ga ravno tako v četrtek, 27. marca, ob 20.30 prirejata kulturno športno društvo Kras iz Dola in Poljan ter ZSKD. Na sedežu društva na Palkišču bodo predstavili knjigo Drobci preteklosti in sedanjosti v temeljih prihodnosti, ki jo je uredil Aldo Rupel; na prireditvi bo sodeloval ženski zbor Jezero iz Doberdoba. Odbor za Goriško, ki ga je pred letom oblikoval novogoriški mestni svet, je enotnega mnenja, da argumenti in dejstva kažejo, da je bodoča Goriška pokrajina, ne glede na ime, primerno razvita za oblikovanje samostojne regionalne enote. Tako je dogajanje na zadnji seji odbora pred novinarji povzel novogoriški župan Mirko Brulc. Oblikovanje pokrajine na severnem Primorskem, kot jo je predvidela vlada, je »odlično izhodišče, da bi ta prostor postal še bolj homogen«, je prepričan član odbora za Goriško Tomaž Vuga. Odbor bo zato nadaljeval z aktivnostmi za ustanovitev Goriške pokrajine, ki naj bi se po različnih kazalcih uvrščala na tretje mesto med bodočimi pokrajinami, podpira pa tudi razdelitev institucij po središčih znotraj regije, je napovedal Brulc. Z delom bo odbor nadaljeval ne glede na to, ali bo pokrajinska zakonodaja obravnavana še v tem mandatu. Če ne bo, »smo prepričani, da bo takoj po volitvah nujno treba sprejeti zakonodajo, mogoče boljšo, kot je sedaj pripravljena, saj je še precej neznank okoli financiranja,« je izpostavil Brulc. Kot član Socialnih demokratov je zagotovil, da »dokler vlada ne pokaže jasnih izračunov o stroških in prednostih, zakonodaje ne moremo podpreti«. So pa v stran- ki po jesenskih volitvah pripravljeni podpreti pokrajinske zakone z boljšimi rešitvami, je pojasnil. V zvezi s poimenovanjem bodoče pokrajine, ki je na severnem Primorskem precej vroča tema, so v odboru za Goriško prepričani, da za ime Go riška govorijo »strokovna in zgodovinska dejstva«, kot se je izrazil član Foruma za Goriško Andrej Malnič. »Pokrajino, ki jo bomo ustanovili, morajo ljudje imeti za svojo. Če k temu prispeva tudi ime, bomo ukrepali tako, da bo ime ljudem pri srcu,« je v zvezi s tem povedal Brulc. O imenu je prav, da odločajo tudi ljudje, je še dodal član odbora Miran Mullner. Člani odbora, ki so ponovili že znane argumente v prid imenu Goriška pokrajina, so tudi zavrnili očitke civilne iniciative Za Primorsko, da enotni Primorski pokrajini nasprotujejo zaradi sovražne nastrojenosti do Kopra. »Mi se ne želimo kregati z nobenim okoljem. Želimo sodelovati tudi s pokrajino južno od nas. O kakšnem sovraštvu ali tekmovanju ne sme biti govor,« je poudaril Brulc. Novogoriška podžupanja Darinka Kozinc gaje dopolnila, da »v velikem konglomeratu ne bi mogli tako uresničevati svojih ciljev kot v samostojni Goriški pokrajini«. (Sta) GORIŠKI PROSTOR_Nedelja, 23. marca 2008 1 5 / Kulturno društvo "OTON ŽUPANČIČ" vabi na slavnostni večer ob 10-letnici ustanovitve Vokalne skupine "Sraka" ... in pesem lepa v naši sredi ne bo utihnila nikdar.... Dirigent Bogdan Kralj V SOBOTO, 5. aprila, ob 20.30, v Kulturnem domu v Gorici Slovenska kulturna ustvarjalnost na Goriškem Aleš Doktoric in Janez Povše Moderatorka Alenka Florenin KBcenter čitalnica Knjižnice D. Feigel Petek, 28.3.2008, ob 18. uri PROSVETNO DRUŠTVO PODGORA ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV KONCERT V SPOMIN NA BOGOMIRA, MIRKA IN ANGELCO ŠPACAPAN Sodelujejo: Mešani pevski zbor Sv. Jernej z Opčin Župnijski mešani pevski zbor Šempeter iz Šempetra — Nova Gorica Župnijski mešani zbor Kapela iz Nove Gorice Mešani pevski zbor F.B. Sedej iz Števerjana Uvodna misel: Prof. Lojzka Bratuž ŽUPNIJSKA CERKEV SV. JUSTAV PODGORI, DNE 30. MARCA OB 15. URI Maša zadušnica za pokojne Bogomira, Mirka in Angelco Špacapan ob 14. uri [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, ul. Garzarolli 154, tel. 0481522032. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. Gledališče GLEDALIŠČE VERDI V GORICI 26. marca gledališka predstava »Finale di partita« Samuela Becketta, nastopa Franco Branciaroli. 31. marca koncert »4solo-piano«, nastopa Giovanni Allevi; informacije pri blagajni gledališča, ul. Garibaldi 2/a v Gorici, tel. 0481-33090. OBČINSKO GLEDALIŠČE V KRMINU: 27. marca »Non si paga! Non si paga!« (Dario Fo); informacije in vpisovanja v Občinskem gledališču (ul. N. Sauro 17 v Krminu, tel. 0481-630057). OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU 29. in 30. marca ob 20.45 »Madre co-raggio«; informacije v blagajni Občinskega gledališča v Tržiču (korzo del Popolo 20, tel. 0481-790470), v turistični agenciji Appiani v Gorici, v Ticket- H Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Duca d'Aosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/b TAMOIL - Ul. Lungo Isonzo 110 ERG - Ul. Brig. Re, na državni cesti 56 km 33+ TRŽIČ ESSO - Ul. Boito 64 API - Ul. Grado SHELL - Ul. Boito 7 RONKE SHELL - Ul. Redipuglia 23/a ERG - Ul. Aquileia 35 ZAGRAJ OMV - Ul. Garibaldi ŠKOCJAN SHELL - Ul. Grado 10 ŠLOVRENC AGIP - Ul. Nazionale, na državni cesti 56 VILEŠ ERG - Državna cesta 351 km 16+250 KRMIN SHELL - Drevored Venezia Giulia 23 Jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo SHELL - Ul. Aquileia 20 ESSO - Ul. Trieste 106 FARA ERG - Ul. Gorizia 109 MEDEA ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo TAMOIL - Drev. Cosulich 21 ŠKOCJAN ESSO - Državna cesta 14 (Pieris) ŠTARANCAN SHELL - Ul. S. Canciano 11 KRMIN TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 FOLJAN IP - Ul. III Armata 58 pointu v Trstu, v ERT-u v Vidmu in na www.greenticket.it. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE NOVA GORICA Sezona 2007-08: 27. marca Skrivni strahovi na javnih krajih (Alan Ayckbourn); 17. aprila V vlogi žrtve (Brata Presnjakov); 19. junija Nadko-medija o večnem paru: ljubezni in denarju (Marin Držic, Dundo Maroje); informacije in prodaja vstopnic na tel. 003865-3352247. Q Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.45 - 20.00 - 22.10 »Colpo d'occhio«. Dvorana 2: 15.30 - 22.00 »Grande, Grosso e Verdone«; 17.40 - 19.50 »27 volte ... in bianco«. Dvorana 3: 15.45 - 17.50 - 19.50 »Que-sta notte e ancora nostra«; 21.50 »Ono-ra il padre e la madre«. CORSO Rdeča dvorana: 15.45 - 17.45 -20.00 »La volpe e la bambina«; 22.15 »I padroni della notte«. Modra dvorana: 15.45 - 17.45 - 20.00 -22.15 »Le cronache di Spiderwick«. Rumena dvorana: 15.45 - 17.45 - 20.00 - 22.15 »10.000 A.C.«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 16.50 - 18.30 - 20.30 - 22.15 »Le cronache di Spider-wick«. Dvorana 2: 15.00 - 17.20 - 19.50 - 22.15 »Grande, grosso e Verdone«. Dvorana 3: 15.20 - 17.30 - 20.00 - 22.10 »Colpo d'occhio«. Dvorana 4: 15.30 - 17.40 »10.000 A.C.«; 20.00 - 22.00 »Onora il padre e la ma-dre«. Dvorana 5: 15.20 - 17.20 »Water Horse: La leggenda degli abissi«; 20.00 - 22.00 »Questa notte e ancora nostra«. NOVA GORICA: 18.00 »Alvin in veve-rički«; 20.00 »Zbogom Bafana«. fi Razstave V CENTRU GRADINA v Doberdobu so v okviru niza razstav z naslovom Ars naturae - Narava v sliki in fotografiji na ogled dela slikarja Alessandra Bimbatti-ja; do 6. aprila. V HIŠI MORASSI v grajskem naselju v Gorici je na ogled razstava slik Giorgia Gal-lottinija, Vere Elvire Mauri in Mariadolores Simone v organizaciji kulturnega centra Tullio Crali; do 31. marca od ponedeljka do sobote med 16. in 19. uro. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici bo do 12. aprila na ogled razstava Rudija Skočirja z naslovom Moji srčni kraljici; od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro, ob prireditvah in po domeni (tel. 0481-531445). V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA (Trg Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici) je na ogled razstava Društva likovnih umetnikov Severne Primorske z naslovom Odprtost barvnega sveta; do 3. aprila od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT na Delpinovi 7a v Novi Gorici je na ogled razstava grafičnih del Miljenka Li-cula, letošnjega Prešernovega nagrajenca; do 30. aprila vsak dan od 10. do 19. ure. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini (Prešernova ulica 3) bo do 4. aprila na ogled razstava Polone Petek z naslovom Slike 2001-2007. VIRTUALGART V POKRAJINSKIH MUZEJIH v goriškem grajskem naselju: do 31. marca razstavljajo Sergio Culot, Maria Fina, Sergio Scabar, Andrej Perko in Paul David Redfern; vsak dan z izjemo ponedeljka med 10. in 13. uro ter med 14. in 19. uro; informacije na tel. 3290710577. M Koncerti GORIZIA JAZZ v priredbi združenja Controtempo je v deželnem avditoriju v Gorici: 5. aprila ob 17. uri bo nastopil Danilo Rea s poklonom Fabri-ziu De Andreju, ob 20.45 bo koncert skupine Doctor 3; 12. aprila ob 20.45 bo koncert tria In The Country; 19. aprila ob 20.45 bo koncert skupine Brainville 3; 24. aprila bo koncert tria Chat Noir; vstopnice in abonmaje prodajajo v Verdijevem gledališču v Gorici (tel. 0481-33090). PROSVETNO DRUŠTVO PODGORA IN ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV iz Gorice prirejata, v župnijski cerkvi Sv. Justa v Podgori, v nedeljo, 30. marca, ob 15. uri koncert v spomin na Bogomira, Mirka in Angelo Špacapan. Sodelujejo MePZ Sv. Jernej z Opčin, župnijski MePZ iz Šempetra, župnijski MePZ Kapela iz Nove Gorice, MePZ F.B. Sedej iz Šte-verana. Ob 14. uri bo maša zadušni-ca za pokojne Bogomira, Mirka in Angelco Špacapan. SKD HRAST iz Doberdoba, SKRD Jadro iz Ronk, SKRŠD Tržič iz Tržiča ter Ženski pevski zbor iz Ronk vabijo v soboto, 29. marca, ob 20.30 v župnijsko dvorano sv. Nikolaja v Tržiču na celovečerni koncert, ki ga bosta oblikovala komorni zbor Ljubljanski Madrigalisti in mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba; vstop prost. VEČERNI KONCERTI KULTURNEGA ZDRUŽENJA LIPIZER: v petek, 28. marca, ob 20.45 bo v deželnem avditoriju v Gorici koncert violinistke Ya-ne Deshkova in pianista Francoisa Kil-liana; informacije v turistični agenciji IOT, ul. Oberdan 16 v Gorici (tel. 0481-533838), v Ticketpointu v Trstu (tel. 040-3498276) in v uradu ACUS v Vidmu (tel. 0432-2014191). H Šolske vesti VIDEMSKA UNIVERZA sporoča, da bo ob velikonočnih praznikih goriški sedež zaprt do ponedeljka, 24. marca, odprt pa bo v torek, 25. marca, med 8. in 14. uro. Krminski sedež bo zaprt do ponedeljka, 24. marca. S Izleti PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ prireja šestdnevno avtobusno potovanje na Poljsko med 22. in 27. aprilom; informacije in vpisovanje čimprej na tel. 0481-20678 (Božo) in na tel. 347-9748704 (Vanja). PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA se bo v nedeljo, 30. marca, udeležilo tradicionalnega zimskega pohoda na Porezen. V primeru zadostnega števila udeležencev bo organiziran prevoz, zato sprejemajo predhodne prijave na sedežu društva do četrtka, 27. marca, ko bo ob 18. uri na sedežu društva tudi sestanek z udeleženci; vodi Pavel Drašček. