7. .štev._V Kranju, dne 18. februarja 1905._VI. lete
GORENJEC
= Političen in gospodarslg list :
Izhaja vsako soboto zveč»r. — Slane za celo leto 4 K, za p«l leta I K, za Mrl ^   Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši št. 105 nasproti zupni
leta 1 K. /a dni&e države stana K 560. Posamezne številke [»o 10 viu. — Na |   cerkve.  —   Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije,
naročbe hre* istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — & oznanila se oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. Dopisi
plačuje za petit-vTsto 10 vin., fe se tiska enkrat, za večkrat primeren popust. nej se izvolijo frankarati. — Itokopi'i se vračajo.
Bohinjska železnica.
m.
Naši ljudje bi lahko bogateli ob gradbi bohinjske železnice, v resnici pa jih je le malo, ki bodo mogli sedaj ob koncu pokazati, da so zaslužili kaj. Kriva so v prvi vrsti tuja podjetništva, ki dajo zaslužek, če le morejo, svojim ljudem in ne avtohtonim prebivalcem Gorenjske, kakor smo že omenili. Dalje pa ne smemo pozabiti, da je naš Gorenjec veliko sam kriv, da ob gradbi nove železnice m zaslužil, cesar je pričakoval. Mislil je, da mu bodo pečena piščeta sama v usta letela, ne da bi se mu bilo treba ganiti pri tem. Pa bridko se je varal! Zanesel se je še na svojega duševnega pastirja, da mu bo pomagal, saj mu vedno pridiguje, kako mu skrbi za dušo in za telo. Pa zopet se je bridko prevaril. Početkom gradbe je bilo brati par dopisov v duhovniških listih, da podjetništva sprejemajo le tujce in le tujim čifutom oddajajo vožnje za železnice; tudi se je v državnem zboru menda interpeliralo enkrat o tem. Toda naenkrat je vse umolknilo.
Župnika na Bohinjski Bistrici in na Jesenicah že vesta, zakaj so prenehali v klerikalnih listih vsi dopisi o zatiranju domačinov. Njihove — cerkve so bile tudi deležne boga-< stva tujih podjetnikov. V Bohinju se sedaj tudi vrag ne zmeni, če se dela prav vse ne-
PODLISTEK.
Moć spomina. Daije.
Bila je stara 17 let. V času, ko nima šolska mladina pouka skozi dva meseca, to je o velikih počitnicah, jo je vedno zalezoval in srečaval mlad gospodsko oblečen človek. Kadar je srečal samo, jo je ogovarjal z vsakovrstnimi sladkimi besedami, kadar pa je bila v družbi brata ali koga drugega, jo je le z žarečimi očmi pogledoval ter lovil njen pogled. Toda ona je vselej povesila oči ter šla tiho mimo njega, misleč si: -Kaj mi hoče ta mladi škric, ki ga še poznam ne!- In res ga ni poznala. Slišala je od drugih ljudi, da je dijak na počitnicah, ali dalje se zanj ni brigala. V tistem času je tudi dobivala s pošle lična drobna pisemca, ki so bila pisana v lepo ubranih vrsteh kakor ljubimske pesmi. V njih je bilo večkrat vpleteno njeno ime, kateremu se je vse okrog vklanjalo ter ga slavilo z najlepšimi, najslajšimi in  najmilejšimi besedami.   Vsako pi-
delje in praznike, š<> manj onilolna duhovščina — kvečjemu obrtni nadzorniki.
Klerikalni kmet, sam sebi prepuščen, brez izobraženja, ki zna kvečjemu par molitev, je pa največji revež na svetu, ki se brez vodstva drugih ne upa stopiti par korakov dalje, nego ga je navadil njegov oče. Ge je oče sejal samo pšenico m rž in mu je to donašalo v prejšnjih časih dobička, misli sin, ki se ni drugega naučil doma kakor zabavljati čez šolo in poljubljati roko «gospodu*, da mora isto b"ti prav tudi sedaj, čeprav je tok življenja vedno drugačen.
In brez vodstva — drugega vodstva nego duhovnega itak noče poznali — je oslal tudi v takb važnih časih. Za izgled naj navedemo le to-le:
Podjetnik Geconi je svoje ogromne kamnolome pri bohinjskem jezeru .^prepustil pred nekoliko meseci podjetništvu Rella & Co. na Bohinjski Beli. Izpeljati bi se bilo moralo vsega skupaj okrog 8000 kubičnih metrov od kamnolomov k predoru na Beli. Podjetništvo je delo ponudilo domačinom, da bi se zbral konsorcij, ki bi se zavezal to kamenje v teku nekaterih mesecev — števila ne vemo več natanko — izpeljali na Belo. Ali naši klerikalni modrijani iz Bohinja in blejskega kota? Oni vedo, da jim polje dandanes ne donaša več toliko, da bi se mogli preživeti, da to, kar jim rodi zemlja, kmalu spravijo v
semce je razodevalo najiskrenejšo in najzve-stejšo ljubezen pisca do bralke, a dasi niso bila pisma nič ali pa le s črko D. podpisana, vendar je bilo njej jasno, od koga da so prihajala. Ona pa se jih do konca še brali in shraniti ni upala, ker je bila v njih tolikokrat zapisana pregrešna beseda »ljubezen*. Zato je vsa sproti pometala v peč ter si tako olajšala vest.
Tudi kmetski fantje, nekateri celo iz premožnih hiš, so se ji dobrikali ter ji govorili o možitvi in ženitvi, ali ona je bila še neobčutljiva za take besede, ker je bila zrejena v samoti in tiboti in je bila zato še premlada.
Tako je živela do 18. leta svoje starosti. Takrat pa je bil njen dobri brat Tone potrjen k vojakom, in to je prineslo več slabih izprememb na njen dom in v njeno življenje. Tone je zapustil s\oje rojstno kočo, stariše in sestrico Barbko z žalostnim in rosnim obrazom. Jokala je tudi Barbka, nevtolaž-Ijivo jokala še več dni po njegovem odhodu, kadar se je spomnila nanj. Pa vse lo ni nič pomagalo.   Brat je ostal pri vojakih ter več-
jeseni domov, in pozimi ne hodijo na polje, toda izgovoriliso.se, da nimajo časa radi poljskega dela.
Zaslužil bi naš kmet za kubični meter, ki ga par konj izpelje iz Bohinja na Belo. v enem dnevu 23 kron, torej vsaj deset do 15 kron povsom čistega, pa ni holel. Tudi /. voli bi lahko precej zaslužil.
In prišel je tujec — poljski žid Vičnar s svojimi konji in ljudmi. On prevaža kubični meter po 23 kron, naš ponosni gorenjski kmet, ki sam ni prevzel dela. češ, da nima časa, pa .sedaj prevaža judu za 18 kron kubični meter. Pet kronic, — to je pri 800 kubičnih metrih vsaj 40 tisoč kron — bo pa vtaknil čifut v žep.
Občni zbor okr. hranilnice in posojilnice v Škofji Loki.
Četrti redni občni zbor okrajne hranilnice in posojilnice, registrovane zadruge z neomejeno zavezo v Škofji Loki, se je vršil v nedeljo, 5. febiuarja 1.1. v mestni dvorani. Navzočih je bilo 18 zadružnikov, ki so zastopali 57 glavnih deležev.
Predsednik pozdravi navzoče ter konstatira, da je deležev zastopanih več kakor jih zahteva § 35. zadružnih pravil za veljavno sklepanje občnega  zbora.  Z zadovoljstvom
krat pisal domov, koliko mora trpeti. Enkrat pa pride od njega pismo, v katerem je bilo rečeno, da leži že delj časa hudo bolan vsled prthlajenja v bolnišnici in da bo najbrž prišel domov na dopust, kakor hitro se mu bo zdravje nekoliko zboljšalo.
Prišel je, ali to ni bil več nekdanji čvrsti in korenjaški Tone, ampak podoben iz groba izkopanemu mrliču. Par dni je posedal in pokašljeval okrog koče, potem pa se vlegel za vedno. Bil je jetičen. Sam je izprevidel in glasno priznal, da ni več pomoči zanj.
V koči, kjer je bilo še pred dobrim letom tako prijetno in veselo življenje, naselila se je bridka žalost in beda. Pošle so prihranjene kronice in starima kočarjema so začele telesne moči vidno pojemati nekaj vsled po* manjkanja hrane, nekaj pa vsled žalosti. Barbka je delala ter se trudila na vso moč, da bi več prislužila, ali kaj premorejo slabe dekliške moči pri težavnem kmetskem delu, ako je treba delati za več oseb! Tudi njej so začela bledeti lica in bali se je bilo, da zboli še ona. Vsled tega sta žalost in obup
konstatira predsednik napredovanje v vseh poslovnih strokah; zlasti se je rezervni zaklad povečal. Primerjaje bilanco iz leta 1908 z ono iz leta 1904, uvidi se. da je bil leta 1904 manjši čisti dobiček, kakor prejšnje leto, dasi je denarni promet lanskega leta bil mnogo večji kakor predlanskem. Da se ni dosegel tak dobiček, kakršnega bi marsikdo pričakoval na prvi pogled, je vzrok ta. da so menična po-posojila padla in vsled tega so bili dohodki na obrestih dokaj manjši kot I. 1903. Poleg lega so narasli upravtii stroški, treba je bilo plačevati več davkov i. t. d. V prijetno dolžnost si šteje predsednik, zahvaliti se vsem, ki so delovali v prospeh zavoda. Ojobito izreka zahvalo načelstvu in nadzomištvu ter g. c. kr. notarju Niku Lenčeku kot pravnemu konzulentu.
Ko imenuje predsednik overovateljem tega zapisnika zadružnika gg. Ivana Debelaka in Josipa Koširja, se preide na dnevni red.