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za izlet v dolino reke Reke in ogled Škocjanskih jam v nedeljo, 6. aprila. Udeleženci se lahko odločijo za planinsko pot po soteski Reke (okrog 3 ure), za ogled Škocjanskih jam (2 uri) ali za prav tako zanimiv sprehod po urejeni učni poti od Morovuna do Škocjana in nazaj. Ob vpisu je treba plačati strošek avtobusnega prevoza, medtem ko bodo obiskovalci, ki se bodo odločili za obisk jame, karto kupili na kraju samem. Prijave sprejemajo ob četrtkih med 19. in 20. uro na društvenem sedežu, Verdijev Korzo 51/int., do konca meseca ali do oddaje razpoložljivih mest. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo štiridnevni izlet z avtobusom v Turin in okolico od 30. maja do 2. junija; informacije in vpisovanje na tel. 0481-78398 (drogerija Mila), na tel. 0481-78000 (gostilna pri Ivici) in na tel. 380-4203829 (Miloš). Z3 Obvestila DRUŠTVO TRŽIČ razpisuje likovni in literarni natečaj na temo Moj Kras, namenjenega otrokom osnovnih šol s Tržiškega in Krasa. Posamezniki ali skupine se lahko udeležijo natečaja z risbami ali spisi na temo Krasa. Najboljši izdelki bodo nagrajeni in izdani v knjigi. Dela je treba oddati na šolah do 31. marca. ŠPORTNO ZDRUŽENJE DOM iz Gorice prireja v okviru Športne šole 2008 plesni tečaj za otroke od 1. do 5. razreda osnovne šole. Vodil ga bo Franci Vaupotič in bo potekal v Kulturnem domu v Gorici (ul. Brass 20) ob sobotah med 10. in 12. uro. Začetek tečaja bo v soboto, 29. marca, zaključek pa ob koncu maja. Vpisovanje poteka v uradu ŠZ Dom (od ponedeljka do petka od 17.30 do 19.00, informacije na tel. 0481.33288). USTANOVLJENI ČEZMEJNI GORIŠKI MEŠANI MLADINSKI ZBOR z zborovodjo Gregorjem Klančičem vabi fante med 15. in 18. letom, ki jih zanima petje v zboru na preizkus v Točko ZKD na ul. Gradnikovih brigad 25 v Novi Gorici pred vajami zbora ob 16.20 vse petke v marcu; informacije na tel. 003865-3330311. BALINARSKI KLUB MAK iz Štandreža obvešča, da bo deseti redni občni zbor v četrtek, 27. marca, ob 20. uri v drugem sklicu v domu Andreja Budala v Štandrežu. Na dnevnem redu bodo poročila in pozdravi gostov, volitve in družabnost ob predvajanju kratko-metražnega filma. DOBERDOBSKA OBČINA razpisuje javni natečaj za dodeljevanje dodatnih prispevkov najemnikom za plačevanje najemnin in osebam, ki dajo na razpolago prej nenajeta stanovanja v lasti. Pojasnila, prepis razpisa in predvideni obrazci so na razpolago na doberdobskem županstvu, ul. Roma 30, od ponedeljka do petka med 8. in 10. uro ter ob ponedeljkih tudi med 14.30 in 17. uro, oziroma na občinski spletni strani www.doberdob.it. KULTURNO DRUŠTVO OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža organizira štiri srečanja z glasbeno euritmijo (takt, ritem, melodija, note in intervali), ki ji bosta vodili Giusi Lafranconi (eurit-mistka) in Sara Hoban (pianistka). Prvo srečanje bo v Kulturnem domu Andreja Budala v Štandrežu v sredo, 2. aprila, ob 20.30, ostala tri srečanja pa 9., 16. in 23. aprila od 19. do 20.30; informacije in vpisovanje na tel. 3338139217 (Sara Hoban, ob uri obedov) ali na naslov elektronske pošte sa-ra_hoban@yahoo.it. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA v soorganizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev za srednješolce bo potekala na Debelem Rtiču od 27. julija do 2. avgusta; informacije nudi ZSKD (tel. 040-635626, 0481-531495). OBČINA SOVODNJE v sodelovanju s Kmečko zvezo poziva občane k udeležbi na javnem srečanju na temo zgodovinskih travnatih površin (»prati stabili«), ki bo v sejni dvorani sovo-denjske Zadružne banke v torek, 25. marca, ob 20.30. POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE Zveze slovenskih kulturnih društev za osnovnošolce bodo letos v Rakovem Škocjanu od 21. do 26. julija; informacije nudi ZSKD (tel. 040635626, 0481-531495). PROSVETNO DRUŠTVO VRH SV. MIHAELA organizira vsakoletno nagrajevanje barvanih pirhov. Otroci so vabljeni, da prinesejo izdelke v vaško cerkev na velikonočno nedeljo pred mašo ob 11. uri. Najlepše pirhe bodo nagradili takoj po maši. SKPD F.B. SEDEJ iz Števerjana razpisuje 38. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2008, ki bo 4., 5. in 6. julija letos. Rok za prijavo bo zapadel 1. maja (upošteva se poštni žig). Prijave na posebej pripravljenem obrazcu je potrebno nasloviti na naslov: SKPD F.B. Sedej, Trg Svobode 6, 34070 Števerjan (Gorica, Italija); informacije na sedežu društva (tel.- faks 0039-0481-884037) ali, vsak dan razen sobot in nedelj od 14. ure dalje, pri Andrejki Hlede (tel. 00390481-884909 ali 0039-339-5720418, email andrejkah77@yahoo.it), Franki Padovan (tel. 0039-0481-884160 ali 0039-338-7812271) in Filipu Hledetu (tel. 0039-329-0744269). 0 Prireditve KULTURNO DRUŠTVO DANICA vabi v četrtek, 27. marca, ob 20. uri v kulturno središče Danica na Vrhu na predstavitev zbirke ljudskih pripovedi »Kruh in ribe«. Knjiga je izšla pri Mohorjevi družbi. KŠD KRAS IZ DOLA IN POLJAN TER ZSKD prirejata predstavitev knjige Dorbci preteklosti in sedanjosti v temeljih prihodnosti, ki jo je uredil Aldo Rupel, v četrtek, 27. marca, ob 20.30 na sedežu društva na Palkišču; sodeloval bo ženski pevski zbor Jezero iz Doberdoba. NA GRADU KROMBERK bo v torek, 25. marca, ob 20. uri predavanje o me-teoritih nasploh in o edinem slovenskem. Predavali bodo dr. Miha Jeršek, dr. Dragan Božič in Zoran Božič. VOKALNA SKUPINA SRAKA z dirigentom Bogdanom Kraljem bo praznovala svojo desetletnico s slavnostnim pevskim večerom, ki bo v soboto, 5. aprila, ob 20.30, v Kulturnem domu v Gorici. Prireja KD O. Župančič. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVO -DAJALCEV - sekcija Sovodnje prireja v četrtek, 27. marca, ob 20.30 v dvorani KD Skala v Gabrjah predavanje Vesne Cescutti z naslovom Nosečnost in materinstvo. Mali oglasi ODDAM GARAŽO v Gorici, v strogem središču, na drevoredu 24. maja; tel. 393-5952869. Prispevki Namesto cvetja na grob Alda Ferletti-ja darujejo Karlo, Pepe, Alfredo, Vilko in Pino z družinami 50 evrov za dekliški zbor Jezero. V spomin na Leopolda Devetaka darujeta Vilma Braini in Boža Pižent 50 evrov za KŠC Danica na Vrhu. V spomin na Leopolda Devetaka darujejo prijatelji 200 evrov za društvo krvodajalcev iz Sovodenj. ZAHVALA Giordano Cej Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njegov spomin. Žena, sinova in ostali sorodniki Štandrež, 23. marca 2008 16 Nedelja, 23. marca 2008 DNEVNE NOVICE / velikonočni prazniki - Vreme skazilo test za poletno turistično sezono V Italiji se je praznični most začel z izredno slabim vremenom V Liguriji smrtna žrtev izredno močnega valovanja - Nezgoda žičnice v Sestrierju RIM - Vremenske razmere in njihove posledice so bile že prvi dan velikonočnega konca tedna še slabši od napovedi. Po tekočem, čeprav nekoliko gostejšem prometu kot sicer je mogoče soditi, da je slabo vreme mar si ko ga ustavilo do ma, kar se bo najbrž zgodilo tudi jutri, ko vreme po na pove dih sodeč ne bo na klo nje no ni ti tra di ci o nal nim izle tom in pik ni -kom v na ra vi. Val sla bega vre me na, ki je zajel Italijo, je imel posebno težke posledice v Liguriji, kjer je prišlo do najmočnejšega valovanja v zadnjih petdesetih letih. Tino Barbera, 70-letni astnik obmorske diskoteke Schooner v kraju Sestri Levante blizu Genove, je v noči na soboto umrl v svojem lokalu, ki ga je zal il štiri do pet metrov visok val. Diskoteka je bila na srečo zaprta, valovi pa so prebili valobran pred pristanom in si lo vito bu tni li na ste kle no zgradbo. Nesrečnega Barbero, zelo znanega v okolju nočnih lokalov, je podirajoči se tram zadel v glavo, tako da je bil pri priči mrtev. V diskoteko se je podal ravno zato, da bi videl, kaj se dogaja in preprečil morebitno škodo. Močno valovanje jo je zagodlo tudi potnikom hitrega trajekta Coraggio, ki bi mo ral pri plu ti iz Pa ler ma v Livor -no v petek zvečer. Po 24 urah so bili potniki še vedno na ladji, ki so ji močno valovi in veter s sunki 130 preprečili pristanek v pristanišču. Na Apeninih, ki jih je spet pobelil sneg, je bila včeraj razglašena nevarnost plazov, na območju Mugella v Toskani pa je prišlo do podiranja dreves zaradi premikanja tal. O škodi za ose be ni bi lo poročil. V alp skem smu čar skem sre diš ču Sestriere v pokrajini Turin je včeraj dopoldne iz še neugotovljenih vzrokov ena od kabin žičnice udarila v strukture zgor nje pos taje. V kabi ni, ki se je prevrnila, se je poškodovalo 14 od skupaj 30 potnikov, večina lažje, z odrgninami in zlomi, le dva nekoliko bolj resno. Po prvih ugotovitvah policije bi bil lahko vzrok incidenta okvara naprave, ki zmanjša hitrost kabine pri približevanju postaji. Velikonočni praznični most, kije navadno neke vrste test za poletno tu-ris tič no sezo no, letos go tovo ne pri na -ša dobrih obetov. Slabo vreme je napovedano tudi za prihodnje dni, z nalivi in snegom po vsem polotoku, predvsem v srednji in južni Italiji. Na poletni test bo torej treba še počakati. Izredno močno valovanje je včeraj ohromilo ladijski promet v Liguriji ansa kosovo - Brez soglasja začasne vlade Koštunice Srbski minister za etnično delitev kosovskega ozemlja BOGRAD - Srbski minister za Kosovo Slobodan Sa-mardžic je misiji Združenih narodov na Kosovu (Unmik) predlagal, naj izvede etnično delitev Kosova. Glavna točka predloga je funkcionalna delitev kosovskih Srbov in kosovskih Albancev, je za provladni srbski dnevnik Politika še pojasnil Sa-mardžic.»Sprejemamo resolucijo 1244 Varnostnega sveta ZN, prav tako carinsko, pravno in policijsko oblast Unmika. Dejstvo pa je, da lahko po razglasitvi neodvisnosti Kosova to resolucijo uresničujejo le Srbi ob pomoči Srbije,« je dejal Samard-žic, kije namestniku vodje misije Unmik Larryju Rossinu predlog podal brez soglasja začasne vlade Vojislava Koštunice. Kot je ob tem še poudaril Samardžic, predlog zadeva vsa srbska območja na Kosovu, ne zgolj glavnega središča kosovskih Srbov Kosovske Mitrovice. Odkar je Kosovo 17. februarja letos razglasilo neodvisnost, se je na severnem delu pokrajine zvrstilo kar nekaj nasilnih incidentov. Zadnji med njimi se je zgodil v začetku tedna, ko je v izgredih med policijo in kosovskimi Srbi življenje izgubil ukrajinski pripadnik Unmika, več kot 150 ljudi pa je bilo v neredih poškodovano. Problem Kosova je odjeknil tudi na evropskem prvenstvu v plavanju v Eindhovnu, kjer se je srbski plavalec Milo-rad Cavic na zmagovalnem odru pojavil z rdečo majico, na kateri je pisalo Kosovo je Srbija. Dejanje ga je stalo diskvalifikacije in tako se je prvenstvo za plavalca predčasno končalo. Verniki v pravoslavni cerkvi na Kosovu arhiv Sarkozy in Brown za jedrsko sodelovanje LONDON - Velika Britanija in Francija bosta prihodnji teden med obiskom francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja v Londonu objavili dogovor o gradnji novih jedrskih elektrarn in o izvozu jedrske tehnologije. Velika Britanija je januarja odobrila gradnjo nove generacije jedrskih elektrarn in želi pri tem izkoristiti francosko znanje na tem področju. Britanski premier Brown upa, da bo sodelovanje s Francijo pomagalo Veliki Britaniji pri izobraževanju delovne sile za delo v jedrskih elektrarnah. Sarkozy bo britanskemu premieru tudi sporočil, da namerava v Afganistan napotiti dodatnih 1000 francoskih vojakov. Francoski predsednik želi s tem poudariti svojo zavezanost zvezi Nato, uradna napoved napotitve dodatnih vojakov pa naj bi bila objavljena na aprilskem vrhu zavezništva v Bukarešti. Francija ima trenutno v Afganistanu 1600 vojakov. Aretirali osumljenca za vojne zločine na Ovčari BEOGRAD - Na beograjskem letališču je bil v sredo aretiran Milorad Pejic, britanski državljan, rojen v Vukovarju, ki je osumljen vojnih zločinov na Ovčari leta 1991. Pejic je osumljen, da je kot pripadnik vu-kovarske teritorialne obrambe sodeloval pri poboju najmanj dvesto hrvaških vojnih ujetnikov na Ovčari. Srbsko tožilstvo za vojne zločine je preiskavo proti Pejicu uvedlo decembra 2003 in za njim razpisalo mednarodni pregon. Mednarodno sodišče za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu je lani za zločine na Ovčari obsodilo dva nekdanja srbska častnika na dvajset oziroma pet let zapora. Tretji obtoženec iz tako imenovane vuko-varske trojke Miroslav Radic je bil oproščen. (STA) Južnokorejec trgoval s človeškimi jajčeci SEUL - Južnokorejska policija je aretirala moškega, osumljenega ilegalnega trgovanja s človeškimi jajčeci. Moški naj bi jajčeca prek svetovnega spleta prodajal neplodnim parom in s tem zaslužil 120 milijonov južnokorejskih vonov (okrog 75.000 evrov). Južnokorejec naj bi sklenil približno 50 poslov, in sicer izključno z južnokorejskimi državljani. Če bo spoznan za krivega, mu grozi do dveletna zaporna kazen. Zakon o bioetiki, ki je v Južni Koreji začel veljati leta 2005, prepoveduje tako trgovino s človeškimi jajčeci kot tudi doniranje jajčec v raziskovalne namene. (STA) azija - Ma Ying-jeou je prejel 58 odstotkov glasov Novi tajvanski predsednik zagovarja zbližanje s Kitajsko TAIPEI - Stranka kandidata za taj-vanskega predsednika Ma Ying-jeouja, ki je zmagala na včerajšnjih predsedniških volitvah, je že razglasila zmago, medtem ko so v taboru kandidata Franka Hsieha priznali poraz. Tajvanska volilna komisija, ki je rezultate potrdila, je sporočila, da sta propadla oba včerajšnja referenduma, na katerih so volivci glasovali o vstopu v ZN.Predsednik opozicijskega Kuomin-tanga (KMT) Lien Chan je po prešteti večini glasov razglasil zmago njihovega predsedniškega kandidata Ma Ying-jeou-a. »To je ponosna zmaga. Izid volitev prinaša drugačen jutri, nov razvoj in novo upanje za prihodnost,« je dejal Lien. Ma bo sicer posle predsednika prevzel 20. maja, ko bo položaj zapustil dosedanji predsednik Chen Shui-bian. V taboru kandidata vladajoče Demokratske napredne stranke (DPP) Franka Hsieha so priznali poraz. »Sprejemamo dejstvo, da smo izgubili. Volivci so izrazili svojo željo in sprejeli odločitev. To je poraz predvsem zame in ne za tajvansko ljudstvo. Prosim, ne jokajte za mano,« je dejal Hsieh. tibet - V neredih umrlo 19 Kitajcev Peking ostaja gluh za pozive k dialogu Za novega tajvanskega predsedniak Ma Ying-jeouja je glasovalo 58 odstotkov volilcev na otoku ansa PEKING - Število smrtnih žrtev v nedavnih nasilnih protestih proti kitajski nadvladi v Tibetu se je povzpelo na 19, več kot 600 ljudi pa je bilo poškodovanih, so sporočile kitajske oblasti. Podatki vključujejo le kitajske žrtve tibetanskih nasilnežev, nobenih podatkov pa ni o ranjenih in mrtvih med Tibetanci. Kitajska policija je v petek prvič priznala, daje med nemiri v provinci Sečuan, ki so izbruhnili po protestih v Tibetu, uporabila strelno orožje. Policija je na protestnike streljala v samoobrambi med nemiri v kraju Aba, kjer živijo pripadniki tibetanske manjšine, je poročala kitajska tiskovna agencija Xinhua. Kitajski mediji so o protestih na Tibetu poročali, da jih je pripravila »skupina vandalov«, ki je ljudi prisilila, da so sodelovali v njih. Kitajska vlada je za organizacijo protestov, ki so se nato razširili tudi na druga mesta v avtonomni pokrajini in na sosednje province, obtožila tibetanskega duhovnega voditelja dalajlamo in njegovo kliko. Kitajske oblasti so tudi sporočile, da se je policiji v Lhasi predalo 183 pro-testnikov. Po ocenah oblasti je bilo sicer med nemiri povzročene za 244 milijonov juanov (22 milijonov evrov) škode. Mednarodna skupnost, ki Peking vztrajno poziva k dialogu z dalajlamo, pa je za zdaj naletela le na gluha ušesa. Režimski tisk je včeraj opozoril, da bo Kitajska »z vso silo potlačila« vse »iniciative secesionistov«, uradni Peking pa je jezno reagiral tudi na poziv predsednice ameriškega kongresa Nancy Pelosi, saj sprejme zahtevo dalajlame po odprtju mednarodne preiskave o nedavnem nasilu v glavnem mestu Tibeta. K pozivu kitajskim oblastem za dialog z dalajlamo, za katerega seje zavzela tudi Condoleezza Rice, se vsak dan pridružujejo novi glasovi, iz ZDA, Evrope in Japonske. Včeraj je poziv podprla tudi skupina tridesetih kitajskih intelektualcev, ki jih vodita pisatelj Wang Lixiong in aktivist za človekove pravice Liu Xiaobo. / NEDELJSKE TEME Nedelja, 536. marca 2008 2 3 APrimorski r dnevnik M Leto Gospodovo 2008, v katerem pravkar preživljamo dneve in tedne v običajnem upanju, da bi bili čim svetlejši in hkrati v strahu, da se zmračijo, lahko imenujemo tudi "krompirjevo" leto. Naj se sliši še tako hecno in nenavadno, prav tej gomoljnici nerodne oblike in dvoumnega imena pripada čast, da v tem letu simbolizira mednarodne želje in napore, da bi se svet in človeštvo v njem prej ali slej rešila tiste težke more, ki ji pravimo lakota. V ta namen so namreč Združeni narodi razglasili leto 2008 za Mednarodno leto krompirja in v ta namen bodo na pobudo Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo FAO (Food and Agriculture Organization of Unite Nations) potekale po vsem svetu raziskovalne in promocijske pobude za razvoj kmetijskih sistemov, ki slonijo na proizvodnji krompirja kot četrte najbolj gojene prehrambene rastline po rižu, pšenici in koruzi. V upanju seveda, da se bo dalo prav s krompirjem znatno prispevati k reševanju svetovne lakote, ki bi se znala v prihodnje še zaostriti, če računamo, da se bo v naslednjih dvajsetih letih, kot pravijo, prebivalstvo množilo za povprečno sto milijonov ljudi na leto. Prva reakcija vsakogar, ki ga pobaram, če mu je znano, da živimo v krompirjevem letu, je pritajen nasmešek. Najbrž ga najprej pozabavajo asociacije s predstavami o krompirju v njegovem prenesenem pomenu. V slovenskem jeziku je na primer krompir nekakšen hecen sinonim za srečo in uspeh (neumen kmet ima debel krompir), v italijanskem pa, še hecnejši, za ženski spolni organ. Predvsem pa večini ljudi sploh ni znano, kaj prihaja v svet iz Steklene palače Združenih narodov na humanitarnem področju. Delno zato, ker sta sama Organizacija združenih narodov in njeni napori, da bi nekoliko uravnovesila razlike med revnim in bogatim, izobraženim in nepismenim, vojaško močnim in nebogljenim, okoljsko zavarovanim in ogroženim svetom, v precejšnji krizi zaradi vse močnejšega prevladovanja neizprosne logike interesov trga in torej profita. Delno pa tudi po krivdi sredstev javnega obveščanja, ki postajajo tehnološko vse popolnejša in izjemno učinkovita, hkrati pa vse bolj neobčutljiva za velike eksistencialne probleme sveta po tistem krutem reku, da je smrt posameznika tragedija, morija množice pa statistika. V tej logiki nas mediji hranijo na primer z neskončnimi reportažami o zagonetnem umoru nekega dekleta, dnevno umiranje sto tisočev otrok zaradi podhranjenosti pa največkrat ne najde prostora niti za krajši obrobni zapis. Nič čudnega torej, če se o pobudah Združenih narodov, kakršna je pobuda o razglasitvi Mednarodnega leta krompirja, ne piše in govori do takšne mere, da bi to prišlo v obtok zavesti čim širšega kroga prebivalstva kot neobhodna družbena potreba. Krompir (potem, ko smo se ga seveda najedli) si še vedno raje predstavljamo kot organ spolnega zadovoljevanja, kot pa sredstvo za nahra-nitev milijonskih lačnih množic. Po podatkih svetovne organizacije je na svetu več kot 850 milijonov ljudi, ki jim primanjkuje živež za preživetje. Pravijo tudi, da vsak dan umre 18 tisoč otrok zaradi lakote in nalezljivih bolezni. Zaradi podhranjenosti mater se vsako leto rodi 20 milijonov dojenčkov pod normalno težo. Takšni podatki bi morali predramiti tudi najbolj neobčutljive, še zlasti če upoštevamo, da lakota ni naravna katastrofa, temveč posledica nepravične porazdelitve naravnih dobrin. Živeža je dovolj za vse in še bi ga ostalo, če bi bilo vsem, tudi takoi-menovanim zaostalim deželam, dano, da bi soodločale o delitvi kmetijskih pridelkov. Po vsem tem modrovanju lahko torej rečemo, da je OZN letos izbrala krompir, kot je pred štirimi leti izbrala riž, da bi opozorila na možnosti umnejšega pristo- pa do obdelovanja zemlje in pravičnejše razdelitve