Točka I. Čitanje 'revizijskega poročila «Zveze» ter ukrepi vsled istega. V pojasnenje revizijskega poročila navede predsednik, da je 1.1903 izšel drž. zakon, ki zahteva obligatorično revizijo denarnih zavodov, zasnovanih na podlagi zadružnega zakona, in da se je taka revizija izvršila pri našem zavodu dne 11. julija 1904. Potem, ko prečita tajnik revizijsko poročilo «Zveze slov. posojilnic* v Celju, otvori predsednik debato. Poročilo se vzame z odobrenjem na znanje.
Točka II. Na poziv predsednika prečita tajnik poročilo načelstva, ki se bode tiskalo hkratu z računskim zaključkom za leto 1904. Čitanje računskega zaključka samega se po sklepu občnega zbora opusti, ker je bil isti vsem zadružnikom v zadružni pisarni na vpogled in ker se bode zaključek tudi tiskan javnosti izročil.
Po kratki dabati odobri občni zbor enoglasno poročilo in računski zaključek za 1. 1904, t. j. denarni promet, račun obresti, račun upravnih stroškov, račun zgubc in dobička in bilanco.
Točka III. Privoljenje remuneracije na-čelslvu. Predsednik izjavi v svojem in v imenu
vsak dan naraščala v koči in pretili so nesrečni družini še strašnejši dnevi. Sosedje bi bili lahko pomagali ter olajšali trpljenje in skrbi siromaškim kočarskim prebivalcem, a bili so trdosrčni in neusmiljeni ljudje. Nekateri so celo pri pogovoru o teh nesrečnežih zlobno pristavljali: »Čemu se pa ženijo taki ljudje, ki nimajo toliko svojega, da bi pošteno preživljali sebe in otroke!-   Dalje prih.
Na valovih življenja.
Novela. Spisal Sever. Konec.
Bog mi je priča, da nisem storil to iz lastnega nagiba. Neka nevidna moč mi je privzdignila takrat roko. Kesal sem se. V meni pa se je oglašala vest in ni mi dala miru, šel sem še enkrat pogledal, u tebe ni bilo več, izginila si bila v temno noč . .. Prepozno sem prišel do spoznanja, zalo me je Bog kaznoval, da nimam nič več in prav mi je...!»
Bil jc kakor uklenjen. Hodil je upognjen s trudnimi, drsajočimi koraki. Stal je skoro ves dan ob postelji in gledal na izsušeni, bledi obraz, ki je bil zdaj tako miren, kakor da bi nikoli ne doživel nič hudega. Roke so bile sklenjen«! in držale leseno razpelo; okoli prstov se je vil velik, črn molek . ..
vseh ostalih članov načelstva. da isto ne reflektira na nikako nagrado.
Zadružnik g. Niko Lenček se v imenu občnega zbora toplo zalivali skupnemu načelstvu za dosedanjo požrtvovalnost in vzame z irrazom priznanja predsednikovo izjavo v vednost.
Točka IV. Razdelitev čistega dobička. V imenu računskih pregledovalcev stavi g. Niko Lenček sledeči nasvet: Občni zbor naj dobiček iz leta 1904 v znesku 112909 K porabi tako-le: 6 •/• dividenda za leto 1904 glavnini deležem, ki bode znašala 2">iV29 K, ostanek 873 HO K naj se prišteje rezervnemu zakladu. To razdelitev čistega dobička sprejme občni zbor enoglasno brez deaate.
Na podlagi tega sklega konstatira računski pregledovalec g. Lenček, da je znašal rezervni zaklad koncem leta 1903 — 2401-17 K in da seje istemu pridejalo: a) od dobička iz 1. 1903
2244-24 K. b) od dobička iz 1. 1904 — 87380 K, c) vstopnina iz I. 1903 — 64 K, č) vstopnina iz 1. 1904 — 68 K. da je torej stanje istega 5651'SI K. Po nasvetu «Zveze slov. posojilnic«, storjenem v svojem revizijskem poročilu, izločil se je rezervni zaklad iz računa hranilnih vlog ter se je uvrstil med drugo upravno premnoženje. s katerim bode sodeloval. Rezervni zaklad se bode odslej izkazoval vsako leto v bilanci kot pasivna postavk.., kakor tudi pravila zahtevajo. Občni zbor vzame ta izvajenja na znanje.
Točka V. Izvolitev načelstva in računskih pregledovalcev. Predsednik imenuje skruti-natorjem zadružnika gg. Gašperja Maherja in Vinka Premka. Na to se prične voliti po listkih. Oddanih je bilo 57 glasov. Izvoljen je ves stari odbor. Načelstvo: Lovro Sušnik, posestnik in gostilničar, predsednik; Ivan Ne-pomuk Koceli, trgovec, namestnik; odborniki so: Anton Homan, pek in posestnik; Ivan Košir, trgovec in posestnik; Leon Lavrič, trgovec in posest.; Avgust Nadilo, hranilnični uradnik, in Konrad Pecher, trgovec in posestnik. V nad-zorništvo so voljeni: Andrej Jamnik. klobučar in posestnik; Franc Kašman, trgovec in posest.,
Izpremenil se je bil zelo v tem kratkem času. Žalost in skrb sta ga popolnoma potrla. Postaral se je, a na glavi je imel že dokaj sivih las in njegova obleka je bila vsa zanemarjena. Iz vsega je bilo sklepati, da so se razmere doma še poslabšale.
Njegovo premoženje je šlo popolnoma v nič. Upniki so jeli pritiskati drug za drugim in ker ni mogel plačati, prodali so mu nekdaj tako veliko in lepo posestvo, na javni dražbi...
Predno so Anico zagrebli, je šel še enkrat na njeno stanovanje. Se enkrat je hotel videti ta kraj, zanj tako svet. A dolgo ni mogel ostati. Ve it ga je pekla in šele zdaj se je prav zavedel, kaj je storil, in na njegovo dušo je legel težak kamen, ki se ni odvalil nikdar več. Tiščalo ga je nekaj v prsih in tesno mu je postalo v tej zaduhli sobi.
Planil je kakor blazen na ulico in hitel dalje. Nemo je tavel okrog in njegova glava je legla globoko doli na prsi; z vsakim tre-notkom je bila težja. Semtertja se je ozrl naglo, plaho. Bilo ga je strah pri belem dnevu. Tupatam se je ustavil pred izložbo kake trgovine, postal nekoliko hipov in šel zopet dalje.
Ko pa je legel mrak na zemljo, ko je vso naravo zagrnil v črn plašč, postalo mu
in Niko Lenček, c. kr. notar. Vsi izvoljeni izjavijo, da sprejmejo izvolitev.
Tako se je izvršil občni zbor tega za mesto in okolico velepomembnega zavoda, kateremu iskreno želimo, da bi kar najizvrst-nejše uspeval na začrtani mu poti.
Podrobnega poročila o delovanju in uspehih ne bomo na tem mestu navajali, ker izide istotako tiskano. Omenimo samo, da znaša skupni denarni promet 1,161.210 K 38 h, stanje zadružnikov 24(5 s 5616 K vplačanimi deleži; vseh hranilnih vlog je bilo 571.897 K 5 h, vseh posojil 532.707 K 37 h; naloženega denarja 20.669 K 4 h.
Dopisi.
Z Bleda. V zadnji številki Gorenjca* nek dopisnik iz naše okolice opozarja na vedno večjo nevarnost potujčenja slovenskih krajev ob novi bohinjski železnici in se obenem pritožuje zaradi mlačnosti, brezbrižnosti in lahkomiselnosti domačinov, ki prodajajo svojo zemljo vsakomur, kdor jim pokaže denar in baje nič ne prašajo po tem, če je kupec naš prijatelj ali sovražnik, Slovan ali naši narodnosti zagrizen tujec. — To se liče Peternelove gostilno, katero je dobil tujec v roke. Vendar ni to kričanje utemeljeno. Dopisnik nima nič prodati ali pa sedi na kupu. Vsak gleda, da si ustvari boljšo prihodnjost. Gostilničar Peternel je imel že več let svoj hotel naprodaj. Slovencev se nobeden ni zglasil, pač pa tujec, kateremu ga je tudi prodal. Prodal ga je pa zato, da sezida ob novem kolodvoru nov hotel, ki bo imel gotovo lepšo in holjso prihodnjost. Prašam: Ali bi bilo bolje za Bled, da bi tujec zidal na lepšem prostoru, ali da to stori domačin ? Tujec je prišel na Bled, da dobi svoj kruh, kajti resnica je, da k nam prihaja še vedno največ Nemcev in od teh bo živel, ne od domačinov. Dopisnik pravi, da ni nobene domače gostilne več, kjer bi se domačini in Slovenci shajali. Pozabil je našteti Ažma-novo, Danejevo, Litrovo, Sekovaničevo gostilno
je tesno okoli srca. Obšla ga je groza in hitel je ven iz mesta.
Večkrat se mu je zdelo, da sliši zasabo glas Anice, in njen glas je bolestno odmeval po okolici, vmes pa je žvižgal veter . . .
in jel je stopati še hitrejše. .. Bežal je kakor morilec in bal se je svoje sence. Večkrat se je plaho ozrl nazaj in zdelo se mu je, da vidi tropo pošasti, ki se plazijo za njim, iz kojih oči in ust jim Svig ogenj, kakor goreče strele . . .
In še močneje je potegnil veter, tulil je in se poigraval z njegovimi razmršenimi lasmi, ki so štrleli izpod klobuka in padali globoko na oči . ..
Na vzhodu so se jeli kopičiti težki, črni oblaki, iz katerih je vedno pogosteje švigal blisk; semtertja je tudi že prav močno za-grmelo. Po drevju in grmičevju je zašumelo, kakor bi se podile po hosti mračne pošasti . . .
Nekaj ga je zazeblo okoli srca in hitel je dalje, dalje v neskončno daljavo . .. *
Drugi dan so našli na novoizkopanem grobu mestnega pokopališča človeka s prestreljeno glavo. — Bil je to Aničen oče.