njenih sadov. Krompir dejansko lahko veliko prispeva k reševanju lakote v (namenoma) nerazvitem svetu, kot je v preteklosti prispeval tudi v tem našem "razvitem" svetu. Dovolj je, da pomislimo, kaj je pomenil našemu kraškemu človeku, ki mu je bila kamnita in od burje presušena zemlja vedno tako skopa. Redke, skalnati gmajni z nečloveškimi napori iztrgane, in danes žal zapuščene njive so bile radodarne prav s krompirjem. Ko je Marija Terezija v okviru svojih mnogih reform uzakonila tudi obvezno sajenje krompirja, so se mnogi kmetje zakonu upirali, vendar so v letih spoznali, da je imela cesarica prav in krompir je v 19. stoletju postal glavni steber prehrane na Slovenskem, kakor sicer tudi drugod po Evropi. Krompir je sijajna rastlina. Potrebuje manj zemlje in vode kot druge poljščine, uspeva dejansko povsod, prenaša bodisi visoke kot zelo nizke temperature, raste hitreje in ne izčrpava zemlje, hkrati pa ima zelo hranilne in energetske lastnosti. Poleg beljakovin, železa, kalija, ogljikovih hidratov vsebuje tudi veliko vitaminov in manj maščob. En sam krompir srednje velikosti vsebuje približno polovico odraslemu človeku dnevno potrebnega vitamina C. Krompir je poleg vsega tudi zdravilna rastlina in so jo marsikje uporabljali in jo še uporabljajo kot ljudsko zdravilo proti opeklinam in zmrzlinam, očesnim vnetjem in drugim bolečinam, proti revmi, astmi, želodčnim in jetrnim motnjam in raznim drugim obolenjem. Neke vrste krompirja, ki uspeva v Andah štiri tisoč metrov visoko in mu pravijo mate, od nekdaj upo- rabljajo kot spolno dražilo ali afrodizijak in ga še vedno prodajajo po vsem svetu v tabletkah. Sploh pa je krompir veliko uporabljen v farmaciji, pa tudi v tekstilni, lesni in papirni industriji kot lepilo in vezivo ter v naftni industriji kot čistilo. Skupno naj bi bilo več kot tri tisoč vrst krompirja različnih barv in okusov. Ideja, da bi proglasili tekoče leto za leto krompirja, se je porodila v Peruju, ki je dejansko domovina krompirja in kjer gojijo tudi največ vrst krompirja. V visokih predelih Peruja in Bolivije so to poljščino baje gojili že pred osem tisoč leti in z njo seveda premagovali lakoto in pomanjkanje, ki so jo povzročale naravne ujme in nenaravne vojne. Neka legenda Indijancev iz plemena Huron pripoveduje, da je nekoč zavladalo na svetu hudo pomanjkanje. Zato je veliki duh Manitoua poslal na zemljo čudovito deklico, da bi premagala zlo in kjer se je zemlje dotaknila z desno roko, tam je pognal krompir, kjer pa z levo, tam je zrastla koruza. Evropski človek je krompir in njegove čudovite lastnosti odkril šele po odkritju Amerike. Kako in kdaj je ta gomolj prekoračil Atlantik, ni povsem znano. Prve primerke naj bi pripeljale Pizarrove ladje leta 1535. Po neki drugi verziji naj bi se leta 1588 v Atlantiku potopila španska ladja, ki je prevažala orožje in povrtnino. Orožje je potonilo, sadje in zelenjavo pa naj bi tokovi naplavili na zahodni obali Irske, kjer so tamkajšnji kmetje posadili gomolje in odkrili njihove lastnosti. V resnici se je Evropa dolgo upirala uporabi krompirja v prehrambene namene. Uporabljala ga je kvečjemu kot okrasno rastlino, medtem ko je gomolj veljal za sadež hudiča. Kako naj bi uživali sadež, ki raste pod zemljo in je umazan, sadež, ki ga Sveto pismo sploh ne omenja, sadež, ki so ga pridelovali in-diosi, ki niso veljali za ljudi. Poleg tega je uživanje krompirjevih listov, ki vsebujejo solanin in skopolamin, povzročalo zastrupitve in halucinacije, kar je po ljudskem verovanju pomenilo, da gre za rastlino, ki jo upravlja sam zlodej in ki prinaša bolezen in nesrečo. Potrebna so bila tri stoletja, da so se vsi ti predsodki razblinili in, kot zveni lahko čudno, so prav vojne, ki so sicer absolutno zlo, pripomogle, da se je krompir uveljavil. Treba je bilo pač nahraniti vojskujoče se armade in za časa tridesetletne vojne (1618-1648) so vrhovni štabi spoznali, da jim krompir lahko reši marsikateri problem. Pomen rastline je prišel še bolj do izraza za časa bavarske se-cesijske vojne (1778-1779), ko sta se sestradani armadi namesto za potrebe vladajočih dinastij začeli vojskovati za nadzor nad krompirjevimi nasadi. Ta vojna je zato prešla v zgodovino kot Kartoffelkrieg, ali krompirjeva vojna. V Franciji pa je krompir uveljavil lekarnar in agronom Par-mentier, ki je kot ujetnik pruske vojske v sedemletni vojni (1756-1763) spoznal hranilne lastnosti rastline. Ko je leta 1785 v Parizu izbruhnila strahotna lakota, je kralj Ludvik XVI. ukazal plemenitašem, da prisilijo kmete k pridelovanju krompirja. Ker se ljudstvo ni hotelo zlepa sprijazniti s tem ukazom, si je kraljevska hiša omislila zvijačo. Na Marsovem polju so sejali krompir pod strogim nadzorstvom biričev in raznesli vest, da tam raste hrana, ki jo lahko uživa samo kralj. Tako je lakomnost na- leto 2008 »mednarodno leto krompirja« ozn O krompirju, ali o boju proti lakoti v svetu Dušan Kalc redila svoje in krompir je postal nadvse mikavna zadeva. Zakaj bi lahko samo kralj užival. Cela vrsta zmikavtov se je spravila k delu ter oskrbela lakomneže s to "kraljevo" hrano, ki se je kmalu razširila vsepovsod. Podobno je bilo tudi v naših krajih, kjer so krompir kvečjemu dajali kot hrano prašičem, a je ukaz Marije Terezije dvignil njegov ugled in seveda pridelek. Posebno poglavje predstavlja v tem pogledu Irska, kjer je postal krompir v prvi polovici 19. stoletja glavna in dejansko edina hrana med preprostim ljudstvom, tako da je prebivalstvo celo dokaj hitro na-rastlo od treh na osem milijonov. Leta 1845 pa je strahovita epidemija peronospore pokončala pridelek in povzročila hudo lakoto, ki je pokončala več kot milijon ljudi, nekaj milijonov pa prisilila v emigracijo čez ocean "s trebuhom za... krompirjem". Danes pridelajo v svetu več kot 300 milijonov ton krompirja, od tega je dobra polovica iz držav v razvoju, kar pomeni, da se je v zadnjih letih močno povečalo zanimanje za to poljščino prav v krajih, ki so najbolj potrebni kmetijskega razvoja v prehrambene namene. Skoraj tretjino vsega pridelka naberejo na Kitajskem in v Indiji. Velik zagon je pridelovanju krompirja v tretjem svetu dalo zlasti povpraševanju razvitega sveta (z McDonal-dom na čelu) in tudi Kitajske po okusnem (a ne ravno zdravem) pečenem krompirčku in chipsih. Temu zgledu skušajo slediti vsi in tako narašča proizvodnja, z njo pa rastejo cene. In smo spet tam - pri izkoriščanju revnejšega. Očitno se logikam profita ne more izogniti niti sama OZN, če je res, kot je res, da je sponzor Mednarodnega leta krompirja multinacionalka McCain Foods Limited, svetovni lider na področju zamrznjene hrane in največji proizvajalec vseh krompirjevih specialitet. Kakorkoli že, leto, kar ga je še pred nami, naj bi vendarle prispevalo k razmišljanju o problemu prehrane. Tako na svetovni kot tudi na krajevni ravni. Navsezadnje je krompir marsikdaj in marsikje protagonist dogajanja, le da to ne pride v širši informativni tok. Med brskanjem po internetu sem naletel na veliko poljudnih ali znanstvenih srečanj na temo krompirja, njegovega pridelovanja, distribucije in kulinarične ali industrijske uporabe, začenši s pobudami v raznih krajih sveta, ki se neposredno navezujejo na Mednarodno leto krompirja. Naletel sem tudi na nebroj šager in praznikov krompirja, ki so že, ali bodo še potekale po vsej Italiji, Sloveniji in drugod. Tudi veliki živilski in kmetijski sejmi, kot na primer vsakoletni avgustovski sejem v Gornji Radgoni, bodo imeli letos svoje težišče na letu krompirja. V Sloveniji tudi vsako leto poteka mednarodni festival praženega krompirja, letos 25. maja pa bodo v Šenčurju pri Kranju celo odkrili prvi spomenik krompirju na svetu. Krompir se je torej v teku stoletij spremenil iz hudičeve rastline v nebeško mano. Človek, ki se nikdar ne zadovolji z doseženim, pa bi ga rad povzdignil k še večji slavi. V tem smislu potekajo raziskave o gensko spremenjenih organizmih GSO, ki so že privedle do znatnih sprememb. Pred nedavnim so na primer v laboratorijih za biotehnologijo v Firencah in v Fri-burgu pridobili posebno vrsto krompirja Golden Potato, ki vsebuje beta-karotin, kar pomeni vitamin A, ki je v navadnem krompirju odsoten, pomanjkanje te vrste vitamina pa povzroča, kot znano, slepoto. Še povsem odprta pa je uporaba genetsko manipuliranega krompirja Am-phlora, ki naj bi ga uporabljali za proizvodnjo škroba v industrijske namene. Evropske države še niso razčistile sporov glede njegove uporabe. Sicer pa se je treba ob mednarodnem letu krompirja tudi resno vprašati, ali je genska tehnologija najboljši odgovor na globalne probleme lakote in pomanjkanja zdrave hrane. Bomo znali, kot pravijo nekateri, popraviti morebitne napake, če bo 'duh ušel iz steklenice"? TRST- VMM WflOFT- EXPOfJT-fíAPPfíESBfTANZE 9-P-B- m,e£iAíc pmzniJz& Pivzvnu - jiirrHf« '"Kuriš ftbr tt tnáíHp /ie¿i ftM/Nítr T/birtr uujimipih juc1 OfcuLiU üirfluítfajwdtrrln ft1«™ t*bicfMi nnrji'ni'/ti wlawm jttrrht Pcset, rus - Tsl.: Í^ÍJ/22^434 - ftftf/aifiSSs Hotel in restavracija /t J yfjrjt' I /> Hotet z vdrvrrr nu/a^vu&FJnuj .■ .■ i T'rafírtmrírji ív/ríjVvunrjrr zw-zuvrjímTTJNí yirtfíziroifr ihtrf - ftw* flIMí n4Q¿Z&n4 OOOdf^fJ ODPRTO: DANES, 23.03 (Velika noč) JUTRI, 24.03 (velikonočni ponedeljek) velik poletni vrt z 200 mesti in udobno notranjo dvorano Avtobusa Št. 11 in 25 vas pripeljeta prav do nas! Ul. Eremo 259 5 min. od Katinare, lOOm od parka Revoltella Tel. 040/910342 TRST - DONIJO 30 TEL 040.020331 - 010252 Diesel gorivaU^/^ ^Plinsko olje za ogrevanje ^Motorno olje Shell 6Peči in štedilniki na drva in premog PRODAJA BARVNIH IN NEBARVNIH KOVIN Ul. Greift 6í - Tñítú ¡GO} ¿raven iöfwnaxa _ Gostila A in .aun iiir Giorgio in Amalija Skabar voščita vsem klientom vesele velikonočne praznike Sv. Ana 63 - TRST Tel. 040.810368 Te). 0481.40489 ■ 43423 * Fax 0481.40570 ¡VKW.pahpf.il " e-mail: in!Q@pabor it PREH R AM B ENI DISKONT MIMA FERNETICi ZA REPENTABOR TEL* 040.2176832 _ BAR - SLAOOLEOt ' «"!" ■»*■) »t PEKARNA - SLAŠČIČARNA Torta po naročilu Bazovica - Ul. Grudon, 64 -Tel. 0*0.226147 ucAiízfm ačne \ fvt&znikel BAft Slcui&ledcLr\ T/\C S.A.S. GRUDEN MATEJ & C. SESLJAN 24/1 - TEL. 040.299259 CVETLICADNA Elciic Prašelj IZBRANO CVETJE ZA VSE PRILOŽNOSTI TR&T - UI. Carducci 2 ■ STT&fE TAPETE ■ TOTJ P0Q - SOjftt ZASE ■ K CMAfHN Qnjjnx; - lJiiii:ijsT<;)ggta - 'leí. imi2 ¡216S KAVARNA GRUDEN FRIZE SALOF UNISEX PRIČESKE NEVESTE: ureditev pričeske na domu kavarna GRUPO ob sobotah 8.00 - 16.30 OPCINE (TS) - Tel. 040211359 Proseška ul./Via di Prosecco 20 i r ■ m;i(L-n;U CELESTINO DANIELI siic 1 PtefalMttSbilet, Op&im - Dtamj&ii «su rM.Til./Fas: 040/11*% J f?OLAt:iJ5KI iVlATf R IAI . SREDSTVA TROTI VIAC3I VODNI I70LATOR.II ■ SAMOTNI MATERI Al ■ ODTOČNE CM Pohištvo vošči vsem odjemalcem, prijateljem in znancem v zamejstvu in matični domovini vesele velikonočne praznike UI. san Cilino 38 Tel. - Fax 040-54390 »VETO» OPČINE Proseška ulica 35 Tel. 040.211629 ob torkih zaprto DEBENJAK NADA sne Ulica delTIstria S/E, TRST Redni vzdrževalni pregledi na avtomobilih pooblaščena in avtodomih vseh znamk ^^¡fe, priprava vozil za tehnični pregled ine - Bazoviška uL / Via di Basovizza 60 tel, 040.214618 AVTOMEHANICNA DELAVNICA GONAD SiSTI AN A/SESLJAN Bossi Alessancfro Sesljan 24/H Tel. 040 291496 t/dcim ñidr Vdhr m Društvena prodajalna UI. Alpini 95 - Opčine Nova siri Dunajska 61 - Opčine 2 0 Nedelja, 23. marca 2008 NEDELJSKE TEME / pogovor s tržaškim škofom, monsinjorjem evgenom ravignanijem »Želim, da bi se Trst pogumno stvarnosti, s spoštovanjem razl kdo je msgr. ravignani Od rodnega Pulja do tržaške škofije Msgr. Evgen Ravignani se je rodil 30. decembra 1932 v Pulju, v skromni in globoko krščanski družini. Oče je bil po poklicu poštni uslužbenec, mati je gospodinjila. Imela sta štiri otroke, dva fanta in dve deklici. Eden od fantov je umrl še kot otrok, leta 1942, ena od sester lela 1974, tudi starši so umrli, druga sestra še vedno živi v Trstu. Družina je leta 1946 zapustila Istro in šla v begunstvo, naselila se je v Trstu. Msgr. Ravignani je teologijo študiral v semenišču v Trstu, študije je dokončal v Rimu. V duhovnika ga je leta 1955 posvetil tedanji škof Antonio Santin. Tri leta kasneje je odšel v Rim, na izpopolnjevanje teoloških študijev. Po po-vratku v Trst je poučeval v semenišču, obiskoval je filozofsko fakulteto, bil l e kaplan, od leta 1963 do 1983 rektor in študijski prefekt v semenišču. Leta 1967 je po nalogu škofa Santina začel dialog z odgovornimi pravoslavne in protestantske cerkve v našem mestu, dialog je razširil še na judovsko skupnost. Poučeval je na liceju Petrarca, vodil je tudi katoliški tednik Vita Nuova (september 1978 - februar 1981). Marca 1983 je bil imenovan za škofa v Vit-to riu Ve ne tu, kjer je os tal vse do ja -nuarja 1997. Bil je tudi član komi- sije Cei (italijanske škofovske konference) za migracije, opravljal pa je še druge zadolžitve. V Trstu je nasledil priljubljenemu Lovrencu Bellomiju, kije predstavljal prelomnico v odnosu tržaške Cerkve do slovenskih vernikov in nasploh do Slovencev. Zaradi tega so bi le oči tu di v no ve ga ško fa upr -te z velikim pričakovanjem, kot je tedaj dejal predsednik Duhovske zveze, škedenjski kaplan Dušan Ja-komin. »To, kar je začel Bellomi, naj se seveda nadaljuje,« je še naglasil Jakomin, »ker tudi slovenski duhovniki imamo del odgovornosti pred našim ljudstvom.« Škofov vikar Franc Vončina je prav tako povedal, da »kot Slovenci pričakujemo, da bo mo kot ta ki upo šte va ni v Cer kvi, da bo bogoslužju predsedoval v našem materinem jeziku, da bo v našem jeziku dialogiral z našimi skupnostmi in da bo kot msgr. Bellomi vzpostavljal mostove v Cerkvi in družbi ter tudi s sosednjimi škofijami. Želimo, da bi lahko živeli v pravi krščanski harmoniji.« Čas kaže in bo po kazal, v ko lik šni me ri so se ta velika upanja in pričakovanja tudi dejansko uresničila. Na prošnjo za intervju se je škof Ravignani rade volje odzval, kot se je odzval pred enajstimi leti, ko smo ga obiskali v Vittoriu Venetu. (D.B.) Kaj se je spremenilo, odkar ste prevzeli vodstvo tržaške škofije? Tedaj ste v svoji poslanici med drugim dejali, da »v moči ljubezni, ki sprejema različnosti in iz njih ustvarja bogastvo za vse, bom branil in spodbujal enotnost naše Cerkve. Ker v Kristusu ni več nobene etnične ali jezikovne, kulturne ali socialne razlike. Vsi smo eno v Kristusu Jezu- »Res je. Ko sem se kot škof vrnil v Trst, nisem imel druge skrbi kot te, da bi dan za dnem, z doslednim zavzemanjem in zaupljivim zaupanjem, iskal enotnost v naši Cerkvi in, kolikor je bilo v mojih močeh, v našem mestu. Vedno sem verjel v to, da se mora bogastvo različnosti uresničiti v enotnosti. Zlasti v Cerkvi, v kateri ista vera in bratska ljubezen sprejemata različnosti in jih vodita v dialog, tako da cerkveno občestvo vse bolj raste in se uveljavlja. V naši škofiji od zmeraj živijo italijanski in slovenski verniki in drugi, različnega jezika, tradicij, kulture, narodnosti. Živeti eno samo vero pomeni tudi izražati jo v zvestobi do svoje jezikovne, kulturne in etnične identitete, v tisti izvirnosti, ki jo vsakdo prejme od svojega izvora in svoje zgodovine. Ne samo v molitvi, temveč tudi v pričevanju in družbenem prizadevanju. V to sem bil in sem tudi danes prepričan. Bila je moja obveza. Vendar nisem poklican, da razsojam, če je bil v teh letih skupaj storjen vsaj kakšen korak. Če pa se lahko izrazim o civilni družbi, menim, da se je odnos med Italijani in Slovenci spremenil na boljše. Tudi zato, ker sem poznal trenja nedavne preteklosti. Danes je ozračje dosti bolj vedro. Lahko smo videli, da zaščitni zakon ni bil le odobren, temveč da se je pričelo njegovo uresničevanje, čeprav nekoliko počasi in s kakšno težavo.« Trst lahko smatramo pilotsko mesto glede odnosov z drugimi religijami. Tudi sam ste vložili veliko truda na poti dialoga z medverskimi srečanji. Ali lahko rečemo, da je ta dialog prinesel konkretne rezultate in v čem so vidni? »Hotel bi povedati, da je v Trstu že vladalo ozračje spoštovanja med različnimi religijami, čeprav ni bilo odprtega dialoga. Leta 1967 sem pričel prve pogovore, po naročilu škofa, msgr. Santina. Odtlej je rastel dialog v božji ljubezni, ki teži k uresničevanju enotnosti. Težak cilj, vendar je to pot, po kateri je treba stopati brez negotovosti. Z brati krščanskih pravoslavnih in protestantskih Cerkva sta dialog in prijateljstvo realnost, z židovsko skupnostjo in z islamskim kulturnim središčem so odnosi prisrčni. Zdi se mi, da bo držalo, da so rezultati vidni, ne samo zaradi molitev, temveč tudi poglobitve medsebojnega spoznavanja na srečanjih eku-menske in medverske skupine. Vem namreč, da na Trst gledajo z zanimanjem iz vse Italije. To ugotavljam tudi kot član komisije italijanske škofovske konference za ekumenizem in dialog.« Drugo področje Vaših prizadevanj so pastoralna srečanja z verniki. Obiskali ste bodisi pastoralno središče kot open-ski dekanat, ki združuje vse slovenske župnije. Kako ocenjujete zadržanje slovenskih vernikov? »To povem s hvaležnostjo. In tudi z radostjo. Srečal sem se z majhnimi in velikimi skupnostmi. Čutil sem, da so me sprejeli s tolikšno toplino, da me je začudilo in ganilo, in res bi želel, da bi jo znal povrniti. Na openskem dekanatu, kamor sodijo slovenske župnije iz Brega, s Krasa in z Opčin ter Slovenci iz mestnih župnij, sem srečal angažirane in vnete duhovnike, skupine družin in mladih, razna združenja, ki delujejo na kulturnem področju in na področju družbene solidarnosti. Na svečanostih sem cenil petje in udeležbo vernikov, kot se mi vedno dogaja, še posebej na tistih, ki septembra vabijo vse na Marijanski shod na Opčinah ali na novembrski Hvaležnici v stolnici sv. Justa. Prav gotovo nisem prezrl problemov, ki so mi jih iskreno iznesli na srečanjih, bodisi v posameznih župnijah kot v Slovenskem pastoralnem središču v Trstu. Med prvimi je število slovenskih duhovnikov, ki se zdi nezadostno, da bi lahko nudili primeren odgovor pastoralnim potrebam skupnosti in za verski pouk v šolah. Dragocena pomoč salezi-jancev kot tudi pomoč duhovnikov, ki prihajajo iz bližnjih škofij v Kopru in Ljubljani, ne zadošča. Duhovnih poklicev med slovenskimi verniki ni. Sedaj se veča prizadevanje za pastoralno pozornost do mladih in izobraževanje družin. Opazil pa sem vedro sodelovanje med italijansko in slovensko skupnostjo v župnijah.« Že svojčas ste odločno vztrajali pri trditvi, da je glavna vloga Trsta njegovo odpiranje na vzhod, proti Sloveniji, Hrvaški in drugim sosednjim državam, da je njegovo mesto sredi Evrope. Danes, s padcem meja, kar je bilo nepojmljivo še pred enim desetletjem, se odpira pot proti drugačni bodočnosti. Je po Vašem mnenju Trst pripravljen in sposoben, da izkoristi priložnost, ki se mu ponuja? »S padcem meja se je Trstu odprl nov prostor, v širšem kontekstu, v katerem lahko odigra svojo vlogo stičišča in sodelovanja s sosednjo Slovenijo in drugimi območji vzhodne Evrope. Gre za zgodovinski dogodek, ki odpira veliko možnosti in nudi priložnost za sti- Na fotografiji levo slika Avgusta Tominca iz leta 1870 v cerkvi na Montuzzi, desno škofovska kapela v Trstu, ki jo je opremil arhitekt Ivan Vurnik po naročilu tržaškega škofa Andreja Karlina leta 1914 su.« / NEDELJSKE TEME Nedelja, 23 . marca 2008 2 1 in z zaupanjem odprl evropski ičnih kultur in tradicij svojih občanov« ke in sodelovanje, ki jih ne gre izgubljati. Tudi sam sem z velikim upanjem pozdravil padec mejnih zapornic. To je moje upanje: da bi se odprtje ne omejilo na svoboden pretok ljudi in blaga, kar bi Trstu lahko prineslo nov razcvet, temveč da bi v zavesti vsakogar podrlo ovire, ki še obstajajo zaradi boleče preteklosti naših krajev, in da se uveljavi odprt dialog med ljudmi in kulturami, v sprejemanju in spoštovanju, ki nas vse bogatita. Če morebiti danes ni še tako, pa bo dolžnost izkoristiti to priložnost.« Kako ocenjujete stike s sosednjo koprsko škofijo, obstajajo oblike konkretnega sodelovanja? »Med škofi obstaja bratski odnos, sodelovanje pri službovanju duhovnikov iz koprske škofije v naši škofiji, vedno dobrodošla in zaželena prisotnost škofa, msgr. Piriha, in njegovega pomočnika, msgr. Bizjaka. Enako velja tudi za obiske drugih slovenskih škofov, kar sem imel priložnost povedati, ko sem sodeloval pri delu njihove konference. Po neformalnih kontaktih, ki so se pričeli leta 2.000, in po nekaterih pobudah, s katerimi smo se oboji strinjali, se je junija 2007 pričelo koristno sodelovanje med tržaško Caritas ter koprsko škofijsko in istrsko, kar je bilo formalizirano na srečanju 18. decembra 2007 s škofom, msgr. Pirihom. Poleg občasnih srečanj, namenjenih boljšem spoznavanju krajevnih razmer, je bila sprejeta skupna obveza: posamezna Caritas bo drugim dala na razpolago svojo dejavnost in svoje načrte za dejansko sodelovanje, tržaška Caritas bo seznanila in ponudila program za usposabljanje.