1. priloga „Gorenjcu" št. 7. z 1.1905.
iti hotH nad kurparkom, katere so vse t domačih rokah. Obenem je gotovo, da bi bil ta Nemci- kupil drugo, n. pr. Litrovo gostimo, ako nc bi bil dobil Petornelove, ker želi živeti na Bledu. Pa pustimo to, saj par tujcev ne spravi naš Bled tako hitro v nevarnost in če ga, potem pa ni rešitve zanj. Saj je gotovo, da bo prišlo še več tujcev k nam, ki bodo ridali vile. Temu dejstvu 6c ne da ubraniti drugače, kakor da Slovenci pokupijo vsa posestva, ki so naprodaj. To bo pa težko šlo, ker so premalo denarni ali pa brezbrižni. Poglejmo oba največja hotela ob jezeru, Mallnarjcv hotel in Lujirine toplice. Oba sta naprodaj in od teh dveh nemških posestnikov nobeden ne stavi pogoja, da mora biti kupec Nemec. Kdor pride in plača, pa je hotel njegov. Semkaj naj dopisnik obrne svoje oči in vabi kupca Slovenca, kajti ta dva hotela sta brezrrimerno večjega pomena za Bled, ker sta ob jezeru, kakor mala restavracija daleč od jezera proč. — Na nekaj drugega je treba opozoriti merodijne in pe-tične kroge. «Slov. Narod» je pred kratkim opozarjal na veliko nevarnost, ki obstoji v tem, da bodo nemški kapitalisti pokupili vse vodne sile in sezidali tovarne. To je važno za nas Slovence, ne pa ena navadna gostilna. Domačo obrt je treba povzdigniti, ne pa kapital zbirati v posojilnicah, potem pa po časopisih vpiti na tiste, ki gredo za boljšim kruhom. Ako bi ne bilo na Gorenjskem obrtne družbe, bi bili kraji Jesenice, Sava in Javornik za zunanje Slovence popolnoma neznani, ker bi v teh krajih ne bilo druzega kakor velika revščina, zdaj je pa tako vpitje. Pri nas na Bledu bo pred vsem potreba večjega narodnega penzijona in zavoda, kakršen je RiUijev, pozneje tudi pride na vrsto električna železnica, razsvetljava i. t. d. Na noge torej, domači kapitalisti in podjetniki: Edino le s kapitalom morete pomagati, da se domača, obrtnija razširi in da domačinom kruha, ker le domač kruh bode ohranil slovensko narodnost
Ii ttofjoloiko okolic«. Loški dopisnik ^Slovenca* je napadel v soboto učitelja iz Reteč, g. Potočnika. Ali že zopet Šinkovca po njegovem obilnem trebuhu ščiplje, da grize okoli sebe. Prihodnjič bomo pojasnili vso zadevo, katero omenja «Slo venec». Danes pa že rečemo, da farji povsod preganjajo učitelja, ako ni popolnoma njim poslušen mežnar. Tudi v Retečah imajo tako duhovno posodo, ki je sama vsega sita, pa učitelja draži in zasramuje. In še eno l »Slovenec- je začel naslov »profesor* pridevati učiteljem, ki niso priljubljeni klerikalcem. Dobrot Naslov so klerikalci dali, naj pa se zagotove (profesorskemu)' stanu primerne plače.
Zaplenjeno!
Novice iz blejskega kota.
— Iz Gorij. Zadnjo nedeljo je naš župan Jakob Zumer praznoval 25 letnico svojega žu-panovanja. Občinski odbor ga je volil zopet županom in ga izvolil za častnega člana. Zvečer je bila v bralnem društvu slavnostna predstava z govorom, pri katerem se mu je izročila diploma častnega člana bralnega društva in občine. Zupan Jakob Zumer je znan po celem radovljiškem ok r .ju radi svoje podjetnosti, delavnosti in zvedenosti,' posebno v
stavbenih in cestnih zadevah. Posebno pri nas so gorjanski dom, zadruga, vse ceste in soscbno Vintgar, katerega je on edini izpeljal, priča njegove delavnosti. Mož je sicer klerikalnega mišljenja, a je prijazen in postrežljiv do vsakega, liberalca ali klerikalca, in v potrebi pomaga rad vsakemu, ker ni tako nestrpen, kakor marsikateri klerikalec, ampak skromen. Zato naj sprejme tudi od naše strani priznanje in časlitanje k svoji 25 letnici.
— V Ribnem pri Bledu imajo ta teden potrebni misijon. Ta misijon je menda posebno potreben zaradi jetičnega tamkajšnega kon-sumnega društva, ki leži že v zadnjih izdihljejih in ga ne morejo nobene klerikalne umetnosti ribljanskega fajmoStra in njegovega brata več ozdraviti.
— Pri v o 1 i t v i v blejski cestni odbor so klerikalci vrgli večletnega cestnega odbornika, gorjanskega župana Jakoba Zumra ter izvolili namesto njega Šnetovega očeta in župana Janeza Burja na Bohinjski Beli, ki ga klerikalna tamošnja občina tako visoko čisla, da mu plačuje »Slovenca«. Gorjanski župan pa si kupi »Slovenca* sam in zato je menda slabši katoličan kakor belanski Burja in več ne zasluži milosti gotovih klerikalnih prenapetneževP No, pravi vzrok te zadeve tiči pač drugje, kar bomo že se pojasnili.
Radovljiške novice.
— V Radovljici je zopet velika sila in beračija za vodo. Vodnjaki so prazni ali pa zaklenjeni in zaklenjajo jih celo tisti Ra-dovljičani, ki so že leta in leta sedeli v občinskem odboru in se niso niti toliko pobrigali za blagor mestnega prebivalstva, da bi mu preskrbeli potrebne vode. Taka je tedaj ta hvalisana klerikalna gospoda, da ubogim «pri-tepencem*, ki puste ves svoj zaslužek v Radovljici, ne privošči niti vode!
— Novo kavarno namerava urediti g. Oton Homan, tukajšni trgovec.
— Veselico s plesom napravi tukajšnje gasilno društvo dne 5. marca v gostilni g. Fr. Dolžana.
— Razpisani službi. Mestna občina radovljiška razpisuje službo občinskega redarja. Prošnje je vložiti do 25. t. m. — Pisarja z dnevno plačo sprejme s 1. marcem okrajno glavarstvo. Prošnje naj se pošljejo do 25. t m.
Loške novice.
— Občinski svetvškofji Lokijeimel v soboto 11. t. m. svojo sejo. Zupan imenuje verifikatorjem zapisnika te seje gg. Bogomirja Krenerja in Frančiška Ziherla. Zapisnik zadnje seje izza 28. novembra 1904 se prebere in odobri. Potem, ko poroča župan o nekem došlem odloku deželnega odbora, se preide na dnevni red. I. Prošnja Marije Dermota, omožena Vidali, za podelitev Lukančič-Pre-vodnikove dekliške ustanove. Na predlog župana podeli občinski odbor omenjeni prosilki ustanovo. II. Prošnja g. Edvarda Dolenca v Kranju za koncesijo točiti žganje na drobno v njegovi tukajšnji filijalki. Odbor sklene, prošnjo ne ugoditi z ozirom na to, da je krajevna potreba že pokrita. Prošnja gospe Ane Landt zu enako koncesijo se iz istih razlogov
odkloni. III. Izvolitev dveh občinskih odbornikov za pregledovanje konj v občini. Izvoljena sta gg. Leon Lavrič in Frančišek Ziherl. IV. Predlog županstva glede razpisa gradbe občinske klavnice in izvolitev stavbinskega nadzorovalnega odseka. Zupan predloži občinskemu odboru v smislu svoječasno storjenih sklepov dovršene načrte, proračune in d raž bene pogoje za gradbo občinske klavnice na parceli št. 618 katastralna občina Škofja Loka ter predlaga, da se naj načrti, proračuni in pogoji konečno veljavno odobrijo in se naj izvoli v smislu pogojev iz srede občinskega odbora specijelni stavbinski odsek za nadzorovanje gradbe. Za gradbo je prora-čunjenih 50.796*14 K. Delo se bo skupno oddalo in mora biti dovršeno do konca oktobra t 1. V stavbinski odsek se izvolijo z vzklikom gg.: Leon Lavrič, Niko Lenček, Ivan Mali, Lovro Sušnik in Frančišek Ziherl. V. Predlog županstva za dovoljenje letne plače za mesto živinozdravnika. Zupan poroča, da je dobil od deželnega odbora zagotovilo stalne letne pla*e 800 K od strani deželnega odbora za živinozdravnika, ki se ima nastaviti v Škofji Loki za slučaj, da tudi prizadete občine prispevajo k razmernitn letnim dnneskom. Zupan predlaga, da naj mestna občina ne oziraje 6e na druge občine, sama dovoli letne plače 800 K za živinozdravnika pod pogojem, da bo le-ta brezplačno izvrševal občinsko meso-gledstvo. zlasti v klavnici in nadzoroval občinske sejme. Zupanov predlog se sprejme.
VI. Izvolitev pregledovalcev občinskih računov za leto 1904. Izvolijo se z vzklikom gg.: Leon Lavrič, Avgust Šinkovec in Rafael Thaler.
VII. Prošnja Katarine Oblak iz Lučin za sprejem v občinsko zvezo mesta Škofje Loke se ugodno resi. — VIII. Občinski svetnik Lovro Sušnik predlaga, da bi se semenj Sv. Jurija, ki pade letos na Veliki pondeljek, preložil na Veliki četrtek, kateri dan je že itak tudi majhen semenj za živila. Predlog se sprejme, nakar župan zaključi sejo.
— čebelarski shod se vrši jutri v nedeljo, dne 19. t. m. v Škofji Loki v gostilni goepe Ane Guzelove ob treh popoldne. Želeti je, da se tega shoda udeleže vsi čebelarji loške okolice, kajti obravnavale se bodo zelo važne čebelarske zadeve.