« Tržaška škofija je angažirana tudi daleč po svetu, v Afriki, kjer je odprla središče. Kakšno dejavnost opravlja to središče? Mu sledite osebno, ga torej obiskujete? »Naša župnija je leta 1971 poslala v misijone v Kenijo nekaj duhovnikov in laikov. Po prvem obdobju, ko so v Nguviu postavili cerkev in šole ter je zaživela goreča krčanska skupnost, so vodstvo tiste župnije prepustili škofiji iz Embuja. V okviru iste škofije so se zatem preselili v Iriamurai, kjer so še danes. Prva naloga je pričevanje evangelija, kar je povečalo število kristjanov in, posledično, na obširnem ozemlju misi-jona še drugih pastoralnih središč in cerkva. Na to je s svojim nedavnim obiskom hotel spomniti kardinal John Njue, nadškof v Nairobiju, ki je bil škof v škofiji, kjer delujejo naši misijonarji. Vzporedno prizadevanje se je nanašalo na človeško promocijo, ustanovili so nižje srednje šole in kmetijsko podjetje, ki bi nudilo perspektivo za zaposlitev in obenem prispevalo h gospodarskemu in socialnemu napredku prebivalstva. Podjetje sedaj v celoti upravlja krajevno osebje, kateremu bi v primeru potrebe priskočilo na pomoč združenje za mednarodno kooperacijo ACCRI iz naše škofije. Nedvomno po-bliže sledim tej misijonarski dejavnosti, zame je pravi praznik, ko lahko obiščem misijon, če ne prav vsako leto, pa skoraj: zadnji obisk je bil novembra lani.« Ustavimo se pri problemih vsakdanjega življenja. Eden največjih je revščina, čeprav se o tem še vedno ne govori dovolj. Kako si Cerkev prizadeva, da bi lajšala tegobe, saj ne zgleda, da bi javno mnenje kazalo potrebno občutljivost? »Na nove pojave revščine sta Cerkev in škof že leta pozorna, zlasti na tiste primere, ki ostajajo skriti, ki so večini neznani in zbujajo začudenje, ko pridejo na dan. Revščina, stara in nova, je škofijski Caritas vsilila, da se vneto, stalno in močno zavzame. O tem pričajo tako imenovani Report, ki so objavljeni vsako leto. Vendar ta revščina ni posledica tokov priseljencev, ki pri nas iščejo delo in nov dom. To je revščina naših ljudi, ki od vedno živijo v bedi in pomanjkanju. Caritas skupaj z drugimi solidarnostnimi organizacijami skuša osveščati prebivalstvo, tako da bi se zavedali problema in zastavili vprašanje, kako priskočiti na pomoč tistim, ki trpijo ali so sami in brez zaposlitve. Caritas pri tem svojem delovanju ne prevzema vloge, ki jo imajo institucije, temveč z njimi prisrčno sodeluje.« Nič manjše ni socialno nelagod-je mladih, ki se večkrat soočajo z nepremostljivimi ovirami pri iskanju zaposlitve. V kolikšni meri takšno, v njenega pohlepa in povzdigovanja gospodarskega uspeha, bogastva. Se strinjate s takšnim mnenjem? »Družinske tragedije, na katere se nanašate, vse ljudi globoko begajo. Zelo težko je pravilno oceniti takšne pojave, ki se med sabo razlikujejo. Vendar se mora naša družba zavedati, kakšen je lahko rezultat krčevitega iskanja gospodarskega uspeha, še posebno, ko bogastvo sploh ni razdeljeno med vse ljudi, temveč privilegij le nekaterih. Nova politika razvoja mora zato skrbeti, da bo družinam zagotovljena dostojna in pravična podpora, tudi preko varnosti in stabilnosti delovnega mesta.« ko sem govoril o pastoralni pomoči, ki jo slovenski duhovniki nudijo svojim skupnostim. Vendar gre za problem celotne naše Cerkve. Če je res, da pri Slovencih skoraj petnajst let ni bilo duhovnih poklicev med mladimi, so razmere težavne tudi na italijanski strani: če so duhovni poklici bili, in zgleda, da jih nekaj tudi dozoreva, je njihovo število res nezadostno za generacijsko zamenjavo duhovnikov. Danes se torej posvečamo mladim, njihovemu resnemu duhovnemu oblikovanju skupaj s prizadevanji, da jim predstavimo in jih spremljamo na pot izbire duhovniškega življenja. In stalno upa- ko bo svojčas splošno prepričanje o njegovem svetniškem življenju lahko postalo tudi avtoritativen izrek Cerkve.« Po enajstih letih od Vašega prihoda v Trst, kakšno je Vaše sporočilo in voščilom vernikom v Vaši škofiji, slovenskim in italijanskim? »Bolj kot moje sporočilo, bi hotel spomniti na tisto, ki ga je vsem nam naslovil Janez Pavel II.: "Mesto Trst, zaradi svoje geografske lege, zaradi katere si stična točka z vzhodno Evropo, zaradi svoje značilne zgodovinske izkušnje, nisi morda poklicano, Msgr. Evgen Ravignani je prepričan, da se je Trstu s padcem meja odprl nov prostor, v katerem je veliko možnosti in priložnosti za sodelovanje, ki jih je treba izkoristiti kroma nekaterih primerih stalno preker-ništvo, zavira željo, da bi si ustvarili družino? »Brez dvoma je problem mladih hud: tega ne pravim samo glede njihove vernosti (kmalu bodo objavljeni dokončni rezultati raziskave, ki je bila opravljena v tem smislu), temveč glede dejanske možnosti, da bi se vključili v svet dela in si lahko ustvarili družino. Mislim, da ni prav, če mladim očitamo, da odlašajo, in še kar precej, trenutek, da si ustvarijo družino. Bolje bi bilo, da se vprašamo, kako je treba delati za politiko, ki bi prekinila prekernost delovnih mest in jim omogočila, da brez bojazni prevzamejo odgovornost za družino.« V zadnjem obdobju je bilo več primerih družinskih tragedij, krvavih dogodkov, ki izvirajo tudi iz gospodarskih težav. Veliko je takih, ki odgovornost zvračajo tudi na našo družbo, zaradi Zakaj moralno vprašanje ni vedno na prvem mestu delovanja tistih, ki imajo v rokah usodo države? Zakaj so vedno tako redki tisti, ki trmasto opozarjajo na moralno vprašanje? »To je težavno vprašanje. Skušal bom nuditi odgovor. Moralno vprašanje postavlja resne obveze političnemu delovanju, in ga sodi na podlagi ocene, če si posameznik prepričano prizadeva v dobrobit skupnosti ali pa išče osebno uveljavitev ter oblastniška mesta, ki jih je treba izboriti in ne izgubiti. Morda je tudi od tega odvisno pomanjkanje pozornosti za moralno vprašanje ali, v nekaterih primerih, pa dejstvo, da ne najde mesta v razmišljanjih in političnem delovanju.« Težave ne prizanašajo niti Cerkvi. Ena najtežjih je morebiti pomanjkanje duhovnikov. Kako se je Cerkev loteva? »To hudo težavo sem že omenil, Potem ko smo se dotaknili tolikih težko rešljivih vprašanj, bi omenil bolj razveseljivo vest: zgleda namreč, da je postopek za beatifikacijo msgr. Jakoba Ukmarja na dobri poti. Ali to drži? »Škofijska faza beatifikacijskega postopka božjega služabnika msgr. Jakoba Ukmarja gre hitro h koncu. Opravljeno je bilo veliko delo, pre-moščenih je bilo nemalo težav. Na stoenajstih zasedanjih od 5. februarja 2002 (torej od datuma, ko je bilo umeščeno), do 14. januarja 2008, je sodišče zbralo v škofiji, izven škofije in v Sloveniji pričevanja štiriindvajsetih oseb, duhovnikov in laikov. Njim so dodali osem izvensodnih pričevanj. Težavna in zahtevna je bila tudi proučitev teoloških del msgr. Ukmar-ja, besedil njegovih pridig in njegovih zasebnih duhovnih beležk). Upam, da se bo v prihodnjih mesecih sodišče še zadnjič sestalo pod predsedovanjem škofa in da bodo akti poslani v Rim, na kongregacijo za svetniške zadeve. Ta- da postaneš vez in spodbuda za novo Evropo? Za Evropo, ki ne bo več razdeljena in antagonistična. Za Evropo, ki bo ponosna na svoje skupne korenine in svojo veliko raznolikost tradicij in kulture. Trst bodi domovina dialoga, spodbujaj brez strahu in s svobodnim duhom pristno in konstruktivno omiko dialoga" (JANEZ PAVEL II., POZDRAV MESTU, 1. MAJ 1992). To so besede, ki jasno kažejo, kakšno naj bo poslanstvo našega mesta, in so še danes zahtevna obveza za vse nas. Želim, da bi se Trst pogumno in z zaupanjem odprl novi evropski stvarnosti, da bi v ekumenskem in medver-skem dialogu živel svojo večversko dimenzijo, da bi svojo večetnično širino počastil z odprtim sprejemanjem in spoštovanjem jezikovnih in kulturnih razlik ter različnih tradicij svojih občanov, da bi svojo prihodnost gradil tako, da bi se razvijal v enotnosti in slogi.« D. Bizjak KULTURNI Kulturno društvo KRAS, Dol - Poljane Dol je raztreseno naselje, ki ga sestavlja vrsta zaselkov v istoimenski kraški dolini, po kateri poteka državna cesta št. 55 Gorica - Trst. Poljane so strnjena vas na Doberdobskem Krasu na tretjini poti med Doberdobom in Vrhom. Oba kraja skupaj imata le okrog 300 prebivalcev. Na tem območju je nastalo in Jz oči v oči vztraja v svojem družbeno prosvetnem po slan stvu Kul tur no druš tvo KRAS. Sedež ima v Dolu in sicer na Paljkišču: nekoč v nekem skednju, nato v neki garaži, kasneje v stavbi ukinjene osnovne šole; ko je postala neuporabna, je bilo društvo nekaj časa brez pri mer nih pro sto rov, se daj pa si urejuje in že uporablja prostore, ki si jih je zamislila Gospodarska zadruga Dol - Poljane. Prosvetno društvo so ustanovili leta 1951. Oblike in vsebine dejavnosti so bile klasične: večeri s predavanji, recitacijami, pevskimi vajami, nastopi, razstavami, prikazi slovenskih povojnih filmov, izleti. Po letu 1978 je nekaj sezon deloval fotografski odsek. Ko je prvo obdob- je in vzhičenja zaradi ponovne dovoljene uporabe slovenskega jezika bilo mimo, so se tudi potrebe spremenile, predvsem pa usahnile. Ostal je pevski zbor in sicer do leta 1985. Nastopal ni le v domačem kraju, temveč se je udeleževal vrste prireditev na tej in drugi strani meje. Ob odkritju spomenika NOB so izdali zajetno knjigo. Seveda ni nikoli zmanjkala Prešernova proslava, pa tudi predstavitve knjig so potekale dokaj pogosto. Za pridobivanje mlajših se je društvo kot marsikje drugod posvetilo tudi rekreacijskim dejavnostim. Najbolj priljubljeno je bilo igranje malega nogometa. Pet, šest let zapored so v prejšnjem desetletju priredili krajevni turnir, kar več let pa so se s svojim moštvom udeleževali turnirjev v Opatjem selu in na Vrhu. Pogosto je v takem življenjskem okolju težko ostro zarisati črto med strukturirano dejavnostjo in spontanostjo, saj so udeleženci in udeleženke eni in isti tako na Dnevu kulture kot pri kresovanjih ali koledovanjih ob Pustu. Postopoma, zlasti pa v zadnjem desetletju, so številčno tako omejena okolja, že dolgo pa zaradi možnosti, ki jih ponuja motorizacija, težko dojemljiva za druževanje v klasičnih oblikah prosvetno kulturne ponudbe. Do Doberdoba in tudi Gorice je tako blizu in ponudba je toliko mikavnejša, daje težko na krajevni ravni ustvariti trenutke dovolj privlačnega osveščevanja. Zato je morda eden od uspešnejših pristopov projektna dejavnost društva na ppobudah, ki trajajo več tednov ali mesecev in ne predvide- agenda-agenda-agenda-agenda Ime in priimek: Roberto Longo, za prijatelje Roby Geppetto Kraj in datum rojstva: Trst, 13.1.1981 Zodiakalno znamenje: kozorog Kraj bivanja: Gročana E-mail: sem ga imel, ga nimam več Stan: samski Poklic: mizar Najboljša in najslabša lastnost: dober kot kruh, a trmast kot osel Nikoli ne bom pozabil: otroških let in iger s svojimi prijatelji Hobiji: nogomet, smučanje Knjiga na nočni omarici: Butalci, Sola come un gambo di sedano, revije o motorjih Najljubša risanka: Lupen Najljubši filmski igralec/ igralka: Steven Seagall Najljubši glasbenik: razni Kulturnik/ osebnost stoletja: ne bi vedel Ko bom velik, bom... kar sem sedaj Moje društvo: Skd Krasno polje Gročana, Pesek, Draga; FC Primorje Moja vloga v njem: v prvem odbornik in hišnik, v drugem član Svojemu društvu želim: prvemu veliko iniciative, idej in uspehov brez velikih ovir; drugemu obstanek v ligi Moj življenjski moto: ne išči problemov kjer jih ni Moje sporočilo svetu: več druženja in dialoga med ljudmi, manj e-mailov in sms-jev ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju s kulturnimi društvi vabi na koncerte revije PRIMORSKA POJE 2008 11. aprila 2008 ob 20.30 Sovodnje, Kulturni dom 19. aprila 2008 ob 20.30 Bazovica, Dvorana v Športnem centru Zarja 20. aprila 2008 ob 15. uri Zavarh, Cerkev Sv. Florjana Zbori, ki nastopajo na reviji Primorska poje: 29.3.2008 ob 20. uri, Kuteževo, Osnovna šola MoPZ Jezero, Doberdob 30.3.2008 ob 17. uri, Pivka, Osnovna šola MePZ Pod lipo, Špeter UMETNIKI, KI SO RAZSTAVLJALI DECEMBRA MESECA NA RAZSTAVI »HOMMAGE SPACALU« V ŠTANDREŽU LAHKO DVIGNEJO SVOJA DELA NA TRŽAŠKEM SEDEŽU ZSKD, UL. SAN FRANCESCO 20, OD PONEDELJKA DO PETKA OD 9. DO 13. URE, V SREDAH DO 18. URE. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV, NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V SODELOVANJU S SKD VIGRED vabijo v Štalco v Šempolaj na ogled fotografske razstave »BARVE OTROŠTVA V ČRNOBELEM -MARIO MAGAJNA« - 16. in 17. marca od 16.ure do 18.30 - 26. marca 2008 od 20. ure dalje NATEČAJ ZA POEZIJO MANJŠINJSKIH JEZIVOV Občina Livinnalongo razpisuje tretji natečaj za poezije v manjšinjskih jezikih. Rok prijave zapade 31. maja 2008. Več informacij na ZSKD. KREATIVNO PREŽIVLJANJE POČITNIC - Mednarodna likovna kolonija v soor-ganizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev za srednješolce se bo odvijala na Debelem Rtiču od 27. julija do 2. avgusta 2008. - Poletne ustvarjalne delavnice Zveze slovenskih kulturnih društev za osnovnošolce se bodo letos odvijale v Rakovem Škocjanu od 21. do 26. julija 2008. Uradi ZSKD so na voljo za vse informacije Trst: tel. 040 635 626, e-pošta trst@zskd.org Gorica: tel. 0481 531495, e-pošta gorica@zskd.org Čedad: tel. 0432 731386, e-pošta cedad@zskd.org Solbica: tel. 0433 53428, e-pošta rezija@zskd.org ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA FOTOVIDEO TRST 80 KONS GALERIJA BOŽIDAR JAKAC - KOSTANJEVICA vabijo na ogled razstave Ande Klančič »Misli« Galerija Narodnega doma, Trst (Ul. Fabio Filzi 14) urnik: vsak ponedeljek, torek in sredo od 10. do 12. ure ter od 16. do 18. ure ob četrtkih od 10. do 12. ure - ob petkih od 16. do 18. ure va tedenskih ali mesečnih srečanj na sedežu (čeprav je potrebno ohranjati tudi to obliko), če niso funkcionalna projektu, kot je lahko določitev, izvedba in namestitev obrtniško izdelanih tablic ali smerokazov z ledinskimi imeni ali beleženje arhitekturnih značilnosti stavb z detajli ali tehnološko odpisanega kmečkega ali kamnoseškega orodja in podobno. Lahko se odborniki odločijo in s pomočjo stroke sklenejo, da raziščejo izvor hiš nih imen. Pri Kulturnem društvu Kras v Dolu in na Poljanah so predlani sprejeli izziv, da s pomočjo javnih sredstev izdajo dve knjigi z isto vsebino v slovenskem in italijanskem jeziku, ki jo je sestavila Tanja Visintin (prevod Aldo Rupel) in obravnava šest didaktičnih poti po tamkajšnjem Krasu vključno z Doberdobskim jezerom. Lani poleti pa je v okviru društva in s pomočjo njegovih informatorjev potekala raziskava o starem kmečkem orodju s poslikavo, katalogizacijo, opisom in razvrstitvijo po kmetijskih proizvodnih panogah. Velik zalogaj in izziv bi bil, če bi se v okviru društva KRAS osredotočile zamisli, spodbude in kakšne že konkretne poteze, ki naj pripeljejo do oblikovanja muzeja kraške kmečke predmetne in arhitektonske kulture. Sedež, ki ga gradi namenska Gospodarska zadruga Dol -Poljane, lahko postane središčna točka dogajanja, zbiranja, razprav in predvsem zadoščenj, kar bi vse predstavljalo tisto 'drugačno' obliko dejavnosti, ki jo marsikdo naglaša, malokdo pa najde. Jz oči v oči Ime in priimek: Luigia Negro Kraj in datum rojstva: Rezija, 29.04.1965 Zodiakalno znamenje: bik Kraj bivanja: Rezija E-mail: rozajanskidum@libe-ro.it Stan: poročena Poklic: uslužbenka Najboljša in najslabša lastnost: potrpežljivost, včasih neodločna Nikoli ne bom pozabila: potresa Hobiji: hoja, branje Knjiga na nočni omarici: Trin-kov koledar - Gomorra Najljubša risanka: Goldreik Najljubši filmski igralec/ igralka: Meryll Streep Najljubši glasbenik: John Lennon Kulturnik/ osebnost stoletja: Einstein Ko bom velik, bom. hostess na velikem letalu Moje društvo: Rozajanski dum Moja vloga v njem: predsednica Svojemu društvu želim: uspeh in še naprej tako dobre odnose med člani, kot so zdaj Moj življenjski moto: pomagaj si in Bog ti bo pomagal Moje sporočilo svetu: življenje je lepo, imejmo se radi / NEDELJSKE TEME Nedelja, 23. marca 2008 2 3 črni vrh - Občni zbor Kmečke zveze za Benečijo Dežela naj pomaga kmetom do človeka vrednega življenja strokovni nasveti V tem času sadimo gomoljaste begonije Prejšnji petek se je na turistični kmetiji v Črnem vrhu pri Podbonescu odvijal pokrajinski občni zbor Kmečke zveze za Benečijo, ki so se ga poleg članov udeležili tudi deželni tajnik stanovske organizacije Edi Bukavec, pokrajinska predsednica SKGZ Jole Namor in podžupan Podbonesca Mario Cernoia. Občni zbor je bil tudi priložnost za obračun prvega petletja organiziranega delovanja KZ na Videmskem. »V slogi je moč!« je geslo, s katerim bi lahko povzeli vsebino bogatega predsedniškega poročila, ki ga je podal dežela - Načrt za razvoj podeželja Aprila bodo objavljeni razpisi S strani deželnih uradov je bila Kmečka zveza seznanjena, da bodo že v mesecu aprilu objavljeni razpisi za predstavitev prošenj za pridobivanje podpor, ki jih predvideva pred kratkim odobreni načrt za podeželski razvoj za obdobje 2007 - 2013. Zato je smatrala za umestno, da o tem priredi srečanje, ki je bilo v sredo 19. marca v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. V ta namen je povabila izvedenca dr. Danteja Savognana, kije sodeloval pri pripravi tega programa. Razpisi bodo zadevali predvsem: - ukrepe za investicije na kmetijah; - ukrepe za vključevanje mladih v kme tij stvo; - ukrepe za razvoj nekmetijskih dejav- nosti na teritoriju, v prvi vrsti kmečkega agriturizma; - okoljevarstvene ukrepe, specifično za ohranjanje travnikov in pašnikov v funkciji živinoreje; - ukrepe na področju gozdarstva in gozdnih biomas. - Omenjena je bila tudi četrta os pro- grama, ki predvideva ustanovitev lokalne akcijske skupine (LAS) v sklopu projekta LEADER. - Kar zadeva naložbe na kmetijah, je predavatelj izpostavil določila, na osnovi katerih lahko kmetijski podjetniki pridobijo deželne prispevke: - na osnovi območnega integracijske- ga plana, ki mora združevati najmanj 5 kmetij v koordinaciji krajevne javne uprave, kar nudi kmetijam možnost, da dosežejo najvišjo predvideno podporo; - isto podporo dosežejo kmetije v po- vezavi proizvodne verige, kot tudi če same zajemajo vse člene kratke proizvodne verige (od proizvodnje do prodaje); - možne so tudi oblike skupinske pobu- de, ki združujejo 5 ali več kmetij, ki se posvečajo samo enemu členu proizvodne verige (n.pr. predelavi mleka v mlečne izdelke). - Do leta 2009 pa je še možna predsta- vitev posameznih prošenj brez povezave z ostalimi kmetijami, toda v tem primeru je deželni prispevek za 10 odstotkov nižji kot v prej omenjenih primerih. Predavatelj je v svojem izvajanju ražčlenil razne aspekte novega programa in odgovarjal prisotnim na razna vprašanja. - Za naše območje je v izdelavi s strani tržaške Pokrajine integriran območni načrt, ki ga pripravlja prof. Gallenti iz tržaške univerze. - Poudarjeno je bilo, da je treba pospe- šiti ustanovitev lokalne akcijske skupine ( LAS ). Tudi za to si j e prevzela nalogo tržaška Pokrajina. Pri tem lahko sodelujejo javne uprave in ostali osebni in dejavniki pristojni na teritoriju. - Za LEADER programe je na deželni ravni na razpolago 17,5 milijonov evrov. Strokovna služba KZ Na občnem zboru je beneška Kmečka zveza potegnila črto pod prvimi petimi leti uspešnega delovanja nm pokrajinski predsednik zveze Luca Ma-nig. Sicer pa je bil njegov referat enoletnega delovanja prepreden z življenjskostjo, ki označuje delovanje mlade KZ v Nadiških dolinah oziroma vzdolž slo-vensko-italijanske meje. Manigje kritično obravnaval deželno politiko finančnih podpor gorskemu sektorju, ki, tako Manig, spregleduje prav tiste, ki so najbolj potrebni. Kot primer je navedel prispevke za košnjo travnatih površin v dolini, medtem ko nihče ne prispeva za vzdrževanje travnikov na gričevnatih območjih, kjer je košnja najbolj problematična in od kmeta zahteva vsaj trikrat več truda. Drugi značilen primer je težnja, da bi Dežela podprla z znatnimi finančnimi sredstvi iz poglavja za gorata območja (!) mlekarno v špeterski industrij ski coni. » Gre za na črt, ki ne spa da niti v logiko financiranja čezmejnih projektov, saj bi za vse mleko naših dolin zadostovale že mlekarna v Kobaridu, kije tretja bo velikosti v Sloveniji«, je poudaril predsednik Manig. Potrebno bo torej, da Kmečka zveza s svojimi člani evidentira prioritetne posege in načrte, ki naj jih kot take predstavi Deželi z zahtevo po primernih finančnih razvojnih sredstvih. V ospredju pozornosti videmske Kmečke zveze sta človek in teritorij, na katerem in od katerega živi. Zato je bil dober del predsedniškega poročila posvečen vprašanju promocije teritorija, slednja pa gre skozi promocijo izvrstnih kmečkih pro izvo dov in ne okr nje ne na -rave. Zaradi tega KZ nasprotuje širjenju in odpiranju novih kamnolomov. »Vsa kič, ko smo se pove zali, smo bili uspešni!