— Narodna čitalnica v Škofji Loki napravi v nedeljo, dne 19. februarja L 1. veselico v svojih prostorih. Spored: Klepetulja, burka s petjem v štirih dejanjih. Prosta zabava in ples. Začetek ob polosmih zvečer.
Novice iz selške doline.
— Tudi v naši d o 1 i n i se pust dobro porablja. Kapelani prepovedujejo ples, ljudje pa le tja vlečejo, posebno mladina, kjer je ples. Na svečnico je priredilo »Bralno in pevsko društvo ,Ratitovec'» zabaven večer s petjem, šaljivo pošto in metanjem koriaudoli. Nazadnje pa se je mladina zasukala — pa brez greha. Gasilno društvo v Železnikih je imelo v torek 14. t. m. veselico s plesom in v nedeljo t. j. 19. t. m. ima gasilno društvo v Selcih tudi plesni venček. Sam ples in raz-veseljevavje tega grešnega sveta.
— Narodni kolek se dobi v trgovinah gg. Šliberja in Tavčarja v Selcih.
— Žalosten dogodek. Pri Sv. Valentinu je cerkovnikov 14 letni sin Alojz Gortnar šel v Javorje k nauku. Tam so take vrste
.fantje- pili .narodno- pijaco žganje. Na lezel se KM je in domov grede padel in zaspal ob poli. Drugi dan so ga našli zmrznjenega. Tako se zgodi nesreča, ker so ljudje tako nespametni, da takim otrokom dajejo opojno pijačo. Mleko in voda je za take smrkovcc in zemlja ali kruh za prigrizek. Kmečkih m tudi mestnih očetov grda razvada je. ko vidijo svoje sinove že fante*, da jim v svoji slepi ljubezni puste piti žganje, streljati s puškami i. t. <1. Nasledek temu je pa vedno Laka m sreča. V deželnem zboru naj bi se napravile postave, ki bi nalagale strogo kazen starišem, ki puste svojim otrokom pred 20. letom popivanje vsake pijače, posebno žganja in rabo vsakega orožja, t. j. puške in nevarnih nožev. Ta postava bi bolj koristila ljudem, kakor splošna in enaka volilna pravica.
— V Z e 1 e z n i k i h bodo zidali novo .šolo. Dognano le ni, ali bode tri- ali štirirazredniea. Zeleznikarji sami hočejo štirirazrednico in so pripravljeni jo takoj zidali: šolska oblasl jim pa tega ne more dovoliti, ker ni postavnega števila otrok. Pretečeni teden je bila komisija na licu mesta.
— Bralno društvo v Dražgošah napravi v nedeljo, dne 26. februarja veselico s petjemin veseloigrama »Dobrodošli!* in '•Kdaj pojdcte domov?>' ter «To je moja maksima !» Začetek ob petih popoldne.
Novice iz kamniškega okraja.
— Nemško pevsko društvo < Andrej Hofer* v Domžalah ja dobilo novo društveno zastavo, katero je podarila gospodična Mina Obervalder.
— Žalostna posledica žganja. Posestnik Šimen Lukan z Lazov pri Zgornjem Tuhinju je 9. t. m. precej pijan prišel na Selo, kjer je zopet pil, potem pa šel v listnjak in umrl.
— Gorelo je minulo nedeljo v Ra-domlju pri Reparju. Pogorelo mu je skoro vse poslopje. Vnele so se bile saje v dimniku. — Dne 5. t. m. je pogorel kozolec posestnika Valentina Laha v Kaplji vasi in zraven stoječe gospodarsko poslopje. Škoda se ceni na 2200 K. Lah je bil zavarovan.
— Narodna čitalnica v Kamniku priredi kmetski ples v nedeljo, 26. februarja 1905 v društveni dvorani. Začetek ob 8. uri zvečer.
— Zabaven večer priredi dne 19. februarja 1905 pevsko društvo «Lira» v Kamniku v gostilni gospoda Jožefa Kende. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 30 vin. za osebo. Spored: 1.) A. Foerster: «Pevajmo».
2. ) J. Kocijančič:   «Venec naiodnih pesmij».
3. ) Gj. Eisenhut: «Mazurku». 4.) 1. Knahl: «Pihaj, vetrič-. 5.) M. Zega: -Vinski bratje*, šaljiva polka. Po pevskem sporedu ples in prosta zabava.
Tedenski politični pregled.
Iz državnega Zbora. V proračunski debati je slovenski poslanec dr. Ivun Tavčar strastno napadel predsednika višjesodnega v Gradcu, grofa Gleispacha, kateri govor je vzbudil splošno pozornost. — V vojaškem odseku sta slovenska poslanca Pogačnik in dr. Ploj zuhtevala, da se vojaška dolžnost onih iz-
seljencev, ki so se odtegnili vojaški službi, odgodi do 27. leta in tla se jih poinilosti. Poslanec Pogačnik je ostro prijemal gospodarsko politiko vojaške uprav, ožigosal zahteve erarja za staro garniz;jsko skladišč,; oh dunajski cesti v Ljubljani ter vprašal, če je res, da morajo častniki ljubljanski'garnizije biti člani nemške kazine.
Protiklerikalna zveza se ustanavlja na Dunaju. Naloga zveze naj bo skupna hramba vseh svobodomiselnih proti klerikalni prepotene!. Predsednik dotičnemu odboru je profesor Dorfler.
Duhovnikom se bodo plače Izboljšale. Iz vse Avstrije so duhovniki vložili v državnem zboru prošnjo za izvišanje plač. I zvišanje zahtevajo, kakor se čuje: Župnik plače 2400 K in šliri petletnice po 4(K) K, kapelan plače 1200 K in štiri petletnice po 400 K. V državnem zboni seje dobila »večina*, ki je glasovala za nujnost predloga, katerega je vložil poslanec češki duhovnik Slojan.
Ogrsko. Cesar je k sebi poklical vodja neodvisne stianke, ki je sedaj najmočnejša na Ogrskem, Frana Košuta, ki je cesarju izjavil, da je njegova stranka lojalna in dinastična. Kaj sta govorila s cesarjem, še ni ničesar na-tančnejega znanega.
Rusko. Notranji upori pojenjujejn, stavke se nadaljujejo. Pop Gapon, ki je uprizoril vstajo, je pobegnil na Angleško. V Varšavi so veliki štrajki. Slavnega ruskega pisatelja Gorkegl imajo še vedno zaprtega. Skoro vse eviopsko časopisje se toplo zavzema zanj.
Rusko-japonska vojna.
Položaj na bojišču je lakorekoč ncizpre-menjen. Sicer pa dokazujejo neprestane male praske med prednjimi stražami, da se nadaljuje ofenzivno delovanje Rusov vzlic hudemu mrazu vsaj v mali meri. Toda dosedanje dozdevno mirovanje ruskih opeiacij v velikem pa ne ovira Rusov v zbiranju sil, ker jim je zdaj na razpolago pOljska železnica, ki vodi do desnega luškega krila, čegar središče je Šantaii in reka Hungo. Čeravno niso operacij«; pri Sandepu piinesle Rusom oči vidnega uspeha, ki bi ga bih- takorekoč mogle, vendar je golovo, da so Rusi vzlic počasnemu umikanju dne 27. in 28. m. m. dosegli ta uspeh, da so pomaknili svojo desno fronto 20 do 25 kilometrov proti jugu, in da ta podaljšana fronta grozi japonskemu levemu krilu, i Rusi niso uiidelavni. En dan vze-mo eno pozicijo, drugi dan zopet dela ruska kavalerija pohode, ki vznemirja Japonce do pod Liaojana, tako da je' v bližini in za hrbtom Japoncev položaj japonske armade jako kritičen. Verjetna je torej vest ruske brzojavne agenture, da so se Japonci začeli umikati južno od reke Saho. Verjetnost te vesti je tem večja, ker je japonska pozicija na Šaho vsled daleč naprej potisnjenega položaja ruskega desnega krila preveč eksponirana in v največji nevarnosti. Temu bo pa zopet posledica ta, da se bo to umikanju prenašalo od zahoda proti vztoku, torej na drugi dve japonski armadi. Tako se ho počasi drobila japonska fronta od severovzhoda do jugozapada.
Zadnje dni se opazuje na japonski strani jako živahno gibanje proti ruskemu desnemu krilu. Dne 10. t. m. zjutraj so tri japonske kompanije napadle ruski lovski oddelek pri
Naušimpu, jugozapadno od Banjepuce. ' Po Ijutem boju so bili Japonci odbili in so pustili na bojišču mnogo mrtvecev, orožja in streliva. Tudi utrdbe pri vasi Zantan na desnem krilu zapadno od ruske armade so pričeli Japonci znova obstreljavati, toda brez uspeha. Dne 11. t. m. je japonska pehota napadla Sutsišance, a je bila odbita. Istega dne so Japonci obstreljavali s težkimi topovi Putilovski grič in Sahejang. Rusi grade na svojem desnem krilu neprestano utrdbe. V Mentapanu so zgradili močan for in ga utrdili s 24 topovi. Vsa ruska armada med reko .Šaho in Hiirhinom šteje 450.000 mož, od katerih se nahaja 280.000 v bojni črti.
Izpred VI ud i vos t o k a se poroča, da se ta trdnjava že nahaja v obsednem stanju. Pripravljena je popolnoma na obleganje. Vsi fori so dograjeni in čim najbolje utrjeni. V trdnjavi se nahajajo naravnost ogromne zaloge orožja, streljiva in živil, tako da je posadka preskrbljena z vsem potrebnim, ako bi trajalo obleganje tudi več let.
Jtovičar.
Imenovanja. Postajenačelnikom na Javor-niku jo imenovan g. Ivan Vari, asistent državne železnice v Podnarlu. — Premeščen ' je pristav drž. železnice g. Tomaž Aichholzer iz Ruteč kot postajenačelnik v Grosuplje. ■»-V Rateče-Bela peč je premeščen kot načelnik g. pristav Ivan Pečar, sedanji načelnik na Javorniku. — Provizorična postna uradnica gdč. Marija Tratnik je premeščena iz Kamnika v Ljubljano, gdč. Ana Merše pa iz Komende v Kamnik.
Politične pridige in šolski otroci Opetovano smo že imeli priliko baviti se z odlokom c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 12. novembra 1904, ki določa, da kateheti nimajo pravice siliti šolske otroke k različnim cerkvenim opravilom, in da že celo ne smejo zahtevati, da bi šolarji pisali nedeljske pridige kol nekako domačo nalogo. Prav minulo soboto smo povdarjali, kako umesten je ta odlok in takoj v nedeljo smo se zopet uve-rili, da je za naše razmere naravnost potreben. Jeseni smo dobili novega kapelanu. Menda se piše za Debevca. Mlad je še, strašno mlad in na vseh straneh se ga še drži seme-niško mleko. Gorečnost mu sije z obraza in če bi bil nekoliko starejši in malo manj naiven, bi dejali, da je fanatičen. Temu pobožnemu možu se je seveda izročil tudi pouk krščanskega nauka v nekaterih razredih tukajšnje ljudske šole. Lotil se je poverjene naloge z vso vnemo. Iz otrok je že na tem svetu hotel napraviti svetnike. Zaukazal jim je ali, kakor bi rekel «Slovenčev» dopisnik, »opominjal* jih je, da se morajo udeleževati vseh mogočih cerkvenih opravil in zlasti ob nedeljah in praznikih »devete mase«, pri kateri ima on navadno propoved. Uvel je v Soli strogo inkvizicijo, otroci so morali stopiti pred klop in povedati vzrok, zakaj niso bili pri ti ali oni «andohti», pretil je s slabimi redi i. t. d. Bistrim okom opazi takoj, ako ima kdo izmed šolarčkov platnice katekizma zavite v kak liberalen list. S sveto jezo in s primerno opazko o prepovedanem časopisju odstrani takoj lastnoročno pregrešni ovoj,.. Pretirane zahteve tega nestrpnega kateheta so bile v prvi vrsti povod onemu odloku deželnega šolskega sveta. Ta Debevc, ali kakor
2. priloga „Gorenjcu
" št. 7 iz I. 1905.
se že imenuje, je imel tedaj v nedeljo običajno deveto maso s pridigo, '/ljubilo se mu je zabavljali čez »Slovenski Narod' in «(Jo-renjea . Verniki so čez dolgo časa zopet enkrat si šal', ila je branje imenovanih časopisov pod smrtnim grehom prepovedano, da trddvratnoli ne bodo našli milosti niti na smrtni postelji i. I. d. Bog ne daj, da bi radi tega. kapelanu kaj očitali. Dokler merodajni krogi sami v svojo lastno škodo pospešujejo io nevredno zabavljanje v cerkvi, ne smemo mlademu kapelIHIU šteti \ zlo, ako se ravna po intencijah svojih predpostavljenih, zlasti potem *kO smo o njeni opravičeni soditi, da \ svoji naivno'.li ludi vse verjame, kar je povedal. Kakor smo le vočkral pribili, nam agitiranje zopoi liberalne llsle raz priž-nico le koristi in o tem |>i lahko dekan zapel svojemu kapelanu inarsikako pesmico.
Zaplenjeno I
Zato je
menda letos ob novem letu opustil listo brezuspešno gonjo zoper Oorenjca* in druge časopise, kar tu pohvalno omenjamo. Kapelanu Debevca mu prav toplo priporočamo, Zaradi pridig«? same bi tedaj Debevca prav golovo ne doletela posebna casl. da se žnjim bavimo.
Zaplenjeno!
Otroci, opozorjeni po katehetovi prepovedi, opazijo doma, da si ariši ćitajn takozvane prepovedano« časopise, smatrajo svoje roditelje za velik«; grešnik«? in vidijo jih v duhu že kar v hudičevih kiempljib. In take pridig«; naj otroci celo pišejo! Lahko si mislimo, v kakem smislu to upliva vzgoje-valno na mehko otroško dušo. Zato še enkrat opozarjamo stariše in njih namestnike na na-pominani odlok deželnega solsk«;ga sveta. Kateheti nimajo nikake pravice silili otrok k pridigam, najmanj pa še k političnim, ki zasltupljajo mlade duše in vcepljajo v mado srce nestrpnost in sovraštvo celo do — lastnih roditeljev!
Lumpacij Vagabund* — konec kranjskih liberalcev I Ze lani - približno ravno v tem času — smo poročali o tukajš.ijem katoliškem »Izobraževalnem in zabavnem društvu Kranj», kako si pridobiva vedno več zaslug za razvoj socijalnoga življenja v Kranju, kako skrbi za vsestransko izobrazbo med svojimi člani in zlasti za splošno zabavo vsega tukajšnjega občinstva brez ozira na politično mišljenje. Resnici na ljubo smo istočasno tudi povedali, da gre za to vsa zasluga preč. gg. katoliškim profesorjem, ki stoje na čelu čislancgu društva. Bilo je to tedaj, ko smo se bavili z neko veselico duštva »Kranj«, na kateri je klasična koračnica «Der kleiue Kolin-zbrano, izobrazbo žejno občinstvo spravila kar v ekstazo. Glibom «Slovenčevnga» poročila se je poslušalcem radosti smejalo srce in občutili so nekak poseben ponos, ker so slišali kaj tako velikomestnega. Iz vsega tega smo sklepali že takrat, da se društvo, ki razpolaga s tako dovzetnim materijalom, moru razvijati čedalje lepše, zlasti, dokler je vodijo ljudje, ki predstavljajo v Kranju najvišjo potenco koncentrirane inteligence. In res, zvoki plemenitega marša so padli na rodovitna tla, navdušili so odbor m člane društva »Kranj* k še vstrajnejšemu delu, seme je šlo bujno V klasje, »mali Kohn. jc lodil velikega •Lumpacija Vagabunda« 1 29. januar leta 1905 bo zapisun z zlatimi črkami v kroniki
našega dobrega mesta. Ta dan se je zadostilo velikomestniin skominom, katere je lani vzbudil »mali Kohn», ta dan je vstopil Kranj v krog velikih mest, kajti ta dan se je predstavljal v društvu Kranj« velikomestni Lumpacij Vagabund«, kakor se le v velikem mestu predstavljali more! Prešibko je naše pero in nedostaje nam besedi, da bi na dostojen način mogli popisati velikanski utis, katerega je napravil Lumpacij Vagabund* na odlično velikomestno občinstvo. Zulo raje ponatisnemo kot kritiko poezijo v prozi, katero je posla! društveni »poeta laureatus* v ljubljanskega »Slovenca*: «Lepo je bilo! Občinstva vseh sloj«;v vse polno; igralci izborni ; znali so svoje vloge, znali pa tudi duha. (Noj na greja! Opomba stavčeva.) Izrazito — brez pretiravanja! Bilo je mnogo duševnega užitka.« Pozneje zopet smo čitali v »Slovencu-,da je vladala med poslušalstvom prava predpustna <štimunga»4 kar prav radi verjamemo. Dobri prijatelji, ki so se šli tudi zabavat v zabavno društvo, so nam namreč pravili, da so bili igralci res lako izborno naučeni kakor kanalčki, in da so z malo izjemo tako umetniški pogodili svoje vloge, da je bilo njih kretanje primerjati kvečjemu le le s kakim — avtomatom! Koje krojač-vagabund zapel s finim čutom in glasom, polnim globokega notranjega prepričanja:
Kar pritelitiiino — vse zažehtamo . . ., takrat je bilo občinstvo kar hipnotizirano. Navdušenje in ploskanje se kar ni hotelo poleči. Marsikomu se je bralo na obrazu, kako mu gre k sreii »viža* in še bolj resnične besede. Celo črnerni Koblar je spravil obraz v nekoliko prijaznejše gube in z nogo je tolkel takt. To dejstvo samo na sebi že znači fe-nomenalen uspeh. Toda uspeh ni bil samo trenolen, «Lumpacij Vagabund" bo imel še dalekosežne posledic«;. Z »Lumpacijem Vagabundom« sije društvo Kranj priborilo vodilno ulogo mej tukajšnjimi društvi in bo polagoma vse druge izpodrinilo. Le čujmo, kako bojno pesem je zapel -'Slovencev* dopisnik z ozn o m na »krasno uspelo* Lumpacijevo predstavo: -Vsi sloji se združujejo v našem društvu vedno več. Ne pogazi nas nihče več ne.1 Razvijamo se naravno. Dela se brez utopij, in tudi brez strahu — vsem društvenim potrebam ustrezajoče središče.« In ko bo zgrajeno to središče, ki bo ustrezalo vsem društvenim potrebam, potem seveda bodo nepotrebna druga društva. V grob se bo morala vleči stara »Čitalnica*, zagreblt bodo »Slov. bralno društvo* in tudi mladega »Sokola^ bodo položili v prerano gomilo. Za društvi pridejo seveda na vrsto posamezni liberalci. Pohrustah bodo onemogle reveže kar s kostmi vred. Kdor se ne bo postavil pod varno okrilje druživa «Kranj*, prišel bo Orez pardona pod nož. In vse to je provzročil »Lumpacij Vagabund« v zvezi s koncentrirano, komprimirano in kondenzirano kvintesenco katoliške intelegence, ki tako srečno vodi katoliško ljudstvo v Kranju, in kaj pravijo k vsemu lemu kranjski liberalci? Nič! Udali so se v neizprosno osodo in tolažijo se s krojačevim kupletom:
Kdor 'rim široka usta, Da vsaceja polu usta, Tu je imperlinent, Pa ne inteligent!
Lnmpacija Vagabuda bodo še enkrat predstavljali v katoliškem izobraževalnem in zabavnem društvu. Cisti dohodek je namenjen
za popravo znamenja sv. Janeza Nepomuka na kranjskem mostu. Preplačila se hvaležno sprejemajo.
Vsak čas se je bati, da se bo Ciril Pire zgrudil pod pezo očitanj, katere mu obešajo klerikalci na vrat. Kar klerikalcem ni všeč, kar se v Kranju zgodi ali ne zgodi, vse zapišejo Pireu na rovaš. V sobotnem "Slovencu« smo zopet čitali, da je Pire vzrok, ker na plesu požarne hrambe ni igrala domača godba in da Pirca zadene vsa krivda, ker je znamenje sv. Janeza Nepomuka na kranjskem mostu v slabem stanu! Ce kak klerikalec ne bo mogel kihniti, če se zve, kako se na tukajšnji gimnaziji poučuje telovadba, če pride v javnost, da so se celo pripetile poškodbe, če se ho razneslo, da kak klerikalni suplenl pretepa svojo ženo, zastavimo glavo, da se bo tudi to zapisalo na Pirčev I >nto!
Mestno županstvo v Kranju razglaša: K«;r nekateri trgovci še vedno razstavljajo blago pred svojimi prodajalnami po trotoarjih tako, da so s tem ovira osobito ob tržnih ic semskih dneh živahen promet v mestu, je občinski odbor na poziv c. kr. okrajnega glavarstva v Kranju sklenil, da je vsako tako raztavljanje bodisi manufakturnoga, bodisi drugega blaga osobito žita, vreč i. t. d. po trotoarjih in to posebno še ob tržnih in semskih dneh, prepovedano. — Tudi se vsi trgovci in obrtniki vnovič opozarjajo na tukajšnji razglas od 1. dne maja 1903, št. 590, da se v smislu § 50 stavbnega reda za Kranjsko smejo tende pred prodajalnami razobešati le v taki višini, da ne ovirajo prometa in je pasaža pod in mimo istih omogočena tudi odrašenim.
Martinov sejm v Kranju. Zadnjič smo že govorili o tretji raaškaradi »Gorenjskega Sokola* in pisali o vseobčem zanimanju zanjo in nismo se motili, kajti cirkus Fumagali, kateri potuje ravnotakrat mimo, se ustavi takrat tu, da pokaže sejmarjem svoje umetnosti. Hrvatski tamburaši v svojih originalnih narodnih nošah, zbor gorenjskih fantov, brhkihGorenjk, kmetska ofcet, ki pride iz okolice, razni sejraarji, ki so se že priglasili pri tržnem odseku, Janez in razni rešetarji, karamiji bodo gotovo vzbujali zanimanje in povzdignili pestro življenje sejma. Več o maškaradi prihodnjič.
»Slovensko bralno društvo v Kranju uprizori v prihodnjem postnem času daljšo igro.
Umrla je v Kranju višjesodnega svetnika vdova, gospa Marija Jordan, rojena Fabiani, mati tukajšnjega višjega davčnega nadzornika, v starosti 63 let. N. v m. p.!
Občni Zbor podružnice slovenskega planinskega društva za kranjski okraj se vrši danes v soboto dne 18. t. m. ob polosmih zvečer v prostorih narodne čitalnice. Spored: Poročilo tajnikovo in blagajnikovo; volitev novega odbora in slučajnosti.
Obešeno so našli dne 13. t. m. 25 let staro deklo Ivano Mrak iz Cirčič pri Kranju v kleti, kjer je spala. Mrak bi se imela orno* žiti dne 16. t. m., a je imela z nekim drugim fantom intimno znanje.
Plesni venček priredi gasilno društvo v Stražišču jutri v nedeljo dne 19. t. m. ob štirih popoldne v prostorih g. Val. Benedika. Pričakovati je obilne udeležbe.
Z Ljubnega se nam piše: Kruta smrt, ki se ne ozira nič na človeške pritožbe, se je nastanila skoro gotovo pri nas; že po novem letu je spravila osem ljudi k večnemu po-
čitku. Tragičen in pretresljiv pri/ur se je zgodil pa v četrtek 10, t. ni. Posestniku Antonu Pireu je umrla le Četrta žena v torek 14. t. m. Ker je bil mož že prileten, je vedel, da izgubi žnjo zadnjo oporo na starejša leta in da mu bode vsled starosti nemogoče dobiti še peto ženo. Žaloval je do skrajnosti; ko je minul namreč v četrtek pogreb njegove žene, prikipela je žalost do vrbunra. Zgrudil se je tri ure pozneje nezavesten na tla in bil v trenotku mrtev. Gospod župnik, ki je pri-hitel, da ga previdi, je konštaliral smrt. Od žalosti Min je počilo srre. S smrtjo lega moža izgubimo zadnjeg;' lončarja nekdaj tako cvetoče obrti. Večino let svojega življenja je preživel v revščini.
Kot aupleutinja n < ljudski soli v Šmartnem pri Kranju je imenovana izprašana učiteljska kamin dinja, gdč. Ivana Lampe.
umrl je dne 14. t. m. v l.jol/liani Mat lin PogaCST, zlatomašnik in bivši knezo-škofijski kancelar. Pokojnik je bil rOJen v Cerkljah pri Kranju. Mil je častivreden, pravičen in razumen duhovnik. Prizna val je tudi večkrat, da je sedanja politika katoliška pogubna za narod in za cerkev.
Pri volitvi žapanstva občine Koroška Bela je bil izvoljen vnovič županom g. Anton Potočnik s Koroške Bele; občinskim svetovalcem pa Jožef Tkalec z Javornka, Jožef Vidic s Koroške Bele, Ivan Baraga z Javor-nika in Franc Verveger z Javorniks,
Ušel je 28letini postopač Anton Potnik iz Kamne gorice. Pozmk je bil ze šestnajstkrat kaznovan, je zelo nevaren tat.
Čebelarsko društvo je imelo občni zbor, na katerem je bil soglasno izvoljen predsednikom g. Gustav Pire, ravnatelj c. kr. kmetijske družbe.
Izkaz posredovalnega odseka slovenskega trgovskega društva < Merkur, [gče se: pomočnik manufakturne stroke za Ljubljano, pomočnik manufakturne za Celje, pomočnik manufakturne za Kranj, 4 galanterijske za Ljubljano, pomočnik galanterijske za Ptuj, pomočnik špecerijske za Ljubijauo pomočnik špecerijske za deželo, 9 mešane za deželo, kontorist za Celje, praktikant za Kranj, kontorist inja za Ljubljano in 2 prodajalki za Ljubljano. Službe išče: 2 pomočniki manufakturne široke, tj špec. in želez., 3 špec, 11 mešane, 6 kontorislov, 2 prodajalki, ozi-toma blagajničarki in učenka.
*   * *
Šaljivi pridigar. V belgijski vasi Pierre-Bafliere je pasel nek župnik dolgo let svoje OVČiče, Bil je polten, a obenem onginaleii mož. Nekega dne je spustil celo nevihto s prižnice na ljube župljnne radi nemarnosti in brezbrižnosti v veri. Spremljal je svoje jedrnate besede z »učinkujoro mimiko. < Moji bratje in sestre, pravi, če me ljubi Bog kdaj sreča v dolini Jožefa t, me bode gotovo vprašal: „Župnik Pierre -Baffiere, kaj si napravil z ovčicami, katere sem ti zaupal." Jaz se bodem pa moral skriti sramu. Izgovori in počepne za prižnico, kot bi se šli vaški otroci •skrivalnico«. Poleni se zopet zravna in nadaljuje: * In drugič bo vprašal gospod Bog: ..Župnik, kaj si naredil z ovčicami, katere sem ti zaupal?" In jaz se bodem moral zopet skrit i.» Sledi ista skrivalnica kot pri prvem vprašanju. Sedaj pa skoči župnik kot mladenič pokoncu in začne znova: «ln če me ljubi Bog vpraša v tretje; ,.Župnik,  kaj si naredil z ovčicami.
ki sem ti jih zapustil,* potem tnn bodeni gotovo odgovoril: „Neuin ne si mi izročil, gospod, in ne n ni ne ti zopet vračam n azaj".
Novo zdravilo zoper influenco (hripo) rabijo v zapadni Švici. PrSli so po naključju do njega. Ko je začela leta 1890 prvič razsajati influenca, zbolelo je v Madretschu t treh tovarnah zelo mnogo delavcev. V četrti tovarni, kjer se je delalo s leipentinom, pa niso imeli niti enega bolnika. Od tedaj ?o zač li tudi po hišah nastavljati terpentin. da je izhbpeval,   In bolezen nI pritfa v hišo.
V ta namen se postavi krožnik z vodo pomešanega terpeiitina. da polagoma Izhlapeva ter g;i ljudje na ta način vdihavajo. Seveda se mora zaceli rabiti to sredstvo le o pravem času. preden je kdo ž" bolan v bili.
Čevljarjev iščejo. H usko vojno ministrstvo je sklenilo najeli 1 •_'<•<) čevljarjev, katere odpošlje na bojišče k posameznim oddelkom. Čevljarji dobe po lo<> rublje v na mesec In prOSlO podčastniško brano.
Beda na Ogrskem. Dunajska «Arbeiter-
Zeitungi je priobčila dopis i/. Budimpešte, v katerem se govori o grozni bedi. ki vlada v nekaterih županijah na Ogerskem, vsled česar se prebivalstvo izseljuje. Med onimi, ki ostajajo v domovini, se pa silno množe zločini. Položaj je postal tako neznosen, da je prebivalstvo v Boros Jeno v Aradski županiji prosilo oblastnije. naj proglasijo obse ino stanje.
V samem sodnijskein okraju Boroa Jeno je bilo meseca januarja izvršenih 60 tatvin več nego istega meseca v minulem letu, nadalje 10 roparskih poskušanih, oziroma izvršenih umor-stev.
Trinajstkraten morilec. V/likagi v Ameriki je policija zaprla nekega Nemca po imenu lloch, ki je obdolžen, da je umoril ze trinajst svojih žen in katere je zakopal v kleti svoje hiše. Policija, ki je izkopala v tej kleti že več trupel umorjenih, koplje dalje, ker sluli, da je zakopanih še več. Pit Hochu so našli neki bel neznan strupen prah, s katerim je za-slrupljal svoje žene. Ta prah so izročili v kemično preiskavo. Dva dni pred smrtjo svoje trinajste žene je Hoch objavil v časopisih novo ženit beno ponudbo. Ker se je na isto mej drugimi oglasila tudi sestra njegove še živeče žune, ga je to izdalo. Hoch je špekuliral z ženskami iz boljših krogov, da si na ta način nabere veliko premoženja.
Nova vrsta pokopavanjt. V nasprotju k pokopavanju v zemljo in zažiganju mrli-čev priporoča dr. Schott v listu »Cement in Beton« okamenenje mrličev. Njegov predlog stremi za tem, da se napravi za truplo rakev iz cementa in dn se v prazen prostor okrog trupla vlije redka cementova zmes, tako da tvori vse po utrditvi trdo maso. Iz začetka tekoče cementne tvarine nastopi lakoj infiltracija mrliča z apnom in kremenovo kislino, dasi morajo mehki deli izvršiti začetek troh-nobnega procesa. V razmerno kratkem času se prične popolno okamenenje mrliča, troh-noba preneha, v kolikor je mogla sploh napredovati v popolnoma zraku nepristopnem prostoru; vsak vpliv od zunaj je izključen. Pri tem lahko ohrani mrlič svojo obliko v večji meri še, kot pri balzamiranju. Take cementne skale bi se dale pozneje rabiti kot kamenje za stavbe, in nekam čudno bi bilo slišati, ako bi kdo trdtj( da si jo dal s pomočjo svojih pradedov sezidati lepo hišo.
Mesto, ki se pogreza v morje, je portu-
giflko mesto Kspincho. Pred nekaterimi meseci so prvič zapluli morski valovi čez bregove ulice, od tedaj se naskakavanje morja ponavlja ter je izpodjedlo že cerkev in 81 hiš, ki so se zrušile. Prebivalci beže iz mosta, ker je neizogibna nevarnost, da požre morje celo mesto.
Najnovejše vesti. Iz Moskve na Ruskem se poroča, da jo včeraj popoldne bila vržena pod voz velikega kneza Sergija bomba. Veliki knez Sergij, voz ln konji so raztrgani na kosce.  Napadalce so
zaprli, eden i/mod njih je težko ranjen. Tudi ver dijakov je pod ključem.
Dunajski lisli pišejo, da so pri hišni preiskavi napadalcev našli listine, v katerih stoji, da se imajo v najkrajšem času spraviti s sveta ali umoriti car, veliki knez, Trepov, Pobjedonoscev in večina guvernerjev. Vsled tega vlada v ruskih vladnih krogi li velik strah. Sodi se, da car odpotuje za dlje časa v inozemstvo.
Med včerajšnjo sejo poslanske zbornice se ji' odpovedal grof Vetter predsednici v u, ker je zbornica odločila, da govori grof Sternbeig še nadalje, čeravno mu je on vzel besedo.
Gospodarstvo.
Tedenski sejem v Kranju dne 13. t. m.
Prignalo se je glav 2<»5 goveje živine, 4 teleta, 52 prašiča, - ovac, -- koz'ov, — buš. — 50 kg, pšenice K 10'5O, prosa K 8-50, rž K 9' -. oves K 7«50, ajda K 8-—, krompir K 8*—,
Poljedelsko ministrstvo je pripoznalo,
da je tudi na Kranjskem leta 1904 bilo pomanjkanje krme in je vsled tega tudi Kranjsko uvrstilo med tiste dežele, ki naj bodo deležne državne pomoči. Država namerava iz kredita za pomoč prizadetim okrajem dovoliti podpore v tej obliki, da se iz državnega kredita založi tovornina za dovažanje krme in da se olajša obiestovanje tega izdatka. Ustanovi se poseben deželni odbor, ki bo imel urediti to stvar.
Nove desetkronske bankovce dobimo
okrog 25. t, m. Sedanji desetkronski bankovci bodo veljavni za plačilo ali zamenjavo do 28. februarja 1907, pozneje jih bodo samo zamenjavali, po 28. februarju 1913 pa so tudi ne bodo sprejemali niti v zamenjavo več. Novi bankovci bodo 135 mm široki in 80 nun visoki, vijoletne barve. Na eni strani bo podoba avstrijskega orla in navedba vrednosti v raznih avstrijskih jezikih narodov, na drugi strani pa grb dežel ogrske krone.
Wydro¥e žitne kane
^     .ailna t >i b«l'>. i 4 K (S h iTMMl
'„DOMAĆI PRIJATELJ"
Loterijska srečk« dne 11. februarja 1.1.
Gradec:  89     :?2     H     5 81
Posamezne M\\\t .Gorenjca*
prodajajo po 10 vin. v
Ljubljani g. A. Kališ, trafika, Jurčičev trg 3;
Škofji Loki g. M. Ž i gon, trafika, glavni trg;
Radovljici g. Oton Homann, glavna trafika;
Javornlku g. Štefan Pod p a c, trgovec;
Bohlrjski Bistrici g. M. Gro bo tek,
trgovec.
Kamniku g. Marija A ž man, trafika.
Kovačnica
na dobri postaji, kjer ni konkurence, se odda v najem.
Već te izve pri Primožu Zirovaiku t Voklsm M. 86 pri šenćurju. 18—2
Mcbllraaa aesežna soba
za enega gospoda, tudi s hrano se odda takoj. Već pri upravnistvu »Gorenjca«.
P. n.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem preselil sedlarsko, pleskarsko ln tapetniško delavnico v hišo g. Moharja nasproti novoiidane hiše g. Bedenka, gostilničarja, glavni trg v Kranju. Tudi zanaprej bodem izvrševal vsa v to stroko spadajoča dela poceni in dobro. — S prepričanjem, da me bode si. občinstvo tudi zanaprej blagovolilo počastiti s cenjenimi naročili.
14—8 VelespoStovanjem
I. Wohlgemuth
sedlar, pleskar in tapetnik Kranj, glavni trg 9.
Poiorl PozorI
Slavno občinstvo v mestu in okolici se najuljudneje vabi k
i veselici
katera se priredi v nedeljo, 19. februarja 1905 v prostorih gostilne „Triglav",
Savsko predmestje.
Točila se bodo priznana stajarska vina in sloveče pivo delniške druibe 2alec-Laiki trg. — Pripravljena bodo gorka in mrzla jedila. Za točno postrežbo se jamči.
Pri plesu svira sloveča kopalisčna godba is W6riahofna.
Začetek ob 4. uri popoldne. — K obilni udeležbi uljudno vabita
21—1 M. in K. Varsek.
P. d. 22-1
Podpisana slav. občinstvu uljudno naznanjava, da sva prOTSOla
čevljarsko obrt
na glavnem targu it 106 nasproti glavne cevkve ter zagotavljava, da bova vsa naroČila vestno in točno izvrševala.
Velesposto vanjem Leopold Kosir in Franc Bode.
Povodom   »mrti   svojega soproga,
gospod«
M|.)Uraiu
■e podpisana zahvaljuje za blagodutao gmotno poinoe in za obilno spremstvo k zadnjemu poeitku.
V Kranju, 18. februarja 1906.
23-1
Neia Herman.
Knpnjei in prodajat
vsakovrstne stare stvari. — Knjige vežem c« nejde kakor vsak drugi. 20-
Pavel Bisjak _ v Kranju štev. 118.
= Kmetovalci! zzz
MISTIK
zn praSice, pujske, krave, teleta, vole, ovce, konje, perutnino i. t. d. Le pod tem imenom, ki je postavno kot znamka zavarovana, se dobi pristni dr. pl. Trakoczrjev kranjski ledilni prašek za prašiče. Natboljsi zdravi dodatek h krmi, ki se naj uporablja kot dietetifoo redilno sredstvo. Dobil je na tisofe zahvalnih pisem o izbornih uspehih oijvisje medalje na razstavah vLondonu, Parizu, Rimu in na Dunaju.
1 zavoj za 50 vin. pri vsakem trgovou. Po
posti 6 zavojev na naslov: Lekarna Trnkoczv, Ljubljana. Razpečevala dobe popust.
Tapetnik; in preprogar
Drag. Puc
Ljubljana, Dunajska cesta 18
Izvršuje vsa tapetniška dela ter ime v zalogi tudi vse predmete te stroke lastnega izdelka. Vodja podružnične zaloge pohištva prve kranjske mizarske
zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano. Odlikovan s zlato svetinjo in častnim križcem v Parizu dne 28. februarja 1904.186-28
Jttestna hranilnica v pranju
obrestuje hranilne vloge
po 4 odstotke
brez odbitka rentnega davka
katerega plačuje hranilnica sama.
1-4
Stanje vlog K 3,596.099 61.   Stanje hipotecnih posojil K 2,034.296-05.
E 77/6
24-1
V/'
G
JUJLf^ej
E 77'6
I
Vsled sklepa z dne 16. februarja 1905, opravilna številka —r1" se prodado
dne 6. marca 1905 dopoldne ob 10. url v Kranju pod mestom št. 14 na
javni dražbi:
razno špecerijsko in galanterijsko blago ter prodajal-niška oprava v približni vrednosti 10.000 K.
Reči se smejo ogledati dne 6. marca 1905 v času med 9. in 10. uro dopoldne v Kranju št. 11.
C. kr. okrajna sodnija Kranj, oddelek III.
dne 16. februarja 1905.
Večkrat premirano!
Glinaste peči
štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze in druge glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne in cene priporoča w sv
prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov
Avgust Drelse
--v Ljubljani.-
ml MOHe Ot ju«« nOH3 CO«COUflS
ZokO- tehnični »Mjf
Oton 5«ydl
pri g. dr. E.Globočniku v Kranju
Zobovja, tudi ne da bi se odstranile korenine, i ali brez nebne plošče, iz kavčuka kakor tuli zlata, dalje vravnalnioe in obturatorji se izvršujejo po najnovejših metodah.
Plombe v zlatu, poroelanu, amalgamu in oementu kakor tudi vse; zobozdrav-niike operacije i/.višujc tu specijalist.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure.
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
MloiitNhove ulice sat.
Stavbeno-umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo. 2ično omrežje na stroj, ograje na mir o dvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike itd.
Specijaliteta: 103-37 valjični zastori (Rollbalken).
M. Podki ajšek
frizer
Svileni laik«
sv. Petra c. 35
priporoča za gojilet hi« in za umivanje
glave svoj zdravniško pri-puroćeni goi-ko  in mrzlo
/l.lrlll sušilni
u parat. Sum brez nadležne vročine. Ne provzročuje skrčenja las Vpliva dobro Da pospeševanje rasti las. Dalje se izvršujejo vsakovrstna dela iz las. Oddelek za dame i seperatuim vhodom.
p. Jurišić, lekarnar
Paljrac. =====
Pozor! Bolnemu zdravje 1
Ponori Slabemu moči
Vidmarić kate kmetom moć „PakraSkih kapljic" in »Slavonske zeli.
Pakraske kapljice in slavonska zel, to sta danes dve naj-ptiljubljenejji ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z nujliolisiin uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta.       .      - \ ' ■ . .
' Pakraske kapljice delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krte, bolesti iz želodca, vetrove in i iitijo kri, pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, od«trnnjajo mrzlico in v*e druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajajo. Zdravijo vse bolezni na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni mes-
- čanski in kmečki bili. --- Naj vsakdo naroči in naslovi: PETEK.
JURISIC, lekarnar v Pakracu it. 209, Slavonija. — Denar se pošilja naprej ali s postnim povzetjem.
Gena je sledeča (franko na vsako pošlo): 12 stekleniAic '1 ducat) 5 kron, 24 steklenifric (2 ducata) 8 kron BO vin., 86 stekleničk d ducati) 18 kron 4n vin., 48 stekleničk (4 ducati) 16 kron, 60 stekleničk (5 ducatov) 18 kron.
Manj kakor 18 stekleničk s*- ne razpošilja.
Slavonska sel »e rabi s |>rav sijajnim in najboljšim vspehoiu proti zastarelemu kaliju, boleči nam v prsih, zamoiklosti, hripavos'i v grlu, tefkenm dihanju, astmi, proti boden ju, kataru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseli, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolestih.
Gena je sledeča (franko na vsako posto): 2 originalni steklenici 8 krone 40 vin., 4 originalne steklenice 5 kron 80 vin., 6 originalnih steklenic 8 kron 20 vin.
Manj kakor dve steklenici se ne razpofliljn. Prosim, da se naročuje naravnost od mene pod naslovom:
PETER JURIŠIĆ, lekarnar v Pakracu 209, Slavonija.
19513
rti
160-14
Iz Ljubljane v
Novi York
z dobro prosto hrano.
Odhaja se iz Ljubljane vsak post-deljek, torek in četrtek v tednu.
Izvrstna sigurna vožnja z brzoparniki samo 6 dni. Pojasnila po večkrat brezplačno.
Zastopnik:
FR. 8EUNIG, Ljubljana, Dunajska cesta 31 (zraven šrange).
Trgovina z železnino in špecerijskim blagom „JK£W(ttR" Peter Jffajdič
Priporočil bogato /.alogo po nizki ceni, kuhinjsko posodo, mizarsko, ključavničarsko, kovaško, zidarsko, črevljarsko orodje in orodje za poljedelce, kakor pljuge, lemeža, železne brane, vile, motike, sekire, železne grablje; nadalje sledilna ognjišča, vodne žage, pile, kovanje za okna in vrata, žico, žičnike, ka-lianovo lepko, železno in pocinkano pločevino, kar-bolinej, litije za obijanje
v Kranju.
stropov, vlite kotle. Veliko lzber slamoreanlo, železnih peči
HoMM-ioPortland-cement, traVcrze,
stari, žeteznisk« Si«
šine za kolesa, podvozi in drugo železo, gesalkoza vodnjake, cevi in vsakovrstno Špecerijsko blago. Zaloga svetilk, zaloga različnth barv.
Pariz 1900
„Grand Pri*"
Nuj višje odlikovanje.
□
H. Suttner
urar v Kranju
priporoča svojo izborno zalogo ur, zlatnine m srebrnine po najnižjih cenah. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Razpošilja se na vse kraje sveta.
Nikelnststa anker-remont. roakopf, želez-ničaijem dobro poznana, najtrpeincjša in natančna ura, prav lino kolesje. Pokrov stanovitno bel gld. 3'75, najfinejša znanka, gld. tifiO.       114 33
f
Singerjevi šivalni stroji.
Original Singer šivalni stroji so vzorni v konstrukciji in izvedbi. Original Singer šivalni stroji so nputrpljivi za obrt in domačo rabo. Original Singer šivalni stroji so najbolj razširjeni v tovarniških obratovisčih. Original Singer šivalni stroji so neprekosljivi glede trpežnosti in zmotnosti. Original Singer šivalni stroji BO posebno pripravni za moderno umetno
vezenje. Brezplačni potif-ni kurzi m vse domače šivanje in za moderno umetno vezenje Svila za vezenje v vseh barvah v veliki izberi v zalogi.  Elektromotorji za posamezne stroje za domačo porabo.
Singer Oo. šivalni stroji, deln. družba
Ljubljana, sv. Petra cesta it. 4.
7-5
Jamčeno najbolje blago.
220 H
jfojVcčja zaloga
najnovejših vrst slamoreznic, gepeljnov, mlatilnic, motorjev, tromb in cevi, klin in drugih potrebščin za poljedelstvo se nahaja pri
pratm Zcitianii, IjtiMjana
Poljanska cesta št 24 pri $t. Peterskem mostu.
»a
Zahtevajte pri nakupu        Varstvena znanka.
Schicht-ovo štedilno milo z znamko jelen*.
Ono je BstV* zajamčeno Čisto "Bjsj in brez vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno.
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad U942 ime „Schioht" in varstveno znamko „Jelen".
Dobiva se povsod!
m        JURIJ SCHICHT t*
(Č«sKo) MjyC{j8 toyam jv9je vrjte u eVropsKci Kontinent«.
Cjneljana (Koli»j)       IvANG »a Marij« Tcmije «jtl
Bogata /alogn pohištva vsake vrste v vseh cenah. Ogle dala, slike v vseh velikostih.
Zalagatelj društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov
„Dobra Kuharica"
spi .sila Minka Vasi če v a
v založništvu Lavosl. Schwentner-ja v Ljubljani.
Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po posti 6 K 55 h.
Obscza na f>76 straneh več nego 1300 receptov za pripravljanje r.ajokiisnejših jedi domače in tuje kuhe, ima 3 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana.
Hvali jo vse: kuharica s svojega strokovnjaskega sta-Utta, literarna kritika zaradi lepega, lihko umevnega jezik h , lina duma zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in konečno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, negu znane nemške kuharske knjige. 10—tJtf
Krojaški salon za gospode
Ivan Magdić
Ljubljana, Stari trg* 8
Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših žurnalih iz najmodernejšega in najboljšega tu-zemskega in inozemskega blaga.
Uniformiranje ln zaloga potrebščin za Sokole.
Najbolje za zobe.
se vlekami g. K. Ravnika v Kramo.
tovarna za stroje, železo in kovino-ivarna v Izubijani priporoča kot  posebnost  žage   in vse
■troje za obdelovanje lesa. Prancls - turbine osobito za zagine naprave zvezane neposredno 7. vratilom. Scsalno-genera-torski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 8 vin. za konjsko silo in uro.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga
121-20
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoča svoje najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
Ceniki se dopošljejo na zahlevanje zastonj.
25clr«vje  je   največje bogastvo.
Kapljice sv. JVfarka
Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje iu zunanje bolezni.
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ublažujejo katar, urejujejo Izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljš jejo prebavo, čutijo kri in čreva. Preženo velike in male gliste ter v*e iz glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hrlpavostl in prehlajenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in Ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vte iz nje izhajajoče bolezni. Te' kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madromi ter ne bi sin de rnJi tega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobivajo se samo: Mestna lekarna, Zagreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom i
MESTNA LEKARNA, ZAGREB, Markov trg št. 90, poleg cerkve sv. Marka.
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne ne pošilja. Cena je naslednja« in sicer franko dostavljena na viako posto:
1 ducat (12 steklenic) 4 K, 2 ducata (24 stekl.) 8 K, 3 ducate (36 stekl.) 11 k, 4 ducate (48 steklenic) 1460 K, 5 ducatov (60 steklenic) 17 K.
Imam na tisoče priznalni'i pisem, ki jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim vspehom n»Nli Kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili: Ivan Baratinčič, učitelj; Janko Kliur, kr. nttdlogor; Stepan Borčic, župnik; Ilija Mamic, opankar; Zofija Vukelic, šivilja; J.Seljanić, seljak Itd.
Ustanovljena 1.1860.
BSBjT Zdravje
187.w        MESTNA LEKARNA, ZAGREB
Markov trg št. 90 poleg cerkve sv. Marka.
j»   iinjvi-t\le  bogastvo. *^msj|
Udaja konsordj «Gorenjca«
Odgovorni urednik Andrej Sever.
Lastnina in tisek Iv. Fr. Lampreta v Kranju.