« je poudaril tudi pokrajinski taj nik KZ Ste fano Pre dan. Pri tem je navedel projekt Prostor kostanja, v katerem sta bili soudeleženi občini Srednje in Kanal ob Soči. Konec marca bodo na posvetu v Gorenjem Tarbilju (tu se vsako jhesen odvija praznik kostanja Burnjak) predstavili rezultate. Nadalje je Predan navedel projekt izkoriščanja lesnih biomas za proizvodnjo energije in ustanovitev zadruge, v katero se je združilo deset krajevnih gozdarskih podjetij. Veliko pa je tudi novih idej. V novi načrt za podeželski razvoj so bila na predlog KZ vključena poglavja, ki financirajo obnavljanje kamnitih suhih zidov (94 euro na kvadratni meter) in za čiščenje oz. vzdrževanje kostanjevih gozdov (600 evro letnega prispevka na hektar površine). Ob čni zbor se je zaklju čil s soglas -nim sprejetjem resolucije, ki je naslovljena na deželne oblasti in poziva k spoštovanju dostojanstva kmetov na goratih območjih. (nm) Gomoljaste begonije sodijo med najlepše okrasne rastline, ki cvetijo poleti, pa čeprav jih premalo gojimo. Zelo primerne so za gojenje na prostem, kot tudi v vazi, na terasah, na balkonih in oknih. Družina Begoniaceae obsega več kot 1000 različnih vrst, ki so si lahko med seboj zelo različne, tudi po načinu gojenja. Vse izvirajo iz tropskih in subtropskih krajev. Rod Begonia se deli po tipih korenin v tri skupine: begonije, ki imajo rizome, begonije, ki imajo razvejane korenine in gomoljaste begonije. V prvi dve skupini spadajo trajnice in zimzelene, gomoljaste begonije so tudi trajnice, a jih gojimo kot enoletnice, saj se nadzemski del pozimi posuši in ostane le gomolj. Opisali bomo le gomoljaste begonije, ki so najbolj znane. Prvo gomoljasto begonijo so prinesli v Evropo leta 1865. Počasi so začeli pridobivati hibride, vse do današnjih modernih gojenih vrst. Pod skupino z imenom Begonia x tuberhybrida uvrščamo vse hibride, ki jih dobimo s križanjem gomoljas-tih vrst. Značilnost teh begonij je gomolj, podzemski rezervni organ. Na koncu poletja se nadzemski del rastline posuši. Spomladi iz gomolja zraste novo steblo, ki je visoko 25-35 cm, z novimi cvetovi, ki lahko dosežejo 15 cm premera. Cvetovi so lahko beli, rožnati, rdeči, rumeni, oranžni, ali temno rdeči. Robovi cvetnih listov so tudi različni, lahko so ravni, nazobčani, valovati. Odvisno od vrste imajo lahko begonije velike ali male cvetove. Gomoljaste begonije so zelo primerne za senčne lege. Biti mora svetlo, a vendar brez direktnih sončnih žarkov. V pretemni senci begonija razvije manj cvetov. Lahko je nekaj direktnega sonca zjutraj ali pozno popoldne. Če ima torej naš balkon, terasa ali vrt večji del dneva senco ali polsenco, raje izberemo begonije, kot pa pelargonije ali petunije, ki imajo rade izrazito sončno lego. Nepoklicni vrtnar raje začne z gojenjem begonij preko gomolja. Le poklicni vrtnarji se ukvarjajo s sejanjem, saj je bolj komplicirano in zahteva večjo pozornost. V prodaji dobimo gomolje različnih vrst in velikosti. Najbolje je, da izberemo med tistimi, ki imajo 4-5 cm premera. Da poženejo, potrebujejo gomolji temperaturo vsaj 15 stopinj Celzija. Lahko sadimo direktno na odprto, a v tem primeru moramo počakati, da najnižja nočna temperatura ne pade pod 10 stopinj Celzija. Bolje je torej, da počakamo vsaj do druge polovice aprila. Begonija ne mara vetrovnih leg, saj ima delikatna in težka stebla. Tla naj bodo rodovitna, propustna, bogata s humusom. Bolje je, da so pognojena s hlevskim gnojem. Gomolje vsadimo v razdaljo 20-25 cm enega od drugega v vseh smereh in v globino 4-5 cm. Če sadimo pregloboko, pride do gnitja stebla in do propada rastline. Ugreznjena stran gomolja mora biti zgoraj, okrogla pa spodaj, od koder poženejo korenine. Če pa sadimo v vazo, moramo uporabljati bogato zemljo, ki naj vsebuje šoto, listovko, pesek, kompost ali gnoj in vrtno zemljo. Begonije potrebujejo stalno zalivanje in po malem. Voda pa ne sme zastajati, da ne bi gomolj začel gniti. Zato je važno, da zemlja vsebuje tudi šoto in zemljo iz listja: slednji dve vsrkajo vlago in jo le polagoma dajejo na razpolago rastlini. V vazi zakoplje-mo gomolje le do polovice, da ne gnijejo. Le ko so poganjki dolgi 10-15 cm, gomolje popolnoma pokrijemo z zemljo. Če hočemo malo pospešit rast begonij, jih damo približno na začetku aprila nakaliti. To storimo v zaprtem prostoru, ki je lahko rastlinjak, veranda ali kak svetel notranji prostor. Vaze ne smejo biti preveč globoke. Na dno vaze postavimo napihnjeno glino ali kak drugi material za pravilno drenažo. Nato postavimo svetlo šoto, ki jo navlažimo in kateri dodamo žličko mešanega mineralnega gnojila za cvetoče rastline. Namesto šote lahko uporabljamo vlažno žagovino. Nato za-kopljemo gomolje do polovice, zalijemo in pokrijemo vazo z lepenko. Na ta način se ohrani vlaga, ne da bi morali dodatno zalivati. Po 5 do 15 dneh, odvisno od temperature, se že vidijo poganjki. Lepenko tedaj zamenjamo s prozornim plastičnim ali steklenim pokrovom. Postavimo vaze na svetlo, a nikoli pod direktnim soncem ali nad grelcem. Vsak dan posušimo in obrnemo stekleni pokrov, kjer se konden-zirajo kapljice vlage. Kmalu nato odstranimo pokrov. Zmerno in stalno zalivamo, paziti moramo, da ni prepihov ali nihanja temperature. Počasi prilagajamo rastline na zunanjo klimo. Najprej jih postavimo ven le ob najtoplejših urah dneva. Zunaj naj ostanejo le takrat, ko nočne najnižje temperature ne padejo pod 10 stopinj Celzija. Ko se razvije prvih 4-5 listov, jih presadimo na stalno mesto v vrt ali v večjo vazo. Presajamo jih s koreninsko grudo vred in pazimo, da se korenine ne lomijo. V novi vazi naj bo gomolj zelo površinsko, da ga zemlja komaj pokrije. Rahlo potlačimo zemljo in zalijemo. Gomoljaste begonije imajo zelo šibek in majhen koreninski sistem, v primerjavi z nadzemskimi deli rastline. Da ostanejo stebla in listi trdi in čvrsti, potrebujejo veliko vode. Podobno se dogaja s kaktusi, a medtem ko kaktus brez vode preživi, ker voda iz stebel in listov ne izhlapi, se v primeru begonije brez vode omehčajo in ovenijo. Ko je rastlina mlada, zalivamo bolj malo, da podzemski del ne začne gniti. Ko je vroče in ko so rastline večje moramo zalivati tudi dvakrat na dan. Včasih je ob visoki vročini priporočljivo, da vazo potopimo za dve tretjini v vodo in pustimo, dokler se vsa zemlja dobro napije vode. To naredimo posebno, če se je zemlja v vazi preveč suha, da ne utegne več srkati vodo. Begonije so zelo zahtevne za gnojenje. Od začetka, pa vse do konca cvetenja moramo enkrat tedensko gnojiti s tekočimi gnojili za cvetoče rastline. Ker redno gnojenje hrani tudi gomolj, je gnojenje dobro tudi za cvetenje v naslednjem letu. Proti jeseni zalivamo vedno manj, da pripravimo rastlino na prezimovanje. Ko se listi skoraj posušijo in pred prvim mrazom izrujemo rastline iz zemlje in jih damo posušiti v zavetje in senco. Po približno 15 dneh odrežemo stebla v višini 2 cm od gomolja. Posušene gomolje čez zimo pokopljemo v suho šoto ali v žagovino, v prostor, kjer se temperatura suka okrog 4 do 10 stopinj Celzija. Tako spravljene lahko ponovno gojimo za 10 let zaporedoma in bodo bogato cvetele. Gomoljaste begonije redkokdaj napadejo bolezni ali škodljivci. Včasih jih napade oidij, ki ga zatiramo z žveplom. Važna je vsekakor preventiva. Če so gomolji zdravi, vaze čiste, in če stalno čistimo begonije suhih listov in cvetov, ter če pravilno zalivamo, begonije ne bodo zlepa obolele. Najbolj enostaven način razmnoževanja je z delitvijo gomolja. Aprila postavimo nakaliti v šoto, kot smo povedali, največje gomolje, ki imajo veliko dobrih brstov. Ko brstijo, jih odrežemo na dva ali tri kose. Vsak kos gomolja naj ima vsaj en poganjek, rano premažemo s kakim fun-gicidom in sadimo. Magda Šturman £U£HMEL REGISTRSKE BLAGAJNE - TEHTNICE Ul. S. Francesco 11 - TRST Tel. 040.370802 PRODAJA IN SERVIS Pooblaščeni od Agencije za prihodke iz Rima za izvajanje PERIODIČNIH TEHNIČNIH PREGLEDOV (BOLLINO VERDE) na blagajnah vseh vrst in tipov Ovetličarpa • vamjželi ■ veselo Ueliko noč! ^¡mMmfa jBÊàt Prosek 131 il. 040 225450 GOSTILNA U LUXA" domača kuhinja • ribje specialitete PROSEK 539 TEL. 040 225398 OSIER IA BORIS ob ponedeljki ti zapito Mavhinjc 1 Tel. 040.299449 Društvena gostilna v Gabrovcu Savina & Aruna Gabrovec, 24 Njjf^^ |WjJr Tel 040 229168 ^L® Tipične kraške jedi Vrt - Velika dvorana - Parkirni prostor _Zaprto ob torkih in sredah_ cenitve, nasveti za nepremičnine, kupoprodaja TRST Ul. Cicerone 8, Tel. 040 662111 Fax. 040 634301 www.immobiliarepuntocasa.it Restavracija želi vsem vesele velikonočne praznike Kontovel št. 453 - Tel. 040 225393 GRADBENO PODJETJE IN OBNOVA ZGRADB Obrtna cona ZGONIK Proseška postaja 29/B Tel. 040.2528036 Faks 040.2529521 Mob. 348.5211656 www.edilcarso.it e-mail: edilcarso@libero.it Audi GOSPODARSKIVOZIL GUŠTIN SERVICE PARTNER Pooblaščena Mehanična Delavnica in Avtokaroserija OBRTNA CONA "ZGONIK" Ul. froseška Postaja, 29/a - Zgonik (TS) Tel. 040.225343 j HOTEL RESTAVRACIJA lÀulio odíela. HKES4IK] III rEL. r Marina zaprto t>h torkih in sredah POBFRDOB» Trtaskrt ulka 6. Tel. 04K 1.78320 Draguljarna - zlatarna FASHIDH g^gm bliss\k^COMETE {MORHIjatoYukiko i n * ■ i 1 L ■ "Tin Gorica, ul. Morelli 20 * Tul. 0481.32383 waKÜO LUCEOQ PELLETTERIE TOMANI kraj Monte 22 Krmin (GO) Telefon: 0481.60531 www.lasubida.it DE SMO Fí RIA - GitESS (RUMIA > PlERO Mí LW GOftJCA Kartfl YITCIÍ «6 - Td, ItfHI S56797 tiskarna mane grofica goriziana -[DlOL SUCHES CROUP MARKS.r.l. Ul. S. M\che\e, 334 34170 - GORICA Tel.: 4 39 0481 21711 Fax.: 4 39 048 \ 20719 E-ínaili; info^mark-nneciical.com www. mark-medical .com 34 170 gorico » lV □. g^egačič, IB* leí 0¿f31 77] 16 Fox 0481 22079 » e-mal: