NOVE - VIŠJE OBRESTI ZA DEPOZITE STRAN 11 I STRAN 21 Večji del oficirjev je bil jugoslovanski BO JOVANKA B POSTALA PRVA DAMA NA BRDU? Gorenjska Banka Banka j posluhom VARNA NALOŽBA - NAJBOLJŠA NALOŽBA Leto XLIX - št. 70 - CENA 125 SIT GLAS Kranj, torek, 3. septembra 1996 Žlahtni letnik 1996 Odlični med odličnimi bodo segli po zvezdah Za 148 dijakinj in dijakov, ki so v pomladnem roku z odličnim uspehom opravili maturo, so v Cankarjevem domu priredili prisrčno slovesnost. Ljubljana, 3. septembra -Med 6473 slovenskimi maturanti, ki so v pomladnem roku opravljali zrelostni izpit, se jih je 148 odrezalo z več kot 30 točkami, 18 pa je bilo "odličnih med odličnimi", ki se lahko postavijo z vsemi 34 doseženimi točkami. Maturantsko elito so v nedeljo zvečer najprej počastili s sprejemom pri premieru dr. Janezu Drnovšku, zatem pa s slovesnostjo v Cankarjevem domu v Ljubljani, kjer so prejeli spričevala s pohvalo in letos tudi nekaj konkretnejših materialnih nagrad. • D.Z.Zlebir, foto: G. Šinik w . * V Železnikih odprli novozgrajen vrtec Železniki - V soboto sta šolski minister Slavko Gaber in župan Železnikov Alojzij Čufar skupno prerezala otvoritveni trak pred vhodom v novozgrajeni vrtec pri Osnovni šoli Prešernove brigade. S tem dejanjem sta uradno predala objekt svojemu namenu • vzgoji in varstvu otrok. Več o tem na 5. strani. • S. Š. Stanovanjska posojila za mlade družine Kranj, sept. - Stanovanjski sklad od 2. do 9. septembra sprejema vloge na najnovejši, 16. razpis ugodnih stanovanjskih posojil, ki je tokrat namenjen mladim družinam za gradnjo stanovanjskih hiš. Stanovanjski sklad vloge sprejema po pošti, vse podrobnejše informacije pa so navedene na obrazcih za vloge. Do posojil s 3-od-stotno obrestno mero so upravičene mlade družine, ki so sedaj stalno prijavljene pri sorodnikih ah so najemniki za določen čas, svoj stanovanjski problem pa rešujejo prvič. Za mlade družine se štejejo družine z vsaj enim otrokom, v kateri nobeden od staršev ni star več kot 30 let (ne glede na starost otrok) in družine, v katerih starši niso starejši od 35 let in še noben otrok ni šoloobvezen. Otroci, ki so prvič prestopili šolski prag prav 1. septembra, se v tem primeru štejejo Še med predšolske. Prosilci morajo imeti gradbeno dovoljenje, izdano med 1. januarjem 1995 in 25. junijem 1996, in sicer za gradnjo individualne stanovanjske hiše, nadomestno gradnjo, nadzidavo, dozidavo ali za izgradnjo podstrešnega stanovanja. Preddvor, 1. septembra -Včeraj zjutraj*so vse šole v Sloveniji ponovno oživele. Vanje se je vrnilo več kot tristo tisoč učencev in dijakov, nekaj več kot 23 tisoč pa jih je prvič prestopilo šolski prag. Kot bi mignil, bo šolsko delo v polnem zagonu. Ta teden se je začel tudi jesenski maturitetni rok. • D.Ž., foto: Tina Doki Na Bledu se je poročila hči britanskega veleposlanika Angleška poroka v Sloveniji Tržič, 1. septembra - Tradicionalni 'šuštarski sejem' je tudi letos privabil množico obiskovalcev. Organizatorji so že zgodaj popoldan prodali vse parkirne lističe in razdelili vseh tri tisoč šuštarskih medalj'. Zvečer so ocenili, da je Tržič obiskalo več ljudi kot lani, verjetno več kot 50 tisoč. Prodaja na stojnicah je cvetela, kot je razvidno na tem posnetku, pa že rastejo obiskovalci prihodnjih sejmov. S. Saje Prodaja tekočih in trdih goriv telefon 064 742 555 064 53 429 ÏF mobitel URADNI VMM POKLIČI PRODAJALEC JJll-~ ZDAJI IKIDRIČEVA6b/KOROŠKA2^ KRANJl ÇALERUA PVNÇERT Trubarjev trg 6, Kranj PRIMOŽ 0RA5ICQVARTCT Četrtek, 5. septembra ob 20, uri ÜLASBENA SOLA Tomšičeva 36 vpis učencev tel.:225-078 /KABELSKA TV Petrolu toe Kranj in cenjenim bralcem se opravičujemo zaradi napačno objavljenega oglasa za kurilno olje! 6. razstava SLOVENSKI PROIZVOD* L0VENSKA KAKOVOST KRANJ, 10.-13.9.1996 od 9. do 16. ure ŠK) KLUB Pentium 75 že od 120.687,00 SIT Tel.:064/22 10 40 Fax:064/22 37 92 Jiilik 1 J 1 KAMNIK - DOMŽALE Yf^^fy Maistrova 16, Kamnik * telefon: 061/817-313 SODELUJTE Z VAŠIM REKLAMNIM SPOROČILOM V PROGRAMU TV IMPULZ! RADIO Z Vami vsak dan od 05. do 09. POSLOVNI VAL in od 15. do 21. ure Iz slovenskega zamejstva SKJ bo še naprej konstruktivna opozicija Glavni kandidati Skupnosti južnokoroških kmetov za volitve v kmetijsko zbornico so Štefan Domej, Janko Zwitter in Iva Mueller. Celovec - Na avstrijskem Koroškem se že pripravljajo na volitve v Koroško kmetijsko zbornico. Skupnost južnokoroških kmetov (SKJ) je pred kratkim pri Petriču nad Kotmaro vasjo predstavila svoj program pa tudi glavne kandidate za volitve. Glavna kandidata sta sedanja svetnika v zbornici, dipl. inž. Štefan Domej iz Rinkol pri Pliberku, sicer prašičerejec, poljedelec in občinski odbornik v Pliberku, in Janko Zwitter iz Zahomca, podžupan občine Straja vas, predsednik Koroške konjerejske zveze in kmet, ki se ukvarja z govedorejo, mlekarstvom in gozdarstvom. Na tretjem mestu je predstavnica kmetic Iva Mueller, ki na kmetiji v Vogrčah prideluje oljnice in izdeluje sončnično, bučno in ričkovo olje. Kot poroča Slovenski vestnik, bodo svetniki Skupnosti južnokoroških kmetov tudi v prihodnje konstruktivna opozicija v zbornici. Program skupnosti je sprejemljiv za vseh 35 tisoč koroških kmetov, dodatno pa se zavzema za reševanje problemov, ki zadevajo samo slovenske kmete na avstrijskem Koroškem. Skupnost se bo prizadevala predvsem za uveljavitev alternativnih dejavnosti, ki naj bi kmetom pomagale iz težkega položaja. • CZ. Ustavno sodišče 0 volilnih referendumih 10. septembra Ljubljana - Kot je znano, je Socialdemokratska stranka Slovenije dala ustavnemu sodišču pobudo, da oceni ustavnost in zakonitost odloka o razpisu zakonodajnega referenduma za volitve v državni zbor. (Odlok predvideva razpis in izvedbo referendumov po državnozborskih volitvah, socialdemokrati pa jih zahtevajo še pred volitvami.) Čeprav se dolgo ni vedelo, ali se bo ustavno sodišče zaradi socialdemokratske pobude sestalo na izredni seji, je zdaj dvomov konec: sodišče bo pobudo obravnavalo na redni seji, ki bo v torek, 10. septembra. Če se bo predsednik države Milan Kučan po posvetovanju s predsedniki parlamentarnih političnih strank odločil za letošnji 10. november kot volilni dan, bo moral volitve razpisati že 9. septembra, torej dan pred sejo ustavnega sodišča. • CZ. Razsežnosti afere Depala vas Bo Drobnič moral oditi? Ljubljana - Ko je pred nedavnim skupina tožilcev za posebne zadeve zavrgla ovadbe zoper nekdanje pripadnike ministrstva za obrambo, vpletene v afero Depala vas, je ponovno postalo aktualno vprašanje o predčasni razrešitvi generalnega državnega tožilca Antona Drobnica. Po mnenju nekaterih političnih krogov naj bi bil Drobnič posredno odgovoren za to, da je skupina sprejela (politično) odločitev, ki pomeni rehabilitacijo tedaj razrešenega Janeza Janše. V Liberalni demokraciji Slovenije so ob tem tudi javno povedali, da so zaskrbljeni zaradi odločitve državnih tožilcev, saj je iz nje mogoče sklepati, da je pri nas dovoljeno poseganje vojske v civilno družbo. Kot je znano, je razrešitev Antona Drobnica že pred dobrim letom dni predlagal poslanec Janez Kocjančič (ZLSD), državni zbor pa se bo o tem, ali začne postopek o predčasni razrešitvi, odločal v nadaljevanju seje, ki jo je prekinil pred parlamentarnimi počitnicami. • CZ. Iz urada varuha človekovih pravic Dolgotrajen policijski postopek Tri leta je minilo, da so kriminalisti za zaseženi traktor in ostale predmete zbrali obvestila in napisali kazensko ovadbo. Ljubljana - Na varuha človekovih pravic Iva Bizjaka se obračajo ljudje z različnimi problemi, eden med njimi ga je zaprosil tudi za posredovanje pri vrtnitvi predmetov, ki so mu jih v policijski preiskavi zasegli že 10. marca 1993. Občan je v pismu, ki ga je naslovil varuhu, navedel, da mu je kriminalistična služba v hišni preiskavi zasegla več strojev in ostalih predmetov, ki pa mu jih kasneje ni vrnila. Napisal je še, da ni v nobenem sodnem postopku in da predmeti niso v povezavi s kaznimivim dejanjem, za katerega je že bil kaznovan. Ko se je varuh človekovih pravic potlej obrnil na načelnika pristojne uprave za notranje zadeve, je dobil odgovor, da so delavci njihovega urada kriminalistične službe 1993. leta obravnavali skupino, osumljeno več kaznivih dejanj. V tej skupini je bil tudi občan, ki so mu v hišni preiskavi res zasegli traktor, motorno kolo in več delov za osebni avtomobil Renault 4. Zaradi suma storitve kaznivih dejanj so zoper njega podali tri ovadbe, vendar se nobena ni nanašala na predmete, zasežene v preiskavi. V upravi za notranje zadeve so priznali, da je tako dolgotrajen postopek nedopusten, in so šele po posredovanju varuha človekovih pravic začeli zbirati obvestila o traktorju in o ostalih predmetih. Marca in junija letos (torej tri leta po tem, ko so predmete zasegli) so podali na okrožno državno tožilstvo še dve kazenski ovadbi. • CZ. Kulturni spomeniki in naravne znamenitosti Blejski otok in grad sta v državni lasti Na spisku kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti, ki so z uveljavitvijo zakona o lastninjenju spomenikov in znamenitosti v družbeni lastnini postali državna last, so tudi Blejski grad, Blejski otok, Starološki grad, Aljažev stolp, plavž v Železnikih, park gradu Češenik... postali državna lastnina. Na tem sezna- Ljubljana - Ker je bila nevarnost, da bi podjetja nekatere kulturne spomenike in naravne znamenitosti olastninila ali da bi celo prešla v roke tujcev, je državni zbor marca letos sprejel zakon, ki ureja lastninjenje tistih kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti, ki so kot družbena lastnina v sredstvih podjetij ali drugih pravnih oseb. Vlada je na osnovi tega zakona pred kratkim izdala sklep, s katerim je poimensko določila, kateri spomeniki in znamenitosti so z uveljavitvijo zakona postali državna lastnina. Kulturni spomeniki v državni lasti Zakon je kulturne spomenike in naravne znamenitosti v "lasti" podjetij ali drugih pravnih oseb razdelil v dve skupini, za vsako pa je določil drugačno obliko lastnine. Z uveljavitvijo zakona 23. marca letos so postali državna lastnina vsi spomeniki, katerih spomeniške lastnosti so take, da bi bilo utemeljeno zagotoviti njihovo prezenta-cijo kot registrirano kulturno dejavnost. Državna lastnina so postale tudi naravne znamenitosti, in sicer v delu, ki ne obsega naravnega javnega dobrega ali naravnega vira, prav tako pa tudi stvari, ki služijo upravljanju, rabi, vzdrževanju in varstvu spomenikov in naravnih znamenitosti. Do uveljavitve zakonodaje na področju varstva naravne in kulturne dediščine bodo s podržavljenimi spomeniki in znamenitostmi upravljala dosedanja podjetja ali ustanove. Lastninjenje z omejitvami V drugo skupino sodijo kulturni spomeniki z manj pomembnimi spomeniškimi lastnostmi. Ti spomeniki so z uveljavitvijo zakona postali last podjetij (izjema so le tisti, ki naj bi jih po zakonu o denacionalizaciji v naravi vrnili nekdanjim lastnikom) in jih bodo podjetja mu je tudi veliko gorenjskih spomenikov in znamenitosti. V blejski občini sta postala državna lastnina Blejski otok in Blejski grad, v domžalski občini grajski drevesni in gozdni park v Češeniku in grajski hlevi v Krumperku, v jeseniški občini rojstna hiša Frana Šaleškega Finžgarja v Doslovčah, Delavski dom na Cesti železarjev na Jesenicah, Kol-perna na Stari Savi in Partizanska bolnišnica na Mežakli, v kranjskogorski občini pa grobišče Napoleonovih vojakov Morga v Kranjski Gori, Aljažev stolp na Triglavu, kapela sv. Cirila in Metoda v Vratih in Ruska kapelica na Vršiču. Iz kranjske občine sta na seznamu dva kulturna spomenika, in sicer Dom Simona Jenka in hiša na Koroški cesti 27 v Kranju, v škofjeloški občini pa trije: Starološki grad, ki ga je občina že 1989. leta z odlokom razglasila za kulturni in zgodovinski spomenik, ter hiši v starem delu mesta na Spodnjem trgu 5 in 29. V tržiški občini lastninila po zakonu o lastninskem pre- Je P°fla ^ržavna lastmna ?eKkda?f oblikovanju podjetij, le ministrstvo za podružnica koncentracijskega taborišča kulturo bo v lastninskem postopku Mauthausen v Podljubelju (pred dvema določilo dolžnosti podjetja oz. lastnika letoma so jo razglasih za kulturni pri zagotavljanju javne dostopnosti spo- spomenik), v občim Železniki pa stan menika in pravice strokovnih organizacij plavž v Železnikih, ki je sicer z odločbo pri proučevanju in predstavljanju sporne- zavarovan že od 1952. leta dalje, ter nika. Podjetja bodo lahko naknadno hiša Na plavžu 55, ki je od 1990. leta olastninila tudi kulturne spomenike, ki zaščitena v okviru odloka o razglasitvi so bili sicer izločeni iz otvoritvenih starega jedra Železnikov za urbanistični bilanc, a se je kasneje izkazalo, da in kulturni spomenik. nimajo spomeniških lastnosti, zaradi katerih bi jih bilo treba podržaviti. Na seznamu tudi gorenjski spomeniki Vlada je pred kratkim izdala sklep s poimenskim seznamom kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti, ki so Z uveljavitvijo zakona so postala državna lastnina tudi vsa družbena zemljišča na območju Triglavskega narodnega parka in 114 podzemnih jam in brezen, med katerimi so tudi Hornovo okno v Jalovcu, Mangartska jama, Triglavsko brezno... • C. Zaplotnik RTV Slovenija Pet kandidatov za direktorja Ljubljana - Za generalnega direktorja RTV Slovenija se je prijavilo pet kandidatov: Boštjan Pire, lastnik zasebnega podjetja Interakcija, prej pa direktor Kmečkega glasa, Jože Volfand, nekdanji odgovorni urednik Dela, zdaj pa lastnik zasebnega podjetja Fit Media, Igor Kadunc, pomočnik generalnega direktorja RTV Slovenija za posebne zadeve, Uroš Lipušček, dopisnik RTV Slovenija iz New Yorka, in Franček Rudolf, publicist in upokojenec po zakonu o poslancih. Razpisna komisija sveta RTV, ki jo vodi Miran Goslar, je ugotovila, da vsi izpolnjujejo razpisne pogoje. O kandidatu bo najprej odločal svet RTV, nato pa še parlament. Sedanjemu vršilcu dolžnosti generalnega direktorja poteče mandat 30. septembra. • CZ. oOBISKALI O VAS BOMO Predsednik vlade napoveduje Ob koncu leta bo enoštevilčna inflacija Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je na petkovi novinarski konferenci "sejal" med državljane (in volivce) optimizem, ki bi ga lahko strnili v stavek: ob koncu leto bo tako, kot je napovedovala vlada. Inflacija bo zanesljivo enoštevilčna, gospodarska rast pa pozitivna. Ljubljana - Predsednik vlade je svoj značilni "zmerni optimizem" zasnoval pre dvsem na rezultatih v zadnjih dveh mesecih. Avgusta so drobnoprodajne cene kot merilo inflacije narasle le za 0,1 odstotka, življenjski stroški so se znižali za 0,6 odstotka. Industrijska proizvodnja se je julija povečala za dobrih šest odstotkov, dokaj spodbudni so tudi izvozni rezultati. Junijski ukrepi, ki jih je za razbremenitev gospodarstva sprejela vlada, potrdil pa še parlament, dajejo pozitivne rezultate. Rezultati se izboljšujejo tudi v kmetijstvu, zato vlado še toliko bolj preseneča odziv Slovenske ljudske stranke na predsednikov govor ob odprtju kmetijsko živilskega sejma v Gornji Radgoni. Kar zadeva volitve v državni zbor, se je predsednik vlade zavzel za to, da bi bile čimprej. Najbolje bi bilo, če bi jih bilo mogoče izpeljati že ob koncu oktobra, sicer pa je bolje, da bi bile 10. novembra kot en teden kasneje. S tem bi bilo po mnenju predsednika sedanje vlade več možnosti, da bi še do konca leta dobili novo vlado in začeli s pripravami za sprejetje novega proračuna. Potem ko je tožilstvo zavrglo ovadbe zoper nekdanje pripadnike ministrstva za obrambo, vpletene v t.i. afero Depala vas, je ponovno postalo aktualno vprašanje, ali je tedanji obrambni minister Janez Janša moral oditi s tega položaja iz političnih razlogov ali zaradi kršitve predpisov. Predsednik vlade dr. Janez prnovšek je na petkovi novinarki konferenci dejal, da svojega stališča izpred dveh let ne spreminja (šlo je za poseg vojaške oblasti na civilno področje), in da se je takratno ravnanje vlade in državnega zbora izkazalo za pozitivno. Kar zadeva najnovejšo afero, primer Biro 5, v katerem so pripadniki ministrstva za notranje zadeve opravili hišno preiskavo tudi pri vodji Drnovškovega kabineta, je predsednik vlade dejal, da gre za predvolilne igre in za poskus kompromitiram'a. Od ministrstva bo o tem zahteval podrobno pojasnilo. Pri urejanju odnosov s Hrvaško je v zadnjem času po izjavi predsednika vlade prišlo pri nekaterih vprašanjih do zastoja ali celo do nazadovanja, sicer pa je vlada pripravljena normalizirati odnose z Zvezno republiko Jugoslavija. • CZ. ÏqUOTI glas Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojani Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Šinik / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: DELO - TCR, Tisžk časopisov in revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, telefax: 064/222-917 / Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RM1 23/27-92), CENA IZVODA: 125 SIT 5022 Nacionalno združenje davkoplačevalcev opozarja na pomanjkljivosti davčne zakonodaje 20-odstotni davek na dodano vrednost je previsok Zelo dobrodošlo je opozorilo o pravici davkoplačevalcev do obveščenosti, saj davčna uprava doslej temu ni posvečala pozornosti Kranj, 3. septembra - Nacionalno združenje davkoplačevalcev je na četrtkovi tiskovni konferenci predstavilo pripombe na že sprejete davčne zakone ter na predlagana zakona o davku na dodano vrednost in trošarinah, ki sta že v parlametu. Zanimajo jih predvsem pravice davkoplačevalcev, opozorili so na pravico do obveščenosti, saj bo le tako vzpostavljen partnerski odnos med davčnimi zavezanci in davčno upravo. Kritični so tudi do revizorske stroke, ki je pri nas prav tako mlada, veliko pa bi lahko pripomogla k boljšemu položaju davkoplačevalcev, državi pa bi pomagali pri natančnejšem določanju davkov. Davčna reforma prinaša davkoplačevalcem tudi pravice ne le bremena, bistvenega pomena je pravica do obveščenosti, čemur davkarji pri nas doslej niso namenjali pozornosti, je opozoril Andrej Šircelj, ki v združenju Vodi strokovni svet (v nastajanju). Le obveščeni davkoplačevalci plačajo pravilen znesek davka, zahodnoevropske države izdajajo številne publikacije in brošure, v katerih so natančna pojasnila, kaj in kdaj morajo plačati davke. Brošure so namenjene tudi posebnim skupinam davkoplačevalcev, kakršna so denimo kmetje. Brošure in davčna glasila Razvite, demokratične države namreč davkoplačevalce jemljejo kot partnerje, saj so odvisne od njih, zato se Zavedajo, da so jim dolžne nuditi informacije, jih pravočasno obveščati o spremembah. Pričakujemo, da bo tudi Pri nas v preddverju nove davčne uprave kmalu velika jniza z informacijami o davkih, da bo na voljo informa-tlvni telefon ali osebni stik, je dejal Šircelj. Dobra obveščenost pripomore k temu, da davčni *avezanci bolje plačujejo davke, saj vedo, kaj s'o dolžni plačati in kdaj, na kaj se določen davek nanaša. Pri nas se pojavljajo številne interpretacije davčnih določb, kar pomeni, da so davčni zavezanci v stiski, saj ne vedo natančno, kako naj favnajo. Pravica do obveščenosti je P°vezana s pravico do varati, kar pomeni, da morajo lti vsi predpisi sprejeti vna-Prej> kar pri nas določa tudi Ustava, vendar tako, da imajo ^včni zavezanci dovolj časa 2a prilagoditev. Vsak nov Podpis, vsak nov davek P^cajno pomeni dodatno reme, zato morajo to vede- ti vnaprej. Davčni predpisi se zato ne sprejemajo hitro, v Švici denimo vsak nov davek sprejemajo z referendumom. Tako so sprejemali tudi davek na dodano vrednost, ki na referendumu nekajkrat ni bil sprejet. Pravica do zasebnosti Julija je začela delovati nova davčna uprava, zakon o davčni službi in o davčnem postopku dajeta večja pooblastila davčnim inšpektorjem, ki lahko pregledajo poslovne prostore davčnega zavezanca. To seveda ni sporno, vendar pa določba pravi, da lahko pregledajo tudi ostale prostore davčnega zavezanca. Zastavlja se vprašanje, kaj so ti ostali prostori, saj v zakonu niso določeni. Davčna uprava bi zato morala dodatno razložiti to določbo, da bi davčni zavezanci vedeli, na katere prostore se nanaša. V demokratičnih državah imajo natančno določeno, kdaj lahko davčni inšpektorji pregledajo stanovanjske prostore. Običajno je to podnevi, v delovnem času, nikakor pa ponoči, razen če gre za davčno utajo. Če želimo tudi v tem pogledu slediti demokratičnim državam, od davčne uprave pričakujemo, da bo dodatno pojasnila to določbo, je dejal Šircelj. Predvidena 20-odstotna stopnja davka na dodano vrednost sodi med najvišje v Evropi Zakona o davku na dodano vrednost in o trošarinah sledita evropsko zakonodajo, ki je v državah EU harmoni-zirana, kar pomeni, da imajo enake določbe glede temeljnih sestavin davka, predmeta obdavčenja, davčne osnove in oprostitev in tudi načina plačevanja. Pri nas predlagane rešitve niso povsem harmonizirane, saj imajo lahko države ob vstopu v EU v prehodnem razdobju nekatere posebne rešitve. Bistveno pripombo imamo na samo stopnjo davka na dodano vrednost, saj 20-odstotna sodi med najvišje v državah EU, je dejal Šircelj. Zanimiv je njegov izračun, da je povprečna efektivna stopnja sedanjega prometna-ga davka 12- do 13-odstotna, če bi ga seveda uporabljali kot davek na dodano vrednost. Poleg tega pa so seveda predvidene še trošarine. Predvidena 20-odstotna stopnja davka na dodano vrednost je torej izredno visoka. Zato lahko povzroči negativne makroekonomske posledice, finančno ministrstvo je že povedalo, da lahko povzroči 12-odstotno rast cen. Analiza uvajanja davka na dodano vrednost, ki jo je napravil mednarodni denarni sklad, je pokazala, da v dveh tretjinah držav ni prišlo do dviga cen, samo v dveh državah so se znatneje povečale. Če pogledamo, kakšno davčno stopnjo so imele ob uvedbi davka na dodano vrednost in kakšno imajo danes, lahko ugotovimo, da so bile na začetku stopnje znatno nižje, je dejal Šircelj in navedel kopico primerov. V Belgiji je bila leta 1971 z uvedbo davka na dodano vrednost stopnja 18-odstot-na, zdaj je 20,5-odstotna; na Danskem leta 1976 10-od-stotna, zdaj je 25-odstotna; v Nemčiji je bila leta 1968 10-odstotna, zdaj je 15-od-stotna; v Španiji je bila leta 1986 12-odstotna, zdaj je 16-odstotna; v Italiji je bila leta 1973 12- odstotna, zdaj je 19-odstotna; v Luksemburgu je bila leta 1970 8-odstotna, zdaj je 15-odstotna; na Nizozemskem je bila na začetku 12-odstotna, zdaj je 17,5-odstotna. Dovolj časa za prilagoditev Poleg tega, da so države startale s precej nižjimi stopnjami in se tako izognile skoku cen, je zelo pomembno, da imajo davčni zavezanci dovolj časa za prilagoditev. Potrebnih je vsaj deset do dvanajst mesecev, kar pomeni, da je zelo blizu leto 1998, ko naj bi ga uvedli pri nas. Davčni zavezanci morajo namreč prilagoditi svoje poslovanje, kar praktično pomeni tudi prilagoditev samega obračuna davka in s tem povezanih računalniških programov. Pričakujejo pa lahko, da se bo vsaj na začetku lahko zmanjšala njihova likvidnost. Pričakujemo lahko, da se s trošarino podražil bencin, sedanji izračuna kaže, da na 105 tolarjev. Če bo vlada s trošarinami določala cene naftnih derivatov, alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov, je nesmiselno vnaprejšnje postavljanje njihove višine, je dejal Šircelj. Z obrazložitvijo predloga zakona o davku na dodano vrednost smo zadovoljni, upamo pa, da bodo poslanci znižali sedaj predvideno 20-odstotno enotno stopnjo in se nemara odločili tudi za znižane. Ne morem si predstavljati, da bo hrana pri nad obdavčena 20-odstotno, saj je drugod večinoma 4- do 8-odstotno, je dejal predsednik združenja dr. Tone Kra-šovec. Moti ga, da v obrazložitvi ni omenjena predvideno 12-odstotno povečanje cen in da ni zapisana obljuba o 5-odstotnem boljšem položaju izvoznikov. Pogreša tudi spremljajoči paket ekonomskih, fiskalnih in monetarnih ukrepov, ki naj bi preprečil izrazit skok cen. Revizija bi lahko pomagala pri določanju davčnih stopenj Revizorska stroka je pri nas še zelo mlada, z njo pa bi si lahko pomagali na številnih področjih, tudi pri določanju višine davkov in tako vplivali na boljši položaj davkoplačevalcev. Revizija je pri nas sicer uzakonjena, vendar je njen razvoj nekoliko odmaknjen, tudi zaradi počasnega lastninjenja. Vendar pa je zelo pomembno, da so podatki, ki so na voljo, res dobri in primerljivi. Tudi vlada le tako lahko natančno oceni, kakšne morajo biti davčne stopnje, njene odločitve pa so seveda zelo pomembne za celotno ekonomijo, je dejala Alenka Podbevšek,članica upravne- POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 T*GOVINA 8 POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 81 Gorenj skiTisk Podjetje Gorenjski tisk, d.d., Mirka Vadnova 6, Kranj objavlja poziv za zbiranje interesentov za najem poslovnih prostorov, last podjetja, v poslovni stavbi na Mirka Vadnova 6 v Kranju. Poslovni prostori se nahajajo v IV. nadstropju poslovne stavbe in merijo ca. 600 m2. Izdelani so do IV. gradbene faze in so primerni za razne poslovne dejavnosti in storitve. Vse interesente naprošamo, da do 10. 9. 1996 pošljete pisne ponudbe z opisom dejavnosti podjetja. Na podlagi ponudb vas bomo povabili na razgovor in se dogovorili o možnostih najema. Ponudbe pošljite na naslov podjetja s pripisom "Poslovni prostori". ga odbora združenja davkoplačevalcev. V ZDA se je po borznem polomu leta 1929 zelo povečal pritisk na res neodvisno in visoko strokovno revizijo. Tudi po črnem borznem petku leta 1980 se je vlada odločila, da odločno poseže na to področje, parlament je ustanovil dve posebni komisiji, ki spremljata razvoj revizorske stroke in imata tudi precej moči za poseganje na to področje. Tudi borza ima posebno komisijo, ki zelo ostro spremlja revidiranje računovodskih izkazov. Pri bi revizorska stroka lahko veliko pripomogla k vrednotenju premoženja, saj se cenitve razhajajo. S kvalitetnimi revizorskimi poročili in pregledi bi na borzi lahko preprečili primere, kakršen je Dadas. Probleme, ki jih imamo pri prodaji podjetij tujcem, bi lahko preprečili s pomočjo revizorske stroke, ki bi postavila meje, kaj je pravilno in sprejemljivo. Pomembna je tudi primerljivost računovodskih izkazov, saj le tako preprečimo primere, kakršne je Paloma. Vlada pa bi lažje določala davčne stopnje, če podjetja ne bi enkrat za isto obdobje izkazovalo visok dobiček in drugič izgubo. S pomočjo revizijskih pregledov bi lahko spremljali zdravje podjetij in bank, lahko bi predvideli, če bodo v naslednjem razdobju lahko plačevala davke, ohranila zaposlenost, preživela. Nenadne spremembe v podjetjih in bankah bi lahko odkrili pravočasno in jih preprečevali. Za davkoplačevalce pa so revizijski pregledi zelo pomembni pri določanju cen javnih storitev, vladi bi bili v veliko pomoč pri določanju cen bencina, elektrike, zdravstvenih storitev itd. Tako pa se dogaja, da v zdravstvu prikažejo izgubo in tako pritisnejo na cene. Na tem področju sicer deluje računsko sodišče, ki pa je šele nastalo in ima veliko dela, revizorji bi mu lahko veliko pomagali pri pregledih, kako se porablja denar, ki je bil zbran z davki in prispevki. Takšne stvari je veliko bolje preprečevati, saj jih je težko popravljati. Na osnovi dobrih podatkov bi vlada lažje določala davčne stopnje, brez rezerv in varovalk in zato morada za kakše odstotek nižje. Z revizijo bi lahko pravočasno ugotovili in preprečili ogromen izpad prispevkov, ki jih podjetja ne plačajo, je dejala Podbevškova. • M. Volčjak Ana Mali medicinska sestra kozmetičarka Istence Aa (©064/46-369 OD PETKA DO TORKA AMZS Pri Avto-moto zvezi Slo-veije so imeli ta konec tedna po gorenjskih cestah precej intervencij, saj so opravili kar 27 vlek vozil, 9-krat pa so se odpeljali na kraj nesreče oziroma okvare in nudili strokovno pomoč. GASILCI Kranjski gasilci so prejeli klic na pomoč, saj sta se okrog Save potikala dva mladoletnika, nakar je enega izmed njiju reka odnesla. Po štiri ure dolgi reševalni akciji po reki Savi se je izgubljeni mladoletnik sam javil na kranjski policijski postaji. Ker je lastnica izgubila ključ stanovanja, so kranjski gasilci odklepali tudi vrata na Ul. Gorenjskega odreda 18. Na pomoč so jih poklicali tudi ob "požaru" ob železniški progi na Polici. Ko so prispeli na kraj morebitnega požara, so ugotovili, da so le delavci kurili odpadke. Ker se je močno kadilo, so jih opozorili, naj drugič sežiganje v takšnem obsegu prej prijavijo. Še enkrat so krenili na kraj požara. Tokrat je resnično zagorelo na Poštni ulici in sicer je nekdo zakuril odpadke, ki so ležali na prostem. Jeseniški gasilci so merili plin v Jeklarni II, opravili delo z avtolestvijo za Energetiko, uporabili svoj rešilni avtomobil za prevoz za Acroni ter črpali vodo v Jeklarni II. Imeli pa so tudi intervencijo po hudi prometni nesreči, ki se je zgodila na podvozu glavne ceste za Hruško, ko so morali voznico rezati iz razbitin, škofjeloški gasilci so odpirali vrata na Partizanski cesti, kjer so nato v stanovanju našli mrtvo osebo. Prav tako so jih s Partizanske poklicali na pomoč, ker se je iz nekega stanovanja močno kadilo. Gasilci so morali v stanovanje vlomiti in na prižganem štedilniku so našli posodo z oljem, iz katere se je že zelo močno kadilo. Lastnika stanovanja so škofjeloški gasilci tik pred zdajci še uspeli rešiti večje materialne škode. NOVOROJENČKI V Kranju se je minuli konec tedna rodilo 11 otrok, od tega 7 dečkov in 4 deklice. Kot "se spodobi", je bil najmočnejši fantek, ki je tokrat tehtal kar 4.450 gramov, najbolj nežna pa je bila deklica, ki ji je ob rojstvu tehtnica pokazala 2.650 gramov. Na Jesenicah se je rodilo 8 otrok, ki so lepo porazdelili po parih, torej 4 deklice in 4 dečki. Najtežji deček je ob rojstvu tehtal 3.960 gramov, najlažja pa je bila deklica z 2.800 grami. URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so minuli konec tedna na kirurškem oddelku poskrbeli za 129 ljudi, ki so urgentno potrebovali zdravniško pomoč, na internem oddelku 15, na pediatriji za 15 otrok, na ginekološko-porodniškem oddelku pa so poleg 8 porodnicam urgentno pomagali še 10 bolnicam. TURIZEM Poletje se je vsaj za letos kakor kaže dokončno poslovilo. Sicer so imeli kljub temu na Bledu ta konec tedna Še vedno 4.240 turistov, v Bo« hinju so hoteli zasedeni 20-odstotno, v avtokampu pa je vztrajalo še 78 gostov. Na Sobcu so imeli minuli konec tedna 152 gostov, kopalcev pa seveda ni bilo. Dobro obiskani Aljaževi dnevi Dovje, 2. septembra - V okviru prvega občinskega {>raznika Kranjske Gore so etos potekali tudi tradicionalni Aljaževi dnevi na Dovjem. Dovški oder ohranja kulturno tradicijo, v zadovoljstvo domačinov in okoličanov. Letošnjih 5. Aljaževih dnevov, ki jih je pripravilo Kulturno umetniško društvo Jaka RabiČ, so se udeležili številni domačini in ljubitelji amaterskega odra. Organizatorji so pripravili dve projekciji slovenskega filma in se tako spomnili dveh domačinov - igralcev Rudija Kosmača in Julke Dov-žan, najbolj prijetno pa je bilo na osrednji kulturni prireditvi. V pritličju Govo-Čeve hiše na Dovjem, kjer je bila zibelka gledališke dejavnosti na Dovjem, so pripravili kulturni program z nastopom moškega pevskega zbora Marjan Vodopivec in citrarjem Aleksandrom Primcem. Zagnani kulturni delavci so predstavili kronologijo dovškega amaterskega gledališča, ki ima zanimivo zgodovino, posebno vlogo pa prav gotovo dovški župnik Jakob Aljaž. V Govovčevi hiši je namreč sam spremljal uprizoritve iger in spodbujal gledališko dejavnost v vaseh pod Triglavom. Na osrednji prireditvi je slavnostni govornik Polde Bibič poudaril, da je spodbudno, da dovški oder s toliko zagnanimi kuzlturni-mi delavci in igralci ohranja dolgoletno gledališko in kulturno zgodovino, na prireditvi, na kateri so se številnemu občinstvu predstavili tudi nekateri starejši igralci Dovškega odra, pa so med drugim dovškemu župniku Francu Urbaniji predali stol Jakoba Aljaža, na katerem je nekdaj sam spremljal gledališke uprizoritve. Aljažev stol, ki so ga hranili v društvu KUD Jaka Rabič, bo poslej na ogled obiskovalcem v posebni spominski sobi, ki jo urejuje dovški župnik. Na zaključku letošnjih uspelih Aljaževih dni, ki so bile posvečene Jakobu Aljažu kot kulturniku in gleda-liščniku, so podelili tudi priznanja ter se zahvalili pokrovitelju, občini Kranjska Gora, ki je pomembno prispevala, da so Aljaževi dnevi tako lepo uspeli. Aljaževe dni bodo pripravljali vsako leto, izmenoma pa bodo posvečeni zdaj tej zdaj oni dejavnosti. D.S. Praznik v občini Vodice Kresovanje in nova pešpot Osrednje prireditve ob občinskem prazniku bodo konec tedna. Vodice, 2. septembra - 9. september, dan, ko je začel veljati statut nove občine Vodice in so ga zato izbrali za občinski praznik, so z nekaterimi prireditvami proslavili že minuli konec tedna. Tako so v soboto s kresovanjem in etnološkim programom ter staro ljudsko glasbo pripravili srečanje pri sv. Tilnu v Repnjah. V nedeljo dopoldne, ko je bila maša v cerkvi sv. Tilna, pa niso bili redki, ko so pred tem obiskali spominsko sobo Jerneja Kopitarja v Repnjah in si ogledali prostore v novem Domu matere Margerete pri samostanu Šolskih sester v Repnjah. K maši v cerkvici sv. Tilna so se udeleženci podali iz Repenj po urejeni pešpoti, ki jo je pred tem odprl župan občine Vodice Anton Kokalj. Osrednje prireditve ob Ervem občinskem prazniku pa odo konec tega tedna. V petek, 6. septembra, ob 20. uri bo koncert pevskega zbora iz Selc v dvorani v Utiku. Pred tem pa se bo ob 18. uri začel "maraton" balinarskih ekip KUBU in Strahovica na prostoru KUBU kluba v Vodicah. V soboto, 7. septembra, ob 9. uri bodo v Lokarjih na prostoru podjetja Konta odpr- Seja bohinjskega sveta 0 problematiki Almirinega obrata Bohinjska Bistrica - Za bohinjske svetnike je počitnic konec, že jutri, v sredo, se bodo spet sestali in če se bodo strinjali s predlogom predsednika sveta Jožeta Cvetka, bodo obravnavali kar trinajst točk. V osrednjih točkah bodo razpravljali o problematiki Almirinega obrata v Bohinjski Bistrici in o predlogih za določitev občinskega praznika. Na dnevnem redu sta tudi predloga odlokov o priznanjih občine in o ukinitvi Stanovanjskega sklada Radovljica, predlog, da bi del kmetijskega dela proračuna namenili za odpravo škode na kmetijskih zemljiščih v Senožetih, vloga prostovoljnega gasilskega društva Bohinjska Bistrica za finančno pomoč ter imenovanje predsednika občinske komisije za turizem. Občinski svet bo sklepal tudi o javni infrastrukturi na področju kulture in o soglasju k sistematizaciji delovnih mest v vrtcih bohinjske občine, dal pa bo tudi mnenje k imenovanju ravnatelja osnovne šole v Bohinjski Bistrici. • CZ. Župan občine Vodice Anton Kokalj je v nedeljo dopoldne odprl pes pot k cerkvi sv. Tilna v Repnjah. pohod na Šmarno goro, kjer bo ob 11. uri sveta maša. Popoldne ob 17. uri bo najprej promenadni koncert vodiške li sejem obrtnikov, podjetnikov in kmetov iz občine, v KUBU klubu pa se bodo začela tekmovanja v tenisu, košarki in šahu. Ob 16.30 bo na prostoru Konte povorka z godbo in predstavitvijo kmečkih opravil. Ob 18. uri se bo začela prireditev Otroška karavana z raznimi igrami in otroško modno revijo. Ob 20. uri pa se bo najprej predstavila Folklorna skupina France Marolt, po tem pa bodo nastopili domači glasbeniki. V nedeljo, 8. septembra, bo ob 8. uri zbor in nato godbe na pihala pred Osnovno šolo v Vodicah, ob 17.30 bo slavnostna seja občinskega sveta s krajšim kulturnim programom (združeni pevski zbori iz Vodic in učenci Osnovne šole), nagovori župana in častnih gostov. Po slavnostni seji pa bodo odprli razstavo Aktiva kmečkih žena, Društva upokojenk in drugih. A. Žalar Volčji Potok, 2. septembra - V soboto so v arboretumu v Volčjem Potoku odprli zanimivo jesensko razstavo rezanega cvetja, lončnic oziroma sobnih rastlin in grmovnic. Pripravili so jo pod šotorom v arboretumu, od koder je tudi naš posnetek. Razstava bo odprta do 8. septembra vsak dan od 8. do 19. ure. Od 5. septembra naprej pa bo tudi vrtnarski sejem. Druga zanimivost, ki jo je v teh dneh pripravil Arboretum Volčji Potok pa je Hiša metuljev v rastlinjaku vrtnarije ob otroškem igrišču v Parku v Tivoliju v Ljubljani. Razstava različnih tropskih metuljev, prva tovrstna pri nas, sicer pa so v svetu te dlje časa poznane in zelo obiskane, bo odprta do 30. novembra. • A. Ž. Petnajsta redna seja občinskega sveta Železniki V Železnikih o taksah in nakupu prostorov Petnajsta redna seja Občinskega sveta Železniki je minila brez pretresov. Tokrat so se svetniki ukvarjali s kar nekaj za občino pomembnimi odloki. Železniki, 30. avgusta - Rdeča nit večine odlokov so bile takse, precej razprave pa je požel tudi predlog spremembe občinskega statuta. Med 'centrom' Železniki ter ostalimi deli občine vlada nezaupanje o delitvi denarja zbranega z nadomestili stavbnih zemljišč. Zaplet z delitvijo denarja zbranega z nadomestili za uporabo stavbnih zemljišč se v železniškem občinskem svetu vleče že kar nekaj časa. Sprejeti odlok naj bi bil v nasprotju s statutom, zato je Statutarna komisija na sredini seji že predložila osnutek sprememb. Kamen spotike je delitev z nadomestili zbranega denarja. Denar naj bi se delil po ključu števila prebivalstva, oziroma na center Železnikov dve tretjini, na ostale dele občine pa eno tretjino. Nekaterim svetnikom se je zdela sporna klavzula, ki določa, da se morata v primeru večjih naložb s preusmeritvijo sred- stev strinajti obe omenjeni stvari. Po njihovem mnenju bi se kaj lahko zgodilo, da bi kakšna Krajevna skupnost lahko blokirala izvajanje kakšnega pomembnega projekrta. Kakorkoli, predlagani osnutek je bil dan v nadaljnjo obravnano, nanj bodo petnajst dni sprejemali predloge in pripombe, na dokončno odločitev o spremembi statuta pa bo treba počakati še vsaj dober mesec. Med večjimi problemi Selške doline je slaba pokritost s televizijskimi signali. Prav zaradi interesa po gledanju komercialnih slovenskih televizijskih postaj se je o tem občina že začela pogovarjati z RTV Slovenija, ti so že opravili meritve. Te so pokazale, da bi morali postaviti štiri pretvornike, za izdelavo projektov zanje pa bi Občina morala odšteti 12.000 nemških mark. Celotna tehnologija na tri programe naj bi ob koncu zahtevala 255.000 nemških mark, kar pa je za občinski proračun kar precejšnja obremenitev. Občina bo zato televizijskim postajam izrazila interes po gledanju njihovega programa, kar pa je pogoj za sodelovanje na javnem razpisu za pridobitev prostih kanalov na obstoječih objektih. Svetniki so v prvi razpravi potrdili predlog Odloka o taksah za obremenjevanje okolja, s katero naj bi financirali sortiranje odpadkov, s tem pa naj bi delno razbremenili dosedanje odlagališče. Dokončno pa so sprejeli Odlok o komunalnih taksah. Prav tako so potrdili predlog odloka o pomožnih gradnjah, strinjali pa so se tudi s predlogom sklepa o plačah in drugih prejemkih nepoklicnih občinskih funkcionarjev občine Železnike. Presenetljivo salomonsko pa so odločili o izvzemu poti v Ševljah iz javne rabe. Ševlje sicer sodijo v Škofjeloško občino, ker pa se naslednice še niso dokončno dogovorile o delitveni bilanci si morajo dobiti občine o takih odločitvah enotne. Razsodba sveta je bila, da sosednji občini pri reševanju tega problema pusti popolnoma proste roke. Problem poti je precej vroč, svet pa se ni želel postavljati vlogo razsodnika v medsosedskem sporu.Svetniki so se odločili, da bodo dolg od nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč podjetja Alples skušali rešiti z nakupom poslovnih prostorov. Za poslovne prostore je poleg kompenzacije dolga občina pripravljena plačati še okrog enajst milijonov tolarjev. O predlogu se mora odločiti še vodstvo, do prihodnje seje psa bo verjetno že bolj jasno, če se bo občina Železnike selila v poslovo stavbo. Doslej je namreč že kar nekaj predlogov splavalo «po Sori. • U. Špehar Kresničke za prvošolčke Območna organizacija Rdečega križa Radovljica je za 450 prvošolčkov radovljiške, blejske in bohinjske občine preskrbela kresničke. Polovico jih je prispevala Zavarovalnica Triglav Kranj, drugo polovico pa OO RKS Radovljica. Upajo, da bodo tako povečali varnost otrok na poti v šolo in prispevali k zmanjšanju števila nesreč na cesti. 20 let duhovniške službe Gorenja vas - V nedeljo, 25. avgusta, smo v Gorenji vsi obhajali 20 -letnico duhovniške službe g. župnika Alojzija Oražma v naši fari. Zastavil si je zelo odgovorno in trdo delo na pastoralnem in gospodarskem področju in za ohranitev kulturne dediščine na sakralnih objektih, kar lahko vidi vsak, kdor pride v Gorenjo vas. Zanj je zelo pomembna srčna kultura in ljubezen do naroda, ki se ohranja tudi z lepo narodno pesmijo, kateor uči Iže naše najmlajše. Ves se je posveitl svoji fari in vse žrtvuje zanjo, zase si ohrani smao toliko, kar potrebuje za preprosto življenje. Zato smo mu farani iz srca hvaležni in mu želimo trdnega zdravja in dobrega počutja med nami. M. B. Štefanja Gora, 3. septembra - V soboto popoldne so na Štefanji Gori slovesno predali v uporabo dva kilometra na novo asfaltirane ceste od središča vasi do Mežnarja ter obnovljeno makadamsko cesto Štefanja Gora - Možjanca. Vrednost opravljenih del znaša več kot osem milijonov tolarjev. Slavja so se udeležili številni gostje in domačini, med njimi direktorja Gozdnega os-podarstva in Cestnega podjetja Kranj, ki sta bila tudi glavna izvajalca del, predsednik občinskega sveta Cerklje Miha Zevnik, preddvors-ki župan Miran Zadnikar in pohodniki iz Kranja. Cesto je predal v uporabo cerkljanski župan Franc Čebulj, blagoslovil pa župnik Stanislav Gradi-šek - • J. Kuhar Semanji dan v Besnici Dan in kraj za vesele prijatelje Prišel je tudi minisiter Andrej Šter, ki ne bi imel nič proti, če bi sv. Ti len, zavetnik lovcev, "vrgel" od časa do časa oko čez Slovenijo, kjer nekateri tako radi streljajo kozle. Besnica, 2. septembra - Že petič zapored je Turistično društvo Besnica v nedeljo v Zgornji Besnici v počastitev sv. Tilna, zavetnika lovcev, pripravilo Semanji dan. Po maši v cerkvi sv. Egidija so tudi tokrat v sprevodu z godbeniki iz Železnikov, harmonikarji, narodnimi nošami in člani folklorne skupine počastili svojega zavetnika sv. Tilna lovci Lovske družine Jošt. Predsednik sveta krajevne skupnosti Matevž Kleč je še -osebej pozdravil člane pevskega zbora % iz Ehya v Minessoti (Ohio). Sicer pa I so poleg njih v kulturnem programu nastopili še trio harmonik Dejan Raj, Bojan Jerič, Štefan Arh pa harmonikarja Grega Kočar in Tomaž Bertoncelj, Folklorna skupina KUD Mali vrh Nemilje Podblica ob spremljavi Franca Fabijana, Moški pevski zbor KUD Besnica, Franc Kompare s trobento, pevec Ivan Hudnik in godbeniki iz Železnikov. Matevž Kleč se je še posebej zahvalil za tradicionalno prireditev in letošnji program ter postrežbo, za katero so tudi V Železnikih so zgradili nov vrtec Novi prostori za 135 otrok Železniki, 3. septembra - V Železnikih so v dobrem letu dni zgradili nov vrtec ob osnovni šoli. Odprli so ga minulo soboto, otvoritveno dejanje pa sta združeno opravila minister za šolstvo in šport Slavko Gaber in župan Železnikov Alojzij Čufar. "Železnikom čestitam, da so zgradili novi vrtec. Ne toliko za dejstvo, da ste zgradili nov objekt, kot pa za dejstvo, da tak objekt sploh potrebujete, saj s tem dokazujete, da je pri vas prisotna potreba po življenju. To potrebo izpričujejo otroci," je na otvoritvi številnim prisotnim dejal minister Gaber. "Prejšnje poslopje, kjer je domoval vrtec, je bilo že precej dotrajano. Ob močnem deževju je naprimer pod stopnicami tekla voda. Vodstvo vrtca je prejelo celo že odločbo o zaprtju vrtca, ki pa je vendarle nismo mogli izpolniti," je dejal ravnatelj Franc Rant. Novozgrajeni vrtec lahko sprejme maksimalno 135 otrok, od tega sta dva oddelka predvidena za jasli. Vrtec so začeli graditi lani julija, že marca letos pa so se že naselili v nove prostore. Tedaj so bile namreč igralnice že opremljene, zato so že lahko napolnili A oddelke za odrasle otroke. Na otvoritev je bilo potrebno čakati, ker so morali opremiti še gospodarski del poslopja. Celotna investicija z notranjo opremo vred je vredna okoli 120 milijonov tolarjev. V vrtec sta denar vložila ministrstvo za šolstvo in šport (polovica gradbenih del) in občina Železniki. • S. Šubic tokrat poskrbele gospodinje iz Besnice, članom Turističnega društva s predsednikom Miho Sušnikom. Med gosti na prireditvi pa je bil tudi notranji minister Andrej Šter, ki je dobro razpoložen ob srečanju z Besničani menil, da bi sveti Tilen, kot zavetnik lovcev, na trenutke lahko "vrgel oko" tudi na vse tiste v Sloveniji, ki od časa do časa streljajo kozle. Letošnjega petega Semanjega dne v Besnici ob prazniku sv. Tilna, zavetnika lovcev, pa se je udeležil tudi starešina Lovske družine Jezersko Franc Ekar, kar so v Besnici skupaj z župnikom Lojzetom Grebencem razumeli kot napoved, da bo prihodnje leto ob Semanjem dnevu v Besnici tudi srečanje lovcev ob njihovem prazniku. A. Žalar Vse večji naval na domove upokojencev Na posteljo čakajo po več mesecev V Domu upokojencev Albina Drolca v Potočah je prostora za 184 starostnikov. Dom je poln, novi prosilci na posteljo čakajo po pol leta. Potoče, 30. avgusta - Prav jeseni je za dom največ povpraševanja, pravi direktor Peter Stare. Ta čas za sprejem čaka 60 žensk in 20 moških, in vsi po vrsti predstavljajo nujne primere. Gre namreč za bolne ljudi, ki jih pošiljajo bodisi bolnišnice bodisi jih v dom dajo svojci, ker zanje sami ne morejo skrbeti. "Svojce smo nekaj časa usmerjali v manj zasedene domove v Sloveniji, v Črnomlju, Metliki in Ilirski Bistrici, zdaj pa je tudi tam že vSe polno. Vemo, da svojci težko čakajo, pomagati pa jim ne moremo," Helena Potrebuješ je po stažu najstarejša prebivalka doma v Potočah, saj tam živi že od leta 1948. Sprva je pomagala n^govati sostanovalce in Pospravljati, zdaj pa že lep Čas tudi sama potrebna nege živi v "bolniškem" delu doma. Cecilija Žepič je v domu od letošnjega aprila, na sobo pa je čakala leto dni. "Doma nisem več mogla ostati, saj so dopoldne vsi v službah ali v šoli. V domu pa imam celodnevno nego. Kar hitro sem se privadila novemu načinu življenja." Tudi v drugih domovih na Gorenjskem in v Sloveniji poznajo "čakalne dobe" za starostnike. V kranjskem je treba čakati na sprejem vse leto,nam je povedala socialna delavka Bojana Petrovič. Svojcem svetujejo, da med čakanjem poskrbijo za nego na domu, ki jo prav tako začenjajo nuditi domovi. V škofjeloškem domu starostnikov pa stari čakajo na posteljo dva ali tri mesece. Prednost dajejo prebivalcev domačih občin, medtem ko slepe starostnike sprejemajo iz vse Slovenije. pravi Peter Stare, ki ima za dom v Potočah v načrtu, da bi ga razširil še za 48 dodatnih postelj. S tem bi povečali možnost za čakajoče starostnike, večja pa bo tudi racionalnost poslovanja doma. "Država močno krči denar za ostarele, kar se občuti tudi na standardu starih. Tako je denimo zdravstvena zavarovalnica močno okles-tila pravice, ki gredo prebivalcem v domovih. Če star človek denimo živi doma, mu pripadajo ortopedski pripomočki (vozički, trapezi, posebne blazine in podobno), v domu pa ne več. Tudi pripomočki za nego hudih bolnikov nam ne pripadajo več, kar je absurd ob dejstvu, da dobivamo v domove vse več bolnih starih ljudi. Veliko naših stanovalcev mora v bolnišnico in za čas, ko tam ležijo, domovom ne pripada denar, namenjen za zdravstveno nego. Tudi vse manj zdravil gre starostnikom, če prebivajo v domu." "Od ortopedskih pripomočkov so največji strošek invalidski vozički, pa tudi popravila teh veliko stanejo," pravi glavna sestra v potoškem domu Marinka Čebulj. "Velik problem postajajo tudi prevozi: rešilni avto vozi le nepokretne, prevozov na zdravniške preglede pa nam zavarovalnica ne priznava več. Vedeti je treba, da so pri prevozih k zdravniku potrebni tudi spremljevalci. V našem domu so za ta dela na razpolago sodelavci iz javnih del, ki jih imamo zaposlenih osem. Za sodelovanje pa nagovarjamo tudi svojce. Zal jih je veliko prepričanih, da star človek ni več njihov, če živi v domu in zanj plačujejo." D. Z. Žlebir Na Bledu se je poročila hči britanskega veleposlanika v Sloveniji Angleška poroka v Sloveniji Poroka v tujini je za Britance nekaj običajnega. - Veleposlanik, Škot po rodu, se na Gorenjskem počuti kot doma. Radovljica, 3. septembra - Še vreme je bilo ta petek naklonjeno hčerki angleškega veleposlanika v Sloveniji Melanie Johnston in njenemu ženinu Wil-liamu Robertu Duughty-ju, ki sta se prijaznega avgustovskega dne poročila na Bledu in prišla na poročno kosilo v Radovljico. Kakih petdeset svatov je za to priložnost pripotovalo iz Anglije v Slovenijo, kjer so prisostvovali poroki na Bledu, poročnemu kosilu v Gostilni Lectar v Radovljici in popoldanskemu sprejemu v rezidenci britanskega veleposlanika in njegove soproge v Zbil-jah. Melanie Johnston je s svojim, takrat še bodočim soprogom Slovenijo, kjer je njen oče veleposlanik že skoraj štiri leta, večkrat obiskala. Dežela jima je bila všeč, pa sta se odločila, da se tu poročita. Kot so povedali na veleposlaništvu Velike Britanije, se letno kakih petnajst tisoč britanskih parov poroči v tujini, zato ni čudno, da sta se za tovrsten začetek skupne življenjske poti odločila tudi hči britanskega veleposlanika v Sloveniji in njen soprog. Poročila sta se na blejskem gradu, ker je pač Bled najbolj atraktivno turistič- no mesto pri nas, posebej za britanske turiste. Pred letom 1991 je bilo namreč tudi do štirideset odstotkov nočitev na Bledu pripisati prav angleškim gostom. Morda bo Bled nekoč, tako kot številna zahodnoevropska in ameriška mesta postal znan tudi po takšnem, "poročnem" turizmu. Zaenkrat zamudni birokratski postopki, skozi katere se morajo prebiti tujci, ki se želijo poročiti pri nas, tega ne omogočajo. Vsekakor pa je poroka veleposlanikove hčere dogodek, ki bo morda pomenil začetek drugačnega slovesa naše dežele. M. Ahačič, foto: Gorazd Šinik Takole so mladoporočenca po stari slovenski navadi, s kruhom, soljo in žganjem, pozdravili v gostilni Lectar v Radovljici, kamor sta skupaj s številnimi svati iz domovine prišla na slavnostno kosilo. "Gospod veleposlanik in njegova soproga sta naša stalna gosta," sta povedala zakonca Andrejaš. "Večkrat prideta sem, povabita prijatelje, ostale tuje veleposlanike v Sloveniji. Poročni menu smo pripravili skupaj z nevestino mamo: pršut in sir, žlikrofe in torteline, gobovo ter paradižnikovo juho, pa purana v sirovi ali curryjevi omaki ter prazen krompir in sezonsko zelenjavo. Zraven smo postregli solato ter za poobedek doma pripravljeni sladoled. Sicer pa tako veleposlanik kot njegova soproga veljata, upravičeno, ne le za dobra poznavalca Slovenije, temveč tudi Sofinanciranje počitnic v Poreču Vodice - Občina Vodice je v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana-Šiška letos prvič organizirala družinske počitnice v Počitniškem domu v Poreču. S Počitniškim domom trenutno upravlja ZPM, ker pa je last bivše občine Ljubljana-ŠiŠka, je stvar delitvene bilance. Na dva razpisana termina bi se lahko prijavilo dvajset družin, vendar se jih je prijavilo le šest, od tega sedemnajst otrok, za katere je Občina pokrila polovico stroškov bivanja. Iz postavke socialne pomoči občinskega proračuna je bilo namenjenih 110.000 tolarjev. Župan Anton Kokalj meni, da je tako lahko odšla na počitnice tudi kakšna družina, ki se drugače za morje ne bi odločila. Ker pa so stroški za nekatere še vedno visoki, bodo naslednje leto pri pokrivanju stroškov letovanja upoštevali osebni dohodek. • M. K. Na 29. Šuštarski nedelji v Tržiču Mirni Klinar z Raven v Tržiču, kije naročnica Gorenjskega glasa od 1954. leta, naše majice ne bo nosila sama, zato jo je podarila družinskemu znancu Petru Rožiču iz Kovorja. Kot je povedala, vedno znova komaj čaka na novo Številko časopisa, med obiski pri njih pa ga prelista tudi Peter. No, v nedeljo nista brala časopisa; Mirni je odšla najprej k maši in potem iskat nove čevlje, Peter pa je odhitel pomagat sestri Darji pri prodaji tekstilnih izdelkov na sejmu. • S. S. Nova tržiška razglednica Tržič - Turistično društvo Tržič je letos izdalo razglednico, ki z več motivi spominja na čevljarsko obrt in običaje. Poleg panorame mesta so predstavljene podobe glavne ulice ob Šuštarski nedelji, hišne Čevljarske delavnice in svetilke s stekleaifni kroglami. Prav posnetek slednjega predmeta brez dodatne osvetljave je bit najbolj zahteven, je zaupal Dam Zupan iz Tržiča. Ker se ljubiteljsko že zelo dolgo ukvarja s fotografijo, je doslej naredil na tisoče posnetkov Tržiča in okolice. Že prej je sodeloval s turističnim in planinskim društvom pri pripravi razglednic; sedaj se je izbor njegovih diapozitivov prvič pojavil na razglednici s čevljarsko obarvano vsebino. Izrazil je zadovoljstvo, da se tudi na tak način ohranja del tržiške preteklosti, če se bodo uresničili dogovori za prihodnje, bo za nove razglednice prispeval tudi posnetke drugih značilnih prireditev za Tržič. • S. S. Sreča v nesreči V nedeljo popoldan je goste v Tržiču vznemirilo zavijanje siren. Potrebno je bilo zaradi naglega prevoza obiskovalke, ki jo je pičila osa v jezik, v tržiški zdravstveni dom in nato v bolnišnico na Golnik. Kot je povedal dežurni zdravnik dr. Viljem Krese, je bilo življenje pacientke ogroženo, vendar se je zaradi hitre pomoči vse srečno izteklo. Nevsakdanja poškodba je doletela tudi enega od obiskovalcev, ki si je med plesom zlomil gleženj na nogi. Le-ta je moral po mavec v jeseniško bolnišnico, za enega od vinjenih gostov pa je zadostovalo le izpiranje želodca v Tržiču. Gorenjski glas na obisku V soboto v Čirčah Ekipa Gorenjska glasa se bo ta konec tedna mudila v Čirčah, delu Kranja, ki meji na sosednjo šenčursko občino. Če želite karkoli povedati, oddati mali oglas, se naročiti na naš Časopis ali pa zgolj nositi majico Gorenjskega glasa (v tem primeru morate imeti s seboj naslovljen izvod časopisa), potem pridite v soboto med 9. in 11. uro pred nakupovalni center v Čirčah, kamor vas prisrčno vabimo. TRGOVINA A 'COPIC TRŽIČ Odprto v&ak dan, razen nedelja, od 7. do 19. ure, sobota od &. do 12. ure. AKCIJA SP: Pri gotovinskem nakupu toplega poda oz. tapisona vam nudimo brezplačno polaganje BARVE, LAKI, MEŠALNICA BARV PROGRAM KNAUF Avto M Mobil 1 Predilnica 16, Tržič tel.: 53-334 • prodaja in servis vozil FORD • vulkanizerstvo • avtopralnica • zastopstvo za motorna olja MOBIL TRGOVINA Z AVTO DELI Predilniška 16, Tržič tel.: 53-125 • rezervni deli za vse vrste osebnih vozil • dodatna oprema • avtoakustika • avtoalarmi... /*OD GRADOM ««-^S PIZZE IZ KRUŠNE PEČI TUDI DOSTAVA NA DOM Odprto: 12.-22. ure, ponedeljek -ZAPRTO "Šuštarska medalja" ob prihodu... Če je treba na olimpiadi za medaljo zmagati, je v Tržiču dovolj en obisk Šuštarske nedelje. Tržič, 1. septembra - Za današnje trziške čevljarje časi niso ravno veseli, a vseeno tradicija njihovih običajev še drži. Prvo nedeljo septembra, angelsko nedeljo, so vedno preživeli na sejmu in veselici. Sedanja Šuštarska nedelja, ki so jo letos pripravili ze devetindvajsetič, je razen za domačine mikavna tudi za obiskovalce iz drugih krajev. Poleg nedeljskih nakupov na stojnicah več dni ponuja veliko razvedrila na raznovrstnih prireditvah. Glasova ekipa je med obiskom v Tržiču spremljala nekaj prireditev, se pogovarjala z razstavljalci in dobitniki priznanj, zbrala mnenja obis- kovalcev in delila srečo med domačini. Kdor misli, da se Šuštarska nedelja dogaja samo v nedeljo, se krepko moti. Nekdaj so na angelsko nedeljo čevljarji po tradicionalnem obredu sprejema vajencev med pomočnike res imeli le sejem, ki so ga popestrili z veselico. Že 29 let pa se v Tržiču vrstijo ob sejmu številne prireditve, ki ponujajo za vsakogar nekaj. "Program Šuštarske nedelje je trdno zasidran, vendar organizatorji vsako leto poskrbimo za nekaj novosti. Za devetindvajseto nedeljo smo pripravili 29 prireditev, ki potekajo med 23. avgustom Na petkovi zabavni prireditvi so tržiški čevljarji povedali in pokazali, kako so nekdaj kaznovali nagajive otroke. Za zabavni program letošnje Šuštarske nedelje je odlično poskrbelo podjetje Živila, dd, Kranj in za izpeljavo programov usposobilo halo ob trgovskem centru BPT. V njej je bila svečanost ob uradnem začetku prireditev letošnje Šuštarske nedelje v petek zvečer, tri modne revije v soboto in nedeljo, Šuštarski žur s Pop Designom v soboto in Šuštarska veselica s Slovenskim kvintetom predvčerajšnjim. Na Šuštarskem žuru so med prisotnimi dekleti in ženami izbrali najlepše, prijavilo se je 18 kandidatk, v komisiji so sodelovali predstavniki Živil, Pivovarne Unio, Pop Designa in občinstva. Mimogrede - na žuru je bilo več kot 5000 ljudi. Komisija je upoštevala simpatičnost, urejenost, stil obnašanja in ženstvenost kandidatk. Zmagovalka je bila Tržičanka Alenka HORVAT (v sredini), njena prva spremljevalka Mateja ČEBULAR iz Rogaške Slatine (desno) in druga spremljevalka Sandra IVNIK iz Tržiča, lanskoletna Miss Šuštarske nedelje '95 (na sliki levo). Najlepši na Šuštarskem žuru je podjetje Živila Kranj namenilo nagrado v vrednosti 25.000 tolarjev, ogromen šopek in torto Kranjskega kolačka; prvi spremljevalki nagrado v vrednosti 18.000 SIT, drugi spremljevalki pa v vrednosti 10.000 tolarjev. Vseh osemnajst, ki so se opogumile in nastopile na odru hale Živil na Šuštarski nedelji, se je posladkalo z bonbonierami, ducatu finalist pa je pripadla tudi rdeča vrtnica. Foto: Ema Pogačar, Živila in 8. septembrom. Razstave, modne revije, športna tekmovanja, kulturni nastopi, veselice in sejem privlačijo v naše mesto vsako leto znova številne obiskovalce. Lani smo sprejeli in nagradili že mili-jontega obiskovalca doslej. Letos smo za vsakega obiskovalca, ki je plačal parkirnino, namenili lično ^uštarsko medaljo'. Prizadevamo si, da bi gostje odhajali iz Tržiča zadovoljni in se k nam še vračali," je povedal predsednik Turističnega društva Tržič Lado Srečnik med petkovo svečanostjo ob odprtju letošnjih prireditev. Od petka do nedelje Petkov popoldan je minil ob odpiranju več razstav. V razstavišču A banke so postavili na ogled zanimivosti iz zgodovine čevljarstva. V spodnji dvorani paviljona NOB so prvič doslej prikazali svoje izdelke tržiški obrtniki, V zgornjih prostorih pa so tudi letos predstavili kolekcije modne obutve Peko. "Tržiško gospodarstvo pestijo vse hujše gospodarske težave, kar v zadnjem Času občutijo tudi zaposleni v Peku. Ob letošnji Šuštarski nedelji nimajo razlogov za dobro voljo. Vseeno se moramo zavedati, da je to pomemben dogodek za vse nas. Prireditve namreč obišče približno pol toliko ljudi, kot imamo v občini turistov v vsem letu," je seznanil tržiški župan Pavel Rupar goste na otvoritveni svečanosti. Nadaljevanje na 7. strani Razstava Pekove obutve je tudi letos privabila številne obiskovalce. Najzanimivejše okno, najbolj urejena Turistično društvo in občina Tržič, ki sta v preteklosti nagrajevala le najbolje urejene izložbe ob Šuštarski nedelji, sta letos razširila vsebino ocenjevanja. Priznanja so dobili: Trgovina Peko na Deteljici za najbolj urejeno izložbo, gostilna Pr' Krvin' za najboljšo gostilno, Vila Bistrica za naj- Tak je pogled na Gučkovo 'firbec-okno' z ulice. boljšo restavracijo, domačija Pr' Tič' v Potarjah za najboljši kmečki turizem, družina Marke Ij iz Kovorja za najbolj urejeno hišo in družina Guček iz Tržiča za 'firbec-okno*. Mi smo obiskali obe družini, da bi izvedeli nekaj o njih in nagrajenih zanimivostih. Lote Guček s Koroške 1 v Tržiču: "Firbec-okno je bila posebnost starih mestnih hiš, ki je omogočala pogled na ulico brez odpiranja okenskih kril. Pri nas je kovinsko ogrodje s poševno zunanjo šipo še vedno postavljeno na oknu sobe. Kolikor vem, ga imajo shranjenega še v neki drugi hiši, vendar ni na oknu. Nekdanji lastnik hiše, kjer prebivamo, je bil fužinar Jurij Ahačič, ki je živel v letih 1790 -1872. Za njim je stavbo podedovala družina Pollak, pred našo vselitvijo leta 1984 pa so tukaj bile moje tete. Ker so na starost bolehale, niso mogle iz hiše; življenje v mestu so rade opazovale skozi to okno. Sama ga nisem prav dosti uporabljala, zato imam na oknu raje rože. Le za Šuštarsko nedeljo jih odmaknem, da vidim, kaj se dogaja spodaj. Priznanja sem vesela, a žal ponj ne morem sama, ker težko hodim, mož Stane pa je že nekaj časa bolan. Namesto naju bo priznanje vzel vnuk Luka Ropret, ki me zamenja tudi pri nerodnem pomivanju okna." Vika Markelj, Cesta na Hudo 42 v Kovorju: "Pred skoraj dvajsetimi leti smo zgradili svojo hišo, prej pa smo živeli na mojem domu v bližini. Sprva je bilo na vrtu malo cvetja in drevja. Danes je izgled drugačen, saj sadno drevje že bogato rodi in hišo vse bolj obraščajo rože. Vsajene imamo razne vrste plezalk, od katerih so poleti najbolj opazni oranžni cvetovi velike troblje. V koritih na balkonski ograji so rdeče bršljinke, razno cvetje pa raste tudi na vrtu. Mož Stane pogosto prinese domov kakšno novo rožo in jo vsadi. Čeprav imava oba veselje z vrtom, se tam največ mudi prav on. Oba sva bila presenečena, ko so nas obvestili o podelitvi priznanja za najlepšo hišo. Bilo nama je kar malo Vika Markelj priznava, da jt za lepo cvetje najbolj zasiti' žen mož Stane. nerodno, saj je v Kovorju i" drugod dosti urejenih hiš. Vr< in hišo urejamo za svoj* veselje; to je še večje, odka1 so asfaltirali cesto proti odla gališču odpadkov. Lani sntf nanovo pobelili fasado in pre barvali opaže, zato se zdi n$ še lepša." • S. Saje tfa 29. Šuštarski nedelji v Tržiču ..ob vrnitvi pa vsaj novi čevlji letos so obiskovalci dobili za spomin lično kovinsko medaljo z likom veselega čevljarja. Nadaljevanje s 6. strani Več kot tisoč obiskovalcev j hali podjetja Živila je ,etkov večer preživelo na ;abavni prireditvi z naslovni "Bom Šuštarja vzela, zmeraj vesela." Za vese-0 vzdušje so poskrbeli doma-ij godci, pevci in humoristi, ^govor z nekdanjimi čevljarji pa je razkril, da je po judomušnosti znani tržiški jbrtnik vedno trdo delal in ilcromno živel. Tako je bilo udi pri Zaplotnikovih, Ta-jlovih in Grosovih. Če se je petkov dan končal jb rajanju z Veselimi Štajer-fami, smehu ob šalah Tonija (Jašperiča in občudovanju jpretnosti plesalcev Mirjane ju Aleša, se je sobotni dopol-jan začel z navijanjem zlasti ja udeležence 4. mednarodne tekme na tekaških rolkah. 0anj resno je bilo tekmovanje članov častnega od- bora na rolkah, ki so morali premagati le zadnji klanec v Lomu. Kogar niso zanimali športniki in športnice, se je morda raje odločil za večerni izbor najlepše mladenke na 'Šuštarskem žuru'. Stojnice na ulicah Ponočnjaki so gotovo zamudili zgodnje nedeljske nakupe, zato pa se je proti stojnicam na tržiških ulicah že ob sedmi uri podalo več sto obiskovalcev iz raznih krajev. Zgodnejši so se brez težav sprehodili skozi mesto in si ogledali pisano ponudbo blaga od blizu, malo bolj zaspani ali oddaljeni kupci pa so se morali sprijazniti z drenom, ki se je čez dan še povečal. Obiska ni manjkalo niti pri Glasovi stojnici. Posebno so pohiteli naročniki našega časopisa, zato je Glasovih majic kar prehitro zmanjkalo. Kdor se ni potegoval za Glasovo nagrado, ali ni srečal Pekovega čevljarčka z bonboni, je lahko poskusil srečo tudi pri prodajalcih loterije. Sicer pa so mnogi našli zadovoljstvo v povsem vsakdanjih stvareh, kot sta dobra hrana in pijača! Tega zares ni manjkalo, saj je dišalo na ulici in po gostinskih lokalih. Tudi duša ni ostala nepotešena, ker so poleg domačih godbenikov in folkloristov nastopili tudi bolj eksotični glasbeniki in plesalci, za povrh pa je na nedeljski veselici zaigral še Slovenski kvintet. In če je nakup dober, pa zabava pravšnja, je to zadosten razlog za ponovno srečanje na Šuštarski nedelji! • Stojan Saje jVa stojnicah so ponujali razno blago, mnogi pa so želeli vsaj fiove Čevlje. V hude strmine Loma se je poleg dvesto in štirih tekmovalcev v soboto odpravilo še enajst znanih Slovencev. Posebej zanje so progo sicer nekoliko skrajšali, kljub temu pa so morali premagati kar nekaj hudih vzpetin. Verjetno največje presenečenje tekme je bil predsednik Turističnega društva Tržič Lado Srečnik (poleg tega ima še kar nekaj drugih zadolžitev), ki letos kljub napovedi ni bil zadnji. Verjetno mu je k odličnemu dosežku pomagalo spremstvo navijačev Andreje Grašič. Najboljši med znanimi je bil Aljaž Macarol, za njim se je v cilj prirolkal Mitja Stritih, tretji pa je bil Miran Šinigoj. Zato, da so pokazali, da strankine vezi niso kar tako so se trije krščanski demokrati, Nace Ponikvar, Ivo Bizjak in Lojze Peterle pripeljali skupaj, lovil pa jih je general Janez Slapar. Domačin in znani podjetnik Vinko Perne je še posebej pred svojo hišo vidno pospešil tempo, kar pa kljub vsemu ni zadostovalo za kakšno višjo uvrstitev. Kljub vsemu je uspel prehiteti združenega socialdemokrata Janeza Kocjančiča. Čast zapiranja tokratne dirke je pripadla Avgustu Mencingerju. Pa nič ne de... Prihodnje leto se ponovno srečajo, takrat pa... Bomo videli, kar bomo pač videli. • U.S. Domačini in gostje o sejmu in prireditvah Matej Jazbec iz Sebenj: "Ker sem iz čevljarske družine, že od mladih nog sodelujem na sejmu. Trije od osmih članov naše družine se ukvarjamo s prodajo, dva pa obutev proizvajata. Vsako leto prodajam bratovo obutev tudi na sejmu. Prireditev pozitivno ocenjujem, vendar mislim, da bi glede na ime moral biti večji poudarek na obutvi. Najemnina za stojnico je precej visoka; posebno Čevljarjem bi morali nuditi popust, če hočejo, da bo sejem še ostal 'šuštarski'. Čeprav obiskovalcev ne manjka, prodaja iz leta v leto bolj peša. Za pokritje vseh stroškov je treba vztrajati kar do konca dne na stojnici. Če le morem, si rad ogledam, kaj ponujajo drugi na sejmu. Zvečer pa si vzamemo čas za zabavo na veselici." Brane Meglic iz Loma: "Zaposlen sem kot skladiščnik v Peku, na Šuštarski nedelji pa že desetletje nosim maskoto veselega čevljarja in delim bonbone. Zaradi velike glave, iz katere gledam skozi odprtino za usta, se včasih v množici le težko znajdem. Zgodilo se je že, da sem se obrnil in skoraj pohodil otroke, katerih nisem videl za seboj. Med otroki sem seveda priljubljen. Domačini, ki me poznajo, me že pred sejmom sprašujejo, če bom spet delil bonbone. Ker sem rad med ljudmi, mi ta vloga ni odveč. Zdi se mi dobro, da smo uspeli ohraniti del tržiš-kega izročila. Razen tega tudi sam rad obiščem katero od prireditev. V soboto zvečer smo se kar prijetno poveselili v Lomu, danes pa bo treba zgodaj domov." Tanja Rozina iz Litije: "V Tržič sem že večkrat prišla po nakupih z očetom Jože-tom, mamo Ivanko in bratom Jožetom. Letos so največ kupili zame; razen čevljev in škornjev sem dobila še balon v obliki delfina, ki ga bom obesila doma na balkonu. Meni je na sejmu zelo všeč, zato o vsem, kar sem videla, pripovedujem tudi sošolkam. Ker grem šele v tretji razred, me obisk prireditev ne zanima preveč. Lani smo bili na modni reviji, ki je bila najbolj všeč mami. Po nakupih v Tržiču se ponovadi zapeljemo še kam v okolico, najraje na Bled. Če bo vreme lepo, bomo morda tja odšli tudi danes. Tak izlet mi vedno ostane v lepem spominu, čeprav je treba bolj zgodaj vstati." Tomaž Kačar iz Ljubljane: "Obisk Šuštarske nedelje je postal že tradicionalen družinski izlet. Ker otroci Urša, Matic in Miha vsako leto prerasejo oblačila in obutev, izlet združimo predvsem z nakupi potrebnih stvari. Z ženo Sonjo ugotavljava, da se v Tržiču vedno najde kaj po ugodnih cenah. Žal opažava, da je na sejmu vse več drugih stvari kot obutve. Seveda sem ne prihajava samo zaradi sejma! Tržič nam je nasploh všeč kot mesto, v katerem je moč videti marsikaj zanimivega. Ponavadi ostanemo tukaj do popoldneva in se sprehodimo po manj obiskanih ulicah ali obrobju mesta. Gotovo bomo to navado ohranili tudi v prihodnosti, saj bo najbrž na prihodnjih Šuštarskih nedeljah še kaj zanimivega." • S. Saje Tržiški folkloristi in godbeniki so popestrili nedeljski dopoldan. Čez dan Je bilo slišati tudi zvoke ameriškega countryja in afro glasbe, večer pa se je končal s pravo slovensko veselico. Razstava izdelkov za jubilej Tržič - Ob 20-letnici območne obrtne zbornice v Tržiču so eno od prireditev za Šuštarsko nedeljo pripravili tudi tržiški obrtniki. Precej zaslug za to ima predsednik Zlatko Debeljak. Čeprav ni niti Tržičan niti Gorenjec po rodu, si kot obrtnik v tem mestu vseeno prizadeva za razvoj drobnega gospodarstva. "Naša zbornica združuje 485 članov iz tržiške občine, ki predstavljajo skupaj v primerjavi z gospodarstvom gotovo eno močnejših podjetij. Dejavnost članov so zelo raznolike. Največ se jih ukvarja s prodajo na drobno in debelo. Kar 71 se jih preživlja z avtoprevozništvom. Usnjarjev, gumarjev in plasti-čarjev je 51; večinoma delajo za obutveno industrijo, pravega obrtnega čevljarja pa ni več v mestu. Zelo močna je tudi tekstilna dejavnost. Okrog 50 članov se ukvarja se predelavo kovin, 44 pa z zaključnimi deli v gradbeništvu. Med bolj razširjenimi dejavnostmi sta še gostinstvo in opravljanje poslovno računovodskih storitev. Kljub velikemu številu članov se na prvi razstavi tržiške obrti predstavlja z izdelki le 44 obrtnikov. Ker gre za priložnost predstavitve številnim obiskovalcem iz raznih krajev, bomo skušali take razstave pripraviti tudi v prihodnje. Ob kadrovskih okrepitvah - v zbornici sta dva redno zaposlena - je zaživel poslovno informativni center, ki zbira in posreduje podatke o delu, materialih in storitvah. Obrtnikom zbornica omogoča tudi pravniško, finančno in poslovno svetovanje. Kadar je potrebno, probleme rešujemo tudi s pomočjo republiške zbornice. Žal pa smo nemočni zaradi prepočasnega reagiranja države na naše predloge za spremembe, nejasne razvojne politike v občini, nelojalne konkurence z delom na črno in premalega interesa gospodarstva za sodelovanje," je povedal predsednik tržiške obrtne zbornice, ki je osem let optik v Tržiču. • S. Saje doo Tržič Predilniška 16 SALON ITALIJANSKE KERAMIKE IN KOPALNIŠKE OPREME VELIKA IZBIRA IN KONKURENČNE CENE VODOVODNI MATERIAL IN MATERIAL ZA CENTRALNO OGREVANJE Odprto: 7-19, sobota 7-12, tel.; 064/53-042 COMMERCE. SALON POHIŠTVA Proizvodno prodajni center BPT Truc Tel.lFax: 064/50-557 VSEVRSTEJ>0HIŠTVA ZA VAS DOM KONKURENČNE CENE, NASVETI, DOSTAVA Odprto: od 9. do 12. tn od 14. do 18. ure sobota od 8. do 12. ure TRGOVINA 4290 TRŽIČ, PredUnlika 16 Delovni čas: vsak dan od 8." do 19." v sobotah od 7." do 13" Tel.: 064153-828 TRGOVINA, KJER ZA SVOJ DENAR DOBITE VEČI KDOR VARČUJE/ V K&O KUPUJE) KULTURA UREJA: Lea Mencinger Torek, 3. septembra 19% KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je odprta pregledna razstava slik Ljuba Ravnikarja z naslovom Krajine. V"" pritličju Mestne hiše je na ogled razstava Dr. Janez Bleiweis in njegov čas. V hotelu Kokra na Brdu razstavlja slike slikarka Mira Narobe. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik so razstavljena likovna dela Slavimirja Mihajloviča in Antona Modrijana, članov likovnega kluba Dolik. KRANJSKA GORA - V Lizniekovi domačiji ie na ogled razstava Lepota čipke iz Železnikov in dobrota dražgoškega kruhka. BLED - V galeriji Vile Nana je na ogled razstava hrvaške naive, Josipa Generaliča in Martina Mehkeka. Razstavo slovenske in hrvaške naive pa si lahko ogledate v Mali galeriji hotela Jelovica, kjer razstavljata Konrad Peternelj - Slovenec in Marijan Napan.W Hotelu Astoria razstavlja slike Brane Jug, fotografije pa Oskar Dolenc. V Knjižnici Blaža Kumerdeja ie na ogled razstava Bled v utrinku tisočletja. V Hotelu Toplice razstavlja grafike slikar Lojze Spacal. RADOVLJICA - V Čebelarskem muzeju je na ogled razstava Čebela ljudem. V galeriji Pasaža v radovljiški graščini pa si lahko ogledate fotografije uradnega fotografa Festivala Radovljica Marka Turka XIII. Festival Radovljica. ŠKOFJA LOKA - V Kašči na Sp. trgu razstavlja likovna dela akad. slikar France Mihelič. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan med 9. in 17. uro, ob ponedeljkih je zaprto. V faleriji Ivana Groharja je na ogled Razstava Sare Nateše ušteršič Plotajs. V mini galeriji Občine Škof j a Loka razstavlja Bernarda Šalamon - ornamente s kmečkih skrinj ter Jole Vogelnik sakralno zgodovinsko tematiko v tehniki svinčnikove grafike. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled razstava Tržič v NOB od leta 1941 do 1945. V Primožkovi kašči v Pristavi je odprta stalna razstava domače obrti Jerneja in Mateja Kosmača. V rotundi Abanke je na ogled razstava Iz Zgodovine čevljarstva: Obutvena kultura v 15. in 16. stoletju. MENGEŠ - V galeriji Mežnarija so na ogled vitraži -osnutki Marka Jermana. KAMNIK - V razstavišču Veronika si lahko ogledate razstavo risb in akvarelov Toma Schlegla Kurbe. LJUBLJANA - V Muzeju novejše zgodovine (Cekinov grad) je na vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 10. do 18. ure na ogled razstava Slovenci v 20. stoletju. V avli muzeja je na ogled razstava Vrata duše, v spomin na Anno Frank. V Slovenskem etnografskem muzeju (atrij Narodnega muzeja) je na ogled razstava Kitajski papirnati zmaji. V Lekovi galeriji Poslovno informacijskega centra na Verovškovi je od četrtka dalje na ogled razstava perorisb Vena Dolenca z naslovom Spleen. Matej Rupel razstavlja izrazne fotografije pod naslovom Lovljenje biserov v galeriji Faronika v Židovski ulici. Predstavi mladih jeseniških igralcev USTVARJALNO NA PRISTAVI Jesenice, 3. septembra • Enajst mladih igralcev, osnovnošolcev, se je z mentorjem Radom Mužanom lotilo postavitve otroške igrice M. C. Machando Mali strah Bav Bav. Projekt je potekal v okviru preventivnih programov na področju dela z mladimi, ki jih je pripravila Občina Jesenice. Gledališka delavnica je potekala na Pristavi v Javorniškem Rovtu, mladi igralci pa so imeli bralne vaje, improvizacijske vaje, risali so osnutke za kostume, preverjali pevske sposobnosti in preizkušali svojo ustvarjalnost z improvizacijami po lastnem izboru. Delavnica je potekala v radoživem vzdušju, na Pristavi so se znašli tudi najnujnejši rekviziti, kostumi in majhna scenerija kot skromno dopolnilo k naravi. Tudi v prostem času otrokom ni bilo dolgčas, svoje moči so merili v odbojki in namiznem tenisu. Igralcem so se pridružili tudi lutkarji z mentorico Marino Bačar, ki so oživljali Zgodbo o zmaju Janeza Bitenca. Pretekli četrtek so se mladi igralci s svojimi mentorji za dva dni spret preselili na Pristavo, kjer so imeli v soboto dopoldan produkcijo z odlomki iz obeh predstav. Danes začetek jubilejnih Jesenskih serenad Ljudska univerza Radovljica Unhartov trg 1, tel.:715 265 vas vabi k vpisu v ' Visoko u pravno šolo; Metní pROÇRAM qOSTÍNSkA dt U; smer nataIcar AU kuhAR; * 5'Ietní pRoqRAM trçovsIce smeri protJajaIec aIí mqovski poslovodJA (možna pREkvAlifikAciJA); Ali * Osnovno šolo za o^rasIe; - UspOSAblJANJE ZA RAČUNOVOdJE; ' VodENJE POSIOVANJA V MANJŠik podJETJiM; - Tecaj'e Tujih JEzikov; (anqIescína - Tudi ODNOVÍTVENÍ); S 715 265 DVAJSET LET SERENAD Krani 3 septembra - Z nastopom kranjskega ansambla kljunastih flayt Camerata Carniola v Srievem antikvariatu in Glasbo za dve harmoniki v Kosovi graščini na Jesenicah se tudi tetaï^ntai™ esS serenade, glasbena prireditev, ki hkrati poteka napetih prizoriščih: v kS^SSSu»M v Trlbarjevem antikvariatu v Ljubljani, v župnijski cerkvi v Kosovi 8»s«™ du 'Bogenšperk j„ na gradu Rajhenburg v Prestama. Od danes pa do nedelje, 29. septembra, se bodo na petih koncertnih večerih in petih prizoriščih zvrstile že dvajsete, jubilejne jesenske serenade. Glasbena mladina ljubljanska jih skupaj s soorga-nizatorji pripravlja tudi tokrat z začetkom v Trubarjevem antikvariatu, ob slabem vremenu v cerkvi sv. Florjana na Gornjem trgu in v Kosovi graščini na Jesenicah. Na prvem serenadnem večeru, ki nosi naslov Renesansa in kljunaste flavte bo z bogatim programom, ki obsega dela de Machauta, da Florentie, Despreza, Widmanna in Hol-borna nastopil ansambel ansambel kljunastih flavt Camerata Carniola. Sestavljajo ga Špela Knoll, Maja Osoj-nik, Barbara Žepič, Manca Cirk, Mojca Zaplotnik in Mateja Bajt. Koncert bo danes, 3. septembra, v Trubarjevem antikvariatu v Ljubljani, jutri, Televizijska upodobitev župnika Urbanije PORTRET TRIGLAVSKEGA ŽUPNIKA Kranj, 3. septembra - Danes zvečer si bo na televiziji moč ogledati film Triglavski župnik, televizijsko upodobitev dovškega župnika Franceta Urbanije. Izvršni producent projekta je Vinjeta iz Sebenj, scenarij in režija pa sta delo Jožeta Perka. France Urbanija je človek neizčrpne energije, optimizma, vedrega duha, ves je med svojimi ljudmi. Rad pa je tudi sam na svojih pohodih po gorah, kjer so "tisti neusahljivi studenci, iz katerih pojemo, da nam dajo moč in navdih za življenje." S svojih božjih poti po gorah, kakor sam pravi svojemu planinarjenju, prinaša nove pobude, novo veselje in upanje in te darove razdaja v dolini, Franceta Urbanijo predstavljajo ustvarjalci filma. Televizijski film ga spremlja po njegovih samotnih poteh v gorah, kje lahkotno in prožno premaguje strmine, ves ranljiv in odprt za lepoto, preizkušnje in poglobitev vere, približa se mu pri bogoslužju, se druži z njim, ko gre k osamljenemu gorskemu kmetu, posedi z ženico pred hišo, poigra se z otrokom na cesti. Predvsem pa se portretne črte izrisujejo skozi njegovo pripoved, ki bogati in osmišlja filmsko zgodbo. Film ni dramatičen, konflikten in polemičen. Teče kot nizanje jagod na rožnem vencu, pravijo ustvarjalci, z impresivnimi podobami ambientov gornjesavske doline, Julijcev in sakralne diskretnosti. Na sporedu bo danes, v torek ob 22. uri, ponovitev pa v soboto, 7. septembra, ob 13.40, obakrat na prvem programu nacionalne televizije. • M.A. Letos mineva 50 let od smrti Ferda Vesela FERDO VESEL V KAMNIKU Kamnik • Letos mineva petdeset let od smrti velikega slovenskega slikarja in svetovljana Ferda Vesela. V letih 1899 -1901 je slikar bival v Mekinjah pri Kamniku. Umetnik se je po evropskem potovanju konec devetdesetih let prejšnjega stoletja (Anglija 1897, Italija 1897-99) z ženo vrnil v domovino in se nastanil v Mekinj skem samostanu. V Kamnik sta prišla verjetno po zaslugi Josipa Nikolaja Sadnikarja, ki je isto leto prišel v Kamnik. Ferdo Vesel je prijateljeval z živinozdravnikom, zbirateljem in ljubiteljem umetnosti J. N. Sadnikarjem Že v študentskih časih na Dunaju. Sadnikarja je Vesel, skupaj s slikarko Ivano Kobilico, obiskal že leta 1887 v Radovljici, kjer so skupaj slikali in se navduševali nad starimi šegami in starinami. Obiskal ga je tudi v Črnomlju, kjer je Sadnikar služboval v letih 1888 - 89. Kamniški zbiratelj umetnin je Vesela navdušil tudi za fotografijo in zbiranje starin. Ferdo Vesel je Sadnikarja večkrat portretiral. Najbolj sta poznana portreta iz leta 1887 (portret moža v sivem klobuku) in iz leta 1891 (doprsni pleneristični portret mladeniča na zelenkastem ozadju). V kamniški okolici je Ferdo Vesel naslikal tudi več krajinskih motivov (Domačija pri Kamniku, 1900; Motiv iz Stranj, 1901). Slikar Ferdo Vesel je bil v skupini slovenskih realistov umetnik z največ motivi in izrazi. Lirično doživljanje človeka in narave, ki ga je delil z Rihardom Jakopičem, ga je kljub slikarskim različnostim približalo umetnikom medvojnega in povojnega časa. Svoje delo je ocenjeval strogo, toda z veliko vero vase, v svoj talent in visoko obrtnost znanja. Zanj je bila umetnost naporno, težko delo, ki je nekaj edinstvenega, zato se je od slik nerad ločeval. Bil je silovit, nagonski slikarski značaj, problemsko razgibana osebnost, nemiren iskalec novih krajev in slikarskih izrazov. Z odločnostjo, s katero se je odtrgal od malomeščanske Ljubljane in odšel študirat, zapustil službo in se podal na pot svobodnega umetnika, se je po končanem evropskem potovanju naselil na kmetih, v dolenjski pokrajini. Slikar je leta 1901 kupil posestvo in graščino Grumlof pri Radohovi vasi. Tam je živel in ustvarjal do leta 1945. Umrl je leta 1946 v Ljubljani. Veselovo kamniško obdobje in ustvarjanje bi bilo potrebno še podrobneje raziskati in ovrednotiti. Dušan Lipovec v sredo v župnijski cerkvi v Pirničah in v petek, 6. septembra, v Kosovi graščini na Jesenicah, vedno ob 20. uri. Povezovalci Barbara Kranjc, Simon Šerbinek in Igor Škrlj v Kosovi graščini bodo ob tem prebirali dela Michelangela Buonarottija, Williama Shake-speraeja in Francoisa Villona. Drugi med koncerti letošnjih jesenskih nosi naslov Baročna glasba na kontrabasu. Z deli Ecclesa, Bacha in Birken-stocka bosta nastopila Zoran Markovič (kontrabas) in Ned-ka Petkoma (čembalo). Koncert bo v sredo, 4. septembra, v Trubarjevem antikvariatu, v četrtek, 5. septembra, v župnijski cerkvi v Pirničah v torek, 10. septembra, v Kosovi graščini na Jesenicah, ko bodo povezovalci prebirali dela Loi-sa de Camoesa, Francoisa Malherbe, Jana Kochanows-kega, Gaspare Stampe in sv. Alojzija. Koncert Tenor in kitara v sodobnosti, na katerem nasto- pata tenorist Igor Drnovšek in kitarist Boštjan Andreje bo v Trubarjevem antikvariatu ta četrtek, v petek, 6. septembra, v župnijski cerkvi v Preski in prihodnji petek, 13. septembra, na Jesenicah. Za tem bosta nastopila dva harmonikarja, Erno Sebastian in Primož Parovel - njun prvi koncert v okviru jesenskih serenad bo že drevi v Kosovi graščini na Jesenicah, ko bodo povezovalci prebirali dela Toneta Pavčka, Svetlane Ma-karovič, Mile Kačič, Jacquesa Preverta in Viktorja Hugoa. V petek bo koncert ponovljen v Trubarjevem antikvariatu, v soboto pa v župnijski cerkvi v Preski. Peti, zaključni serenadni koncert nosi naslov Slovenski umetniki v poklon jubileju dvajsetletnici torej. Na njeni bodo nastopili Klemen Ramovš, Aleš Kcjan, Tomaž Lorenz in Jerko Novak, Marjan Trček in Boris Šinigoj ter Komorni zbor AVE. • m Komorni koncert v Grobljah pri Domžalah VIOLIST BUCHHOLZ IN PIANIST BERTONCELJ Groblje - Na četrtkovem koncertu sta v cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah pri Domžalah nastopila slovita instrumentalista: nemški virtuoz na violi Matthias Buchholz in naš pianist Aci Bertoncelj. Umetnika sta nastopila pod oboki Jelovškovih fresk z deli za violo in klavir skladateljev J. S. Bacha, P. Ramovša, R Schumanna, D. Šostakoviča in C. Debussyja. Slo je za izvirna ali pa tudi prirejena dela in malo znano, nenavadno koncer-tantno zasedbo viole in klavirja, pri čemer pa je delo slovenskega skladatelja in akademika Primoža Ramovša (roj. 1921) Polygram za violo in klavir iz leta 1968 doživelo tudi prvo izvedbo pri nas, na Slovenskem. Violist Buchholz in pianist Bertoncelj sta najprej zaigrala Bachovo Sonato v D-duru. Že v tem 4-stavčnem, tipičnem baročnem delu je bilo zaslutiti vrhunski večer z violo, čeprav seveda odličnega nemškega solista (od leta 1990 je tudi profesor na koelnski Visoki šoli za glasbo) že dobro poznamo na Slovenskem. Nam doslej znanim dosežkom na tem altovskem godalu, ki so jih že odigrali naši violisti V. Šušteršič, A. Dermelj, S. Zalokar, M. Kosi, F. Avsenek, A. Milošev,.., pa je Bucholz sedaj dodal še neslutene dosežke v zasedbi viole s klavirjem, pri čemer mu je bil naš pianist Bertoncelj mnogo več kot zgolj formalna instrumentalna podpora; bil je enakovreden partner, kar se je potem še nadaljevalo tako v pričujoči Ramovševi (slovenski) krstni izvedbi Polygrama. Pred tem pa je 5-minutna skladba, ki je nastala v enem od prvih Ramovševih ustvarjalnih vrhuncev pred skoraj 30 leti (takrat je med drugim nastala tudi njegova Simfonija 68), doživela krst v ZDA z ukrajinskim violistom Walterjem Babiakom. Nadaljevanje je nato pripadlo Schumannovima Adagiom in Allegrom, op. 70 (mnogo bolj poznanima v izvirniku za rog ali violončelo in klavir) ter še zlasti sklepni, monumentalni Sonati za violo in klavir, op. 147 D. Šostakoviča. Delo je nastalo leto dni pred skladateljevo smrtjo za violista slovitega godalnega kvarteta "Beethoven" in ga avtor ni več slišal. Še dandanes pa ostaja kot Šostakovičev kompozicijski testament. Vsi štirje stavki ne prinašajo sicer nič novega v obsežnem avtorjevem opusu, zagotovo pa ga več kot povzamejo, očrtajo in zaokrožijo. Tudi oba umetnika sta temu delu namenila mnogo več kot ostali literaturi in uspeh ni izostal: slišali smo integralno izvedbo Šostakovičeve Sonate, dela, ki ga doslej v vsaj podobni obliki in vsebini še ni bilo na našem koncertnem odru. Dodatek, priredba Debussyjevega klavirskega preludija Deklica z lanenimi lasmi, pa je dokončno potešil številno občinstvo. • F. K. IVI P0SU)WI SISTEM MERCAT0R U PC PRESKRB A TRŽIČ Ji SALON POHIŠTVA Ba/os Í, Tel: 50-898 poskusimo Cvetača tako in drugače še mi O p cvetačo pravijo, da vsebuje Mamine A, B in C, je pa tizkokalorična, zato je odlič-,dm nego. Pet minut za lepši videz Če je koža presuha Če imamo zelo suho kožo, po vrnitvi z morja se nam pa še lušči, si pomagajmo z mandljevim oljem. Kožo masiramo s čistim mandljevim oljem, potem pa jo umijemo z mlačno vodo. Lahko tudi uporabimo mešanico, narejeno iz 100 g mandljevega in 50 g olivnega olja: z njo prepojimo gazo in si obložimo obraz. Ali pa: V pol skodelice mleka razmešamo 4 žličke mletih mandljev, dodamo še 1/4 litra mleka in čličko mandljevega olja. Polovico tekočine zlijemo v vodo za kopanje, drugo polovico pa shranimo na hladnem prostoru za naslednjo kopel. Odmrle kožne celice pa najbolje odstranimo z otrobi. V četrt litra mlačnega mandljevega mleka stresemo mandljeve otrobe in si s to mešanico obložimo kožo, ki se lušči. Postopek nekajkrat ponovimo: koža se bo omehčala in z nje bo izginila odmrla plast celic. Moda Podeželski stil Nezadržno prihaja jesen in misliti bo treba na jesensko in zimsko garderobo. Najprej bo seveda na vrsti kostim, morda hlačni. Zahodna Evropa ima rada podeželski stil, kot je na primer tale drobno karirasti hlačni kostim z jakno, ki ima zgornji del ovratnika enobarven, enako pa tudi zaščitene komolce. Za šport, sprehode v naravil. Če boste hotele imeti jakno tudi za službo, boste seveda "komolčnike" opustile. Naš modle je v sivo-rdečečrjavi kombinaciji. Materiali naj bodo naravni, volna, kašmir, prav tako naj bodo naravni tudi barvni toni. Ta mesec na vrtu September - kimavec Tudi septembra je v vrtu veliko opraviti, čeprav je enega glavnih poletnih del, zalivanja drevnine, zdaj konec. Drevje in grmovje naj zdaj dozori, da ga ne bo pozimi prizadel mraz. Sadimo vrtne jagode, rabarbaro, zimski česen, maline. Sadimo tudi čebulnice, iglavce in drugo vednozeleno drevnino, dvoletnice in trajnice. Sejemo zimsko solato, špinačo, redkvice, motovileč in rastline za zeleno gnojenje (najraje deteljo). Presajamo dišavnice, endivijo, rabarbaro, v zabojčke pa rožmarin. Pobiramo fižol, kumare, grah, paradižnik in semena. Porežemo dišavnice. Plevemo, gnojimo, zalivamo, zemlji dodajamo kompost. Škropimo z organskimi škropivi. Kosimo travo. Nabiramo zdravilne rastline (baldrijan, brinove jagode, encijan, ognjič, pelin, poprovo meto, sipek, slez, itd.) Biokoledar L, 2. in 3. je primeren čas za korenaste rastline, 4. in 5. za rože, 6., 7. in 8. dopoldne za listnate, 8. popoldan in ves dan 9. in 10. pa za sadje in zelenjavo z nadzemnimi plodovi. 1L in 12. so spet na vrsti rastline s podzemnimi plodovi, 13. pa je mlaj in na vrtu ne delamo. 14. in 15. septembra so na vrsti rože, 16. in 17. listnate rastline, 18. popoldne in 19. ter 20. dopoldne pa rastline z nadzemnimi plodovi. 20. popoldan, 21. in 22. dopoldan je čas za korenaste rastline, 22. popoldne, 23. in 24. dopoldan pa za rože. 24. popoldan, 25. in 26. so na vrsti listnate rastline, 21. je polna luna - na vrtu ne delamo. 28. je primeren čas plodovke, 29. in 30. septembra pa korenaste rastline. LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA Linhartov trg 1, tel.:715 265 vas vabi v tečaj: * knjigovodstvo za majhna podjetja (osnovni in nadaljevalni) različne oblike računalniškega usposabljanja * tečaj za voditelja čolnov * slikanje na steklo ali svilo * slikanje na les * osnove risanja * šivanje in krojenje iT 715-265 PREVOZ OSEB IN TOVORA DO 900 kg 24 ur NA DAN STROJ Dvorska vas 31 c 4275 Begunje na Gorenjskem Tel. (064) 733-070 Mtel. 0609 631-619 ■ PlAVA lAGUNAl ÍMÍ1EÉ HOTELI • APARTMAJI • KAMPI POČITNICE V OBJEKTIH PIAVE LAGUNE NISO DRAGE' Od 24. 8. in 31. 8. pa so še cenejše! CENE FOiPENZiONA V NEKATERIH OBJEKTIH B KATEGORIJE: od 24. 8. cIaIje od J 1.8. cIaIji PavíIjoní BeIIevue II,- DEM 28, DEM HoteI Turíst 78r DEM II,- DEM Hote! DeHín In AIUtros 41DEM 17,- DEM POPUSTI ZA OTROKE DO 12. LETA STAROSTI DO 50%! DNEVNI NAJEMI APARTMAJEV: CilAdolA (2 OSEbi) BeIIevue (? osede) Astra (4 oseIje) VíIe ŠpAdiči (6 osEb) od 24. 8. dAljt 49,- DEM II,« DEM 79,- DEM 95,- DEM od J1.8. dAljt 79,' DEM 46, 51, 72, DEM DEM DEM NOVO V 1996. LETU! * BAZENI VKAMPIH. ULIKA (naturist), ZEI£NA LAGUNA in BIJELA UVALA! * NIŽJE CENE PIJAČ IN A IA CAR TE HRANE/ * OBNOVI JENI HOTEL ZORNA' INFORMACIJE: Agencija Vašega zaupanja, ali pa: w PLAVA LAGUNA, POREČ ^ Tel: 00385/52/410-101 410-202 A ■k Fax:451-044 JM Organ upravljanja družbe ALPLES INDUSTRIJA POHIŠTVA, d.o.o. Železniki, Češnjica 54 obvešča vse upravičence, da se podaljša rok iz 9. točke ponude odkupa deležev z dne 28. 8. 1996. Rok za predložitev potrdil za manj izplačane neto osnovne plače iz 25.a člena ZLPP oz. lastninskih certifikatov je 20. 9. 1996. Ostala določila ponudbe z dne 28. 6. 1996 ostanejo nespremenjena oz. se razlagajo v skladu z navedenim podaljšanjem roka. Organ upravljanja Alples industrija pohištva, d.o.o., Železniki, Češnjica 54 Odkupujemo privatizacijske delnice KRKE, LEKA, PETROA, PIVOVARNE LAŠKO, Medvešek Pušnik V poslovalnicah Zavarovalnice Triglav po vsej Sloveniji Informacije po telefonu 061 /140-30-10. PIVOVARNE UNION ter delnice DRUGIH PODJETU. °J '«/nio» TURISTIČNO DRUŠTVO TRŽIČ TOURIST OFFICE, 4290 Tržič, Predilniška c. 2; tel.: 064/ 50-892; fax: 064/50-473, pp 49, Slovenija Nagrade za Šuštarsko veliko nagradno križanko 1. ANA ŠILAR, Partizanska 11, Kranj, 2. MARIJA GISL, Cankarjeva 15, Radovljica (obe dobita električno obrobno kosilnico tovarne TOKOS Tržič (TOKOS Tržič); 3. MILEVA JERAM, J. Gabrovška 23, Kranj, 4. SIMONA KUHAR, Zg. Duplje 47, Duplje, 5. CVETKA BERGANT, Trg Svobode 25, Tržič (dobijo bon v vrednosti 5.000,00 sit za nakup čevljev v prodajalnah Peka Tržič (PEKO Tržič); 6. MAJA ZAVRL, Peračica 4, Brezje; 7. FANI nT~n LJUDSKA UNIVERZA KRANJ OSNOVNA ŠOLA ZA • MLADOSTNIKE • ODRASLE Vpis v 6., 7., 8. razred do 6. 9. 1996 • majhne skupine, prijazno okolje • nove možnosti za pridobitev izobrazbe Ljudska univerza Kranj tel.: 22 22 26 ZORMAN, Cankarjeva 12, Kamnik; 8. MOJCA MIKEU, Zg. Bitnje 50, Žabnica; 9. NINA OBID, Smokuč 90, Žirovnica; 10. ROZA BRA-ZAR - GRABAVAC, Moste 63a, Žirovnica; 11. ANTON KODRAN, Benedikova 5, Kranj; 12. DAMJAN KUHAR, Vrečkova 9, Kranj; 13. MARJETA LUŽAR, Planinska pot 15, Križe; 14. IVACERNIGOJ, Senično 47, Križe; 15. IVANA GRAŠIČ, Pševska 10c, Kranj; 16. MARIJA STANONIK. Poljane 23, Poljane nad Skofjo Loko; 17. ANI ZUPAN, Janka Puclja 9, Kranj; 18. SLAVICA HEBERLE, Trata 38. Škofja Loka; 19. URBAN SIMNIC, Zapuže 12, Begunje; 20. FRANC ŠTERN, Valjavčeva 5, Kranj; 21. ŠTEFAN ZVER, Taleška 14, Bled; 22. MILKA ERŽEN, Grič 5/a, Bled; 23. FRANCI TERAN, Glinje 15, Cerklje na Gorenjskem; 24. MARIJA MARN, Hrastje 62, Kranj; 25. ZDENKA KONČAN, Golnik 116, Golnik; 26. MARIJA NOVAK, Pipanova 18, Šenčur; 27. TONE ČAKŠ, Kovorska 29, Tržič; 28. MILAN BENEDIK, Juleta Gabrovška 21, Kranj; 29. IRENA BENCINA, Alpska c. 9, Bled (vsi dobijo spominski čeveljček in šuštarsko medaljo (Turistično društvo Tržič). Žrebanje nagrad je bilo v nedeljo, 1. 9. 1996, ob 15.30 uri v hali Živila v TC BPT v Tržiču, pred zadnjo veliko modno revijo Šuštarske nedelje '96 v Tržiču. pop r £ KOMERCIALIST U LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA program usposabljanja po 4-letni srednji šoli informacije:621-865 SREDNJA LESARSKA ŠOLA, KIDRIČEVA 59, 4220 ŠKOFJA LOKA, tel.: (064) 634-488, fax: (064) 631-567 Srednja lesarska šola Škofja Loka razpisuje za šolsko leto 1996/97 naslednja izobraževanja za odrasle: 1. LESARSKI TEHNIK Kandidati morajo imeti končano poklicno šolo lesarske smeri. 2. LESARSKI DELOVODJA 3. TAPETNIŠKI DELOVODJA Kandidati morajo imeti končano poklicno šolo lesarske oz. tapetniške smeri in tri leta delovnih izkušenj. Šolanje pod št. 1, 2 in 3 traja dve leti. 4. MIZAR Pogoj za vpis je končana osnovna ali dveletna poklicna šola. Šolanje traja tri oz. dve leti 5. OBDELOVALEC LESA Pogoj za vpis je končana osnovnošolska obveznost, šolanje traja dve leti. Začetek izobraževanja bo sredi septembra 1996. šola izvaja tudi razna krajša izobraževanja: - žagarstvo - sušenje lesa - upravljanje žag - ostrenje orodij in rezil - površinska obdelava lesa - krojenje lesa, itd. Kadrovike vabimo, da se oglasijo v šoli osebno ali po tel. (064) 634-488, fax. (064) 631-567. PEKARNA IN SLAŠČIČARNA škofja Loka. po Kidričeva 53 objavlja prosti delovni mesti: 1. VOZNIK Pogoj: končana šola za poklicnega voznika - avtomehanika in najmanj eno leto delovnih izkušenj 2. KOMISIONAR (za komisioniranje slaščičarskih izdelkov) Pogoj: končana IV. stopnja izobrazbe živilske ali trgovske usmeritve Prednost imajo slaščičarji. Najmanj eno leto delovnih izkušenj na podobnih delih. Delovno razmerje se sklepa za dotočen čas, s kasnejšo možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Pri izbiri imajo prednost kandidati, ki imajo stalno bivališče v okolici škofje Loke. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni po objavi na naslovu: PEKS Škofja Loka, d.d., Kidričeva c. 53. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po koncu zbiranja prijav. TURISTIČNO PODJETJE CASINO BLED, d.o.o. Cesta svobode 15 4260 BLED telefon: 064/741-811, fax: 064/78-381 CASINO BLED razpisuje tečaj za croupierje na AMERIŠKI ROULETTI in BLACK JACKU Sestanek s kandidati, ki morajo imeti status študenta, bo v ponedeljek, dne 16. 9. 1996, ob 16. uri v prostorih TP Casino Bled, d.o.o., na Bledu. Se bo Milan Aksentijevič, upokojeni generalmajor JLA vrnil v Slovenijo Večji del oficirjev je bil jugoslovanski 'red slabima dvema mesecema je upokojeni generalmajor JLA Milan Aksentijevič spet prišel v Slovenijo, na obisk k svoji družini na Golnik ,ri Kranju. Njegov prihod tako kot marca lani tudi tokrat ni minil neopaženo. Milan Aksentijevič se s slovensko državo "pogaja" na dveh frontah. Medtem ko sodstvo ugotavlja upravičenost uvedbe preiskave zoper osumljenega Aksentijeviča zaradi kaznivega dejanja službe v sovražnikovi vojski, pa je slednji vložil prošnjo za podaljšanje bivanja v Sloveniji. Njegovo prošnjo so na upravni enoti v Kranju zavrnili, trenutno pa upokojeni častnik čaka na odločbo drugostopenjskega organa MNZ, kamor je naslovil pritožbo. V nedeljo je tako na Golniku v krogu domačih praznoval svoj 61. rojstni dan. zahvaljujem se MNZ, ki še ni odgovorilo na jjojo pritožbo, saj mi je to omogočilo, da fhko tukaj na Golniku skupaj z domačimi ,raznujem svoj 61. rojstni dan," je dejal jpokojeni generalmajor JLA. Milan Aksenti-gvič je svojo vojaško kariero začel leta 1953 v pranju, se na Gorenjskem poročil in ustvaril |ružino< Slovencem se je najbolj vtisnil v pomin kot poslanec v skupščini, kjer je z rečnim glasom "proti" glasoval kot predstav-jjk JLA v Sloveniji. Po končani slovenski ojni je skupaj z enotami armade odšel iz ;|ovenije, bil na Hrvaškem ujet, preden so ça eta '92 upokojili pa je bil v Bosni predstavmk |L>A za stike z modrimi čeladami. Januarja jtega leta mu je bilo odvzeto slovensko jržavljanstvo, od L januarja 1995 pa tudi ni ,cc na seznamu v naši državi nezaželenih oseb. S' Slovenijo je tako prvič prišel že marca lani, ctos pa je v državo vstopil 12. julija. Za stalno it« želi vrniti na Golnik, domov k svoji družini, («to je vložil tudi prošnjo za podaljšanje itivanja, ampak... Primer Aksentijevič zaenkrat še ni končan. Slovenska država še ni rekla ladnje. Upokojeni častnik pa čaka... Ko sem vas prvič iskal po telefonu, je vaša {ena reklu, da ste šli po gobe. Saj veste, katerega slovenskega upokojenca imamo za felikega gobarja? "Ha, ha... vem. Staneta." Radi nabirate gobe? "Rad. Tudi to je ena izmed navad, ki sem jih prevzel od vas Slovencev. V Srbiji gobe niso jenjene, kot so tukaj. Spominjam se, kadar sem jel v Srbijo, sem moje sorodnike in prijatelje j6il odkrivati gobe. Ko sem dol prinesel prvo jiarelo, so mi rekli: "Milane, kaj ti je, nikar ne jej tega, to je strupeno..." Ko sem jo pojedel za kosilo in po njem šel počivat, me je vsake pol ure prišel, kdo pogledat, če sem še živ. ; Nabiram jurčke, lisičke, marelar'ce, pa golobičke... Tu pod Kriško goro so čudoviti tereni, sončna lega, gozd je mešan, bukov... Res lahko dobiš lepe gobe." Imate kakšno skrito najdišče, ki ga nobenemu ne izdate? "Vsak gobar ga ima. Ravno te dni sem našel veliko gob na enem mestu in so me spraševali, kje sem jih dobil. Sem rekel, da gor v gozdu. Gobar ne izda skritih mest. Majhna grapica je, nobeden ne hodi tja... Ponavadi vedno pridem s košarico gob, ravno za kosilo." Kako bo z gobarjenjem to jesen, pravzaprav je ne veste, vašo prošnjo za podaljšanje bivanja v Sloveniji so na upravni enoti v Kranju zavrnili, vložili pa ste tudi pritožbo in sedaj čakate na odločitev drugostopenjskega organa na MNZ. Kakšne razloge za negativni odgovor so navedli v Kranju? "Pravzaprav so prepisali tiste razloge, ki so bili s strani MNZ navedeni takrat, ko mi je bilo odvzeto slovensko državljanstvo. To je bilo decembra '91, veljati pa je začelo januarja naslednjega leta. Ampak te odločbe nisem prejel, niti dokumenta o tem ni prejela moja družina. Odločba je zame zato nelegalna. Tako nisem imel priložnosti, da bi se branil, da bi se pritožil. Potekel je čas za pritožbo in državljanstvo mi je bilo odvzeto. Navedli so, da sem bil še aktivni starešina JLA, kar sem sicer takrat res še bil, da sem bil v Bosni... Menim, da mi državljanstva ne bi smeli odvzeti, ker gre t& zadevo, ki očitno še ni dokončana. Kakorkoli že, ta akt so vzeli kot osnovni argument in na osnovi tega so napisali svojo odločbo." In kaj ste vi napisali v pritožbi? "Predvsem sem se skliceval na tisto točko v zakonu, ki izrecno navaja, da se morajo pri odločanju upoštevati tudi sorodniki prosilca... Sicer pa mislim, da je bilo pet let od družine ločenega življenja dovolj. Sedaj sem že četrto leto upokojenec in vsi razlogi kot naprimer, da bi ogrožal varnost države, odpadejo. Se boš bal Jestdesetletnega penzionista? Drugi element, ki ga navajam v pritožbi ie ta, da nisem imel priložnosti za pritožbo na akt, iz katerega sedaj črpajo glavne argumente, namreč, ko mi je bilo odvzeto slovensko državljanstvo. No, jaz verjamem v slovensko sodstvo, m ker je Slovenija pravna država, pač mora delati po zakonu, ki ga je parlament sprejel, prav zato sem tudi prišel v Slovenijo. Sicer pa, je bi imel kaj na vesti, me zagotovo ne bi bilo tukaj. Bi vi prišli, če bi imeli kaj na vesti?" To je zelo relativno? Kakšno odločitev pravzaprav pričakujete? "V Sloveniji se začenja čas predvolilnih bojev in Aksentijeviča se bo reševalo kasneje, ieprav trpim, trpi družina in tudi sorodstvo. Dedek Milan in vnukinja Ana Zdi se mi, da je sodstvo že dalo svoje mnenje, čeprav je zdaj zadeva na višjem sodišču. Tudi, ko gre za prošnjo za podaljšanje bivanja je ta na višji instanci. Če bo pač odgovor zame negativen, se bom spet pritožil, čeprav to ne bo zadržalo dejstva, da bom moral oditi iz države." Ali podaljšanje vizuma povezujete z dogajanjem na sodišču v zvezi s kazensko ovadbo proti vam? "Niti ne povezujem, ampak že pri končnih konsekvencah enega na drugo, boste hoteli ali ne, pogledali, kaj je pisal drugi, da bi sam imel boli čisto vest. Od višje instance gre pričakovati, da se bo gledalo tako na eno kot na drugo ali pa sploh ne... Sodstvo je neodvisno. Je pa res, da so uradniki, ki so takrat odločili o odvzemu mojega državljanstva, česar nisem podpisal, še v ministrstvu in zato ne gre pričakovati, da bodo sami sebi pljuvali v skledo. No, upam, da bodo na MNZ upoštevali zakon. Pa tudi, jugoslovanska drama je na koncu, največji sovražniki so vzpostavili diplomatske odnose. Srbi in Hrvati, zaradi katerih je pravzaprav tudi bila vojna, so se med seboj priznali, vzpostavili so stike. Preseneča me da tega medsebojno še nista storili Srbija in Slovenija. Me pa veseli to, kar vidim v današnjem delu (sobota, 31. avgusta), namreč Srbija kot dolgoročna zaveznica, kar je bilo ugotovljeno z anketo med Slovenci. Srbi in Slovenci smo bili vedno najboljši prijatelji. Konec koncev je perspektiva, da bomo spet skupaj. S prijateljem sem se hecal, češ da bomo spet v isti državi. Kako, pravi. V Evropski skupnosti bomo in Slovenci in Srbi, oboji hočemo v Evropo, pravtako bomo v isti vojski, oboji bomo nekoč člani organizacije NATO. Kam smo šli z vojno, zakaj smo to počeli? Počeli smo pač. Očitno smo morali obrniti še ta del zgodovine, še enkrat je bilo potrebno to narediti, da smo videli, kako je." Težko je reči, počeli smo pač. V Bosni je bilo precej krvavo. Drugače razmišlja politika, drugače razmišljajo ljudje. Težje pozabijo, rana je bolj boleča. "To je res. Rana od strelnega orožja zarase v tednu, štirinajstih dneh, če je težja v dveh mesecih, psihološka rana, tisto, kar te prizadene v srce, tisto, kar ti prizadene um, tisto ie najtežje. Tü je pomembno, da oproščaš, da vidiš svoje grehe, hkrati pa mora svoje grehe uvideti tudi druga stran. To je dolgotrajen proces. Pri tem je najmočnejše sredstvo prav sredstvo informiranja. Vi, novinarji. Posledice vojne so v vsakem od nas, od Makedonije do Slovenije. Vsi faktorji bi se morali boriti, da se orkan, ki je šel tu čez umiri, saj je med narodi na območju bivše Jugoslavije posejano tako sovraštvo, kot še ni bilo. Jasno je, da to ne bo izginilo čez noč, žalostno pa je, da nekateri še vedno jadrajo na ta veter in v enem in v drugem delu nekdanje države. Nekoč smo delali skupaj za eno skupnost, za prostor, ki je ostal, za narode, ki so ostali in tako bo tudi v prihodnje, le vlade se bodo menjale. Evropa nas mora sprejeti take, kakršni smo in tu, kjer smo. Evropa se mora zavedati, da je interes Amerike, da Evropa krvavi, da ima probleme sama s seboj, da se oni lažje ukvarjajo z Azijo, z rumenimi tigri. Sicer pa je to pokazala vojna, Evropa ni imela moči, da jo ustavi. Ustavili so jo Američani. Takrat, ko so sami hoteli." Če se vrnem h kazenski ovadbi in vaši prošnji za podaljšanje bivanja. V prvem primeru na sodišču se zadeve odvijajo v vaš prid, v drugem primeru, ko gre za vizo pa vsaj zaenkrat ne... "Pravo je pravo. Tako kot je zapisano v zakonu, pač mora biti. Lahko gledaš malo v levo ali v desno, ampak še vedno ta in ta člen tak in tak in nič drugačen. Sodelovanje z armado je to in to, sovraštvo je to in to, vojna pogodba je to in to... Pripravljam se, berem, gledam, primerjam, gledam sebe, kje sem bil, kaj sem govoril..." Eden temeljnih argumentov izvenobravnav-nega senata, ki je zavrnil zahtevo državnega tožilstva za uvedbo preiskave zoper vas v smeri kaznivega dejanja službe v sovražnikovi vojni po 370. členu kazenskega zakonika, je bil, da vas je poziv predsedstva Republike Slovenije o odpoklicu aktivnih starešin zavezoval le mor-alno-etično, ne pa pravno. Za večino Slovencev bi bilo takrat (v času vojne v Sloveniji) edino moralno- etično to, do bi izstopili iz JLA. Po drugi strani je vas bržkone moralno-etično zavezovala lojalnost do armade. Vi ste se odločili za slednjo? "Takrat je bila Jugoslavija še vedno skupna domovina Slovencev, Srbov, Hrvatov, Makedoncev, Muslimanov in Črnogorcev. Lojalen sem bil tej domovini, lojalen vojski, ki je to domovino predstavljala. Ne pozabite, takrat ko je predsednik Kučan pozval starešine, naj izstopijo, je bil to politični moment, v enotah JLA pa je bilo še več kot 3000 slovenskih fantov. In to ne le v Sloveniji in na Hrvaškem. Drugič, Slovenija kot država še ni obstajala, tudi 26. junija je bila na tem prostoru še vedno mednarodno priznana Jugoslavija. In tretjič, vojska je bila Jugoslovanska ljudska armada, čeprav ste v Sloveniji takrat "ljudska" odstranili, kar je povsem normalno, če gledam s stališča psihološke vojne iz potreb tistih, ki so se v Sloveniji odločili, da grejo. Tudi mi tako vojaki kot civilisti, državljani Slovenije smo glasovali za samostojno Slovenijo. Ampak Slovenijo znotraj Jugoslavije. Kaj kmalu je bila potem podpisana Brionska deklaracija, v okviru katere je bil tudi akt, ki je govoril, da se do 18. oktobra vse zamrzne... To so podpisale tako Jugoslavija, JLA kot Slovenija, Hrvaška, pa tudi Evropska skupnost. In kam naj gremo Eotem mi, starešine JLA? Moja domovina je ila Jugoslavija, moja armada je bila JLA. Celo takrat sem še vedno verjel, da bo ostalo pri konfederaciji, pri nekakšni rahli povezanosti. Armada je potem po treh mesecih šla normalno iz Slovenije, kot član poveljstva 5. armade sem celo prihajal v Slovenijo organizirat odhod enot JLA. Nisem organiziral, da se pobija in požiga, ampak, da se odide iz Slovenije, vsi smo odšli, brez odpora, čeprav smo mnogi imeli tu družine, čeprav smo imeli tu vse. Če ne bi bilo tako, bi se kaj lahko zgodila Čečenija. To so bili tisti trije elementi, zaradi katerih je večji del fantov ostal v JLA. Šele, ko je armada zapustila Slovenijo in se je vojna začela na Hrvaškem, so starešine bolj Iz neuradnih krogov smo tik pred zaključkom redakcije izvedeli, da je Ministrstvo za notranje zadeve potrdilo odločbo prvostopenjskega organa v Kranju. Prošnja za podaljšanje bivanja v Sloveniji Milanu Aksentijeviču torej ni bila ugodena. množično začele zapuščati armado." Torej je bila, vsaj v času slovenske vojne, lojalnost starešin armadi še zelo trdna? "Predvsem je bila neka strokovna solidarnost. Oficirji smo spoznali, da nas nekateri zapuščajo, spomnijam se polkovnika, ki je delal v moji bližini in je kot Slovenec dejal, da ne more ostati, pa sem dejal, pojdi, saj nima smisla, spoznali smo, da se nam razbija tisto, kar je naše, kar je jugoslovansko. Takrat je še vedno bil večji del oficirjev jugoslovanski, vsak je bil najprej Jugoslovan. No na koncu je armada razpadla po nacionalnem šivu. Slovenec je šel v Slovenijo, Makedonec v Makedonijo, Hrvat na Hrvaško, jaz kot Srb pa v Srbijo. Moj Gorenjec je šel na Gorenjsko, jaz sem šel v Šumadijo. Mogoče niti ni Šlo toliko za vprašanje lojalnosti kot za vprašanje lojalnosti svojemu narodu." Ampak vi ste bili takrat še slovenski državljan? "Seveda, bil sem Slovenski državljan, bil pa sem tudi Srb. Tako kot ste vi Slovenec. Imaš Slovenca, ki ima nemško državljanstvo, a je po narodnosti še vedno Slovenec. Naj spomnim na vašega velikega politika, ki ima tudi nemško državljanstvo, pa je še vedno Slovenec. Celotna Jugoslavija je razpadla po nacionalnem in verskem šivu, bila je nacionalna in verska vojna... Zgodovine ni mogoče spremeniti, kako razmišljate sedaj, bi ravnali drugače? "Zgodovine res ni mogoče spremeniti. Edino dobro v vsem, kar se je slabega zgodilo je, da so dežele nekdanje Jugoslavije sprejele večstrankarsko parlamentarno demokracijo in tržni sistem. Vmes pa smo bili vsi, tako oni dol, kot vi tu gor, pod vtisom propagandne vojne. Vojna se je začela s propagando in se bo ustavila, ko se bo le-ta ustavila. Največja sreča v tej vojni je, da je armadni vrh odločitve prepustil politiki..." Srbski mediji so z velikim odobravanjem reagirali na odločitev senata, tudi tukaj na Golniku so že zvrstili novinarji nekaterih srbskih medijev... Z vami naj bi se celo preizkušala slovenska demokratičnost, kar je sicer nekoliko pretirano... "Vsi smo kamenčki v mozaiku medsebojnih odnosov. V Srbiji je naprimer zelo odmevala vest, ko so se slovenski predstavniki Zastave Erišli dogovarjati o uvozu 2000 - 3000 avtomo-ilov, na vso nesrečo ali pa srečo sem v tem mozaiku tudi jaz. Srečna okoliščina je ta, da gredo stvari v pozitivni smeri, da se ne zaostrujejo. Tudi v Sloveniji se stvari umirjajo, poglejte samo, kako so ravnali slovenski mediji, ko sem prišel marca lani in kako letos. Lani so anketirani v anketi na Radiu Kranj zahtevali linč, neka gospa je zahtevala, da se me polije z bencinom m zažge..." Kakšne so vaše letošnje izkušnje z okolico? "V 90 odstotkov zelo dobre, prijateljske. Dobili smo sicer dve grozilni pismi, neki Hrvat mi je pisal, da me bo spodil v Srbijo, pred tednom sta se tod okrog vozila dva moška in spraševala po meni... Čas mojega dvomesečnega bivanja tu v Sloveniji je čas prilagajanja Slovenije name in mene na Slovenijo. Tudi to gre postopoma. Lani marca, ko sem bil tu petnajst dni, sem komaj čakal, da grem nazaj v Srbijo, enostavno nisem mogel vzdržati pritiska, letos pa sem ta dva meseca zares užival v krogu svoje družine. Hodil sem v hribe, pod Kriško goro, pod Storžič, Tolsti vrh, vsak dan sem veliko pešačil, nabiral kondicijo za zdravje, se^pripravljal, veliko bral. Vsak dan je prekratek. Čimprej želim biti v tem prostoru, v katerem sem konec koncev tudi pustil največji del svojega življenja..." Torej kot običajni upokojenec? "To ravno še ne. Pripravljati sem se moral za obrambo, pisal sem pritožbe, obiskujejo me novinarji. To še ni prava penzija. Res nisem več vojak, ampak..." Vaša "turistična viza" je veljala od 6. do 20. julija. Sedaj čakate, da bodo na MNZ odgovorili na vaso pritožbo. "Dokler se ne odgovori na pritožbo, je moja viza "zamrznjena". To pomeni, na kranjski upravni enoti sem dobil tudi potrdilo, da sem ta čas še lahko v Sloveniji. Na MNZ bi lahko odgovorili že v 15 dneh, a še vedno niso, za kar se jim tudi zahvaljujem, saj bom tako jutri (1. septembra, op. av.) lahko v krogu družine praznoval rojstni dan." Če bo odgovor negativen, se boste seveda vrnili v Srbijo? "Ja. Potem bom čakal poziv sodišča, obvezal sem se, da bom prišel na vsak poziv sodišča. Moj interes, interes moje družine, mojih prijateljev in sorodnikov je, da se te stvari čimprej rešijo. Če bi bil kriv, bi bil gotovo že v Haggu." Živite pa v garsonjeri v Kragujevcu? "Živim v Kragujevcu, imam pokojnino, ki je gledano s slovenskega stališča zelo majhna, s srbskega stališča pa zelo velika. Z okrog 500 markami na mesec se tam da lepo živeti, tu bi sicer mogoče nekoliko piskal, ampak bi vseeno šlo. V prošnji za podaljšanje bivanja v Sloveniji sem zato med drugim navedel tudi to, da bi bilo mojih 500 mark skupaj z ženino pokojnino dovolj za najino skromno bivanje tukaj." • Igor K., foto: Janez P. 1. ŠOLSKI DAN Torek, 3. septembra 1996 Včeraj se je začelo šolsko leto 1996/97 Začenjamo znova... Novih 23 tisoč šolarjev, obnovljenih ali povsem novih 37 šolskih poslopij, dodatnih 1800 računalnikov v vse slovenske šole, ponovno uvedena Nov.h 23 t.soc ^«eehrana * 21 ods(otkov šoiaj„čih otrok... takšno je novo šolsko leto v suhoparmh številkah. Nova šolska poslopja in računalniki v njih Včeraj se je spet začelo. Novo šolsko leto namreč: v šolske klopi se je vrnilo 204 tisoč osnovnošolcev in 108 tisoč srednješolcev, nekaj več kot 23 tisoč otrok pa je prvič prestopilo šolski prag. V tem šolskem letu je marsikaj novega, med drugim bo do decembra odprtih 37 novih ali prenovljenih šolskih in športnih objektov. Med petimi novimi vrtci je bil minuli konec tedna polovica Šolarjev Posodabljanje Šolstva v Sloveniji pa ne pomeni le vlaganje v zidovje. Šolske oblasti opremljajo šole tudi s sodobno računalniško opremo, je knjigarne Çovedala državna sekretarka mag. eja Valenčič. V začetku šolskega leta bodo šole dobile 1800 najnovejših računalnikov, da bodo lažje nadaljevali projekt računalniškega opismenjevanja. dmete. Takšna nabava učbenikov je za družine cenejša, veliko manjši pa je pred jesenjo tudi pritisk na Učbenike si izposoja odprt tudi vrtec v Železnikih, med 20 osnovnimi šolami pa so tudi v Sori, v Šmartnem v Tuhinjski dolini in na Jesenicah. Obnovljenih je šest srednjih šol, vendar letos na Gorenjskem še nimamo novega objekta, razen športne dvorane pri Srednji elektro in strojni šoli v Kranju na Zlatem polju. Z novimi šolskimi stavbami dobiva slovensko šolstvo tudi prostor za devetletno osnovno šolo, je na novinarski konferenci dejal minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber. Starši se vsako jesen znova jezimo nad stroški, ki jih predstavlja začetek šolskega leta. Zadnja leta se z možnostjo izposoje učbenikov v šoli slaba volja nekoliko zmanjšuje, čeprav šolske knjige s tem Še zdaleč niso brezplačne. Tretjino njihove tržne cene je treba odšteti, če se šolar odloči, da si bo knjige za leto dni izposodil v šolskem učbeniškem skladu. Letos so za izposojo na voljo že vse knjige od 1. do 8. razreda, izposoja pa si jih že polovica slo- Kakšno šolo si želimo, kaj nas v njej moti, kakšna pričakovanja gojimo v zvezi z njo, česa ne razumemo? Na takšna vprašanja bodo šolski minister dr. Slavko Gaber in državni sekretarji skušali odgovoriti prek odprtega telefona, ki bo deloval vsak prvi ponedeljek v mesecu, od 16. do 19. ure. Prvega so odprli tik pred začetkom šolskega leta, zato ni čudno, če so se vprašanja tikala zlasti popravnih izpitov, vpisov na srednje in visoke šole. izrednega študija, štipendiranja, izobraževanja učiteljev, pa tudi tako banalnih vprašanj, kot so preobuvanje v šolske copate. ogroženih šolarjev. Julija pa je ju ne povečujejo (ali zmanjšujejo) za državni zbor odobril 500 milijonov več kot 10 odstotkov, tolarjev za ta namen in s tem S 1. septembrom začnejo veljati vsi omogočil regres za prehrano petini pravilniki, sprejeti za področie os šolarjev. Višina regresa bo v novem novne šole. Pravilnik o> vraviLh L šolskem letu veljala 1600 tolarjev dolžnostih učencev ter pravilnik ' preverjanju in ocenjevanju znanja tolarjev za dijaka. Zakonom sledijo pravilniki Letos se začenja postopno uvajati nova šolska zakonodaja. Vsa zakonodajna opravila pa z marca spreje- ter napredovanju učencev v osnovni šoli pa bosta izšla v posebni publikaciji, ki bo v šolah na voljo vsem učencem. Sicer pa naj bi tovrstne vsebine zajemala posebna publikaci-timi zakoni še niso opravljena: šolsko Ja 0 osnovni šoli, s katero mora šola ministrstvo je izdalo že vrsto podza- P°sleJ predstaviti značilnosti svojega konskih aktov, ki podrobneje urejajo predšolsko vzgojo, osnovno in srednje šolanje, nekaj pa jih namerava izdati do marca prihodnje leto. Med pravilniki s področja predšolske vzgoje je bil velike pozornosti deležen tisti o plačilih staršev za programe v vrtcih. Pristojnosti v zvezi s plačili staršev bo imela občina, ki bo določala prispevek staršev na podlagi dohodkovne lestvice. Ta bo razvrš- ča a KIA MOTORS SERVIS: Hrastje 145, Kranj, tel.: 064/327-926 AVTO SALON: Sejmišče 5, Kranj, tel.: 064/223-857 SUPER PONUDBA • novi clarus z bogato opremo že za 29.890 DEM SUPER POPUST ZA JEEP SPORTAGE, cenejši za 2.500 DEM Super PRESENEČENJE za sephio Vprašajte pri prodajalcu tel.: 223-857. PREPISI - KREDIT - LEASING - STARO ZA NOVO VREME Vremenosiouci nam za danes napovedujejo hladno in oblačno vreme z manjšimi padavinami Jutri bo večinoma suho intiekoliko topleje, v četrtek pa bo ponovno začelo deževati LUNINE SPREMEMBE Jutri bo zadnji krajec nastopil ob 21.06, to pa po Herschlovem vremenskem ključu napoveduje lepo ob severu ali zahodniku in dež ob jugu ali jugozahodniku. ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE Minuli konec tedna je bilo mesto Tržič in njegova okolica v znamenju 29. Šuštarske nedelje in prireditev, ki so se vrstile v tem mestu. Po Tržiču in po tem, kaj se bo tokrat tu dogajalo, smo prejšnji torek tudi spraševali, nato pa prejeli tudi ogromno vaših dopisnic z zvečine pravilnimi odgovori. Žrebali smo, tako da bo naslednjih pet prejelo nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev: 1. Štefka Pikovnik, Kovaška 1, Tržič; 2. Marija Ušeničnik, Šorlijeva 31, Kranj; 3. Borut Korošec, Kokrškega odr. 12, Lesce; 4. Janez Kočevar, Muzejska ul. 4, Tržič; 5. Ivanka Ulamec, Rebr 4 - Zasip, Bled. Čestitamo! Tokrat pa objavljamo razglednico, na kateri je videti spet neki gorenjski kraj. Kateri, kje leži in kakšne so njegove posebnosti pa nam morate odgovoriti Vi in nam dopisnice poslati do petka, 6. septembra, na naš naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Pet pravilnih in izžrebanih odgovorov bo prineslo nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev. AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN GORENJSKE TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ GLASBEMKi MESECA pripravlja ANDREJ ŽALAR Ansambel Blegoš Pred osmimi leti Ansambel Blegoš danes vsekakor bolj poznajo v spodnjem delu Gorenjske. O tem smo se prepričali, ko smo bili skupaj z njim in z Alpskim kvintetom v Gorjah na prireditvi Naj, Naj, Naj. No, ljubitelji narodnozabavnih melodij pa so ansambel vendarle lahko pobliže spoznali prvič leta 1993, ko je izšla njihova prva kaseta Pozdrav iz Poljanske doline. Vodja ansambla Roman Fortuna iz Gorenje vasi v Poljanski dolini se spominja začetkov izpred osmih let. Tako rekoč vsa leta ni bilo kraja in festivala ali prireditve z ansambli, kjer se ne bi predstavili. Bili smo dvakrat v Vulberku, štirikrat v Števerjanu in na Ptuju, trikrat na Graški Gori, enkrat na Cerkvenjaku, pa na reviji v Libojah in še kje. Po prvi kaseti, ki je bila dobro sprejeta, smo letos izdali drugo Življenje je zaklad. Sicer pa ima- i mo danes 24 lastnih m''«··ddajo Tudi drugje je lepo. EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Skrito geslo 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Parnas z Markom Črtaličem 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ AVSTRIJA 2 12.00 Čas v sliki 12.10 Univerzum, ponovitev dokumentarnega filma 13.00 čas v sliki 13.10 Na prizorišču 13.40 Santa Barbara, serija 14.25 Bavarec na otoku Rugen 15.10 Bogati in lepi 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/ Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Help TV, oddaja pomaga ljudem v stiski 21.50 Pogledi od strani - moda 22.00 Čas v sliki 22.30 Državljanska vojna 23.20 Ars electrònica 1996 0.20 Spodaj in zgoraj, ameriška komedija 1.45 Pogledi od strani, ponovitev 1.55 Santa Barbara 2.35 Kultura 3.15 Videonoč Sredin program prinaša na našem radiu dobro glasbo, številne zanimivosti in Informacije. Prvi del programa bo potekal v znamenju zanimivih, pa tudi koristnih informacij. Tudi v nadaljevanju bomo polni informacij, vendar tokrat že bolj resnih. Zbrali jih bomo v oddaji Spremljamo In komentiramo ob 15:30. Malce kasneje se bo verjetno nabraio tudi nekaj drugih obvestil. Na radiu Tržič skribmo tudi za to, da sta vsak dan seznanjeni z aktualnimi dogodki s celega sveta. Temu so namenjena Poročila radia Deutsche Welle, v katerih prenos se bomo vključili ob 16:30. Ob 16:45 Govorimo o filmu, ob 17:30 pa o Novostih s knjižnega trga. Radijski Juke box se bo zavrtel ob 18:00, po Glasbeni sceni pa se bomo sprehodili ob 18:25. R TRIGLAV LOKATV Program je objavljen na videostraneh. TV ŽELEZNIKI 19.00 Otroška oddaja 20.00 športna oddaja 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani... 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.22 Kronika tedna, ponovitev 18.56 Risanka 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telernarket 21.00 Telemar-ket 0.39 Telernarket 0.30 Napoved sporeda za četrtek 0.40 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program: Mini 5: Lestvica otroških videospotov 19.25 Top spot 19.30 TV prodaja 19.35 Spored 20.00 Glasbeni mix 20.30 Kronika 20.50 Zgodovina, kultura in mi: Kamniški Montmartre 21.10 Naš gost 21.30 Torkova vroča Jinija, ponovitev; Narodna univerzitetna knjižnica 22.15 Kronika, ponovitev 22.35 Top spot 22.40 TV prodaja 22.45 Video strani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.30 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevek 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Novinarski prispevek 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.50 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 10.00 Aktualno 10.30 Domače novice 12.00 BBC, osmrtnice 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Zdravnikov nasvet 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Osmrtnice, Deutsche Welle 17.00 Občinski tednik - občina Jesenice 18.00 Elanov športni semafor 18.30 Domače novice, pogled v jutrišnji dan 19.00 Glas Amerike 19.15 Voščila RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.30 Kuhajte z nami 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Kulturni paberki 12.00 BBC - novice 12.30 10 poletnih komarjev 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 15.50 Borza 17.00 Klepet ob glasbi 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program 6.15 Novice 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 -glasbena oddaja 13.15 Novice 13.55 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldanski D. J. vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 16.00 Čran kronika 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.00 Naj - naj pesem tedna 17.15 Novice 18.00 Glasovanje za pesem tedna 18.15 RGL na rajžo gre 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Pole position 22.00 Največje radosti življenja - Alenka Sivka 24.00 New age glasba 2.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 10.15 Mali oglasi 11.10 Svetovanje 12.05 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Pogovor o... 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.35 Klic dobrote oz. Luč v temi oz. Prijateljstvo bolnih... 21.35 Radijski roman 22.00-5.30 Nočni glasbeni program TA DOBRIH 10 RADIA TRŽIČ na frekvenci 88,9 in 95,0 Mhz vsako soboto ob pol treh Lep pozdrav vsem, ki redno spremljate našo zabavno glasbeno lestvico In uživate v dobri slovenski glasbi. V deželo hiti jesen, uka žejna mladež je že sedla v šolske klopi, naša glasba Ta dobr'h 10 pa vam je očitno "sedla" v srce. In tako je tudi prav. Ker pred vami ja nova lestvica z novimi željami oz. predlogi. Izberite, kaj vam je najbolj všeč in pišite: Radio Tržič, Balos 4, 4290 Tržič. Pošta mora prispeti do 7. septembra. Lestvica Ta dobr'h 10 Radia Tržič 1. CORADO IN BRENDI - Venček ljudskih (7) 2. OBVEZNA SMER - Naj zavlada mir (3) 3. VILI RESNIK - Zdai živim (2) 4. ALEKSANDER MEZEK - Dan za dnem (3) 5. DAMJANA GOLAVŠEK - Nocoj ljubila bi se (2) 6. BABILON - Sandra (5) 7. KALAMARI - Dobra vila (2) 8. SANJA MLINAR - Princ iz sanj (novost) 9. DAZ - Angelina (novost) 10. RAF - Poglej me v oči (novost) Nagradi zadnje oddaje, pokrovitelja trgovine PROJEKT iz TRŽIČA, prejmeta ANJA GOSAR iz Tržiča in SAŠA JELAR iz Križev. Iskrene čestitke! Mojca, Rok, Dušan in Tomaž KUPON Ta dobr'h 10 Glasujem za: Moj predlog: Moj naslov: KINO CENTER amer. akcij, spekt. ERASER ob 16., 18.15 in 20.30 uri STORŽIČ prem. amer. erot. thrill. V OBJEMU S TUJCEM ob 17., 19. in 21. uri ŽELEZAR amer. pust. film SKRIVNOST JEZERA LOCH NESS ob 18.30 in 20.3C uri ŠKOFJA LOKA Zaradi prenavljanja dvorane ni filmskih predstav ŽELEZNIKI Ni filmskih predstav ČETRTEK, 5. SEPTEMBRA 1996 TVS1 10.00 Videostrani 10.35 Unicef tabor - Piran 1996, 1. del 11.05 Poletje s Selikom, norverška nadaljevanka 11.30 Pustolovščine in odkritja, ponovitev italijanske dokumentarne serije 12.00 Po domače, ponovitev 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Video strani 15.10 Made in Slovenija 16.00 Ruske jedrske podmornice, ponovitev dokumentarne oddaje 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Delfi in prijatelji, španska risana nanizanka 17.35 Operacija strogo zaupno, ko- produkcijska nanizanka 18.00 Po Sloveniji 18.30 Kolo sreče, igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 19.56 Šport 20.00 V žarišču 20.30 Tednik 21.20 Festival Lent 96 22.20 Nikar 22.30 Dnevnik 3 23.00 Sova Nevarne obline, ameriška nanizanka Seinfeld, ponovitev ameriške humoristične nanizanke 0.05 Videostrani 9.00 Euronews 13.05 Japonska, dokumentarna serija 13.35 V žarišču, ponovitev 14.00 Šport 15.35 Zaigraj še enkrat, Sam, ponovitev ameriškega barvnega filma; Woody Alien 17.00 Rdeče in črno 17.50 Sova, ponovitev 18.35 Svetovni poslovni utrip, ameriška poslovna oddaja 19.00 Seinfield, ameriška humoristična serija 19.30 V območju somraka, ponovitev ameriške nanizanke 20.00 Dr. Quinnova, ameriška nanizanka 20.45 Zgodovinska kitajska mesta, dokumentarna serija 21.40 Parada plesa 22.30 Stoletje filma, angleška dokumentarna oddaja 23.20 Christian Boltanski, angleška dokumentarna oddaja 0.15 Tenis: US open, posnetek iz New Yorka HTV1 7.15 TV koledar 7.25 Poročila 7.30 Santa Barbara 8.15 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Prismuknjena družina, otroška nanizanka 10.35 Fina gospa, angleška humoristična nanizanka 11.00 Naša mala hišica, nadaljevanka 11.25 Pikapolonica 11.30 Lekarne na Hrvaškem, dokumentarna serija 12.00 Dnevnik 12.20 Ljubezenske vezi, nadaljevanka 13.05 Intermezzo ameriški čb film 14.40 Hrtič - hitič' revija 15.05 Živalski karneval 15.40 Dr. Quinnova, ameriška nanizanka 16.40 Poročila 16.55 Čast ženske vetrov, zadnji del italijanske nadaljevanke 17.50 Kolo sreče 18.25 Moč denarja 18.40 Klub D.D. 18.55 Hugo 19.30 Poročila 20.05 Malo misto, hrvaška nadaljevanka 21.00 Volitve v BiH 21.30 Edward VIII - izdajalec In patriot, dokumentarna serija 21.50 Glasbena oddaja 22.20 Hrvaška spominska knjiga 22.30 Dnevnik 22.50 Triler 23.50 Poročila HTV2 16.50 TV koledar 17.00 Za prgišče dolarjev 17.30 Ekran brez okvirja ponovitev 18.30 Moje trapasto življenje, ameriška nadaljevanka 19 15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Klic v sili, ameriška dokumentarna seriia 21.00 Mož pravice 21.50 Mati, ruski film TVS2 KANALA 15.10 TV prodaja 15.30 Predstavitev izdelkov 15.55 Video strani 16.55 Spot tedna 17.00 Transtelova obzorja, ponovitev dokumentarne oddaje 17.30 Živeti danes, ponovitev 18.00 Pot flamingov, ameriška nadaljevanka 19.00 CNN poroča 19.30 Svet športa 20.30 Prosim, ne jejte marjetic, ameriška humoristična nanizanka 21.00 Novčiči z nebes, angleška nadaljevanka 22.30 Salon, spalnica, kopalnica, ponovitev ameriškega barvnega filma 23.45 Spot tedna 23.50 TV prodaja 0.10 CNN poroča POPTV 10.00 Santa Barbara, ponovitev 11.00 Magnum P.I., ameriška nanizanka 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 M.A.S.H., ponovitev 13.00 Obraz tedna 13.30 Mali Nikita, ponovitev ameriškega barvnega filma 15.30 POP 30 16.00 Mulci, ameriška nanizanka 16.30 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 17.30 Inšpektor Derrick, nemška nanizanka 18.30 POP kviz 19.00 Cosby, ameriška humoristična nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Beverly Hills, 90210. ameriška nanizanka 21.00 Melrose Plače, ameriška nadaljevanka 22.00 M.A.S.H., ameriška nanizanka 22.30 Argument 23.00 Mož pravice, ameriška nanizanka 0.00 Magnum P.I., ameriška nanizanka 1.00 24 ur, ponovitev 1.30 POP 30, ponovitev AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program 9.30 Kdo je šef? 10.25 Knight Rider 11.10 Nove Supermanove pustolovščine 12.00 Šport: Tenis 13.00 Otroški program 15.40 MacGyver 16.25 Knight Rider 17.15 Vsi pod isto streho, ameriška humoristična serija 17.40 Kdo je šef? 18.10 Polna hiša, ameriška humoristična serija 18.35 Korak za korakom, ameriška humoristična serija 18.55 Kuharski mojstri 19.05 Roseanne 19.25 Money Maker 19.30 Čas v sliki 19.45 Vreme 19.48 Money Maker 19.54 Šport 20.15 Alarm za cobro 11 - policija na avtocesti, nemška policijska serija 21.05 Walker, ameriška serija 22.00 Herkules in pozabljeno kraljestvo, ameriški fantazijski film 23.25 Čas v sliki 23.30 Klobuk dol pred gospodom Hallamom, ameriška TV drama 1.10 Tenis: Odprto prvenstvo ZDA, prenos iz Flushing Meadowsa T\/ KINO AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.30 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Schiejok, ponovitev 10.05 Vreme 10.15 Bogati in lepi 11.05 Zvezna dežela danes 12.00 Čas v sliki 12.10 Poročilo 13.00 Čas v sliki 13.10 Podjetje Noeva barka 13.40 Santa Barbara, ameriška serija 14.25 Bavarec na otoku Rugen 15.10 Bogati in slavni 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 čas v sliki 17.05 Dobrodšli v Avstriji 18.50 Kuharski mojstri 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Vrtiljak popevk 21.05 Najboljše iz oddaje Vera 22.00 Čas v sliki 22.30 šiling gospodarski magazin 23.00 Night-watch: Najlepši moški leta, dokumentarni dilm Helene Appio 23.50 Tančica, križ in meč 0.35 Šport 0.50 Pogledi od strani 0.55 Santa Barbara 1.45 Modem Times 2.05 Kultura 2.45 Sodnik, ki so ga imenovali šerif, ponovitev francoske srhljivke 5.00 Herkules in pozabljeno kraljestvo, ponovitev ameriškega fantazijskega filma TV 3 9.00 Noč ima TV moč - slovenski nokturno, ponovitev 10.30 TV prodaja 10.50 Video kolaž 13.30 Družinski studio, ponovitev 15.30 TV prodaja 16.00 Avto 3, ponovitev 17.00 Otroški program 18.00 Feniks, avstralska nadaljevanka 19.00 Dnevnik 19.10 TV prodaja 19.30 Sandokan, nanizanka 20.00 Dedek in bolničarka, ameriški barvni film 21.45 Poročila 22.00 TV prodaja 22.15 Noč ima TV moč - slovenski nokturno 23.45 Poročila 0.00 To je ljubezen, angleška humoristična nanizanka 0.30 TV prodaja 0.45 Video kolaž Kino Kinoteka zopet odprta Ljubljanska Kinoteka je včeraj spet odprla svoja vrata. Že včerajšnjo "otvoritev" in kla-slko svetovne filmske komike film "Nekateri so za vroče" (Marilyn Monroe, Tony Curtis, Jack Lemmon) je popestril kolaž nekaterih še pri nas še neobjavljenih "prepovedanih" posnetkov Marylin Monroe, danes pa boste svetlolaso divo lahko gledali še v filmu The Apple Knocker And The Coke. Ta teden bodo sledile že znane filmske uspešnice, kot so Betty Blúe, Nikita, Praznični dan, Broadway Danny Rose, Hanna in njeni sestri, Poljub ženske pajka in Almodovarjev Ženske na robu živčnega zloma. • I.K. BLED amer. akcij, film ERASER ob 20. uri ŠKOFJA LOKA Zaradi prenavljanja dvorane ni filmskih predstav ŽELEZNIKI Ni filmskih predstav é ČETRTEK, 5. SEPTEMBRA 1996 Radia Kranj TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok -1 19.07 Top spot 19.10 Poročila 303. 19.25 TV prodaja 19.30 Zaključek akcije za čiste zobe (ponovitev) 19.55 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Top spot 20.10 Šuštarski semenj v Tržiču '96 (ponovitev) 20.30 Srebrni olimpijci spet doma (ponovitev) 21.00 Kravja ruleta 21.10 Poročila 303. 21.25 EPP blok - 3 21.30 Otvoritev ceste Štefanja Gora - Mežnar, Štefanja Gora - Možjanca 22.00 Pod žarometom z Dejo Mušič 22.54 Poročila 303. 23.15 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! LOKA TV Program je objavljen na videostraneh. TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žili. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. url. 18.50 Utrip občine Železniki 19.00 Serijski film 20.00 Glasbena oddaja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 Žegnanje zavetišča in avtomobilov GRS Rateče v Tamarju 18.40 Risanke 19.15 videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Videostrani TVSISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telernarket ... Telernarket ... Napoved sporeda ... Videostrani I IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program, ponovitev, Mini 5, Lestvica otroških videospo-tov 19.25 Top spot 19.30 Kronika, ponovitev 19.50 TV prodaja 19.55 Spored 20.10 Glasbeni mix 20.30 Zakulisje, Zabavno glasbena oddaja 21.30 Zgodovina, kultura in mi, ponovitev; Kamniški Montmartre 21.50 Iskanja s Silvom Terškom 22.35 Top spot 22.40 TV prodaja 22.45 Video strani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 RS - druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Kdo bo koga 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 14.50 EPP 15.00 Novinarski prispevek 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 18.50 EPP 19.30 Večerni program - glasba po izboru Simone Rogelj 24.00 Zaključek programa R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19. ure na 88,9 in 95,0 Mhz. Na radiu Tržič vedno skrbimo za vas. Za začetek boste ob 13:45 izvedeli, kaj smo tokrat skrili v oddaji Za vas smo izbrali. Nato bomo morali priznati, da je lepo še kje drugje, ne smao v tržiški dolini. Tržiške in širše gorenjske dogodke bomo Spremljali in komentirali ob 15:30. Poročilom radia Deutsche Welle lahko prisluhnete ob 16:30. Takrat boste lahko s pomočjo naših kolegov iz Nemčije, zvedeli za vse aktualne svetovne dogodke. Potem pa bo že čas za zabavo. Narodnozabavno, seveda. Jekica Gaber bo z oddajo Pod kozolcem poskrbela, da bo od 17:30 dalje tudi pri vas doma veselo. Program bomo zaključili radovedno. Ob 18:45 bomo namreč pokukali v uredništvo časopisa, ki ga pravkar berete, in izvedeli, kaj bo novega v naslednji številki. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 10.30 Novice 12.00 BBC novice, Osmrtnice 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Osmrtnice, Deutsche Welle 17.00 Občinski tednik - Občina Radovljica 18.00 Mavrica 18.30 Domače novice, Pogled v jutrišnji dan 19.00 Glas Amerike 19.15 Voščila R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.30 Oddaja za upokojence 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 BBC ■ novice 12.30 10 poletnih komarjev 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 17.00 Novice 17.20 ZLSD - volilni program 18.00 Od svečke do volana 18.30 V ritmu valčka in polke 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program 6.15 Novice 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne v živo 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 13.55 Pasji radio 14.15 Novice 14.20 Danes na borzi 14.30 Hello again 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL. komentira in obvešča 15.45 Avtomarket svtuje 16.00 Črna kronifca 16.10 Spoznajmo se 17.15 Novice 18.15 Aktualni intervju 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Barometer - poslovni radio 22.00 Magic eye 24.00 Zlato Kreč in camera 2.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Planinske novice 10.15 Turistična oddaja 11.10 Iz življenja vesoljne Cerkve 12.05 Ponovitev: Duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Glasbena oddaja z gostom 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Iz Mohorjeve skrinje 21.20 Klasična glasba 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program KOLOVRAT DOMAČIH Kolovrat domačih lahko poslušate na Radu Tržič vsako nedeljo ob 14.30. Tako bo tudi v nedeljo, 8. septembra, čeprav jo je voditelj, Marijan Murko, ucvrl počivat. Še preden se mu je to zgodilo, je namreč oddajo posnel. Prijetno, sproščujočo in živahno se bomo vrteli na kolovratu domačih. Morda pa iz toplic, kamor se je napotil, prileti tudi kakšno presenečenje... t R Z i C PETEK, 6. SEPTEMBRA 1996 TVS 1 10.00 Otroški program; Učimo se ročnih ustvarjalnosti 10.15 Pasje mesto, kanadska nanizanka 10.35 Tedenski izbor; Festival Lent 96 11.35 Vzemi denar in zbeži, ameriški film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.30 videostrani 15.20 Mesta sveta, švicarska dokumentarna serija 16.15 Naši baletni umetniki: Lane Stranic 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Pasje mesto, kanadska nanizanka 17.30 Moja ideja, Nizozemska, nanizanka 18.00 Po Sloveniji 18.30 Hugo, TV igrica 19.05 Včeraj, danes, jutri 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Forum 20.25 Trdnjavske igre, francoski kviz, 6. del 21.50 Skrivnostni svet A. Clarka, 1. epizoda angleške dokumentarne nanizanke 22.20 Včeraj, danes, jutri 22.30 Tv dnevnik 3, Vreme 22.50 Šport 23.00 Sova Nevarne obline, ameriška nanizanka So leta minila, ponovitev angleške nanizanke 0.10 Werther, španski film TVS 2 9.00 Euronews 11.00 Tedenski izbor: Svetovni poslovni utrip, ameriška poslovna oddaja 11.35 V žarišču 12.00 Parada plesa 12.50 Stoletje filma: Irski dilm, angleška dokumentarna oddaja 13.40 čhristian Boltans-ki, anglepka dokumentarna oddaja 14.35 Film tedna: Gluha noč, ameriški film 16.10 Veliki dosežki slovenske kirurgije, 16. oddaja 16.40 Svet divjih živali, angleška poljudnoznanstvena serija 17.10 Gradovi: Kako so rasli 17.45 Sova, ponovitev -nevarne obline, ameriška nanizanka 18.30 Alpe - Jadran 19.00 So leta minila, angleška nanizanka 20.00 Tropski vetrovi, ameriška nadaljevanka 20.45 Vojščak iz terakote, hon-gkonški film 22.30 Videošpon 23.00 Brane Rončel izza odra 0.00 Tenis -US open, posnetek iz New Yorka TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 15.10 TV prodaja 15.30 Predstavitev izdelkov 15.55 Video strani 16.55 Spot tedna 17.00 Svet športa, ponovitev 18.00 Živeti danes 18.30 Prosim, ne jejete marjetic, ponovitev 3. dela 19.00 CNN poroča 19.30 Popotni vodič 20.00 Ljudje na položajih: Vzorniki, nanizanka 21.00 Smrtonosni dotik, 1. del koprodukcijskega filma; Martin Sheen, Renee Estévez 22.40 D.J. Bobo, koncert 23.35 Spot tedna 23.40 TV prodaja 0.00 CNN poroča POPTV 10.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 11.00 Magnum, ponovitev nanizanke 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 M.A.S.H., ponovitev nanizanke 13.00 Edera, ponovitev 14.00 Gimnazijska prevara, ameriška akcijska komedija; Robert Downey jr., Uma Thurman 15.30 POP 30 16.00 Mulci, nanizanka 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.30 Derrick, nemška nanizanka 18.30 POP kviz 19.30 24 ur 20.00 Urgenca, nanizanka 21.00 Dosjeji X, nanizanka 22.00 Ubijalska kača, film 0.00 Highlander, nanizanka 1.00 24 ur, ponovitev 1.30 POP 30, ponovitev TV 3 9.00 Noč ima TV moč - slovenski nokturno, ponovitev 10.30 TV prodaja 10.50 Video kolaž 13.30 Družinski studio, izbor 15.00 TV prodaja 15.20 Dedek in bolničarka, ponovitev filma 16.50 Kaire Teater, otroški in mladinski program 18.00 Fènix, 8. del 19.00 Poročila 19.10 TV prodaja 19.30 Sandokan, 8. del 20.00 Mavrična cesta smrti, film 21.45 Poročila, ponovitev 22.00 TV prodaja 22.15 Noč ima TV moč - slovenski nokturno 23.45 Poročila, ponovitev 0.00 To je ljubezen, 19. del 0.30 TV prodaja 0.45 Video kolaž HTV1 7.25 Poročila 7.30 Santa Barbara 8.15 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Otroški program 11.00 Izobraževalni program 12.00 Dnevnik 12.20 Ljubezen, serija 13.05 Pomembno je imenovati se Ernest, ameriški film 14.40 Za otroke in mladino 15.40 Dr. Quinn, serija 16.40 Poročila 16.50 Za kulisjem, serija 17.50 Kolo sreče 18.25 Razkrižja federacije, dokumentarna oddaja 18.55 Hugo 19.30 Dnevnik 20.05 Zabavni program 21.45 Usode: Priča resnice, dokumentarna oddaja 22.30 Hrvaški spo- menar 22.40 Dnevnik 23.00 Živi planet, dokumentarna serija 23.55 poročila HTV2 17.30 Triler 18.30 In to naj bi bilo življenje, serija 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Korak za korakom 20.35 Ameriška noč, francoski film 22.30 Truffaut, francoski dokumentarni film 0.00 Mlada kri, ameriški film AVSTRIJA 1 7.25 Otroški program 9.35 Kdo je šef? 10.25 Knight Rider 11.10 May-Gvver 12.00 Šport 14.05 Smrkci 14.15 Tom in Jerry 14.40 Confetti na izletu 15.10 Pink Panter 15.35 Mini ZIB 15.40 McGyver 16.30 Knight Rider 17.20 Vsi pod eno streho 17.45 Kdo je tukaj glavni? 18.10 Polna hiša 18.35 Močna družina 19.05 Roseanne 19.30 Čas v s'iki 20.00 Šport 20.15 Trije mušketirji, ameriški film 21.55 Nepristranski pogledi 22.10 Dr. Schwarz in dr. Martin 23.40 čas v sliki/Šport 23.45 Obrežje reke, ameriška srhljivka 1.25 Čas v sliki 1.50 Schiejok dnevno AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki 9.05 Schiejok vsak dan 10.15 Bogat in lep 11.05 Zvezna dežela danes 12.00 Čas v sliki 12.10 Vera 13.00 Čas v sliki 13.10 Dežela in ljudje 13.40 Kalifornijski klan 14.25 Bavarec na Rugnu 15.10 Bogat in lep 16.00 Schiejok vsak dan 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija! 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 20.00 Nepristranski pogledi 20.15 Derrick 21.15 Naš svet 22.05 Čas v sliki 2 22.30 Moderni časi 23.00 Arc electrònica 1996 23.30 Gospa Pepi in pobje 0.00 Telesni stražarji 0.30 Fantje na posodo 1.05 Skandinavska saga 2.00 Nepristranski pogledi TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV dnevni napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok -119.07 Top spot 19.10 Poročila 304. 19.25 TV prodaja 19.30 Iz arhiva 19.55 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Top spot 20.10 Odprti ekran (kontaktna oddaja, voditelj: Jure Šink, v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 20.20 Kamera presenečenja: Igor Sajovic na rallyu 20.35 Dopustniški utrinki: park cvetja Savinjski gaj Mozirje 20.45 Domače stare obrti na Gorenjskem 21.10 Poročila 304. 21.25 EPP blok - 3 21.30 Promocijski nastop Tjaše Grah (ponovitev) 22.45 50 let društva upokojencev Kranj 23.04 Poročila 304. 23.20 Rafting po Savi z Raftln klubom Extrem Bled 00.00 Nočni zabavno erotični program 1.35 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 561 LOKA TV Spored je objavljen na videostraneh. TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na video-kaseti ob 18., 19.15 in 21. uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20.30 do 21. ure. 19.00 Današnji gost - kontaknta oddaja v živo iz TV studia ... Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 Lepo je biti muzikant 18.48 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Videostrani TVSISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Ponovitev programa srede ... Radio ONIX FM do jutranjih ur z vami v živo IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program: Zajček Jaka 19.25 Top spot 19.30 TV prodaja 19.35 Spored 20.00 Glasbeni mix 20.30 Kronika 20.50 Kitaro na ramo 21.50 Zakulisje, ponovitev; Zabavno glasbena oddaja 22.50 Kronika, ponovitev 23.10 Film 00.40 Top spot 00.45 TV prodaja 00.50 Video strani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 RS - druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 GLASBENE STOPNIČKE VAŠA PESEM RADIO 104.5 hf\h 10! ioï.i V (I ff II io ognjišči; iti milit iu. nt ii 4i Oddaja je vsak ponedeljek ob 17.45 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddaji po tel.: 061/152-10-35 ali 061/ 152-15-42 in tako, da izpolnite kupon in ga pošljete na naslov: Radio Ognjišče, Štula 23, p.o. 4, 1210 Ljubljana - Šentvid. VAŠA PESEM - PREDLOGI ZA 9.9.1996 Popevke: 1. KOT OTROK - JAN PLESTENJAK 2. ANITA NI NIKOLI - HALO 3. VEČNA MELODIJA - BEST COMPANY Nz-viže: 1. SLOVENSKA ZEMLJA - ans. ZUPAN 2. V DEŽELO JESEN PRIHAJA - ans. LUDVIKA LESJAKA 3. BREZ KUPICE ŽIVLJENJA - ans. GAJ Zmagovalne pesmi prejšnjega tedna: 1. SREBRNI PRAH - ALEKSANDER MEŽEK 2. VZPON NA TRIGLAV - MARELA VAŠA PESEM GORENJSKI GLAS & Radio Ognjišče Glasujem za: Popevka: Narodnozabavna vlža: ime in priimek: Naslov: Pošta: Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.50 EPP 15.00 Novinarski prispevek 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novinarski prispevek 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novinarski prispevek 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Vedno mladi - Stojan Lavtar 19.50 EPP 24.00 Zaključek orograma Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 na 88,9 Mhz In 95,0 Mhz UKV stereo. Spet je tu petek in spet se bomo trudili za vašo naklonjenost. Najprej se bomo učili. Prav zato bomo petkovo popoldne začeli s ponovitvijo še ene izmed številnih lekcij tečaja nemščine Deutsch-warum nicht ob 13:40. Še vedno počitniško nastroje-ni študenti bomo zastopali svoje barve v oddajah študentske informacije ob 14:00 in študentski kviz ob 14:35. Ob 15:30 bo na vrsti tržiška informativna oddaja Kratko in jedrnato, ob 15:50 pa boste lahko sodelovali pri izboru Gorenjke/Gor-enjca meseca. Obvestila In osmrtnice spadajo v čas 16:10, radio Deutsche Welle pa bo o svetovnih dogodkih poročal ob 16:30. Vsem ljubiteljem kulture bo ustregla Nataša Šedminek z oddajo Kulturni babilon ob 16:45, da pa kultura prinaša tudi nagrade, boste izvedeli v nagradni igri Mini kino kviz okoli 17:05. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.30 Novice 11.00 1001. nasvet 12.00 BBC novice, osmrtnice 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Osmrtnice, Deutsche Welle 17.00 Blejski tednik 18.30 Domače novice, Pogled v jutrišnji dan 19.00 Glas Amerike 19.15 Voščila si 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Turistično popoldne 19.30 Zadetek v petek 22.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz • ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program 6.15 Novice 7.00 Servisne informacije 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.15 Novice 13.30 Planinski svet 13.55 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldanski D. J. program 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Spoznajmo se... 16.00 črna kronika 18.15 Evropa v enem tednu 17.00 Tečaj nemščine 17.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Coca-cola koncerti 21.00 Odprta dlan - Borut Pogačnik 22.00 Rockoteka 24.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Gospodarska oddaja 10.15 Kulturni utrinki 11.10 Karitas 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja + komentar tedna 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Biblična oddaja na 14 dni 18.00 Jaz pa pojdem oz. Božje poti 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 21.35 Radijski roman 22.00 • 5.30 Nočni glasbeni program R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 8.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 BBC novice 12.30 10 poletnih komarjev 14.30 Brezplačni mali ogla- KINO Koncerti Rok Golob v Belvedera Poletni glasbeni večeri blejskega kluba Cafe Betvedere bodo to soboto ob 21. uri gostili mlade slovenske jazzene, ki bodo nastopili v zasedbi Rok Golob & Stop The Band. Rok Golob, ki se je s svojo spremljevalno skupino predstavil tudi na letošnjem jazz festivalu v Ljubljani bo tokrat predstavil unpiugged varianto jazz-rocka. V Stop The Bandu igrajo Miha Meglic (kitara), Primož Flajšman (saksofon). Roman Ratej (bobni) in Goran šabovič (bas). Za naslednji teden je v načrtu glasbeni večer Od baroka do ; iazza In naprej s kvartetom Milka Lazarja. • L K. BLED amer. akcij, film ERASER ob 20. uri ŠKOFJA LOKA Zaradi prenavljanja dvorane ni filmskih predstav ŽELEZNIKI Ni filmskih predstav iwy*"i***r > v m1 Puift *n'«iir m VRTILJAKU Z ROMANO Vsa/c torek od 18.1 Odo 19. ure na 97,3 FM Naša dobra znanka Romana Krajnčan se spet vrača na sceno, tudi na kranjski radio in v Gorenjski glas. Žiga, ki je razlog za njeno enoletno odsotnost, bo 2. oktobra upihnil prvo svečko na tortici (naj vam zaupam, da korenjak že hodi), ponosna mamica je zanj že našla skrbno varstvo, tako da se bo lahko spet posvetila tudi svojim prjateljčkom. Sicer pa je za Romano že nekaj poletnih nastopov, vabijo jo na koncerte na različne konce Slovenije, v šole, vrtce, otroške živžave, sodelovala bo na vseh cicidnevih (pri Cicibanu je že tretje leto urednica glasbenih strani), skratka, Romana je spet "stara" Romana, v polni formi. V pogovoru je tudi zaupala, da pripravlja novo kaseto, že šesto po vrsti, ki bo izšla pred bo-žično-novoletnimi prazniki, torej jo bo lahko prinesel Miklavž ali Božiček ali dedek Mraz. Pesmi so že napisane in uglasbene, v družini Krajnčan jih že veselo prepevajo, posnela pa jih bo ta mesec. "Zapiši še, da se doma med svojimi fanti super počutim, Žiga je prinesel veliko veselja in novih idej, veselim pa se že tudi novih srečanj s prijateljčki" je zalugala Romana. Gremo skupaj! Romano boste torej lahko spet poslušali na valovih kranjskega radia, vsak torek pa se vam bo nasmehnila tudi na strani Gorenjskega glasa. Danes ob 18.10 se bomo prvič zavrteli z Romano. Oddaja bo zanimiva, poučna in zabavna, kot so bile vse prejšnje. V njej bo veliko pesmic, za katere boste lahko glasovali, "naj pesem tedna" se bo nato vrtela vsak dan ob istem času na kranjskem radiu. V oddaji bo tudi rubrika Kujemo ustvarjamo, Romana bo zastavljala uganke, delila nagrade, vabila zanimive sogovornike, poklepetala s poslušalci o tem in onem, skratka, dolgočasno zagotovo ne bo. Košček Vrtiljaka z Romano bo rezerviran tudi za Gorenjski glas. V njem vam bomo skupaj z Romano dali "domačo nalogo", ki jo boste morali izpolniti in poslati na Gorenjski glas. Zmagovalec bo šel na skupni izlet z Vrtiljakom in Gorenjskim glasom. Razen tega pa bo Romana na naši strani sodelovala tudi kot avtorica kratkih, rahlo hudomušnih intervjujev s slovenskimi zvezdniki, ki jih boste zagotovo radi prebirali. Prvi klepet pripravlja za naslednji torek. Beremo naprej in nazaj Že danes pa vam skupaj z Romano dajemo prvo "domačo nalogo". Napišite čim več besed, ki se enako berejo naprej in nazaj. Primer: ANA. Pohitite, saj bomo upoštevali samo odgovore, ki bodo na Gorenjski glas (4000 Kranj, Zoisova 1 - za Vrtiljak) prispeli do petka, 6. septembra. Za zmagovalca, prvega potnika na skupnem izletu, pa boste zvedeli v torek. • H. Jelovčan LITERARNA DELAVNICA SflVNfl © SOIHRI) 044/ft 11 13 NOVOJ HYDROJET SflVNfl®HYDRO JET VASA POSTA Vsako veselje slejkoprej mine. tako tudi počitnice. Seveda so bile spet prekratke, a tako pač je. Lepa doživetja ste pospravili v spomin, najbolj pridni sodelavci naše rubrike pa ste jih zaupali tudi nam. Hvala zajxje. Naš najzvestejši dopisovalec je bil tudi med minulimi počitnicami Žiga Svete z Bleda. Vseh njegovih pisem in razglednic, žal, nismo mogli objaviti, vsekakor pa si Žiga zasluži sedež na avtobusu, ki bo še ta mesec peljal na izlet. Med drugim je Žiga med počitnicami osvojil tudi Triglav, s poti nam je poslal kar tri razglednice. Takole je zapisal: ftxjcu 4wk> ou bbÀaj i^Uv à,/*jbjfyv fti> M^v ^ Šola v naravi ali... Veselje na kubik Če se spomnim na tiste lepe svojih sošolcev. Ti pa seveda dni, ki smo jih preživeli v nočejo imeti umazanega poda. Čatežu, dobim "čatežotožje". Zato so naši vrli gospodje V našem bungalovu št. 55 izumili poseben način čiščenja smo dekleta špičtle same lum- tal. Na brisači so naredili vozel, nato pa so z brisačo udrihali po tleh, kjer je bilo blato. In tla so bila brez posebnih čistil spet čista. "Napolitanka party" pa iz- parije. Prvi dan se nam je razbil kozarček, vendar ni bila kriva nobena izmed nas, ampak šampon "Dan na dan", ki se je prevrnil na kozarec. Ponoči smo dolgo v noč, brez gleda nekoliko drugače. Ko vednosti naših "angelov varu- vidiš, da nekdo prihaja iz hov" - učiteljev, poslušale trgovine s škatlo tvojih najl- radio, jedle piškote, se teple z jubših napolitank, se kar pova- blazinami, se šle "nore krave" bi na pojedino, tako kot smo to in se sploh zabavale. storile 'frčafele" iz hišice 55. Na kopanju je bilo - razen da Vendar pazite! Če boste preveč sem si na toboganu strgala požrešni, se lahko komu za- kopalke in popila samo kakih merite. Me smo že zamerile pet litrov vode - zelo zabavno, svojim radodarnim sošolcem, Tunkali smo se, čofotali, se saj smo pojedle njihovo malico, prevračali, se kakih petdesetk- Vendar se nismo samo pre- rat peljali po toboganu... Men- pirali. Marsikateri med nami je da je tudi naš sošolec Roman bil tudi malce zaljubljen. hodil po nekem tujem gospodu, ki se je potapljal po dnu bazena, misleč, da je prijatelj Miha. Pri sošolcih smo v prostem času prirejali "brisača party", "napolitanka party" in podobne zabavne stvari. "Brisača party" je sila zanimivo opravilo. Najprej se sprehodiš po blatu pred hišico in ga preneseš na čista tla v hiši V naši šoli smo bili prva generacija sedmošolcev, ki je sla v šolo v naravi. Če bo doletela tudi vašega nadebud-neža, potem se starši nikar ne pritožujte nad visokimi cenami in podobnim. Verjemite mi, mi smo se imeli resnično "the best"! • Vesna Oblak, 7. r. OŠ Ivana Tavčarja, Gorenja vas rf MLADINSKA POROTA MLADINSKA POROTA Ojla! Lovim še zadnje počitniške dneve, z mislimi pa sem že v šoli, kar me spravlja v strašno slabo voljo. Ampak to je dejstvo, ne problem, ki bi me posebno iulil. Rada bi vam povedala tole: pogrešam rubriko Mladinska porota, ki sem jo zelo rada prebirala. V njej sem tudi sama našla kakšen odgovor na vprašanja, ki mučijo veliko mladih. Zakaj ste rubriko ukinili? Je kakšna možnost, da jo spet uvedete? Razmislite o tem, prosim. Lep pozdrav, • Tina L. iz Kranja Draga Tina in vsi drugi, ki ste tudi spraševali po Mladinski poroti. Rubrika bo spet, in to te naslednji torek. Razlog, zakaj se je začasno poslovila, pa so bde prav počitnice. Pisma so s koncem šobkega leta nekako posahnila, pa so šli na počitnice tudi naši mladi porotniki. Zdaj bodo spet na voljo za vaše tegobe. Zato: če imate probleme doma, v šoli, družbi, ljubezni, pa sami ne najdete pravega odgovora, kako jih rešiti, pišite. Naš naslov gotovo še poznate: Gorenjski glas, 4000 Kranj, Zoisova 1 -za Mladinsko poroto. Pišite, vprašajte in svetovali vam bomo. REKLI SO REKLI SO REKLI Počitnice so bile super! Kranj - Prejšnji teden smo vas že spraševali, ali kaj mislite na bližajoče se šolsko leto. Pa smo ugotovili, da ste z mislimi Še povsem na počitnicah. Prav nič vam ne zamerimo, če so bile te dobre, se nanje splača še nekaj časa misliti. In kaj vam je najbolj ostalo v spominu? Nataša Zupančič, Kranj: "Letošnje počitnice so bile zame najboljše dose daj. Še najbolje sem se imela na morju v Ankaranu, kjer sem spoznala veliko 'folka'. Tamkajšnja družba je bila zares super. Tudi, ko se bila doma, sem se imela dobro." Špela Medle, Idrija: "Zame letošnje poletje ni bilo najboljše. Kot Primorka sem prejšnja leta veliko hodila na morje, kjer sem surfala. Letos pa zaradi slabega vremena nisem imela veliko možnosti. Tako sem cele počitnice samo lenarila, v Kranj pa sem prišla v šolo." Maja Tratnik, Kranj: "Ja, tudi jaz sem Bila na Malem Lošinju, pravzaprav sva bili skupaj z Marušo. Bilo je zelo dobro, predvsem zaradi Maruše Nekaj dni sem bila tudi pri babici Komaj pa tudi že čakam, da gremo septembra s šolo za tri dni v Triglavski narodni park." • S. Šubic, slike: T. Doki TRALALA PLAC Babtlottei v Domžalah Saj poznate uspešnice, kot so remix stare Kriv za vse laži, pa Ona in Nikoli več... Ja točno to, gre za skupino Babilon, ki je lani dodobra poživila slovensko dance glasbeno sceno z zelo uspešno (kar lahko razberete že v samem naslovu le-te) ploščo in kaseto "Sexesfool". Tokrat se bo dogajalo v Domžalah na stadionu Ten Ten in sicer v četrtek, 5. septembra, z začetkom ob 22. uri. Skupina Babilon bo predstavila svoj četrti videospot "Moja riba (dob'r ziba)", koncert pa naj bi tudi posneli, kar pomeni, da* kaj kmalu lahko pričakujemo njihovo novo "v živo" ploščo. V začetku decembra pravijo fantje, da bo. Ker bodo na koncertu snemali tudi material za njihovo videokaseto, le glejte, da ne boste manjkali. Edinstvena priložnost, da se pojavite v filmu. Da bo žur v Domžalah še večji, so Babiloni povabili tudi goste skupino Victory (Ukal bi, Poletne mačke...). Skratka obeta se pravi dance žur. • I.K. w\\\\\\\V FILMSKA NAGRADNA UGANKA Nebeški ujetniki Nekdanji detektiv Dave Robicheaux (Alec Baldwin) in njegova žena sta naključni priči letalske nesreče nad Mehiškim zalivom. Robicheaux, ki je izvrsten potapljač, reši iz potopljenih razbitin edinega preživelega potnika, majhno južnoameriško deklico. Kmalu po nesreči se začnejo vrstiti pretresljivi dogodki. Robicheauxu grozijo skrivnostni tujci, ubijejo mu ženo, nekdo želi ugrabiti njegovo posvojeno deklico in FBI vztrajno išče truplo, za katero je Robicheaux prepričan, da ga ni opazil med ponesrečenci... Film Nebeški ujetniki je posnet po istoimenski literarni uspešnici ameriškega pisca kriminalk Jamesa Lee Burka. Nagradno vprašanje tokrat ni povezano s filmom. Sprašujemo vas, koliko sedežev je v prenovljeni dvorani kina Center v Kranju. Če bo oreh pretrd, si lahko pomagate na dva načina. Prvič: greste v kino in preštejete stole; drugič: pobrskajte po petkovem GG, v katerem smo pisali o prenovljeni dvorani. Odgovore pošljite do konca tega tedna na GG, 4000 Kranj, Zoisova 1 - Filmska uganka. Štirje izžrebanci dobe brezplačne kino vstopnice. In še odgovor na prejšnjo uganko, v kateri smo spraševali po treh naslovih filmov, v katerih je igral Arnold Schwarzenegger: Terminator, Predator, Policaj v vrtcu, Dvojčka, Conan... Kino vstopnice, ki jih podarja Kino podjetje Kranj, prejmejo: Veronika Glavač, 4211 Mavčiče, Jama 19, Katja Herak, 4290 Tržič, Begunjska 5, Petra Eržen, 4000 Kranj, Hrastje 19, in Katja Česen, 4000 Kranj, Britof 332 a. Čestitamo. POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak_ BORZNI GRAFIKONI Avgustovski pregled investicij v vrednostne papirje, ki kotirajo na Ljubljanski borzi v borzni kotaciji A in B, smo pripravili na ie običajen način. Prikazali smo izračunane bruto donose za posamezne vrednostne papirje. Pri izračunavanju donosov nismo upoštevali porasta drobnoprodajnih cen, v avgustu je ta znašal 0,1 odstotka, kar je najmanjši mesečni porast v letošnjem letu ter bančnih in borznih provizij, s katerimi bi se srečeval potencialni investitor pri nakupu in prodaji. Podatke o ceni posameznega vrednostnega papirja smo črpali iz uradne tečajnice Ljubljanske borze vrednostnih papirjev, d.d. Ljubljana. V avgustovskem pregledu investicij smo v grafičnih prikazih izpustili zmagovalce in poražence na trgu kratkoročnih vrednostnih papirjev ter na izvenborz-nem trgu C, na katerem pa v tem mesecu ni bilo večjih presenečenj. Slovenski borzni indeksa je od četrtka, 1. avgusta, ko je bila njegova vrednost 935,77 indeksnih točk, do petka, 31. avgusta, povzpel na 982,42 indeksnih točk. Vtem obdobju je torej pridobil 46,65 indeksnih točk, kar pomeni, da je pridobil 4,99 odstotka. V avgustu so bili padci (Primofin) in vzponi (Salus) tečajev nekaterih delnic prav zajetni. V ostalem poslovanju Ljubljanske borze pa je. vladalo mrtvilo, saj se je veliko borznih posrednikov preusmerilo na kupovanje privatizacijskih delnic, od katerih pričakujejo večje kapitalske donose. V avgustu so največ pridobile delnice Salusa, 73,99 odstotka, Gradbenega podjetja Grosuplje, 43,24 odstotka, Finmedie, 27,75 odstotka, Dadasa, 17,87 odstotka, redne delnice Hipotekarne banke Brežice, 10,93 odstotka. Investitorjem, ki so vložili svoj denar v delnice Primofina, je sicer odletel golob s strehe, toda v rokah jim je ostal droban vrabec, kar pa je še zmeraj mnogo več kot nič. Kot je prikazano na našem drugem grafikonu, so padci tečajev delnic, izraženi v odstotkih, precej manjši od onih v preteklih mesecih, zato bolj optimistični borzni posredniki pričakujejo umirjeno jesensko rast tečajev. • R. S. AVGUSTOVSKI ZMAGOVALCI 80.00% i— 7359% • 60.00% 20 00% 0.00% 43.24% 27.75% I7J7V. 10.93% 8.91% JZZL SAL GPGR FMD DAD HBR DOPP AVGUSTOVSKI PORAŽENCI DOBP DOBR PFNP HBP SKBR LEKC 0.00% •1.00% •2.00% •3.00% ■4.00% •5.00% I , J -0.34% -0.17% -138% -2.78% ..._.2il%. ■4.07% Avgusta inflacija 0,1 -odstotna Kranj, sept. • Avgusta se je inflacija povsem umirila, saj je bila le 0,1-odstotna, življenjske potrebščine pa so se celo pocenile za 0,6 odstotka. Cene na drobno so bile avgusta v primerjavi z julijem višje le za 0,1 odstotka, v primerjavi z lanskim decembrom za 6,2 odstotka, v primerjavi z lanskim avgustom pa za 10,3 odstotka. V letošnjih prvih osmih mesecih je bila glede na enako lansko razdobje rast cen na drobno 10-odstotna. Avgusta letos se je blago v povprečju pocenilo za 0,2 odstotka, cene storitev pa so bile višje za 1,2 odstotka. Med blagom so bile cene industrijskih neživilskih izdelkov in cene pijač v povprečju višje za 0,3 odstotka, cene industrijskiih živilskih izdelkov pa za 0,1 odstotka. Predvsem zaradi nadaljnjega zniževanja cen sadja in zelenjave so se kmetijski pridelki avguta pocenili za 13,6 odstotka. Med storitvami so se tokrat najbolj podražile prometne storitve in sicer v povprečju za 3 odstotke, sledijo stanovanjske z 2,9-odstotno podražitvijo in osebne z 2-odstotno, višje so bile tudi cene komunalnih storitev in sicer za 0,4 odstotka. Cene življenjskih potrebščin so se prvič v letošnjem letu znižale, saj so bile nižje za 0,6 odstotka. K temu je največ prispevala hrana, ki je bila v povprečju cenejša za 2,6 odstotka. Nova vzajemna sklada Kmečke družbe Kranj, sept. - Kmečka družba je na podlagi odločbe agencije za trg vrednostnih papirjev in s soglasjem vlagateljev štirih vzajemnih skladov, ki jih je prevzela od Dadasa, združila njihovo premoženje v dva nova vzajemna sklada KD Bond in Rastko. Nova vzajemna sklada KD Bond in Rastko oblikovala 23. avgusta, združujeta premoženje štirih prevzetih Dadasovih vzajemnih skladov: Rastko I, Neli II, Diver in Herman Celjski. Vsi vlagatelji nekdanjih vzajemnih skladov so tako postali lastniki obeh novih, KD Bonda 26,84-odstotno in Rastka 73,16-odstotno, ne glede na to, v katerem od prevzetih vzajemnih skladov so prej imeli svoje premoženje. Določena je bila izhodiščna vrednost točk za oba nova vzajemna sklada, 23. avgusta je znašala tisoč tolarjev tako za KD Bond kot za Rastko. Praktično to pomeni, da je vsota premoženja vlagateljev v starih skladih enaka vsoti premoženja v obeh novih skladih. Vsem vlagateljem obeh novih skladov so bili izdani novi investicijski kuponi, na domače naslove pa so jim poslali obvestila. S 1. septembrom se je iztekel moratorij na vplačevanje in izplačevanje v novo oblikovana vzajemna sklada, vlagatelji pa poslej lahko nove investicijske kupone kupijo ali prodajo tako kot je določeno s pravili upravljanja vzajemnega sklada KD Bond in Rastko. V sklada bo moč vlagati denar, vrednost točke pa bo objavljena v dnevnem časopisju. KOLIKO JE VREDEN TOLAR MENJALNICA- NAKUPWBtOOAM INAKUlWffiODAfNl INAKUfffl/HtODAJNI 1 DEM j 1 ATŠ 100III. A BANKA (Tržič, Jesenio») 87,70 89J0 IVO 12,67 8,30 9,00 AVAL Bled 741-220 AVAL Kranjska gora M1-03? BANKA CREDITANSALT d.d. Lj 88,70 89,50 12,50 12,70 8,40 680 EROS{Slafl Mayr),"Kranj 89,05 69J0 1160 12,68 660 678 GEOSS Medvode 89,05 89.30 12,60 12,68 660 670 GORENJSKA BANKA (vse enote) 87,10 89,60 12,13 1Z73 8,36 9,12 HRANILNICA LON, d.d.Kranj 89,10 89,50 12,60 12,70 8,55 670 HKSVigred Medvode 88,50 89,40 1130 1160 640 8,90 HIDA-tržnica Ljubljana 89,00 89JS 12,58 12,66 8,60 669 HRAM ROŽICE Menges 88,95 89J5 12,59 12,70 655 669 LIRIKA Jesenice 88,90 89,40 12,56 12,66 650 670 INVEST Škofja Loka 88,90 89J0 12,58 12,65 8,50 675 LEMA Kranj 89,00 89,40 12,58 12,66 8,50 670 MIKEL Stražiftfie 86,90 89,60 12,60 12,70 8,55 675 NEPOS (Šk. Loka, Trata) 89,05 89,30 12,61 12,65 8,60 670 NOVA LB Kamnik. Medvode. Šk. Loka B8.60 89,40 12,46 1Z83 658 9,14 PBS d.d (na vseh poštah) 86,70 89,80 11,10 12,80 7,55 680 ROBSON Mençeé 88,95 89,40 12,56 1167 655 675 SHP-Siov. hran. In pos. Kranj 88,80 89,40 12,58 12,65 8,60 670 SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 88,60 89,70 12,46 12,79 655 600 SLOVENIJATURIST Boh Bistrica 87,10 12,13 8,36 SLOVENIJATURIST Jesenice 88,90 89,40 12,56 12,66 8,50 6,79 SZKB Blag. mesto Žiri 88,30 89,55 12,15 12,69 8,55 9,05 ŠUM Kranj 211-339 TALON tMfom, Trto. Sklota. Zg. Btep 86,90 89,30 12,60 12,69 8,60 679 TENTOURS Domžale 88,70 89,90 12.50 12,75 8,55 695 TROPICAL Kamnik • Bakovnik 89,10 89,35 12,56 12,65 8,65 674 UKB Šk. Loka 88,40 89,40 12,41 12,73 650 660 WILFAN JESENICE supermarket UNION •62-m WILFAN Kranj 360-260 WILFAN Radovljica, Grajski dvor 714-013 WILFAN Tržič 53*14 POVPREČNI TEČAJ 88,58 89,44 12,43 12,70 8,49 682 Pri Sparovcu v Avstriji je ATS ob nakup blaga po 12 50 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske Številke, na katerih lahko dobite podrobnejče informacije o menjalniških tečajih. Merkurjeva prodajalna v Novem mestu Kranj, sept. - Kranjski Merkurje v središču Novega mesta odprl franšizno prodajalno, kupcem je na voljo več kot 20 tisoč tehničnih in drugih izdelkov. Prodajalno so odprli v preurejenih prostorih Tehničnega centra Novotehne, na 820 kvadratnih metrih površine. Preureditev je veljala 35 milijonov tolarjev. Kranjski Merkur je pred slabim letom v postopku prisilne poravnave postal največji lastnik novomeške Novotehne in ekskluzivni dobavitelj njenih prodajaln. Doslej so že obnovili skladišče v Krškem, avtomobilski servis v Novem mestu in odprli prodajalni v Kostanjevici in Gradacu. V Merkurjevi Novotehni je ostalo 90 od nekdaj 170 zaposlenih. L« i INTEGRAL OBVESTILO DIJAKOM IN ŠTUDENTOM! Začetek šolskega leta prinaša med drugimi skrbmi tudi skrb za prevoz v šolo in domov. Osnovna dejavnost našega podjetja je prevoz potnikov na rednih avtobusnih linijah, ki so namenjene tudi prevozu v šolske ustanove. Če vam vozni redi naših avtobusov ustrezajo, vas vabimo, da kupite blok vozovnic, mesečno, polletno ali celoletno vozovnico za katerokoli relacijo na naših linijah z ugodnimi komercialnimi popusti. Mesečno vozovnico lahko kupite na dva čeka, vendar morata biti čeka vnovčljiva v enem mesecu. Polletno vozovnico lahko kupite na tri čeke, celoletno vozovnico pa lahko kupite na štiri čeke. NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! Dijaki z veljavno mesečno, polletno ali celoletno vozovnico našega podjetja bodo deležni 5 % popusta v: 1. TIBO, računalniški servis, Predilniška 16, Tržič, tel.: 064/53-777 pri nabavi in popravilu računalniške strojne in programske opreme; 2. PAPIRNICA LARA TČ. Deteljica, Tržič, tel.: 064/50-707 pri nabavi šolskih potrebščin; 3. RESTAVRACIJA RAJ v Tržiču, Predilniška 1, tel.: 064/50-691 pri naročilu pizze. NAJNOVEJŠE! NAJNOVEJŠE! NAJNOVEJŠE! Vsem upokojencem ob predložitvi zadnjega pokojninskega odrezka bomo od 1. 9. 1996 dalje priznavali ob nakupu bloka kuponskih vozovnic za katerokoli relacijo na naših avtobusnih linijah 50 % popusta. V želji, da naša ponudba prevozov zadovoljuje vaše potrebe, vas pričakujemo na naših prodajnih mestih. - v Tržiču na avtobusni postaji, Predilniška 1, 4290 Tržič - v Kranju na avtobusni postaji v kiosku LOTO, - v Ljubljani na avtobusni postaji, Trg OF 1, 1000 Ljubljana - v Bistrici pri Tržiču v Pandi So vdikj in so majhni - mi smo soUdnil V Portorožu samo mednarodni oglaševalski festival Zlati boben kot stičišče Vzhoda in Zahoda Slovenski oglaševalski festival bodo spomladi pripravili v Cankarjevem domu v Ljubljani. Ljubljana, 27. avg. - V Portorožu ob od 8. do 11. oktobra potekal mednarodni oglaševalski festival Zlati boben, ki naj bi postal oglaševalsko središče nove Evrope, predvsem pa oglaševalsko stičišče Vzhoda in Zahoda. Takšen cilj si je potavil ogranizacijski odbor, ki ga vodi Jure Api h, priprave na tretji Zlati boben pa že intenzivno potekajo. Uvod v letošnji mednarodni oglaševalski festival v Portorožu bo predstavljal "slovenski dan", ki bo nekakšno nadomestilo slovenskega festivala. Letos ga v Portorožu namreč ne bo, pripraviti ga nameravajo maja prihodnje leto v Cankarjevem domu v Ljubljani, vrzel pa naj bi zapolnil slovenski dan. Začel se do 8. oktobra dopoldne v portoroškem Avditoriju, osrednja tema pa bo marketinško osvajanje novoevropskih trgov. Sodelovalo bo nekaj slovenskih veleposlanikov in predstavnikov naših podjetij, ki uspešno nastopajo na teh trgih. Slovensko oglaševalsko združenje pa bo na tem srečanju razglasilo tudi oglaševalca leta in ga nagradilo z zlato vrtmoc. Domači festival bo torej maja prihodnje leto v Ljubljani, tako so se odločili po tehtnem premisleku. Če potekata obe prireditvi jeseni v Portorožu, je skoraj nemogoče preprečiti, da ne bi mednarodni festival zasenčil domačega, je na tiskovni konferenci dejal Jani Toroš, predsednik Slovenskega oglaševalskega združenja. Maja v Cankarjevem domu že nekaj let poteka Marketinški klub, zato domači festival brez dvoma deležen velike pozornosti. Portoroški festival pa se bo tako še bolj podal v mednarodne vode. Prireditelji so letošnjega zasnovali kot splet tekmovalnih, strokovnih in družbanih dogodkov, ki naj bi predstavili ustvarjalno moč, razvitost, dosežke in problem na tem področju v t.i. novi Evropi. Portorož naj bi namreč postal oglaševalsko središče nove Evrope, Zlati boben pa stičišče Vzhoda in Zahoda, tako v ustvarjalnem kot market-inškem smislu. Za zahodnoevopske obiskovalce je Zlati boben zanimiv predvsem zaradi pregleda najnovejše vzhodnoevropske produkcije, obiskovalci iz nove Evrope pa se lahko seznanijo z največjimi svetovnimi oglaševalskimi dosežki. Tekma bo ostra, napoveduje Jure Apih, tekmovanje pa bo letos potekalo v treh skupinah: tv oglasi, tiskani oglasi in plakati ter promocijske publikacije in emoalaža. Najboljša dela skupin bodo prejela zlate bobne, najboljša dela posameznih kategorij zlate palčke, agencija z največjim izkupičkom točk pa bo razglašena za najbolj kreativno v novi Evropi. Tekmovalna novost bo zlata lučka, s katero bo nagrajena najboljša družbena akcija, saj se te ne morejo potegovati za Zlati boben. Za predstavitev največjih svetovnih oglaševalskih dosežkov bo poskrbel bogat program projekcij, saj oodo v Portorožu predvajali najboljša dela zadnjega Cannesa, Epice in Creste ter sto najboljših tv spotov vseh časov. V okviru Foruma bodo pripravilo vrsto predavanj, ki bodo nato izšla v zborniku. Napovedujejo prihod nekaj svetovnih "oglaševalskih zvezd", posebej je potrebno omeniti Jana Demnerja, ustanovitelja najbolj kreativne avstrijske agencije. Portoroški Avditorij je že pretesen za udeležence Zlatih bobnov, lani so morali število udeležencev omejiti na 700, čeprav je bilo zanimanja še več, kar je razumljivo, saj imamo v Sloveniji že 160 "živih" oglaševalskih agencij, včasih je bila samo ena. Vendar pa je v občini Piran že padla odločitev o razširitvi in strehi na Avditoriju, ki naj bi tako lahko sprejel približno 3 tisoč obiskovalcev. Letos in prihodnje leto še ne bo tako, kasneje pa. V Avditoriju ie namreč zdaj le 550 sedežev, kar je seveda za Zlati boben velika omejitev. • M.V. KMETIJSTVO UREJA: Cveto Zaplotnik Radgonski kmetijsko živilski sejem Vrata zaprta, govor pa še kar odmeva Ko politiki ocenjujejo razmere v kmetijstvu, se (zlasti v predvolilnem času) rado zgodi, da eni vidijo vse lepo, drugi pa vse črno. Gornja Radgona - Govor predsednika vlade dr. Janeza Drnovška, ki je ob odprtju sejma dejal, da letos kmetje nenavadno malo kritizirajo razmere v kmetijstvu, in da je med vlado in kmetij ci vzpostavljen partnerski odnos - razumevanje vlade za potrebe kmetijstva pa tudi razumevanje kmetijcev za interes države, je vzbudil različne komentarje. Še posebej ostro so ga "pretresali" predstavniki Sindikata Slovenske kmečke zveze, kmečke zveze in Slovenske ljudske stranke, ki so na pogovoru o razmerah v slovenskem kmetijstvu pred vstopom v Evropsko zvezo poudarili, da je predsednik vlade dr. Drnovšek s svojimi izjavami o dobrem položaju v kmetijstvu žalil slovenske kmete in da vlada ne more govoriti o partnerstvu s kmeti. Razmere so po njihovem prepričanju zaradi premajhne državne (finančne) podpore kmetijstvu enako kritične, kot so bile pred tremi leti, in tako slabe, da bodo kmetje morali sami zahtevati vstop v Evropsko zvezo, pa čeprav bodo ob tem utrpeli veliko škodo. Posledice se kažejo v zaraščanju obdelovalnih površin (neobdelanih je že 40 do 50 tisoč hektarjev) in v vse slabšem socialnem položaju kmetov. Na takšno, povsem drugačno oceno razmer v kmetijstvu, kot jo je v nagovoru ob odprtju sejma prikazal predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, se je odzvala vlada, ki je v sporočilo javnosti zapisala, da gre za skoraj žaljive napade na vladno kmetijsko politiko, ki so očitno v vlogi predvolilnega boja in pridobivanja volivcev SLS. O razmerah v kmetijstvu je ob dnevu zadružnikov govoril tudi Peter Vrisk, novi predsednik Zadružne zveze Slovenije. Po njegovem prepričanju so v kmetijstvu kritične razmere. Če bi kmetje gledali svoje delo samo skozi ekonomsko računico, bi večina lahko takoj zapustila svojo zemljo in se prijavila na zavodu za zaposlovanje. Kmet tega ne bo naredil, ker je čustveno navezan na svojo zemljo in ne gleda samo na trenutni, kratkoročni interes. To, da kmetje včasih razmišljajo tradicionalno, konzervativno, sicer povzroča probleme med mlajšo in starejšo generacijo, vendar pa to dolgoročno daje stabilnost sistemu, ki ga zaradi tega ne morejo zamajati niti ekonomski niti politični pritiski. Peter Vrisk je tudi prepričan, da bo kmetijstvo nosilo največje breme pri vstopu Slovenije v Evropsko zvezo, sicer pa močno dvomi v to, da bo Slovenija od članstva v uniji imela koristi. V katerikoli skupnost je bila doslej, vedno je manj dobivala, kot je dajala. • C.Z. Na izlet po avstrijski Koroški Kranj - Kmetice in kmetje, kmetijska svetovalna služba spet ponuja lepo priložnost za poučni izlet, tokrat na avstrijsko Koroško! Izletniki si bodo ogledali turistično naselje Faakersee ob Baškem jezeru in tn kmetije: v Rožu turistično in živinorejsko usmerjeno kmetijo Kargel, v Blatu v Ziljski dolini kmetijo Mikel, ki se ukvarja s predelavo sadja in z žganjekuho, v Galiciji pa še manjšo kmetijo, na kateri redijo prašiče in prodajajo pridelke doma in na trgu. Če jim bo čas dopuščal, si bodo ogledali še "bio trg" v Hirschenau, nedaleč od Velikovca, kjer podjunski kmetje prodajajo pridelke, ki so jih pridelali s sonaravnim, ekološkim kmetovanje. Cena izleta je 1.800 tolarjev in 120 šilingov. Kmetijska svetovalna služba sprejema prijave z vplačilom od 4. do 13. septembra (tel. Št.: 242-736 - Pogačar in 421-391 - Žižek). • CZ. I I I s I I 1 i I i I 1 I I I 1 I 1 I 1 I I I I I I 1 i I Na podlagi določil Odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Ur. 1. RS, št. 28/93) in Odredbe o spremembi odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Ur. 1. RS, št. 19/94) in na podlagi Pravilnika o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini Trtic (Ur. 1. RS, št.24/96) Občina Trtic objavlja JAVNI RAZPIS za regresiranje nakupa telet za nadaljnjo rejo Za sredstva lahko zaprosijo vsi kmetovalci, ki so teleta kupili ali doma vzredili za nadaljnjo rejo v letu 1996 in so teija od 130 kg tive tete ter se ukvarjajo s proizvodnjo hrane na območju občine Trtic. Za regresiranje nakupa telet za nadaljnjo rejo se namenijo sredstva v skupni višini 1.500.000 SIT, regres po glavi iivine pa znaša 10.000 SIT. Kmetje, ki bodo omenjeni regres uveljavljali, morajo poleg vloge predlotiti še: - fotokopijo računa o nakupu telet, - potrdilo o odkupu Hvali, - pismeno izjavo, da bodo kupljene ali doma vzrejene živali spitali do končne tete, na Občino Tržič - Urad za gospodarstvo, Trg svobode 18, do petka, 20. 9. 1996. I N TRŽiC TRG SVOBOOE 18, 6Í290 TRŽIČ TEL: 064 50 072, FAX: 064 50 790 Gorenjske črede z najvišjo mlečnostjo Dolenčeve krave so rekorderke Med dvajsetimi črnobelimi čredami z najvišjo mlečnostjo v Sloveniji jih je kar trinajst z Gorenjskega. Rekorderke so Zidarjeve krave iz okolice Ribnice, na drugem mestu pa so Dolenčeve iz Vrbenj, ki so lani dale povprečno 9.637 kilogramov mleka. Kranj • Na prvem mestu lestvice črnobelih čred, ki so lani dosegle najboljšo povprečno mlečnost na kravo, je čreda iz hleva znanega govedor-ejca, Antona Zidarja iz okolice Ribnice. Njegovi rezultati so za številne rejce le sanje: vsaka krava mu je lani povprečno dala 9.752 kilogramov mleka, v katerem je bilo povprečno 4,73 odstotka maščob in 3,28 odstotka beljakovin. Da se je črnobela pasma, ki velja za mlečni tip goveda, dobro uveljavila tudi na gorenjskih kmetijah, dovolj pove že to, da je na lestvici dvajsetih najboljših črnobelih čred v Sloveniji kar trinajst gorenjskih. Čreda iz hleva mag. Antona Dolenca iz Vrbenj pri Radovljici (GKZ Sava Lesce) je s povprečno mlečnostjo 9.637 kilogramov mleka na kravo (in s povprečnim 4,01-odstotnim deležem maščob in 3,27- odstotnim deležem beljakovin) na drugem mestu v Sloveniji in prva na Gorenjskem. Črnobele krave s kmetije Janeza Zabreta iz Bobovka, sicer člana Gorenjske mlekarske zadruge Kranj, so s povprečno mlečnostjo 8.811 kilogramov na kravo pete v Sloveniji in druge na Gorenjskem. Na kmetiji Franca Drinovca v Pod-brezjah (KZ Naklo) so lani pri vsaki kravi namolzli povprečno 8.666 kilogramov mleka in se s tem dosežkom uvrstili na šesto mesto v Sloveniji in na tretje na Gorenjskem. Na lestvici dvajsetih rejcev črnobelih čred z najvišjo povprečno mlečnostjo v Sloveniji so z Gorenjskega še: Alojz Urbane (GMZ Kranj) - 8.187 kilogramov, Jaka Korenčan (KZ Naklo) -8.111, Slavko Urbane (KZ Naklo) -8.033, Martin Dolinar (KGZ Sloga Kranj) - 7.993, Vilko Zore (KZ Medvode) - 7.956, Matija Mis (KZ Medvode) - 7.830, Janez Čop (GMZ Kranj) - 7.752, Marta Cvenkelj (GMZ Kranj) - 7.730, Stane Černilec (KZ Naklo) - 7.629 in Ivanka Jamšek (KZ Medvode) - 7.622 kilogramov mleka na kravo. Med vsemi rejci na lestvici "top 20" sta najvišji delež beljakovin v mleku dosegla Ivanka Jamšek (3,40 odstotka) in Slavko Urbane (3,34 odstotka), najvišji delež maščobe pa Anton Zidar (4,73 odstotka), Matija Mis (4,34) in Janez Zabret (4,29). Ingličeva čreda prva pri lisasti pasmi Tudi na lestvici čred lisaste pasme z najvišjo mlečnostjo v Sloveniji prevladujejo gorenjske. Kar devet jih je med dvajseterico, prav na vrhu pa je čreda iz hleva Štefana Ingliča (KGZ Škofja Loka), ki je lani pri mlečnosti krav dosegel povprečje 6.411 kilogramov, pri maščobah 4,09 odstotka in pri beljakovinah 3,41 odstotka. In kdo so preostali uspešni rjeci, ki se jim je uspelo uvrstiti na lestvico dvajsetih najboljših? To so Boris Kunšič (KZ Bled) - 5.605 kilogramov mleka na kravo, Marko Zadrgal (KZ Komenda) - 5.552 kilogramov, Marjan Praprotnik (KGZ Sava Lesce) - 5.528, Pavle Demšar (KGZ Škofja Loka) - 5.516, Franc Soklič (KZ Bled) - 5.496, Janko Slivnik (KZ Bled - 5.456, Jurij Oman ^2?škefja Loka) -5.304 in Stanko Am- brožič (KZ Bled) -5.295 kilogramov mleka na kravo. Največ beljakovin (3,50 odstotka) je vsebovalo mleko s kmetije Marka Zadrgala, ki je sicer dosegel dober rezultat tudi pri maščobah (4,43 odstotka). Med mešanimi čredami najboljša Brajčeva In kdo so gorenjski mlečni rekorderji pri čredah z dvema ali več pasmami krav? Tretji v Sloveniji in prvi na Gorenjskem je Matevž Brajc (KZ Naklo), ki je pri mlečnosti dosegel povprečje 7.744 kilogramov na kravo, pri maščobah 4,30 in pri beljakovinah 3,29 odstotka. Po mlečnosti četrta v Sloveniji in druga na Gorenjskem je s povprečjem 7.605 kilogramov na kravo mešana čreda iz hleva Janka Kerna (GMZ Kranj), šesta v Sloveniji in tretja na Gorenjskem pa čreda, last rejca Janeza Berleca (KZ Kamnik), ki je lani pri vsaki kravi namolzel povprečno 7.451 kilogramov mleka. Na lestvici dvajsetih najuspešnejših rejcev so še živinorejska skupnost Golar-Jerala (KZ Naklo) - 7.421 kilogramov, Martin Brence (KGZ Škofja Loka) - 7.395, Zdravko Zemlja (KGZ Sava Lesce) -7.377, Alojz Černivec (KZ Domžale) -7.239, Alojz Zaplotnik (GMZ Kranj) -7.107, Ludvik Debevc (KZ Medvode) -6.992, Janez Slevec (KZ Domžale) -6.982 in Janko Škrjanc (KGZ Tržič) -6.961 kilogramov mleka. Med gorenjskimi rejci je najvišjo vsebnost maščobe v mleku (4,30 odstotka) dosegel Matevž Brajc, najvišji delež beljakovin pa Janko Škrjanc. * C. Zaplotnik V Preddvoru so odprli gozdno učno pot Graščakov ni več, ostala pa so drevesa Ob kratki gozdni poti je trideset različnih dreves, med katerimi so še posebej zanimivi eksoti kot ostanki nekdanjega grajskega parka. Preddvor - V nedeljo so v Preddvoru odprli gozdno učno pot, za katero bi lahko rekli: veliko gozdno bogastvo na malem prostoru. Čeprav je pot v eno smer dolga le približno dva kilometra, je ob njej kar trideset različnih dreves: od bolj vsakdanjih (smreke, jelke, lipovca itd.) do eksotičnih dreves, kot so Lawsonova pacipresa, rdeča bukev, kanadska čuga, libanonska cedra, zeleni bor, ameriška platana, cigarar, ameriški beli jesen... Čeprav velja pravilo, da "malenkosti in naključja obvladujejo svet", ni nikakršno naključje, da je o ureditvi gozdne učne poti začela razmišljati prav domačinka Maja Šenk, ki je med sprehodi kmalu spoznala, da je v naravi veliko bogastvo, le videti ga je treba. Maja ga je očitno opazila in ko je proti koncu študija biologije in gospodinjstva na Pedagoški fakulteti v Ljubljani razmišljala o vsebini diplomske naloge, odločitev ni bila posebno težko. Sklenila je, da s pomočjo mentorice prof. dr. Tatjane Verčkovnik z Biotehniške fakultete pripravi nalogo o gozdni učni poti. Z diplomo sicer še ni pri koncu, "njena" gozdna učna pot pa je tudi po Maja Šenk zaslugi preddvorske občine, ki je plačala izdelavo obvestilnih tabel o posameznih drevesih, že odprta. Maja se za pomoč in razumevanje vsem iskreno zahvaljuje. Poročni drevored, ki ni gabrov, ampak jesenov Pot je poučna za domačine, ki med številnimi eksotičnimi drevesnimi vrstami najbolj poznajo orjaško sekvojo, pa tudi za učence iz bližnje šole (Maja tam poučuje biologijo in gospodinjstvo), za turiste in obiskovalce Preddvora in okolice. Vključili jo bodo v tur- istično ponudbo kraja, v domačem turističnem društvu pa tudi že razmišljajo, da bi spomladi izdali vodnik po poti. Pot se začne pri poslovalnici turističnega društva v Preddvoru in se potlej vije mimo bližnje vile proti trgovini na Hribu, odtod zavije čez most proti Gradu Hrib, poteka skozi grajski drevored in potem od hotela Bor do strelišča v Dragi, kjer se konča. Ob poti je trideset zanimivih, različnih dreves, med njimi tudi Lawsonova pacipresa z značilnim, ukrivljenim vrhom, graciozna kanadska čuga s kratkimi iglicami in majhnimi storži, črni oreh, za katerega je značilno, da izloča snov, ki v bližini zavira rast drugih dreves, visoki laški topol (jagnjed) z vejami, ki rastejo pod ostrim kotom, orjaška sekvoja, ki po debelini izstopa od ostalih dreves, poročni drevored, za katerega mnogi pravijo, da je gabrov, v resnici pa je jesenov, pa rdeča bukev, cigarar, zeleni bor, ameriški klek, ameriška platana, dugla-zija, zanimiva in v svetu vse bolj redka libanonska cedra, ki vzbuja pozornost z valjasti-mi, navzgor obrnjenimi storži... • C. Zaplotnik S kmetije za Vas Priznanje za Pustotnikovo kmetijo Gornja Radgona - Revija Sodobno kmetijstvo in tednik Kmečki glas sta na radgonskem kmetijsko živilskem sejmu razglasila rezultate akcije S kmetije za Vas, v kateri so ocenjevali najuspešnejše in najizvirnejše načine neposredne prodaje kmetijskih pridelkov in izdelkov na kmetijah. Komisija je v ožji izbor uvrstila osem kmetij, izbrala pa je tri, med njimi tudi Pustotnikovo kmetijo iz Gorenje vasi. Kot je znano, na kmetiji vse mleko doma predelajo v izdelke, ki jih potlej prodajajo doma ali na tržnicah. Po razglasitvi je bil še pogovor o neposredni prodaji kmetijskin pridelkov in izdelkov. V razpravi je bilo med drugim slišati, da je tovrstna prodaja sicer za kmeta najbolj dobičkonosna, vendar pri tem uspevajo le najbolj podjetni in iznajdljivi. • C.Z. KOLESA ROLLERJI Velika izbira koles SCOTT, MARIN, SCHWINN - popravilo koles, rezervni deli in oprema Rollerji ROCES, BAUEP, ULTRA-WHEELS Preselili smo se v nove prostore na Kokrici -ob križišču za Belo! VALV-ŽAGAR, Cesta na Brdo 52, Kranj, Kokrica, tel. 245-007 UREJA: Vilma Stanovnik AIR SYSTEMS d.o.o. Kranj proizvodnja jadralnih padal in šola letenja Letence 16, 4204 Golnik tel.: 064/46-211 S Y S T E M S d. Prva septembrska nedelja je na Brdu že po tradiciji namenjena kasaškim dirkam t BO JOVANKA B POSTALA PRVA DAMA NA BRDU? V kar devetih točkah je nastopila "smetana" slovenskih kasačev, večina dirk pa je bila zanimivih že od starta do cilja • Jovanka B je z zmago med najmlajšimi kasači napovedala lepo prihodnost na Brdu vzrejenih konj Brdo pri Kranju, 1. septembra - Čeprav je kazalo, da se lahko vsak hip ulije dež, pa so gledalci minulo nedeljo dodobra napolnili tribune brdskega hipodroma. Ni jim bilo žal, saj je vse popoldne padlo le nekaj kapljic, videli pa so kar devet zanimivih dirk. tekmovalnih kasačev. Potomko Nautical Hila in Julire je v sulkiju vodil Jure Šubic. Druga v prvi dirki je bila Romy B na vajetih Zvoneta Vidica. Malce bolj izkušeni so bili dveletniki, ki so štartali v drugi dirki za Pokal SKB - Investicijsko podjetje. V tej dirki so Marko Skube, član KK Visoko v Poljanski dolini, je zmago v sedmi dirki proslavljal skupaj s klubskimi prijatelji, ki so ga s sulkinjem in konjem dvignili v zrak. Najprej so se, kot navadno, pomerili najmanj izkušeni dveletniki. Tekmovali so za Pokal Helios Domžale, zmago pa si je (saj smo tako vendarle napovedovali!) zagotovila Jovanka B, ki bo kot kaže kaj kmalu postala "prva" dama brdskih bili najboljši konji KK Ljutomer, saj je zmagal Demos MS na vajetih Marka Slaviča mlajšega, drugi je bil Fabian na vajetih Branka Slane, tretji pa Fux As na vajetih Jerneja Slaviča. Bolj ogorčen boj kot v drugi Srečna zmagovalka v tekmi voznic Maja Berčič iz Strazišča s pokalom Plasis Šilcev rokometni memorial PRVIČ SLAVILI ITALIJANI Škofja Loka, 3. septembra - Zadnja prosta sobota pred začetkom nove tekmovalne sezone je v Škoffi Loki v zadnjih štirih letih namenjena močnemu mednarodnemu turnirju. Le-ta pa je letos štel za 3. memorial Jožeta Šilca. Poleg domačega Šeširja, ki bo močno spremenjen nastopal v enotni 1. B. državni ligi so na turnirju tokrat po običaju iz preteklih let nastopila moštva iz sosednjih držav Ribnica iz Ribnice, slovenski 1. B ligaš iz rodnega mesta velikana slovenskega rokometa Jožeta Šilca, italijanski Prato, lani tretjeuvrščena vrsta italijanske- ta prvenstva in finalist italijans-ega pokala ter udeleženec evropskih pokalnih tekmovanj v sezoni, ki prihaja ter Zamet iz Reke, novopečeni hrvaški prvo-ligaš. Italijanska ekipa okrepljena s tremi igralci iz nekdanje Jugoslavije (Madžar Miklos Kovasc je medtem prevzel trenerske posle) je že pred turnirjem veljala za favorite. Po visoki zmagi proti oslabljeni Ribnici (Hojč, Henigman) s 34:24 pa so to napoved samo še potrdili. Reški Zamet je tokrat nastopil Še brez zlatih olimpijcev Val-terja Matoševiča, reškega rojaka in Irfana Smajlagiča, ki naj bi se preselila na Reko. Kljub temu pa so tudi Rečani kotirali visoko. Pomlajeni Šešir, ki ga v pripravljalnem obdobju pestijo poškodbe, pa je čakal svojo priložnost. V prvi tekmi Gor-enci niso dobili, v drugi proti Ribnici pa so bili boljši in zasluženo zmagali. V finalnem dvoboju so bih v prvem delu tekme Hrvati boljši nasprotnik in tudi dobili prvi del srečanja. V nadaljevanju pa so "Italijani" pod vodstvom reprezentanta BiH Zaima Kobilice naredili preobrat in ob koncu zasluženo Naslednja konjeniška prireditev bo na Brdu prihodnji konec tedna, 13. in 14. septembra, in sicer prvi slovenski vzrejnipregled. "To bo tako imenovana razstava in vzrejnl pregled toplokrvnih konj. To so, generalno rečeno, jahalni konji, ki se vzrejajo v Sloveniji in se zato imenuje slovenska toplokrvna pasma. Pod to so mišljene tudi druge pasme. To bo vzrejni pregled letošnjega podmladka in obenem sprejem triletnih zrebic v rodovnik. Tako na Brdu pričakujemo okoli petdeset kobil z irebeti in med trideset in štirideset triletnih irebic. Vsak dan ob 9. uri bo dogon Hvali, ob 11. uri se začne uradni program in traja do poznega popoldneva," je po nedeljskih dirkah na Brdu povedal brdski veterinar Leon Sparovec Ta ima na Brdu trenutno veliko dela, saj je Rejski center Brdo pred kratkim podpisal dolgoročno pogodbo o tem, da del prostorov spremeni v republiški osemenjevalni (selekcijski in pripustnt) center za kasače. dirki pa je bil v tretji, ki je štela za pokal Saturnus Embalaža. Med 3 - 5-letnimi kasači si je z imenitnim finišem zmago pritekel Chajkovski (KK Ljubljana) na vajetih Nicole Esposita, drugi je bil Lui B (KK Brdo) na vajetih Mirka Gregorca, tretji pa Agil (KK Šentjernej) voznika in lastnika Jožeta An-tončiča. Kar dva konja pa sta bila zmagovalca četrte dirke za 3 -7-letne kasače, ki je štela za Pokal SKB nepremičnine & leasing. Enak čas, 1:22,9, sta namreč dosegli Fenda B (KK Ljutomer) in India (KK Šentjernej), več sreče pri žrebu za pokal pa je imel Rudi Govek, voznik Indie. Tretja je bila Perica B (KK Brdo) na vajetih Janeza Kuharja. Peta dirka se je začela nesrečno, saj je Sadam z voznikom Stanetom Železnikom "podivjal" in zlomil sulki, po prestavljenem startu pa je nato galopiral in odstopil. Pokal Slovenijavino (kot se spodobi zaliti z vinom) pa je dobil Dušan Zorko (KK Ljutomer), ki je vozil Lilly Lobel. Drugi je bil Law bot z voznikom Miho Koprivnikarjem (KK Maribor), tretji pa Lord Lobel (KK Ljutomer) na vajetih Slavka Jureša. Pokal SPZ v šesti dirki za 3 -12-letne kasače si ie z dobro taktično vožnjo prislužila Stella II na vajetih Iva Žana (KK Ljubljana), drugi je bil Proudy (KK Ljutomer) na vajetih Ton-ča Slaviča, tretji pa Smoki B (KK Komenda), ki ga je vodil Roman Jerovšek. Bučen aplavz občinstva je zmagali. To je prva zmaga Italijanov na tem priznanem turnirju, ki vsekakor nosi ime najbolj znanega slovenskega rokometnega delavca, ki je pred natanko 15 leti z ljubljanskim Slovanom z uvrstitvijo v finale pokala državnih prvakov dosegel doslej največji uspeh slovenskega rokometa. Italijani pa so bili na osvojeni pokal še posebej ponosni, saj je žal pokojni Jože Šile vrsto let treniral tudi italijanske klube in tudi vojaško reprezentanco. požela zamagovalka sedme dirke za 3 - 12-letne kasače, ki so tekmovali za pokal Termo -Fenolit. Zaslužila sta si ga namreč Alija II z voznikom (in lastnikom) Markom Skubetom (KK Visoko). Drugi je bil Žukov z voznico Mojco Tušak (KK Komenda), tretja pa Anica B (KK Komenda) z voznikom Branetom Aljažem. Vrhunec tekmovalnega dneva je bila dirka za domače tuje in uvožene kasače za pokal SKB Aurum. Žal se ie zavlekla, saj sta se prvemu domačemu adutu, Meadow Meritime, zlomili obe ojnici in Janez Kuhar je ostal brez sulkija. Po štirih krogih divjanja, so konja vendarle ujeli, vendar pa na dirki nato ni nastopil. Tako je bilo na startu le sedem konj, zmagal pa je nov rekorder slovenskih hipodromov Benjamin C Lee na vajetih Janka Makoterja (KK Ljutomer), pred Alvha-gom Gimlet na vajetih Iva Zana (KK Lljubljana) in Some-body Lied na vajetih Milana Žana (KK Ljubljana). Kot je na Brdu postala že navada, so se v zadnji, deveti točki za pokal Plasis, pomerile voznice s 3 - 12-letnimi kasači. Zmagal je Jason B, ki letos še ne pozna poraza. Natopil je na sedmih dirkah in sedemkrat zmagal. Tokrat z mlado tekmovalko KK Brdo Majo Berčič, ki je tako v nedeljo na Brdu postala dobitnica zadnjega pokala. Druga je bila Nevica B z voznico Darjo Trontelj - Dolin-šek, tretja pa Lenta z Nino Lovrenčič. • V.Stanovnik, foto: T.Dokl Pokal najboljši ekipi in najboljšim posameznikom je podelila dr. Tatjana Šile, soproga Jožeta Šilca. Turnir pa si je z zanimanjem ogledal tudi sin Urban. Najboljši strelec je bil Zaim Kobilica (Prato), najboljši igralec Mladen Prskalo (Zamet) in najboljši vratar Grega Keše. Rezultati: Ribnica : Alpi Prato 24:34 (10:18), Šešir : Zamet 17:24 (7:14); za 3. mesto: Šešir : Ribnica 27:19 (13:10); za 1. mesto: Prato : Zamet 21:15 (8:10). • D. Rupar, foto: t. Doki TENIS PRVAKA BOZIC IN LUSNICEVA V Mariboru, na teniških igriščih Branika, sta v nedeljo državna prvaka v absolutni konkurenci postala domačin Iztok Božič in Ljubljančanka Karin Lušnic Državno prvenstvo, ki ga je vzorno organiziral TK Branik, je letos pritegnilo vse najboljše slovenske tenisače z izjemo M Pora, ki še ni popolnoma okreval od poškodbe in A. Kraševca, A. Bizjaka, B. Martinčeviča in J. Karnerja, ki nastopajo nn satelitskem turnirju v ZR Jugoslaviji. Pred začetkom prvenstva so poznavalci kot favorita največkrat omenjali Boruta Urha in Gregorja Krušiča, oba člana šenčurskega Merkur-Protenexa. Žreb pa je določil, da sta se po zmagah v četrtfinalu, kjer je Urh premagal Berendijaša s 6:4 7:5, KruŠič pa Janškovca s 6:1 6:1 srečala že v polfinalu. Urh, ki je zaradi bolečin v kolenu igral z elastičnim povojem, ni bil kos mlajšemu klubskemu kolegu in je izgubil v treh nizih s 4:6, &:2 in 2:6. V spodnjem delu razpredelnice Iztok Božič ni imel težkega dela in se z zmago nad Markom Tkalcem s 6:1 in 6:1 uvrstil v finale. Finalni nedeljski obračun v Ljudskem vrtu je spremljalo okoli 300 gledalcev, ki so v oblačnem, skoraj hladnem vremenu spodbujali Iztoka Božiča k naslovu državnega prvaka. Božič je z rutinsko igro, predvsem v drugem nizu, premagal Gregorja Krušiča s 7:5 in 6:0 in si tako po dveh letih spet priigral nazaj naslov državnega prvaka. Po zmagi je Iztok Božič dejal: "Zadovoljen sem z zmago, predvsem zaradi slabših uspehov v zadnjem času. Igra je bila na čače nervozna, a upam. da nisem razočaral navijačev." 18-letni Gregor Krušič je bil kljub porazu poln optimizma: "Zadovoljen sem z igro v polfinalu proti Borutu Urhu, kjer sem se tudi izčrpal, zato mislim, da mi v finalu ni šlo. Sedaj grem na satelitski turnir v Bolgarijo, kjer upam na nove ATP točke. Letošnji cilj pa mi je postati najboljše uvrščeni Slovenec na ATP lestvici." Med dvojicami sta zmagala Pavlinič-Šenk, ki sta v finalu premagala dvojico Jurjec-Ljubič s 7:5 in 7:6 (7). K temu rezultatu pa je treba dodati, da se za igranje dvojic ni odločil nihče izmed prvih osmih nosilcev med posamezniki in je bil zato turnir dvojic zelo okrnjen. Podobno pa je bilo tudi z žensko konkurenco, saj ni nastopila Tina Križan, zaradi nastopa na odprtem prvenstvu Amerike, Barbara Mulej, ki se odpravlja na Slovaško, nastopu pa se je morala odpovedati tudi branilka naslova Tjaša Jezernik zaradi poškodbe. Priložnost je izkoristila Karin Lušnic, članica ljubljanskega Slovana, ki je v finalu premagala 17-letno Ano Škafar s 6:2 6:2 in tako prvič postala državna prvakinja. "Zmage sem zelo vesela, čeprav bi imela večjo težo, če bi nastopile tudi Križanova, Mulejeva in Jezernikova. Kljub temu sem imela težko delo, saj prihajajo mlade perspektivne igralke," je bila izjava srečne zmagovalke. Zmagi med posameznicami je Lušniceva dodala še naslov državne prvakinje med dvojicami, saj je v paru s Hergoldovo premagala dvojico Matevžič-Škafar s 7:6 (7) in 6:1. Če potegnemo črto pod letošnje državno prvenstvo, prav gotovo ugotovimo rast kvalitete teniške igre predvsem v moški konkurenci. Mlajši tekmovalci se že brez težav kosajo s starejšimi in so s tem razširili slovenski teniški vrh, ki tako ne sloni več le na Iztoku Božiču, ki pa je z zmago tudi pokazal, da se ne bo pustil kar tako odpisati s slovenske teniške scene. Večino najboljših sedaj čaka finale ligaškega prvenstva, nato pa bomo že nestrpno čakali zimsko državno prvenstvo. • M. Urh KOŠARKA LOKA KAVA TRETJIČ Škofja Loka, 2. septembra - Košarkarji škofjeloškega A2 ligaša Loka Kave so se za prihajajočo sezono 1996/97 prvič zbrali že 29. julija. Na prvem treningu v ekipi ni bilo več Aleša Fabjana in Matjaža Kalingerja, ki sta si po lanski sezoni poiskala novi sredini. Zato pa smo med zbranimi videli nov obraz. Pripravam Ločanov na novo, že tretjo sezono v A2 ligi se je namreč pridružil Peter Ceranja, ki je prestopil iz ljubljanske Ilirije. Košarkar, ki je na Gorenjskem že igral pri kranjskem Triglavu. Obenem pa smo med staro druščino videli tudi Zagrebčana Darka Vuksaniča, ki je po lanski sezoni sicer napovedal odhod, kot kaže pa bo še eno sezono z loškimi "kavarji". Po utečenem vrstnem redu priprav je trener Igor Dolenc igralcem, med katerimi zaradi osebnih razlogov kot kaže ne bo več tudi Marka Karničarja z Jezerskega, namenil nekaj tekaških dnevov in treningov za nabiranje moči, brez katere pravega športa seveda ni. Tako, da je bilo stika z žogami bolj malo. Obenem pa so s člansko ekipo trenirali tudi mlajši igralci, ki naj bi v letošnji sezoni dobili precej priložnosti, predvsem Branko Savič in Matevž Justin. Vojaškim oblastem pa gre zahvala, da se je treningov udeleževal tudi vojak Slovenske vojske Elvir Malovčič. Tekaško progo v okolici športne dvorane Poden je medtem že zamenjala vadba z žogo. Taktika in tehnika igre ter uigravanje prenovljene peterke za naporno tekmovanje, ki je pred vrati in se bo začelo z izredno težko tekmo v Slovenskih Konjicah. Sedaj je pred igralci tudi nekaj prijateljskih tekem, v katerih bo trener Dolenc že lahko videl, kako je ekipa delala in kako je pripravljena na tretjo sezono v tej konkurenci, ko naj bi Loka Kava po lanskem spodrsljaju po prvem delu končala med prvo četverico. Seveda pa se vsi zavedajo, da bo to izredno težko. Dare Rupar NOGOMET 2. slovenska nogometna liga NEODLOČEN IZID V NAKLU Ekipa Nakla je doma gostila SET Vevče in igrala 0:0, Domžalčani pa so prvič letos zmagali Naklo, 1. septembra - Maloštevilni igralci so v Naklem videli dober nogomet v enem od derbijev 2. lige. Kljub temu Naklancem vso tekmo z ekipo SET Vevče ni uspelo zatresti gola in delitev točke je še najpravičnejša. Pri Naklancih se je v moštvo po poškodbi vrnil Razdrh, ki je po tekmi povedal: "Igrali smo dobro, pa tudi gostje so dokazali, da so dobra ekipa. Žal nam ni uspelo izkoristiti priložnosti, zato sem tudi s točko zadovoljen." Ekipa BST Domžale je gostovala pri ERI Šmartno in zmagala 0:1 (0:1). To so tudi prve tri točke Domžalčanov v letošnjem prvenstvu. Na lestvici v 2. ligi vodi ekipa Goriških opekarn, Naklanci so sedmi, Domžalčani pa dvanajsti. • M.D., V.S. 1. slovenska kadetska in mladinska liga MLADI UPI USPEŠNI PROTI PUBLIKUMU Kadeti Megamilka so igrali neodločeno 0:0, mladinci pa so slavili 5:3 Kranj, 31. avgusta -VI. slovenski kadetski in mladinski ligi so se nogometaši NK Triglav - Megamilka dobro odrezali. Kadeti so tekmo sicer končali brez golov, a so ves čas dobro napadali in prikazali precej boljšo igro od Celjanov. Mladinci pa so v "toči" golov zmagali 5:3. Povedli so z dvema goloma Petra Križaja in Mihe ŽnidarŠiča, najlepši pa je bil zadnji gol Kranjčanov, ki ga je po res lepem prodoru Jaka Bregaria dosegel Križaj. Odlično je igral tudi Sašo Radosavljevič, ki zopet trka na vrata reprezentance. Ze danes obe ekipi igrata proti močnemu Mariboru. • V.S. SMUČARSKI SKOKI LEPA PREDSTAVA V ADERGASU Adergas, 1. septembra - ŠD Adergas je v sodelovanju z SK Triglavom organiziralo tekmovanje za pokal občine Cerklje v smučarskih skokih za dečke do 11 let in 13 let. Nastopilo je kar 80 skakalcev iz devetih slovenskih klubov, po mnogih letih tudi skakalci Mengša, kjer so pretekli teden ponovno ustanovili sekcijo za skoke. V ugodnem vremenu za tekmovanje so skakalci prikazali solidno pripravljenost pred bližajočimi se prvenstvi Gorenjske in Slovenije. V kategoriji dečkov do 11 let so bili najboljši Tržičani, med 13 letniki pa Kranjčani. Seveda pa tekmovanje ne more uspeti brez pokroviteljev, ki so prispevali pokale in nagrade do 12. mesta v obeh kategorijah. Glavna pokrovitelja občina Cerklje in Krovstvo in stavbno kleparstvo "Stasil" Adergas sta bila ob sopokroviteljih BIO, d.o.o., Kranj, Pizzeriji Tonač in Karanta-nija, Avtohiša Jenko, Praprotna Polica, Okrepčevalnica Zimzelen Adergas in Stanetu Mačku dobrodošli sponzorji. Janezu Blažunu je bila ob tem tekmovanju podeljena plaketa SK Triglava za delo in vodenje izgradnje skakalnice v Adergasu. Pokale najboljšim je podelil župan občine Cerklje Franc Čebulj. Rezultati: dečki do 11 let: 1. Mitja Oranič (Trifix Tržič), 2. Peter Žibert Q".glav)> 3. Rok Hribar (Trifix Tržič), 4. Jaka Oblak (alpina Ziri), 5. Rok Zidan (Dolomiti), 6. Matevž Šparovec (Triglav); dečki do 13 let: 1. Matic Zelnik, 2. Anže Brankovič, 3. Luka Koritnik (vsi Triglav), 4. Jan Tomazin (Trifix Tržič), 5. Rok Ipavec, 6. Jure Bogataj (oba Triglav). • J. Bešter USPEŠEN NASTOP VETERANOV Gorenja Sava, 3. septembra - SK Triglav je v nedeljo organiziral Že tradicionalno tekmovanje staršev, veteranov in veterank. Pomerili so se na 12 in 7 m skakalnici, v kategoriji deklic, mamic, očkov, veteranov do 35 let, do 45 let in nad 45 let. Nastopilo pa jih je 26 in vsi so poskrbeli za dobro vzdušje. Prenekaten tekmovalec je prejel prvo medaljo, ki'so jo bili zelo veseli. SK Triglav bo tudi v prihodnje organiziral taka tekmovanja, na katerih se bodo srečali bivši skakalci, starši predvsem pa ljubitelji skokov. Rezultati: deklice: 1. Nina Beguš, 2. Andreja Bešter (Triglav); mamice: 1. Mira Velkavrh (Kranj), 2. Eda Jezeršek (Triglav), 3. Zlata Kurent (Mengeš); očetje: 1. Jure Jezeršek, 2. Matjaž Bogataj, 3. Bojan Perko (vsi Triglav); veterani do 35 let: 1. Damjan Šemrl (Triglav), 2. Primož Triplat (Trifix Tržič), 3. Jože Remic (Cerklje); veterani do 45 let: 1. Brane Finžgar (Triglav), 2. Stane Bolhar, 3. Brane Šuštar (Mengeš - Gamsi); veterani nad 45 let: 1. Sašo Kurent (Mengeš - Gamsi), 2. Zvone Kešpert (Triglav), 3. Janez Prešeren (Ihan). • Janez Bešter TLETI Ki jAl 0KIČ ZMAGOVAL V TRBIŽU Kranj - Mlada atleta kranjskega Triglava, Edi Okič in Mitja Ančik sta v sredo nastopila na mednarodnem atletskem mitingu v Trbižu. Okič je v mladinski konkurenci dvakrat zmagal, in sicer v metu diska (38,46) in v metu krogle (12,61), njegov klubski kolega Ančik pa je bil v istih disciplinah dvakrat tretji. Disk je vrgel 35,06 metra, kroglo pa 10,91 metra. V soboto je bilo v Kopru tekmovanje mlajših mladink in mladincev za atletski pokal. V devetčlanski ekipi kranjskega Triglava se je najbolj izkazal Rožle Prezelj, ki v skoku v višino z rezultatom 2,05 metra osvojil prvo mesto. Edi Okič je bil drugi v metu diska (45,86) in četrti v metu krogle (13,78), Jana Zupančič pa druga v skoku v daljino (4,90). Triglavani so osvojili tudi dvoje tretjih mest: Nina Zupan v metu diska (25,26), v isti disciplini pa tudi Mitja Ančik, ki je disk vrgel 39,40 metra. Denis Zadnikar je bil četrti v metu diska (35,44) in peti v metu kopja (48,08), Urša Hribar pa šesta v skoku v daljino (4,72). V pionirski konkurenci je bila Jovita Rajgelj četrta v teku na 800 metrov (2.30,25), Mateja Pire pa deseta v teku na 80 metrov z ovirami (14,18). • C.Z. 2. spust z gorskimi kolesi za Pokal Kranja in Alpe Adria J0ŠT TUDI DRUGIČ AVSTRIJCU Na drugem spustu po Joštu je sodelovalo 69 tekmovalcev iz Avstrije, Italije, Švice, Hrvaške in Slovenije. Sveti Jošt nad Kranjem, 1. septembra • Letošnji spust z Íorskimi kolesi po pobočjih ošta, ki ga je organiziral gorskokolesarski klub MTB Kranj, ni štel samo za Pokal Kranja, ampak je bil uvrščen tudi v tekmovanje za pokal Alpe Adria. Uvrstitev tekme v pokal Alpe Adria pa je za organizatorja pomenilo tudi večje število tujih tekmovalcev. Tako se je letos z Jošta spustilo nekaj najboljših gorskih kolesarjev iz Avstrije, Italije, Švice, Hrvaške in Slovenije. Prišel je tudi lanski zmagovalec Avstrijec Martin Pvffrader. V soboto so tekmovalci opravili uradni trening, da so bolje spoznali kranjsko "spust progo", kije na nekaterih predelih, predvsem takoj pod vrhom in v spodnji polovici, precej zahtevna in tudi nevarna. Tako je bilo nekaj padcev že na sobotnem treningu. Med prvo deseterico članov so bili štirje Avstrijci, Švicar, Hrvat in štirje Slovenci. Med njimi tudi eden Kranjčan -Sergej Ocepefc (na sliki), ki je bil na koncu sedmi. Najboljši mladinec je bil Matevž Bizjak, ki bi se s svojim časom 5:53:27 med člani uvrstil na 8. mesto. V nedeljo, ko je šlo zares, so se ti le še pomnožili. Nekaj padcev je bilo kar spektakular-nih, nekaj kolesarjev je doživelo tudi "bližnje srečanje z drevjem", vendar do kakšnih resnejših poškodb, razen zvinov ali močnejših udarcev, ni prišlo. Še bolj spektakularne pa so bile nekatere poteze samih spusta- šev, ko so premagovali svoje najhujše nasprotnike - strme spuste, ostre ovinke in korenine. Prav na teh najtežjih delih proge so svoje mojstrstvo pokazali tuji spustaši, predvsem avstrijski, ki so tudi kraljevali med člani. Tako je bilo že po prvi vožnji, ko je med člani bil najboljši Avstrijec Markus Petschenig (Heavy Tools) pred Boštjanom Kušarjem (Uni Team) in zmagovalcem prve tekme za Pokal Kranja Avstrijcem Martinom Pyffraderjem (Bike Team Pech). Najboljši Kranjčan je bil med člani po prvem spustu Sandi Bertoncelj (MTB Kranj). Še večji užitek je bilo spremljanje druge proge, kjer so mnogi tekmovalci v lovu za boljšim rezultatom in mestom "spustili" svoja kolesa. Zaradi tega je na lestvici prišlo do nekaterih premikov, vendar ne prav pri vrhu, kjer so prvi trije ohranili svoja mesta, vsi trije pa Kušarja prehitel za pičlih 62 stotink sekunde. Markus Petschenig iz Heavy Toolsa, ki je eden najboljših avstrijskih kolesarjev, je bil z zmago zelo zadovoljen, kakor tudi z gledalci in organizacijo: "Tekma je bila zanimiva, predvsem zaradi dobre proge, organizacije in čudovitih gledalcev. V drugi vožnji sem napravil kar nekaj napak, kljub temu pa sem izboljšal svoj čas. Glede na to, da imam zadnje čase precej smole v evropskem prvenstvu, sem današnje zmage še toliko bolj vesel. Moram reči, da je proga zanimiva, vendar kar malo prehitra, zato bi bilo za drugo leto dobro, če bi izpeljali nekaj dodatnih šikan, kar bi znižalo hitrosti. Mislim, da bom naslednje leto spet prišel." Boštjan Kušar iz Uni Teama med Slovenci najuspešnejši, niti ni bil razočaran, ker je zmago zgrešil za nekaj sekund: "Na Joštu sem vozil že lani, vendar sem padel in zato odstopil. z današnjo vožnjo in uvrstitvijo sem zadovoljen. Proga je bila tehnično kar zahtevna. Za organizacijo lahko rečem, da je najboljša v Sloveniji. Konkurenca je bila letos zelo močna, saj so bili prisotni vsi najboljši iz Slovenije, zelo dobra pa je bila tudi tuja konkurenca, predvsem Avstrijci s Petschenigom na čelu, ki je eden boljših kolesarjev v svetovnem pokalu." Organizatorji so priskrbeli tudi za številne nagrade in kolajne, ki jih je najboljšim razdelil obrambni minister Jelko Kacin, ki je klubu MTB Kranj v imenu LDS kot spon-zorsko pomoč poklonil Ker-chlerjev pralni stroj za kolesa. REZULTATI: ženske - l.Tina Lukač, MTB Kr (8:17:16), 2. Tina Čar, Idrija; mladinci - 1. Matevž Bizjak, Biosport (5:53:27), 2. Simon Wurzer, Gamte Herma-gor, 3. Mitja Sorn (Završnica); rekreativci - 1. Aljoša Martinjaš (6:23:66), 2. Borut Zupan, 3. Matjaž Mrak, oba MTB Kr; veterani - 1. Martin Steinttaler, Team Velodrome (5:46:94), 2. Antonio Barbarosa, Udine; člani - 1. Markus Petschenig, Heavy Tools (5:22:23), 2. Boštjan Kušar, Uni Team (5:22:85), 3. Martin Pyffrader, Bike Team Pech (5:25:99). S. Šubic, foto: Gorazd Šinik KOLESARSTVO VALJAVEC PETI NA ROGOVI DIRKI Ljubljana, 1. septembra - Minulo nedeljo je bila v Ljubljani dirka za veliko nagrado Roga, ki je štela tudi za lovoriko Zlato Du?taPNatT^m!dlPSTv kol°- Člani in * ™ladinci s° vozili na 154-kilometrski progi. V in 99 stotink, in s tem svoj prvi gajboljši Savčan pa je bil Tadej Valjavec na petem mestu. Sandi S rezultat popravil kar za deset sekund. Že na oko je zelo dobro vozil Kušar, kar se je kasneje tudi pokazalo na uri - 5:22:85. Ta rezultat bi mu zadoščal celo za zmago, seveda če Petschenig ne bi izboljšal rezultata s prve vožnje (5.26:83). A ga je in mere je osvojil deveto mesto. Med mladinci je zmagal Rogovec D. Mrvar, Savčan Uroš Šilar pa je bil četrti. Dečki pa so v soboto nastopili na drugi dirki za Pokal Kranja na dirkališču. V kategoriji A je zmagal Znmšek iz Krke, v kategoriji B je bil prvi David Rozman (Sava), v kategoriji dečki C pa je zmagal Tadej Stojič iz Gorice. Najboljši Savčan je bil Janez Rozman na 2. mestu, najboljši iz ekipe Bleda pa je bil Grega Bole na 5. mestu. • V.S. V soboto so se v Bohinju zbrali jekleni triatlonci v v MARJAN ZUPANČIČ SPET NAJHITREJŠI Po osmih kilometrih veslanja, tridesetih kilometrih kolesarskega vzpona in d e se tki lome-trškem gorskem teku je bil na cilju pri Vodnikovi koči prvi Marjan Zupančič iz Posavca Bohinj, 31. avgusta • Triatlon jeklenih je bil kar deset let ena izmed tradicionalnih bohinjskih avgustovskih prireditev. Lani je odpadel, nato pa so nekdanji tekmovalci iz Bohinja ustanovili Triatlon klub Bohinju in letos ponovno pripravili to zanimivo sr-elanje najbolj jeklenih športnikov. Kljub temu da je bilo marsikje v soboto^deževno, pa je štiriinpetdeset triatloncev v Bohinju pozdravilo prav prijetno jutro. Potem ko so opravili s prijavami in poizkusili pravo bohinjsko zaseko, so bili že na startu prve preizkušnje: veslanja po jezeru. Start je bil pod mostom, najhitrejši pa za deset-kilometrsko pot niso porabili niti 40 minut. Takoj, ko so čolne oddali na bregu jezera, pa so skočili na kolo in se odpeljali prek Jereke do Rudnega polja. Od tam NAMIZNI TENIS MEMORIAL MAJE PREL0VŠEK V dvorani v Stražišču je bil 12. memorial Maje Prelovšek, ki je bila članica kranjskega Merkurja in se je smrtno ponesrečila v prometni nesreči. Letošnji turnir, na katerem so nastopile mlajše in starejše deklice in sicer v dveh kategorijah, je bil najštevilnejši doslej, saj je nastopilo 63 igralk iz 15-ih klubov. Memorialna je bila kategorija mlajših deklic, v kateri je presenetljivo zmagala Petra Skabar iz Semedele, 2. Tanja Oblak Logatec, 3-4. Jana Tomazini Semedela in Jana Ludvik Arigoni. Starejše deklice: Zmagala je Maja Rozman Križe, 2. Špela Pečkaj Rakek, 3-4. Nina Strunsack Rakek in Nina Prelogar Maribor. Od petega do osmega mesta so se uvrstile naslednje gorenjske igralke: Anja Grum Križe, Saša Petrovčič iz Škofje Loke in Meta Vidic iz kranjskega Merkurja. Nenad Antonič naprej so pot nadaljevali peš, s tekom prek Konjščice do Vodnikove koče, kjer je bil cilj. Vse tri preizkušnje skupaj je najhitreje uspelo opraviti Marjanu Zupančiču (Alma Mix) iz Posavca, ki je na triatlonu jeklenih zmagal tudi pred dvema letoma. Marjan je za vso pot porabil manj kot tri ure, oziroma natanko 2 uri 54 minut in 55 sekund. Drugi za njim je v cilj prišel Metod Močnik (Kamnik), ki je bil sicer najhitrejši na kolesu (1:09:21), končni rezultat vseh disciplin pa je imel 2:57:34 in je bil poleg zmagovalca edini tekmovalec, ki je prišel na cilj prej kot v treh urah. Sicer pa so moški (glede na starost) nastopili v kar petih kategorijah. Skupni zmagovalec Marjan Zupančič je bil tudi najboljši v najmlajši kategoriji, v kategoriji moški 2 je bil najhitrejši Marko Škerlep, čas 3:06:28, (Stop team), v kategoriji moški 3 Milan Kirn, čas 3:04:41, (KK Ljubno), v kategoriji moški 4 Lojze Malnar, čas 3:13:09, (Stop team), v kategoriji moški 5 pa je zmagal Boris Juh, čas 3:39:48 (Ljubljana). Edina tekmovalka (in tako tudi zmagovalka) med ženskami je bila Jelka Rakuš (Bled), ki je skupaj za vse preizkušnje porabila štiri ure, 13 minut in 9 sekund. Najstarejši udeleženec tekmovanja je bil Janez Tomšič iz Tacna, star 59 let, ki pa proge ni uspel premagati v časovnem limitu. Vseeno so mu organizatorji na skupni večerji pri Tripiču namenili zasluženo medaljo, ki jo je dobilo tudi vseh ostalih 51 tekmovalcev, ki so prišli na cilj. "Imeli smo za tekmo zelo dobro vreme, v Bohinj je prišlo več kot petdeset tekmovalcev, ki so bili s prireditvijo zadovoljni, s tem pa je poplačan trud nas organizatorjev in okoli 150 sodelavcev - od redarjev, kontrolorjev, merilcev, gorskih re-ševelcev, zdravnikov, potapljačev in krajanov - ki so pomagali, da smo nemoteno izpeljali tekmo. Prav tako nam je na pomoč priskočila vrsta sponzorjev in nam vlila upanje, da bomo drugo leto pripravili novo uspešno prireditev, " je po tekmovanju povedal Karel Medvešček, ki jev soboto v Bohinju nastopal v vlogi organizatorja in tekmovalca. V.S. Četrta mednarodna tekma na rolkah v Lomu GLOBOČNIK PRVI, GRASICEVA DRUGA Rolkarska tekma v Lomu se je že dodobra usidrala tako med tekmovalci kot domačini. V obeh vlogah sta tudi tokrat nastopila Tomaž Globočnik in Andreja Grašič ter pred domačim občinstvom vsak v svoji kategoriji zasedla prvo in drugo mesto. Organizatorji pravijo nasvidenje do prihodnjega leta. Lom, 3. septembra - V četrto je zagotovo ze potrebno govoriti o tradicionalnosti. In če se v četrto zberejo 204 tekmovalci tudi ne gre dvomiti p nadaljnji usodi tekmovanja. Se posebej ob dejstvu, da so med najboljšimi vsaj trije Tržiča ni, seveda pa ne smemo pozabiti tudi drugih tekmovalcev. Konec koncev so zmagovalci vsi, ki so uspeli premagati precejšnje lomske strmine. Poleg domačih tekmovalcev je tudi letos nastopilo kar nekaj znanih imen tekaškega športa iz tu- Iine, poleg Italijanov še Irvatje, Slovaki, Čehi in Rusi. Tudi letošnja rolkarska tekma je sodila v sklop dogajanja ob tradicionalni Šuštarski nedelji. Organizatorji so za tekmovalce razvrščene v trinajstih kategorijah pripravili štiri in Eol, šest in pol ter osem in pol ilometrov dolge proge. Najdaljša proga je imela kar do- brih tristo metrov višinske razlike, tudi sicer pa se vzpetine na progi lahko pohvalijo s E)recejšnjim naklonom. Tudi etos je bil start pred Tovarno Peko v Tržiču, nato so tekmovalci prevozili krog proti Križam ter se ponovno mimo Tovarne Peko po cesti odpravili proti Lomu. Ob progi sta največ navijačev zagotovo imela domača biatlon-ca Andreja Grašič in Tomaž Globočnik, ki sta lanskima favoritoma Štefaniji Belmondo in Alfiju De Gregoriju napovedala trd boj za prva mesta. Tako je Andreja Grašič v začetku res f»ovedla, nato pa jo je talijanka dohitela in cilj prevozila s časom 18.38.69. Domačinka Andreja je v cilj prišla z okrog devetimi se-kundnami zaostanka. Nekoliko bolje se je odrezal Tomaž Globočnik. Po prednosti, ki si jo je v ravnini priboril Italijan Di Gregorio, se je Tomaž podal v napad, odločitev o zmagovalcu f>a je padla na znanih omskih strminah. Njegov rezultat: 22 minut in 41 stotink za osem in pol kilometrov proge. Med zmagovalci pa si posebno pozornost zagotovo zasluži tudi mladi Klemen Lauseger, ki je v svoji kategoriji letos zmagal že tretjič. Med mlajšimi deklicami je bila najboljša Lea Per-govnik, med mlajšimi dečki Nejc Premrov in med starejšimi deklicami Renata Podviz. Najboljša mlajša mladinka je bila Teja Gregorin, med starejšimi mladinkami je prednjačila Tadeja Brankovič, med juniorka-mi pa Andreja Mali. Najhitrejši mlajši mladinec je bil Poljak Tomasz Kaluzny, v višji kategoriji Uroš Godina, med junior-ji pa Jožko Petkovšek. VATERPOLO DRŽAVNI PRVAK NA SUHEM Kranj, 2. septembra - Dober mesec dni pred začetkom tekmovanj v evropskem pokalu državnih prvakov je naš državni prvak Triglav ponovno na suhem. Letni bazen in pokriti olimpijski bazen sta brez vode. Zgodbe, ki so jih vaterpolisti že navajeni in jih znajo že na pamet, se v Kranju iz leta v leto ponavljajo. Kot tista o jari kači. Kaj se torej dogaja? Vsako jesen se namreč zatakne, kdaj bo začel obratovati pokriti bazen. Problem, ki se ne vleče od takrat, ko je bil zgrajen ta kranjski lepotec, to je problem star vsaj 20 let. Kaj hitro se namreč v Kranju odloči, kdaj se bo zaprl letni bazen. Kdaj pa se bo odprl zimski, ne razmišlja nihče. Tako se vedno zgodi, da se letni bazen zapre konec avgusta, nato pa začno krožiti govorice, da se bo zimski odprl sredi septembra. Zakaj tako? Odgovorni bi se pač moral zavedati, da so tu športniki, ki imajo začrtan vsaj letni Če ne večletni plan priprav za svoje športnike, da so tu ljudje, ki so veliko truda vložili, da bi športniki dosegli čimboljše rezultate in vsi ti so planirali, kot je bilo tudi obljubljeno, da se bo z vadbo lahko nemoteno začelo 1. septembra. Razumeti je sicer potrebno upravljalca, ki se trudi pri vzdrževalnih delih, toda razumeti bi moral upravljalec športnike in več naporov vložiti v to, da se vsa vzdrževalna dela zaključijo do roka. • Jože Marinček SERMEK DRŽAVNI PRVAK Radovljica, 1. septembra • Na hitropoteznem šahovskem državnem prvenstvu v Radovljici se je zbralo 114 šahistov in šahistk. Prireditelj prvenstva so bili šahisti ŠD Murka Lesce in Večno mladi fanti iz Radovljice. Dražen Sermek (ŠK Triglav Krško) si je zmago zagotovil že dve koli pred koncem. Na koncu je bil z 11.5 točkami točko in pol pred drugouvrščenim Zlatkom Bašagičem (ŠD dr. Milan Vidmar Ljubljana). Tretji je bil Bogdan Podlensik (ŠD Iskra AET Tolmin) z 9.5 točkami. Najboljša igralka je bila Kiti Grosar s 7.5 točkami na 37. mestu, najboljši sènior Zdravko Vošpernik z 9 točkami na 13. mestu, najboljši mladinec pa Pavle Petek z 8 točkami na 23. mestu. Vrstni red: 1. Dražen Sermek (11.5, ŠK Triglav Krško), 2. Zlatko Bašagič (10, ŠD dr. Milan Vidmar LJ), 3. Bogdan Podlesnik (ŠD Iskra AET Tolmin), 4. Janez Barle (ŽŠD Maribor ŠK Piramida), 5. Marjan Kastelic (ŠK Triglav Krško) po 9.5, 6. Leon Mazi (LŠK Iskra), -Igralke: 37. Kiti Grosar (7.5, Nova Gorica), 40. Simona Orel (7, Tomo Zupan Kranj), 50. Petra Ipavec (7, LŠK Iskra), - Mladinci: 23. Pavel Petek (8, LŠK Iskra), 29. Duško Pavasovič (8, SK Triglav Krško), 39. Aljaž Dušak (7, Rudar Trbovlje), - Seniorji: 13. Zdravko Vošpernik (9), 25. Cveto Trampuž (8), 60. Milan Kavšek (6.5) vsi ŠD dr. Milan Vidmar LJ. • Aleš Drinovec Poglavje zase pa je vsako leto častni tek politikov in gospodarstvenikov oziroma znanih mož iz slovenskega javnega življenja. Letos se jih je na start (nekoliko skrajšane) proge podalo enajst, vseh enajst je uspešno "priteklo" oziroma prirolkalo oziroma prihodilo do cilja. Sedem minut in sekundo je do cilja Kotreboval prvouvrščeni Aljaž lacarol, ki so mu v bolj ali manj hitrem tempu sledili Mitja Stritih, Miran Sinigoj, Nace Polajnar, Ivo Bizjak, Lojze Peterle, Janez Slapar, Vinko Perne, Janez Kocjančič, Lado Srečnik in Avgust Mencinger. Vsi so vzpon uspešno preživeli, večina pa s potjo domov ni imela kakšnih posebnih težav. Nanje so namreč čakali šoferji. Organizatorji pa so ob tekmovanju poskrbeli tudi za bogato zabavno dogajanje. Za razvedrilo je igral ansambel Vita, domačini so poskrbeli za hrano in pijačo tako tekmovalcev kot seveda tudi po tržiško firbčnih gledalcev. V ciljni areni je svoj šotor postavil Fan club Andreje Grašič, ki je v svoje vrste včlanjeval tudi nove člane. In ker je mimogrede povedano Andreja včeraj slavila rojstni dan, so ji predstavniki kluba kot darilo izročilo spominsko knjigo s podpisi njenih navijačev. In menda so ji obljubili, da bo ob nadaljevanju tako uspešnih nastopov na rolkah in seveda na smučeh s puško prihodnje leto zagotovo dobila novo. Prav tako pa skoraj zagotovo ostaja obljuba organizatorjev, da se tekmovalci na lomskih strminah srečajo tudi prihodnje leto. Besedilo in slika Uroš Špehar JADRALNO PADALSTVO KIMFLY PRVI Cerklje, 31. avgusta - Grad pri Cerkljah na Gorenjskem, z vzletiščem na Sv. Ambrožu pod Krvavcem, je bil prizorišče četrte tekme slovenskega pokala v jadralnem padalstvu v točnosti pristanka. Odlična organizacija DJP POLET iz Kamnika in pomoč domačinov sta omogočili, kljub slabi vremenski napovedi, udeležbo 125 tekmovalcem iz več kot 31 klubov iz Slovenije. Kot gostje so nastopili tudi tekmovalci iz Avstrije in Češke. Jadralni padalci so vzletali z nadmorske višine 1300 metrov. Oblačno vreme, brez močnejših vetrov, pa je bilo prav ugodno za nastopajoče, saj je omogočalo zelo dobre rezultate. Največ uspeha je imel Bojan Padje (Dedal SI. Gradec), ki je cilj zgrešil le za 1 cm, drugo mesto je dosegel Primož Lajevec (Lesce • Bled) s 4 kazenskimi cm, tretje pa Sandi Mannčič (KIMFLY Vodice) s 6 kazenskimi cm. V ekipnem delu tekmovanja pa so se najbolj izkazali tekmovalci KIMFLY Vodice s 102 točkami, drugo mesto je zasedla ekipa DEDAL S. Gradec s 100 točkami, tretje mesto pa ekipa LESCE - BLED Lesce z 80 točkami. S pomočjo številnih pokroviteljev so organizatorji pripravili tudi bogate praktične nagrade, ki jih je prijelo trideset najbolje uvrščenih tekmovalcev. Rezultati posamično: 1. Bojan Padjen (Dedal) 1 cm, 2. Primož Lajevec (Lesce - Bled) 4 cm, 3. Sandi Marinčič (KIMFLY) 6 cm, 4. Tomaž Lednik (Sky) 9 cm, 5. Roman Pogačar (Bohinj) 29 cm, 6. Tomaž Gorišek (Vrhnika) 47 cm, 7. Peter Remšak (Finesa) 52 cm, 8. Avgust Potušek (Ikar) 54 cm, 9. Milan Romšak (Metulj) 73 cm, 10. Marko Malovrh (Sky) 117 cm. • Uroš Cadež KOTALKANJE USPEŠEN NASTOP GORENJCEV NA POKALU VIŠEGRADA Szombatehly, septembra - Na Madžarskem se je pred kratkim odvijalo mednarodno tekmovanje v hitrostnem kotalkanju za pokal Višegrada. Na tekmovanju, ki so se ga udeležili tudi slovenski tekmovalci, so sodelovali tekmovalci iz Avstrije, Belorusije, Češke republike, Poljske, Rusije, Romunije, Ukrajine in Madžarske. Tekmovanje je potekalo dva dneva. Pri dan so tekmovali na krajših razdaljah 300, 500 in 1500 m, drugi dan pa bi morali tekmovati na daljših razdaljah (1000 in 3000 m), vendar je slabo vreme preprečilo organizatorju, da bi tekmovanje speljal do konca. Za skupni rezultat sta šteli dve tekmovanji, katerih točke so se seštevale. Slovenski tekmovalci so bili uspešni, saj so zmagali v šestih kategorijah, skupno pa osvojili 15 odličij. Od gorenjskih predstavnikov je bil najuspešnejši Janez Ferlic iz ASA Naklo, ki je zmagal v kategoriji kadetov. Rezultati: fantje: prvi koraki: 1. Solarič David (Dokonča Lendava); začetniki: 1. Plahuta Timotej (Piran); mlajši dečki: 1. Letica Jernej (Piran); starejši dečki: 1. Ori Tamas (Madžarska),... 5. Markič Urban (ASA Naklo); kadeti: 1. Ferlic Janez, 2. Vinšek Jaka (oba ASA Naklo); mladinci: 1. Nagy Andraž (Madžarska), 2. Rehberger MIha (ASA Naklo); člani: 1. Golub Andrej (Rusija),... 6. Gros Aleksander (ASA Naklo), dekleta: prvi koraki: 1. Bogdan Manuela (Dokonča Lendava); začetnice: 1. Kovač Dora (Madžarska); ml. deklice: 1. Boži Agnes (Madžarska); st. deklice: 1. Janine Kalcharuber (Avstrija),... 4. Šmid Tina (ASA Naklo); kadetinje: 1. Šantavec Jasna (M. Sobota),... 4. Kušar Jernej (ASA Naklo); mladinke in Članice: 1. Simon Flora (Madžarska). • A. Gros Najbolj natančen je Ivan Urh - Minulo nedeljo je Športno društvo Milje - Tela organiziralo državno prvenstvo v balinanju za člane v disciplini natančno zbijanje. Na zaključno tekmovanje se je uvrstilo 24 balinarjev. Zmagal je Ivan Urh iz ilirskobistriškega Lesonita, drugi je bil Grega Sever (Ljubljana, Polje), tretji pa lanski prvak Uroš Vehar iz ekipe Trate. Na četrto mesto se je uvrstil Matjaž Pele (Brdo), peti je bil Stane Žavbi (Budničar), izkazal pa se je tudi izkušeni Bojn Berčič (na sliki) iz ekipe Trate iz Škofje Loke, ki je bil šesti. • V. Stanovnik, foto: T. Doki TRAČAM IZGUBILI V KUTEŽEVEM Kranj, 1. septembra • Konec tedna so balinarji v super ligi odigrali 12. krog. Ekipa Trate je gostovala na "neugodnem" igrišču v Kuteževem in drugič letos izgubila. Tokrat je bila boljša ekipa Lesonita, ki je zmagala 17:5T Na lestvici tako spet vodi ekipa Polja, Trata pa je s točko manj druga. V 1. ligi je ekipa Virtusa doma premagala Jadran 15:7, Huje so izgubile z Jesenicami 2: 20, Planine Topole je bil boljši od Radovljice Alpetour 13:9. Na lestvici vodi ekipa Jesenic. V II. ligi vzhod sta se Zarja in Bistrica razšli neodločeno 8:8, Primskovljani pa so premagali Partizan Trbovlje 9:7. na lestvici vodi Plešivica. • V.S. NADALJEVANJE GORENJSKIH LIG , Kranj, 2. septembra • Tudi balinarji v gorenjskih ligah nadaljujejo z nastopi. V 13. kolu 1. lige so bili doseženi rezultati: Alpetour Radovljica - Center 0:3, Huje Kokra - Žiri Magušar 0:3, Loka 1000 - Gradiš Jesenice - 3:0, Zarica -Podnart 0:3 in Planina - Rogovila 0:3. Na lestvici vodi ekipa Centra z 32 točkami, druga je Rogovila s 24 točkami, tretji pa Podnart s prav tako 24 točkami. V 2. ligi so bili v 13. kolu doseženi rezultati: Bistrica mladi - Borec 3:0, Lipa Bitnje -Kres Javornik 0:3, Planina 91 - Milje Tela 0:3, Lesce - Bratov Smuk 3:0, Sava - Železniki 0:3. Na lestvici vodi ekipa Milje -Tela s 37 točkami, drugi so Železniki s 30 točkami, tretja pa Bistrica mladi z 28 točkami. Rezultati v 3. ligi vil. kolu: Zasip - Center 2 0:3, Žirovnica - Čirče 3:0, Jurč Blejska D. - Bitnje 1:1, Hrušica - Šenčur 1:1, Primskovo 2 - Kokrica 3:0, Bratov Smuk 96 - Milje tela 2 3:0, Adrijan Černivec - Visoko 1:1. V tretji ligi vodi ekipa Čirč s 30 točkami, druga je Hrušica s 23 točkami, tretja pa Žirovnica s prav tako 23 točkami. Deveto kolo so minuli četrtek odigrali tudi v ligi starejših članov. Rezultati: Zasip - Milje Tela 0:3, Čirče - Trata veterani 1:1, Planina - Adrijan Černivec 1:1, Center - Bistrica 1:1, Lesce -Kranj 1:1, Radovljica Alpetour - Primskovo 1:1. Na lestvici vodi ekipa Radovljice Alpetour pred Primskovim in Kranjem. • V.S. ŠPORTNO PLEZANJE KOPICA ODLIČNIH VZPONOV ANŽETA IN KATARINE ŠTREMFELJ Še ne trinajstletni Anže Štremfelj (PK Škofja Loka) in njegova tri leta starejša sestra Katarina (Pk Škofja Loka - Papi šport) sta se na letošnjo plezalno sezono odlično pripravila. Na spomladanskih tekmah državnega pokala je bil Anže v svoji kategoriji vedno pri vrhu, na mednarodnih tekmah pa zaradi svoje mladosti še ni nastopal. Tam pa je Katarina pokazala, da se razvija v zelo dobro tekmovalko, saj je na obeh tekmah za evropski pokal zasedla prvo mesto. Prav tako je odlično nastopila v Val d' Iseru, kjer je sploh prvič nastopala v mednarodni članski konkurenci. Zaradi številnih tekem in precej slabega vremena sta letos v naravnih plezališčih vse do poletja le redko plezala. V Mišji peči sta oba na pogled ponovila Tortugo (7b), Anže pa še prvi del Ptičje perspektive (7b). V prvi polovici avgusta sta skupaj s starši plezala v plezališčih v okolici Briancona in Annecyja. Oba sta plezala izključno na pogled. Anžetu je uspela res neverjetna serija. Preplezal je 9 smeri z oceno 7a in 7a+, štiri smeri 7b in dve 7b+. Svoj največji uspeh pa je dosegel v smeri Parfum d' Orient v plezališču Mt. Dauphin fort, ki je ocenjena s 7c in jo je prav tako zmogel na pogled. Katarina, ki za navajanje na naravno skalo očitno potrebuje nekaj več časa, pa je bila uspešna v šestih smereh z oceno 7a in 7a+ ter v treh 7b. • A. Š. Slovenija vsak dan bolj postaja dežela s nesmislov, absurdov. To nam vsak dan bolj dokazujejo nekateri politiki in državni organi. Če pošten človek ukrade kokoš, potem je lahko prepričan, da ga bodo preganjali policisti, medtem ko v najrazličnejših aferah (npr. Cach the cas h, Umek, ali zdaj Zdenex) neznano kam izginejo milijoni mark, pa se nikomur nič ne zgodi. Podobno se sedaj dogaja z generalom JLA Milanom Aksentijevičem. Najprej je julija spet prišel v Slovenijo, ko mu je iztekla turistična viza, so mu vzeli potni list, tako da je lahko še naprej ostal v Sloveniji. Pred kratkim je ljubljansko sodišče zavrnilo začetek postopka proti generalu Aksentijeviču z naravnost absurdno obrazložitvijo, da je bila JLA v času vojne za samostojnost poleti do oktobra 1991 legitimno in legalno v Sloveniji. Kar je brezdvoma svojevrsten absurd. Slovenski parlament je Že 26. junija 1991 sprejel vse osamosvojitvene akte. JLA je že v zgodnjih jutranjih urah naslednjega dne izvedla agresijo na Slovenijo. Takrat se je vsak pripadnik JLA lahko odločil: za slovensko ali za jugoslovansko stran. Milan Aksentijevič je bil pred vojno za Slovenijo leta 1991 poslanec v zboru združenega dela takratne Zgodba iz Absurdistana Jože Novak je simpatizer SDS, zunanji sodelavec skupščine in poveljnik enot JLA za Ljubljano, poleg tega pa delal za KOS, zloglasno vojaško obveščevalno službo JLA. Kot dokazuje Jovičev dnevnik, je Aksentijevič pošiljal v Beograd vse informacije o tem, kaj se dogaja v slovenskem parlamentu. Z generalom JLA Konradom Kolškom, ki je bil takrat poveljnik zagrebškega vojaškega območja JLA, sta direktno odgovorna za izvajanje agresije JLA na Slovenijo. Agresija pomeni nelegitimno uporabo sile in nasilja (oz. vojske) proti drugi državi. Ravno to je storila JLA, ki je napadla Slovenijo in vodilno vlogo v napadu sta odigrala ravno Aksentijevič in Kolšek. Zaradi agresije JLA je bilo ubitih 62 ljudi, ter 313 ranjenih. JLA je povzročila tudi za dve milijardi dolarjev vojne škode. Slovenska pomlad se je začela z bojem za suverenost slovenskega naroda. Narod je suveren, če sam odloča o svoji usodi, če ima skratka svojo državo in oblast, ki odloča o najbolj bistvenih stvareh, predvsem seveda o vojni in miru. Zato vse države na svetu najbolj preganjajo agresorje oz. vojne zločince, to je tiste, ki so hoteli z agresijo uničiti sam obstoj države. Na svetu ni države, v kateri bi se dogajale takšne stvari kot sedaj v Sloveniji. Francozi so po vsem svetu dobrih deset let lovili terorista Carlosa, ki je bil kriv za smrt samo desetih ljudi. Carlos je izvajal posamičen teror, Milan Aksentijevič in Konrad Kolšek pa sta vodila agresijo JLA oz- množični teror na Slovenijo in s tem sta sprožila vojno, ki je v vseh mednarodnih listinah (npr. OZN) označena kot zločin proti človeštvu. Zato takšni zločini nikoli ne zastarajo. In v posmeh tem načelom je slovensko sodišče v Celju maja letos oprostilo Konrada Kolška. Sedaj pa je drugo, spet slovensko sodišče, zavrnilo začetek postopka proti Aksentijeviču, ki je poleti 1993 v intervjuju za Dugo odkrito povedal, da mu je žal, ker JLA pred 26. junijem 1991 v Sloveniji ni izvedla vojaški udar. Če bodo slovenska sodišča sedaj ravnala po logiki, ki je obveljala v obeh primerih, proti Kolšku in Aksentijeviču, potem bodo morala takoj vložiti kazenske ovadbe proti tistim, ki so leta 1991 branili Slovenijo pred JLA. Seveda je v ozadju očiten politični interes za rehabilitacijo agresorskih oficijev JLA. Če bi jim sodili in jih obsodili, potem bi težko ustavili zahteve za obsodbo tistih, ki so petdeset let kršili človekove pravice in ki so odgovorni za povojne poboje. Poleg tega oba primera Kolšek in Aksentijevič dokazujeta, da Slovenija postaja srbska gubernija. Zato so letošnje volitve zadnja priložnost, da izvolimo suvereno slovensko oblast, ki bo ščitila temeljne slovenske interese. Zapiranje rudnika JVfag. Blai Ku.jvtnd.iic, zunanji sodelavec Po dolgem I času tišine sem I zadnjič v časopisu ujel novico o zapiralnih in sanacijskih delih pri rudniku urana na Žirovskem vrhu. Zapiralna in sanacijska dela potekajo - in izgleda, da bodo še kar nekaj časa. Rudnik bo še kar nekaj časa rudnik, čeprav je zdaj samo še rudnik in ne več rudnik urana. Dalo se je celo že sklepati, da je vse končano. O zadevi se ni več govorilo. Delavci (sednaji in bivši), vodstvo rudnika, krajani, občina(e), varstveniki okolja, nadzorni in strokovni organi, državna oblast, poslanci. Vsi so molčali. Lahko, da niso molčali. V javnih občilih pa le ni bilo kaj posebnega za opaziti. Občani pa se informiramo iz javnih občil. Nimamo dostopa in tudi ni potrebno, da bi še mi mleli informacije, ki jih melje oblast. Naj jih kar melje. Na koncu mora seveda pokazati rezultate. S tem pisanjem sem malo odlašal. Za pisanje, pravijo, moraš imeti vsestranske in objektivne informacije. Zato sem kljub vsemu že mislil poklicati kakšnega bivšega sodelavca na občino. Lahko bi se tudi obrnil na rudnik. Odločil sem se, da ne bom zbiral nobenih "vsestranskih in objektivnih" informacij. Ne zanima me nič natančno strokovnega. Zanima me samo tisto in toliko, kolikor oblast zagotovo pove, če ima kaj za povedati. Če pa nima, je previdno tiho. Slovenski jedrski strokovnjaki so že večkrat dokazali, da so na svetovni ravni. Našteto njihovih kvalitetnih poročil sem prebral ali poslušal v različnih okoljih. Problem je v tem, da so "natančne strokovne" informacije zelo ranljive. Same zase nesporno držijo. Odvisno od namena pa jih je možno tolmačiti na vse mogoče načine. Bolj ko so informacije natančne in ozko strokovne, bolj so ranljive za pretolma-čenja in preobračanja. Človek bi mislil, da ni tako. Saj sicer vendar od splošne načelnosti, ki jo lahko vsak tolmači po svoje, težimo k strokovni natančnosti. Če pri tem ne izgubimo pregleda nad celoto, je v redu. Če pa ga, je najmanj enako slabo. Terna je, ko imaš hkrati pregled nad celoto stvari in natančne informacije o stvareh. Po Žirovskem vrhu grebejo že slabih štirideset let in toliko jih tudi pomnim. Zaradi fizične in socialne bližine dogajanju ter zaradi dolgoletnega spremljanja skozi čas sem postal odporen. Odporen na poglede, ki ne temeljijo na natančnih informacijah. Kdaj se kakšen prijatelj, ki je delal v rudniku, ni mogel spomniti, koliko so mu odčitali iz dozimetra. Svetoval sem mu, naj se vseeno pozanima, če "kazalec" ni že pribit na konec skale. Odporen na informacije, ki zanemarjajo celovit pogled. Meritve so vsake toliko časa pokazale tako stanje, da je bilo še čudno, da je v okolici rudnika sploh še kdo živ. Takrat sem rekel da sem se navadil imeti apetit samo ob solati, ki prijetno ščemi od razpadanja stroncija, cezija in tehnecija. Najslabše pa je takrat, ko ni niti nenatančnih pogledov niti necelovitih informacij. Hkrati pa se nič ali zelo malo rešuje. Sčasoma se na to vsi navadijo. Postane normalno stanje. Tako "nepospravljeno" stanje okoli bivšega rudnika urana, kot je sedaj, ne sme postati normalno stanje. Slabše so nepospravljene kot obratujoče stvari. (pisec je član Zveze za Gorenjsko) 96 Videl sem vse, čeprav sem bil slep Sobotni večer je bil tih in spokojen, ko sem se peljala proti Lajšam (nad Gorenjo vasjo). Pred menoj se je počasi premikal traktor in tudi njemu se ni, vsaj tako je kazalo, nikamor mudilo. Pogledovala sem okoli sebe in potem, kot že tolikokrat, ugotovila, kako so kraji v neposredni bližini, lepi, nenavadni in nepozabni, le časa in priložnosti ni nikoli dovolj, da bi postali in jih občudovali. To sem morala napisati, kajti v pogovoru, ki je pozneje sledil, me je moj sogovornik na te "pomanjkljivosti" vse prevečkrat opozoril... Ko sem zapeljala na prostrano dvorišče, sem najprej zagledala "ta mlado", Miro, kije hitela s čiščenjem oken. Prijazno in brez oklevanja me je povabila v kuhinjo, njena hči pa je odhitela poiskat Jožeta. Nikoli poprej ga še nisem srečala, niti nisem vedela, ali je mlad ali star. Zato sem med klepetom pogledovala proti vratom in čakala, kdaj se bo od kod prikazal. Njegovih počasnih, drsajočih korakov nisem takoj slišala, le Mira je pomignila z glavo, češ, saj že gre. In res se je prikazal iz temačne veže. Z iztegnjenimi rokami, ki so tipale, se je vedno bolj približeval in videlo se mu je, da mu radovednost ne da miru. Na obraz mu je pisalo, da ga strašno zanima, kdo neki bi se potrudil gor v hrib in želel videti prav njega... Bil je oblečen v obleko, sicer ne najboljšo, toda spominjal me je na mojega starega očeta, ki je imel nekaj podobnega za "vsak dan". Jože mi je prisrčno stisnil roko in brez večjega slepomišenja vprašal, kaj, zakaj, čemu, za koga... in podobno. Mira mu je pomagala, da se je usedel na stol, odhitela skuhat kavo, medtem pa je Jože že začel razpredati svoje misli.Na glas je tuhtal, kaj bi bilo tisto najbolj pametno, kar bi mi lahko povedal o sebi, o svoji usodi in o slepoti, ki ga je spremljala vse življenje. Najprej sem se krepko začudila, ko mi je rekel, da ima že 86 let. Nisem mu mogla verjeti, saj jih kaže USODE Piše: Milena Miklavčič veliko manj. Potem ko sem opazovala, kako je bil ves čas miren, in kako ga nobena stvar (razen neumnosti!) ne spravi iz tira, sem nekatere stvari bolje razumela. Mira se je z otroki umaknila in ostala sva sama. Najprej jo je zelo pohvalil. "V vseh letih, kar je pri hiši, se nisva niti enkrat skregala. Niti enkrat! Zelo dobrega srca je in tudi otroci so tako vzgojeni, da ne morem reči niti besedice čeznjo. Skrbi zame in mi kuha, če pa je kaj narobe, se pogovoriva. To moraš napisati, ker je zame zelo važno. Nekatere ženske so zlata vredne in ona je gotovo med pjimi." Brez večjih težav 'je potem Jože odprl svojo knjigo spominov. Toda kot je sam rekel, v njej ni kakšnih lepih stvari, niti ni kdove koliko smeha in veselja, še manj pa trenutkov, ko bi bil resnično srečen. "Rodil sem se v številni kmečki družini, bilo nas je osem, in že od malih nog sem poznal le delo in garanje. Oče je bil do nas, posebno še do mene, neprizanesljiv. Zmeraj je govoril, da nikol toliko ne delamo, da ne bi mogli še bolj. In tega reka se je držal, dokler je bil živ. Nikogar ni brigalo, da sem bolj slabo videl. Govorili so mi celo to, da moram zaradi te pomanjkljivosti še bolj poprijeti za vsako delo, ker za kaj drugega tako ali tako ne bom nikoli. Vstajal sem, ko se je delal dan, in se spravil k počitku, ko je bila že trda tema. V moji mladosti se je še vse delalo ročno in kot otrok, tam pri šestih letih, sem ob tem letnem času že sejal ajdo." Nobenega usmiljenja niso poznali odrasli... Dela je bilo veliko, otrok tudi, kaj pa se dogaja v nežnih dušah, pa takoa li tako nikomur ni bilo mar. Zato ni čudno, če so Jožetu iz tega obdobja še najbolj ostali v spominu avstrijski vojaki, ko so mu nekoč postregli z juho in mesom. Domači so ga pregovorili, da je šel k njim v kozolec, kjer so ležali po senu in čakali, da gredo na Soško fronto. Iz njihovega kotla je vsak dan tako prijetno dišalo, da Jožetu ni bilo potrebno veliko spodbudnih besed. Vojaki so bili prijazni, na krožnik so mu položili še velik kos mesa. Spominja se, kako ga je peklo v dlani, ko se je vračal domov, vesel in srečen, da bo enkrat v življenju jedel nekaj dobrega. Toda v kuhinji so na prineseno že čakala številna lačna usta in za Jožeta je na koncu ostalo bore malo... "Včasih mi je uspelo, da sem ušel budnemu očetovemu očesu. Opazoval sem vojake, všeč so mi bili konji, s katerimi so imeli kar naprej nekaj opraviti. Tudi ženske iz vasi so se rade postavljale pred njimi. Ne zastonj, saj so bili lepi in postavni fantje, pa še v uniformi! Bila je neka Franca, menda jih je štela komaj šestnajst, šla je k njihovemu poveljniku in mu natvezila, da je po hlevih v bližini prostora še za več kot sto konj. Potlej pa so ji fantje nagajali, da nosi "Šurbetova" jopo! (tako se je imenoval neki vojak, ki jo je imel Še posebej v "čislih")." Vojaki so čez noč izginili, za njimi pa so prišli italijanski ujetniki. Tudi njim so kuhali, toda za to opravilo je bil dober kar prašičji kotel. Saj so ga malo očistili, toda kaj dosti se pri tem niso pretegnili. Italijanski ujetniki so bili tisti, ki so morali delati cesto, ki še danes povezuje Gorenjo vas s Hotavljami, toda po drugi strani Sore. "Se nekaj miie ostalo v spominu. Iz Škofje Loke skozi Žabjo vas so vojaki speljali posebno železnico, tako z vagončki, ki so jih vlekli konji. Z loške železniške postaje so prevažali granate za topove. Potem so jih v Gorenji vasi nalagali na vozove in jih preko Sovodnja in Cerknega odvažali na Soško fronto. To železnico so po prvi svetovni vojni podrli, toda v spominu mi je še do danes ostalo neznosno škripanje tračnic. Brr! Šlo je skozi ušesa!" Kot otrok je Jože imel še nekaj vida. Toda kaj, ko nikomur ni bilo mar, kaj se z otrokom dogaja. Ker ni bil tak kot bi moral biti, so ga na neki način odpisali. Ne samo doma, tudi v šoli, ki jo je začel obiskovati. "Nič nisem videl na tablo. Pa sem povedal učiteljici, zakaj. Bila je trdosrčna in namesto, da bi mi pomagala, me je pretepla za vsako malenkost. Ko so drugi lepo prepisovali s table, sem pred seboj videl le nekaj meglenega. Toda ker je bil list prazen, je sledila kazen. Klečal sem v kotu več kot četrt ure. Neusmiljeno je zakričala, če sem se premaknil. No, ja, saj ni bila samo do mene taka, tudi drugi otroci so jo skupili, samo vzroki so bili drugačni. Nekoč sem slišal, da se dajo dobiti "šipce", ki izboljšajo vid. Nikogar ni bilo, ki bi ga prosil, da mi jih prinese." Jože je bil bister deček. Česar ni videl, so zaznali njegovi čuti. Pripovedoval mi je o stvareh, o katerih nisem še nikoli slišala niti besedice, pa sem se pogovarjala že s številnimi njegovimi vrstniki. Jože Je bil tudi bolj sramežljiv in vase zaprt. Če je zaslutil, da se iz njega norčujejo ali ga ne marajo, se je preprosto umaknil. Boj za obstanek je bil trd in hud in slabotni so zmeraj izgubili bitko. Zaradi svoje slabovidnosti je bil drugačen, zaznamovan. "Pomnim, kako je bilo, ko je umrl Franc Jožef. Med ljudmi je vladala velika žalost. Otroci so iz vasi pritekli k nam in povpraševali, kdo je umrl. Odgovoril sem jim, da cesar." Tudi sprevoda po ulicah Gorenje vasi se še dobro spominja. Otroci so mahali z zastavicami in vzklikali: Slava Kreku! To je bilo takrat, ko je nastala kraljevina. Nato so jih odpeljali v šolo, kjer jih je čakala pogostitev. "Kakšna pogostitev je bila to! V skodelici je bilo za prst črne kave, žemljice so bile tako majhne, da manjše že skoraj niso mogle biti! Učiteljice so hodile med nami in nam prišepetavale, kako moramo biti hvaležni kralju Petru, ker nam je že na začetku vladanja dal zastonj jesti in piti! Pha! Bil pa je neki učitelj, zdi se mi, da se je pisal Pipan, ki je držal govor. Z milozve-nečnimi besedami je povzdigoval kraljevino, po licu pa so mu stekle debele solze. V resnici mu je bilo strašno hudo za cesarjem Francem Jožefom, pa tega na glas ni mogelle povedati...! (konec prihodnjič) PREJEU SMO Odgovor direktorju Zdravstvenega doma Kranj Ker je dne 20. avgusta 1996 v Gorenjskem glasu bila objavljena vaša izjava o višini predračuna za storitve vašega zavoda za KRANJSKO NOČ '96, kjer ste očitno zavajali javnost in določena dejstva skrivali pred vašimi delavci, vam takrat javno povem, da je kompleten predračun znašal skoraj 400.000,00 SIT. Gotovo se spomnite, da ste me sprejeli v svoji pisarni in na mizo polotili list A-4, na katerem ste imeli napisane cene storitev vašega zavoda. Povedla sem vam, da rabim predračun stroškov za dežurstvo ekipe: zdravnik, zdravstveni tehnik voznik in vozilo. Zapomnil sem si, da je po tem ceniku ena ura dežurnega zdravnika 8.900,00 sit, kar bi za dve noči zneslo 142.400,00 sit, oz. skupaj s 5 % P D 149.520,00 sit. Ne spominjam se sicer točno, koliko ste zahtevali za eno uro dežurstva za zdravstvenega tehnika, vendar je ura bila okoli 5.000,00 sit, za voznika pa nekaj manj. Za reševalno vozilo je bil pavšal 250 DEM za eno noč. Zato vam predlagam, da vzamete kalkulator in izračunate vse skupaj po 9 ur na dan dežurstva, pa se boste počasi približali številki 400.000,00 sit, potem pa se vprašajte, kdo laže. Gotovo se spomnite, da sem pripomnil, da se mi zdijo te storitve zelo drage, ko ste cinično odgovorili: "Saj tudi zaslužite s tako prireditvijo, pa še plačajte! O tem sva imela še nekaj polemike, ko sem vam rekel, da bom o stvari razmislil in se še oglasil. Tako torej, ni vse 100-odstotno res, kar izjavljajo ljudje z akademskim nazivom. Res pa je, da bo menda zdravnike in zdravstvene tehnike (ali sestre) utegnilo zanimati, po koliko prodajate eno uro njihovega dežurstva, koliko pa plačate njim. S tem zaključujem polemiko o tem in se ne mislim več spuščati na vaš nivo. Bodite pa toliko hrabri in te napisane cene vaših storitev posredujte oz. pokažite novinarjem in bo vsem kmalu jasno, kdo ima prav, obžalujem samo to, da od vas nisem zahteval pismenega predračuna, saj sem menil, da vašim besedam lahko zaupam. Design Grmovšek & co d.n.o. Titova 4, Jesenice Moj dopust v Peroju pri Puli Po dolgem premišljevanju sem se po nasvetu sorodnikov odločila preživeti svoj dopust v Peroju. Nastanila sem se v penzionu Adria, pri družini Zubak. Cena je bila primerna, lastniki prijazni, soba s kopalnico prostorna in čista, vreme krasno, morje bistro, hrana dobra, skratka vse v redu. Prvič v tej mirni vasici so me presenetili domačini, ki so mi brezplačno ponujali domače fige in grozdje. Toda vse mine in treba se je bilo vrniti domov v Kranj. Hčerka lastnikov, Bonita, je telefonirala na avtobusno postajo Pula, kdaj imam pre-, voz do Ljubljane. Zvedela je, da samo enkrat na dan, ob 6. uri zjutraj. V sredo ob 5. uri zjutraj me je sorodnica peljala v Pulo. Kupile sva karti in ob 6. uri sem s prtljago vred vstopila v avtobus prevoznika Brioni. Takoj ob vstopu mi je prijazni sprevodnik povedal, da moram na Reki prestopiti v drug avtobus. Nič zato. Ob 8.50 smo prispeli na Reko in jaz odidem na peron 5 in čakam. Čas odhoda je minil, toda 10 minut več ali manj, saj je dopust. Naenkrat priteče na peron moški in začne glasno kričati: "Že ob 7. uri zjutraj sem javil, da se je avtobus pokvaril in da bom v Ljubljano peljal naslednji dan. Natovorjena s prtljago sem z ostalimi potniki premišljevala, če sploh dobro slišim. Vzamem prtljago in grem na šalter Autotransa Rijeka - edini na postaji. Na moje vprašanje, govorim zelo dobro srbohrvaško, mi neprijazna, celo nesramna prodajalka kart pove, da ta dan ni nobenega drugega avtobusa do Ljubljane. Prosila sem, da mi vrnejo denar za plačano karto, ona pa zakriči, naj grem po svoj denar v Pulo. Ker sem bila prvič v tem smrdljivem delu Reke, nisem vedela, kaj naj naredim. Vprašam prodajalko za njeno ime, ona pa zakriči, da me to nič ne briga. Mojega potovanja z avto-stopom do Ljubljane ne bom opisovala, ker je bilo predolgo. Ko sem z avtobusom prišla iz Ljubljane v Kranj, mi je prijazni gospod na informacijah dovolil brezplačno telefonirati domov na Primskovo. Pogovor je bil zelo kratek. Rekla sem: "Če hočete, da se še kdaj vrnem, me pridite iskat. Do konca utrujena sem sedla na klop. Ura je bila 17.30 popoldan. Doma sem se dobesedno zvrnila v posteljo. Vozna karta "Brioni" - Pula Avtobusni kolodvor Prijevoznik: BRIONI Relacija: Pula - Ljubljana Polazak: 27. 8. 96 6.00 sati Sjedište broj. 11 Kol. usluga 6.00 Iznos 86.00 Serijski broj karte: 21839 Še bom šla v Peroj - samo nikoli več z avtobusom. Katarina Stare, Kovačičeva 10, 4000 Kranj Izjava Liberalne stranke za javnost Med drugimi je SND javno pozvala tudi Liberalno stranko, da se izjasni do obuditve koalicije ZA SLOVENIJO. Liberalna stranka je že večkrat izjavila, da je za ustanovitev demokratične koalicije v Sloveniji, vendar na žalost ugotavlja, da je pri drugih demokratičnih strankah vse manj interesa za sodelovanje. Kljub temu Liberalna stranka ponovno podpira ustanovitev demokratične koalicije, lahko tudi z imenom ZA SLOVENIJO. S spoštovanjem Vitomir Gros predsednik Liberalne stranke V Ljubljani, 26. 8.1996 Daleč od oci, daleč od srca Verjetno gospod predsednik Sveta občine Kranjska Gora poznate znano italijansko pesem, katere naslov sem uporabil za naslov odgovora na Vaše "poročilo" s seje občinskega sveta občine Kranjska Gora, ki je bila na Kredarici ob prvem občinskem prazniku nove občine Kranjska Gora. Verjetno Vam tudi ni posebej potrebno razlagati, zakaj sem uporabil prav ime te pesmi, ki bi ga po moje lahko uporabili tudi za ime ali delovni naslov Vaše seje na Kredarici. Iz Vašega "poročila" in iz vseh številnih "sem" v besedilu članka se da razbrati, da Ste bili edini konstruktor scenarija svečane občinske seje, kakor verjetno tudi celotnega scenarija številnih prireditev, ki so bile v mesecu avgustu organizirane v počastitev občinskega praznika. Še pomnite.., gospod predsednik, kako smo včasih proslavljali občinske praznike, ko so takratni občinski funkcionarji svečane seje posvetili nekakšnemu povzetku dela občine v enoletnem obdobju, ki je bila odprta za javnost ali bila vsaj dostopna vsem, ki so imeli interes, da ji pristostvu-jejo. Težko bi rekli, da je bila Vaša slavnostna seja dostopna vsej javnosti, saj bi moral vsak, ki bi se je hotel udeležiti, imeti kar nekaj planinskih izkušenj, oz. starejši ali manj usposobljeni, kar precej denarja, da bi si privoščili helikoptrski polet do Kredarice. Po vsebini, ki se jo da razbrati iz Vašega članka in po udeležbi sodeč, bi lahko ocenil, da je bila seja na Kredarici bolj občinski izlet svetnikov na Triglav ob občinskem prazniku, ki Ste si ga dali popestriti s kulturnim sporedom bolj zase in za nekatere povabljene, kot pa v počastitev prazniku. Kaj pa Ste ponudili nam v dolini na dan občinskega praznika, ko Ste zaprli občino in odšli v hribe? Prireditve, h katerim Ste prislonili lonček (finančni seveda), da Ste jih lahko vpisali kot prireditve ob občinskem prazniku, čeprav so v glavnem vse že tradicionalne in se organizirajo pod okriljem gostinsko turističnih podjetij in posameznikov in seveda tri maše, ki pa so bile logično namenjene ljudem, Vam enakih nazorov. V zvezi s prireditvijo na Kredarici, na Kateri je nastopil mešani pevski zbor kulturnega društva Josip Lavtižar, ki spada pod okrilje župnijskega urada in ga vodi dr. Blaž LAVTIŽAR, pa kot predsednik moškega pevskega zbora Marjan Vodopi-vec, ugotavljam, gospod predsednik, da za Vaša ušesa verjetno ne prihaja več prava barva glasu iz naših grl. Drugače si sicer ne morem razložiti, da sem bil uradno s strani najvišjih občinskih delavcev naprošen, da naš zbor sodeluje na Vaši prireditvi. Ko je bilo vse urejeno in organizirano v zvezi z našim nastopom, sem bil konkretno s strani Vas na vaški veselici v Podkorenu dan in pol pred prireditvijo "uradno" obveščen, da poje na prireditvi mešani zbor Jubilate. Naj to ne zveni kot nekakšno rivalst-vo med dvema zboroma. S pevskim zborom Jubilate se namreč dobro razumemo, saj nas k sreči druži le pesem in nam take vrste manipulacije nekoga s povsem drugačnimi cilji pač ne morejo škodovati. Pa nič hudega, mogoče pa boste kaj organizirali npr. ob 10. obletnici osamosvojitve Slovenije. Ob 5. obletnici, malo več kot mesec dni pred vašo slavnostno sejo namreč Niste šteli za potrebno, da se vsaj spomnite nanjo. Verjetno Vam take vrste praznik vzbuja določene asociacije, ki niso povsem po Vašem okusu. Za konec pa samo še to: Oceno o t.i. nasledstvu Jakoba Aljaža v podobi dovškega župnika Franca URBANJE raje prepustite kasnejšim generacijam in ne za nabiranje točk v organizaciji, ki ste ji trenutno predani. Pa lep pozdrav in brez zamere! Andrej Ženiva, Slavka Cerneta 33, Kranjska Gora Spet jaha slovenski KU (KLUKS) KLAN Slovenski komunisti, preoblečeni v socialne demokrate Z rumenozvezdno mravljico in v razne druge oblike političnih prevarantov in padalcev, zopet jahajo v svoji KU (KLUKS) KLANOVSKI maniri. Kaj vse se ni nabralo samo v zadnjih nekaj tednih. Kar strah postane človeka, če pomisli, da je vse to, kar se dogaja hudo resno, veliko preresno in usodno za majhen slovenski narod. Naštel bom le nekaj primerov, ki volivcu jasno povedo, koliko je ura in katero stranko na jesenskih volitvah sme ali ne sme voliti. Ne bom šel preveč nazaj, vse kar bom naštel, se dogaja v zadnjih mesecih in prav ta gostota neljubih dogodkov je zaskrbljujoča in za volivca alarmantna. Začel bom kar pri nesmiselni in nesramni Kocjančiče-vi obtožbi gospoda Drobnica, generalnega tožilca republike Slovenije. Po kratkem postopku se je pospravilo generalnega direktorja RTV Slovenije gospoda Žarka Petana, prav gotovo v srčni želji, da bi se mu zopet omogočilo gledati nebo v kvadratih. Proti gospodu Levsteku iz Gorice sta v igri kar dve tožbi in nobena proti morilcem desettisočerih slovenskih mož in fantov, mater in otrok, žena in deklet v povojnem času. V nebo vpijoči so poskusi, da se v parlamentarni komisiji razvodeni pomembnost povojnih komunističnih zločinov. Gospod Potrč je prepričan, da so Slovencem dovolj oprali možgane, in da smo slepi, da bi spregledali prevarantske igre z njegovim poročilom. Olimpijski komite je pod vodstvom gospoda Kocjančiča pred olimpijskimi igrami zaprl vrata športnikom, ki so izpolnili pogoje, ki jim jih je prej postavil komite in jih pustil doma. Pri tem na žalost, nisem slišal protestnega glasu gospoda Cerarja, športnega idola Slovencev. Ali je tudi on podlegel rumenozvezdni mravljici? Na vse načine se poskuša uničiti delo in delovanje agencije, ki je edina bila sposobna razkrivati ropanje slovenskega bogastva. Predsednik Združene liste je brez sramu predstavil javnosti vlado, kakršno oni ponujajo Sloveniji v primeru njihove volilne zmage. Ponudil nam je kar nekaj faliranih ministrov, ki garantirajo hiter gospodarski in moralni razpad Slovenije. Pred dnevi sem zasledil v Slovenskih novicah članek, v katerem poskušajo linčati predsednika planinskega društva Dovje Mojstrana po že preizkušenem scenariju iz leta 1953. Takrat so hoteli uničiti PD Dovje Mojstrana zato, ker je društvo vrnilo Cerkvi Aljaževo kapelo v Vratih. Z medijskim linčem sedanjega predsednika PD Dovje Mojstrana, pa se hoče obračunati s SDS in Janezom Janšo. Neodgovorni novinar se celo poziva na župnika Aljaža, ker se menda obrača v grobu. Če se Aljaž zares obrača v grobu, to dela zaradi zlorabe njegovega imena in dela s strani KU (/KLUKS) KLANA. Naštel sem samo nekaj primerov, jutri pa bi lahko prištel še kaj novega. Skratka, primerov je več kot preveč. Tudi okoreli revolucionarji bi morali zardeti do ušes in spoznati, da je prišel čas, ko bo končno le potrebno potegniti zavoro. Pa čeprav gre za nesramne in bahate jahače slovenskega KU (KLUKS) KLANA. Matevž Šuštar Nezakonito razpolaganje Slovenske vlade z zasebno lastnino Združenje lasmikov razlaščenega premoženja Slovenije s tem obvešča javnost, da država nezakonito prodaja podjetja, katerih določen del je po zakonu zasebna lastnina. Čeprav so bile te prodaje izvedene z odobritvijo Vlade RS, so nezakonite. Delnice takih podjetij so brez vrednosti. Kršenje človekovih pravic Združenje lastnikov razlaščenega premolenja je zelo zaskrbljeno nad dejstvom, da Vlada RS in njena Agencija za prestrukturiranje in privatizacijo kršita zakonska določila in ustavo RS. Agencija enostavno ignorira dejstvo, da je zasebna lastnina z ustavo RS zagotovljena kot temeljna človekova pravica. Zakona Po Zakonu o denacionalizaciji in Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij, ki ju je v letih 1991 oziroma 1992 sprejela slovenska skupščina in sta sedaj v veljavi, je nična uradna registracija vseh na novo nastalih podjetij, pri katerih oblikovanju niso bili soudeleženi bivši lastniki. Kakršnokoli razpolaganje s premoženjem, ki temelji samo na soglasju Agencije s preoblikovanjem družbenih podjetij v zasebne družbe, je nezakonito, če ie bilo izvedeno brez soglasja nekdanjega lastnika. Zaradi transformacij, do katerih je v petdesetletnem obdobju vladnega nadzora prihajalo v nacionaliziranih podjetjih, pa postopek vračanja le-teh njihovim bivšim lastnikom dodatno urejuje Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij. Po tem zakonu je najprej potrebno ugotoviti, kolikšen delež danes obstoječega premoženja pripada nekdanjim lastnikom. Šele potem, ko so se o tem sporazumeli nekdanji lastniki in sedanje vodstvo podjetja, se lahko preostanek premolenja razdeli drugim strankam. Zakon nadalje navaja, da je datum začetka vračanja kapitala bivšim lastnikom 1. januar 1993, seveda po opravljeni denacionalizaciji in privatizaciji. Poleg tega pa le-ti kot znani in pravi lastniki ne morejo biti izključeni iz postopka vzpostavljanja finančnih struktur, stvorjenih s tem kapitalom, t.j. iz postopka privatizacije. Vračanje zasebnega premoženja V skladu z Zakonom o denacionalizaciji je okoli dvesto tisoč nekdanjih lastnikov in njihovih dedičev vložilo zahtevke za vračilo nacionaliziranega premoženja, ki ni bilo nikoli oškodovano, ali pa premoženja^ki je bilo nezakonito odvzeto s strani jugoslovanske vlade. Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij definira nekdanje lastnike podjetij kot prvotne, torej znane lastnike, katerih kapital v podjetjih je potrebno pred začetkom postopka lastninjenja zavarovati z začasno odredbo ali s pisnim sporazumom. Pri tem morajo biti nekdanji lastniki stranka v postopku, v katerem se ugotavlja njihov lastniški delež v preoblikovanih podjetjih. Odrekanje enake zakonske zaščite Agencija je ravnala v nasprotju s svojo obveznostjo da v skladu z Zakonom o denacionalizaciji poskrbi za pravično določitev premoženjske vrednosti, ki pripada nekdanjemu lastniku. Prav tako je Agencija izključila bivše lastnike, da niso bili aktivno udeleženi pri vzpostavljanju lastništva, kot na primer pri izdaji delnic in jim onemogočila, da bi - bili enakopravno udeleženi v postopku vzpostavljanja lastništva; - med privatizacijskim postopkom prejemali sklepe in druge akte Agencije in ■ vlagali ustrezne pravne odgovore. Agencija z izključitvijo nekdanjih lastnikov iz postopka lastninjenja in z zavzemanjem nevtralne pozicije v primerih škandaloznih popačitev pri izračunu in razdelitvi delnic povsem jasno favorizira managerje podjetij. Kršenje zakonov S stalnim zavračanjem udeležbe nekdanjih lastnikov v privatizacijskem postopku je Agencija zagrešila mnogo nezakonitih dejanj. Tako je. Agencija nekdanjim lastnikom onemogočala sodelovanje pri formiranju novega podjetja, v katerem je bil vključen njihov kapital. To je upravni postopek, v katerem ugotavlja lastništvo preoblikovanega zasebnega podjetja. S tem, da je priznala status procesne stranke samo managementu državnih podjetij, ne pa tudi bivšim lastnikom, je Agencija prekršila 22. člen Ustave RS, saj ni upoštevala osnovne ustavne pravice do enake zakonske zaščite. Agencija se ni zmenila za lastninske pravice bivših lastnikov ter je dopuščala, da so si podjetja prilaščala tudi njihovo lastnino. S to svojo pasivnostjo je omogočala, da so si trenutna vodstva podjetij na lahek način zagotovila popoln nadzor nad lastništvom podjetij. S tem je kršila 3. plen Zakona o splošnem upravnem postopku, ki predpisuje, da mora administracija v primerih, kjer odloča o upravnih zadevah, pravicah, dolžnostih in zakonskih pravicah zasebnikov in organizacij, vsem strankam zagotoviti enako zaščito pravic ali koristi, do katere so zakonsko upravičene. V skladu s členom 5 in 149 Zakona o splošnem upravnem postopku imajo bivši lastniki v upravnih postopkih ugotavljanja lastništva status procesne stranke. Premoženje se mora razdeliti sorazmerno vloženemu kapitalu državnega podjetja in nekdanjega lastnika. Ker so interesi obeh strank konfliktni, predvideva člen 149 obvezno ustno obravnavo. Opustitev predpisane proceduralne zaščite predstavlja resno kršitev zakona. Opozorilo investitorjem Po členu 249 Zakona o splošnem upravnem postopku so taki nezakoniti postopki razlog za razveljavitev odločb lastninskega preoblikovanja in za ponoven začetke privatizacijskega procesa. Slovensko Ustavno sodišče je v svoji odločbi U-I-22/95 z dne 14. marca 1996 "prečistilo" Uredbo o pripravi progama za lastninsko preoblikovanje podjetij. Vendar Agencija zakrknjeno vztraja pri svojem nezakonitem ravnanju in v določenih primerih potrjuje neveljavne vrednostne papirje, ki so brez zakonske podlage v naslednjih primerih: - Povsod, kjer so bili nekdanji lastniki izključeni iz udeležbe v privatizacijskem postopku, so odločbe Agencije nične. Javnost in potencialni investitorji morajo biti o tem obveščeni. -Če niso bili upoštevani interesi znanih nekdanjih lastnikov in je bilo podjetjem kljub temu dano soglasje za lastninjenje, so bila taka soglasja dana na nezakonit način. Protiukrepi Če Agencija nemudoma ne prekliče svojih nezakonitih lastninskih odločb, bo Združenje lastnikov razlaščenega premoŽenja Slovenije zaradi zaščite tretjih strank v svetovnem finančnem tisku, kot sta npr. THE WALL STREET JOURNAL in THE FINANCIAL TIMES, objavilo seznam podjetij, v katerih je bilo lastninjenje izvedeno nezakonito in v katerih uporabljajo kapital, ki jim ne pripada. Predsednik ZLRP Slovenije: Franc Izgoršek NESREČE \ KRIMINAL Kranj, 3. septembra - Pretekli teden je bilo na gorenjskih cestah dvanajst hujših prometnih nesreč, od teh kar sedem na območju škofjeloške policijske postaje. Med ducatom ranjenih so bili tudi trije mladoletniki in otrok. Smrtnih žrtev k sreči zdaj že lep čas ni, tako di. je letošnja statistika dvajset mrtvih za šesterico ugodnejša od lanske v enakem času. Petim prometnim nesrečam minulega tedna sta botrovali nepravilna stran vožnje in neprilagojena hitrost, najmanj v treh primerih pa naj bi bil prisoten tudi alkohol. V soboto in nedeljo je bil na Gorenjsko zaradi številnih javnih prireditev ogromen naval vozil. Policisti so povečan promet pričakovali, kljub okrepljenim moštvom pa se zlasti v nedeljo krajšim zastojem ni dalo povsem ogniti. Zakaj s ceste? Jesenice - V petek ob 15.45 je 25-letna Slobodanka G. z Jesenic, sicer državljanka BiH, z golfom vozila od Mojstrane proti Jesenicam. V blagem levem ovinku pred nadvozom železniške proge za Avstrijo je z desnim kolesom zapeljala s ceste, zadela betonski robnik, od tam je avto zaneslo prek trave na odbojno ograjo, po kateri je drsel dobrih pet metrov, zatem pa je prek ograje "zletel" na travnik, podrl obvestilno tablo in čelno trčil v železniški nadvoz. Iz golfa so vkleščeno, huje ranjeno voznico rešili jeseniški poklicni gasilci. Zakaj je voznica skrenila s ceste, prometni policisti še niso znali pojasniti, za vsak primer so zahtevali analizo telesnih tekočin. V "leni" po klancu navzdol Selca - V soboto okrog treh popoldne je bila hujša prometna nesreča na lokalni cesti Selca-Topolje. 54-letni Stanislav F. iz Topolj je z neregistriranim traktorjem, brez varnostne kabine in loka, za katerega je pripel kmečki voz, peljal gnoj na svoje posestvo, potem pa se je v "leru" spustil po klancu proti Selcam. Traktor je skupaj z vozom začel brzeti, voznik ga je poskušal spraviti v prestavo, vendar mu ni uspelo. Zapeljal je s ceste, prek bankine na dovozno pot, íci jo je dobesedno preskočil, z levim blatnikom traktorja trčil v betonski steber manjšega kozolca, nadaljeval po travniku, kjer je Stanislava F. vrglo s sedeža sedem metrov pod cesto, sam traktor pa se je ustavil 34 metrov nižje. Hudo ranjenega voznika zdravijo v Kliničnem centru. Dobili so ga doma Škofja Loka - V soboto ob 20.35 je tedaj še neznani voznik neznanega avtomobila temne barve vozil po lokalni cesti od Pevna proti Škofji Loki. V bližini odcepa pred stanovanjsko hišo Virlog 15 je dohitel kolesarja Jožeta J., starega 54 let, iz Podlubnika. Med prehitevanjem je voznik z desnim delom avtomobila kolesarja zadel Gasilsko tekmovanje v Preddvoru Preddvor, 2. septembra - Na prostoru lesnega obrata Jelovice v Preddvoru je PGD Preddvor pripravilo že devetič tekmovanje voznikov kombiniranih in gasilskih orodnih vozil za pokal Gasilske zveze Kranj. Letos se je tekmovanja od 88 prijavljenih udeležilo 63 ekip iz različnih krajev Gorenjske. Franc Celar je povedal, da so povabili voznike od Trojan do Vrhnike, in da je odziv vsako leto večji. Pri orodnih vozilih je osvojila prvo mesto in pokal ekipa Moravče IV, 2. je bila ekipa Moravče III, 3. pa ekipa Preddvora. V kategoriji kombiniranih vozil pa je bila prva, ki je prav tako osvojila pokal, ekipa PGD Mengeš, 2. je bila ekipa IGD Helios Domžale II, 3. pa ekipa IGD Helios Domžale III. Glavni pokrovitelj tekmovanja je bil letos Preša, d.o.o., sponzorji pa Gorenjski glas, Zavarovalnica Triglav, Živila Kranj, Civilna zaščita, Gostilna Majč in Jelovica Škofja Loka obrat Preddvor. • A. Ž. približno pol metra od roba ceste. Kolesarja je po trku odbilo na travnik, kjer je obležal huje ranjen, neznani voznik pa je peljal naprej. Kranjski prometniki so na kraju nesreče našli desno ogledalo in drobce stekla desnih prednjih vrat povzročiteljevega vozila. Ugotovili so, da gre za rover in po seznamu, ki so ga dobili iz notranjega ministrstva, najprej obiskali okoliške lastnike roverjev. Loški policisti so 44-letnega Antona T. iz Virmaš, ki je zbil Jožeta J., dobili doma. Še po dvanajstih urah je alkotest pokazal 0,26 grama na kilogram krvi, zato so odredili analizo urina, ki bo povedala, koliko alkohola je imel med nesrečo. Tako povzročitelj kot kolesar naj bi bila prej skupaj na pikniku. Pred tovornjakom v levo Kokrica - V nedeljo ob 19.55 je 17-letna Jana Ž. iz Predoselj s kolesom pripeljala po makadamski poti na lokalno cesto Polica-Kokrica ter po njej nadaljevala proti Kokrici. Za njo je s tovornjakom pripeljal 32-letni Marjan H. iz Šenčurja, tedaj pa naj bi dekle, ne da bi dala kakršenkoli znak, zavila proti levemu robu ceste. Voznik je zaviral in se umikal, kljub temu pa je Jano Ž. skoraj na levi strani ceste zbil. Huje ranjeno so odpeljali v jeseniško bolnišnico. Prehod ni bil osvetljen Kranj - Pred mesecem smo v GG poročali o prometni nesreči na Bleiweisovi cesti v Kranju, v bližini nove cerkve na Zlatem polju, ki se je zgodila 28. julija ponoči. 24-letni Aljoša J. iz Sebenj je z avtom zbil bosansko begunko, ki je stekla prek ceste. V poročilu smo po izjavi prometnega inšpektorja UJV Kranj Ivana Demšarja še zapisali, da je voznik pešakinjo zbil pred dobro osvetljenim prehodom za pešce. Inšpektor Demšar je včeraj povedal, da prehod dejansko ni bil osvetljen, niti ni tedaj delovala utripajoča luč. H. Jelovčan Cankar pravnomočno obsojen V zapor za poldrugo leto Kranj, 3. septembra - Višje sodišče v Ljubljani je potrdilo sodbo Andreju Cankarju iz Ljubljane, ki je bil na okrožnem sodišču v Kranju marca obsojen na leto in devet mesecev zapora, kazen pa zaradi obsojenčevega obžalovanja znižalo za tri mesece. Andrej Cankar je bil v Kranju obsojen zaradi tatvin. Leta 1994 je vlomil v stanovanjsko hišo na Bledu in iz nje odnesel starinske predmete v vrednosti 2,1 milijona tolarjev. Vlomil je tudi v hišo v Podnartu, iz katere je ukradel za milijon starinskih predmetov. Pri vlomu v občinsko knjižnico na Jesenicah so ga zalotili, ko si je hotel prilastiti knjige in radiokasetofon v skupni vrednosti 110.550 tolarjev. Večino ukradenih predmetov je Andrej Cankar prodal. Kranjsko sodišče je pri izreku kazni kot olajševalni okoliščini upoštevalo obsojenčevo mladost in dotedanjo nekaznovanost. • H. J. Novi gorenjski rekorder Balonček je ponorel Anton A. je v četrtek popoldne "napihal" 4,90 grama alkohola Kranj, 3. septembra - Doza, za katero strokovnjaki trdijo, da je smrtna, 27-letnega Antona A. z Zg. Brnika očitno ni položila, saj se je bil s policisti sposoben celo še skregati. Kranjska policijska patrulja je v petek ob 17.20 razjasnjevala trk na trgu Davorina Jenka v Cerkljah. Anton A. je s traktorjem zadel parkiran avto. Ker so policisti že na oko ocenili, da Anton ni povsem trezen, so mu ponudili alkotest. Ta je pokazal kar 4,90 grama alkohola na kilogram krvi. Doslej je gorenjski rekord, star nekaj let, znašal 4,36 grama alkohola. • H. J. Na Brezjah so se zravsali Romi Brezje • Zgodilo se je v nedeljo okrog 3.40 zjutraj na parkirišču poleg cerkve na Brezjah. Romski družini iz Novega mesta sta si skočili v lase zaradi glasbe. Eni so bili za živo muziko, drugi bi raje navijali kasetofon. Beseda je dala besedo, potem pa so prišle na vrsto še mišice. Najprej so drug drugemu razbijali vozila, v vse hujšem gnevu pa je začela teči tudi kri. 39-letni D. B. je z nožem zabodel S. K. v predel prsi, B. B. pa v trebuh. Buške in praske so dobili tudi nekateri drugi člani iz obeh družin. Ranjena S. D. in B. B. so odpeljali v jeseniško bolnišnico. Zdravniki so ugotovili hude poškodbe, v smrtni nevarnosti pa nista več. Vseh okoliščin, ki so pripeljale do krvavega obračuna dveh romskih družin, kriminalisti še niso razčistili. Osumljeni D. B. se je po zaslišanju vrnil na prostost, čaka ga kazenska ovadba, prejkone pa tudi maščevanje nasprotne strani. Kolesar pograbil denarnico Kranj - Ženska, ki je v soboto na neosvetljenem delu ulice Tončka Dežmana na Planini srečala neznanega kolesarja, je bila neprijetno presenečena. Neznanec ji je namreč iz roke iztrgal usnjeno rjavo denarnico ter odhiteli proti C. Gorenjskega odreda. Okradena ga je opisala kot starega 20 do 25 let, visokega 180 centimetrov, čokatega, temnih las, oblečenega v kavbojke in temnejšo jakno. V denarnici sicer ni bilo veliko denarja, vendar je dejanje kot pojav vredno obravnave, saj je bil te vrste ulični kriminal doslej v Kranju neobičajen. V hišo po zlatnino Črnivec - Medtem ko so bili domači na dopustu, je njihovo hišo na Črnivcu obiskal neznani tatic. V hišo je prišel skozi klet, in sicer tako, da je zlomil cilindrični vložek ključavnice. Odnesel je za okrog 50 tisočakov zlatnine. Stanovalci so krajo opazili v četrtek, ko so se vrnili domov. Iz trgovine odšel prazen Zg. Bitnje - Ali je neznani vlomilec velik šaljivec ali pa ga je med obiskom v Živilini trgovini nekdo premotil, ni jasno. Dejstvo je, da je vlomna tatvina ostala le pri poskusu. Neznanec je v noči s srede na četrtek najprej prekinil telefonske linije na zadnji strani Ziviline trgovine v Zg. Bitnjah in s tem povezavo z alarmom, nato pa skozi službeni vhod vstopil v trgovino. Odnesel ni ničesar. Strel v bar Kranjska Gora • Jeseničan S. J. je 27. avgusta ob dveh zjutraj s pištolo ustrelil v Country bar. Kriminalisti ga bodo ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzročitve sploSne nevarnosti. Na srečo krogla ni zadela nobenega od gostov v baru. S. J. je dejal, da je streljal zato, ker je bil z nekaterimi od njih v sporu, kam je po streljanju skril pištolo, pa ni hotel povedati. » H. J. S O O > ctf S5 > > = o >o _~ O iS CD ■m «43 N '■Z w>o w 2>t/> £ o c nI °ll SI CA (D N O CO n cd 00 O) l_ -r— O o. o J2 E S* a) a> E .£ o >o ■g -o C => c ;o 2 n N O - W 03 C N >o h-' č/5 (D ><0 'X E Ü Ï c n co a? to cg > CO N "O O n ca t— o a D (D CO C 2 2 (D § > > .t .SL ca -O TJ °co CO CD ff CO 3 C.! B S > H 03 C H >Ò ' jO O O .* ■* r± ta S! .s. ij 8? od Í:jj il 5? 2 o Q.CM § .s CO T-CO CM o «* 03 tj-C CD m 03 "* N . > O) O) 03 f- C *-> TJ « CD •— o S9 5T 2 CM CD UJ > >0co O) . MU o m CLOC co 2 CM 03 N . C .2 »« E to 9^ £ « 2 o Ž >o •o -Q 03 O O c O +- s o > Z. č OT o & Si co _ c cd 03 ^ " CO lo o t- N t- co 3x S HALO - HALO GORENJSKI GLAS a TEL.: 064/223 111 Naročilo xa objavo sprejemamo po telefonu 064/223-ltl, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12.30. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubrikt: Izredno ugodna. AVTO ŠOLA B in B v Kranju, na Begunjski 10, tel.: 22-55-22 Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 9. septembra, dopoldne ob 9.00 in popoldne ob 18.00 AVTO ŠOLA B in B v Radovljici, v gasilskem domu, tel.: 22-55-22 VOZNIŠKI IZPIT ZA OSEBNI AVTO, MOTOR, TOVORNJAK ALI AVTOBUS NAKUPOVALNI Palmanova 10.9., Madžarska Lenti 7.9., Gardaland ali Aqualand 21.9., Trst IZLETI - GARDALAND 24.9. možnost plačila na 2 čeka Rozman, tel.: 064/715-249 Posezonska razprodaja gorskih koles Alpetour - Remont Kranj CATIC - SHIMANO samo 23.100 SIT, CATIC - SHIMANO z amortizerji samo 29.900 SIT. Možnost plačila na 3 čeke. Tel.: 221-446 KMETIJSKA TRGOVINA Prodajamo rezervne dele, olja in gume za kmetijsko mehaniza- vPC STARI DVOR v Škof ji Loki TEL.: 064/634-800 TEČAJI TUJIH JEZIKOV EVROPA, do.o., BLED vpis od 2. 9. do 13. 9. od 16.00 -19.00, tel. 064 76 922 0609 644 988 cijo (ZETOR, SIP, TAJFUN, BCS, itd.). V zalogi kosilnice BCS mini (152.000,00 SIT) in različni tipi kardanov. VREČE ZA KROMPIR 10 KG - 16.80 SIT Delovni čas: od pon. do pet. 7.-19. ure, sobota 7.-13. ure začetni in nadaljevalni tečaji za: - otroke od 5 let naprej - osnovnošolce - srednješolce - priprava na maturo iz angleščine - odrasle v skupinah in individualno METEOR do.o. 422-781 Palmanova, Lenti, Pourto Guaro, FORMULA 1 Cilka tel.: 41-510 Oktoberfest 28.9. MONZA 8.9., AVTOŠOLA GOLF KRANJ TEL 064/324-767 Kategorije A, B, C in E - vse po ugodnih cenah! vozila: GOLF, POLO, PUNTO, TWINGO, CLIO, R5 itd. Motorno kolo Yamaha 125, in tovornjak MB 814 AVTOŠOLA GOLF ŠK. LOKA Izpit za tovornjak, prikolico, avtomobil ali motor? TEL 064/62-44-52 Vsa vozila imajo klimatsko napravo! AVTO ŠOLA GOLF EDINI V SLOVENIJI! DA VAM POLETI NE BO VROČE, IMAJO VSA VOZILA VGRAJENO KLIMATSKO NAPRAVO! pri prof. METI KONSTANTIN s.p. TEL.: 064/621-998 ŠKOFJA LOKA Podlubnik 253 TEČAJI NEMŠČINE predšolski otroci: pon. od 16.30 do 17.15 (30 ur) 1., 2. razred: tor., 12.15, tor., 16.30; sre., 15.30 3., 4. razred: tor., 15.30; sre. 12.30 5., 6. razred: čet. od 13.00 do 14.15 (60 ur) 7., 8. razred: tor., 14.00; pet., 16.00; sob., 11.30; sob. 16.00 1., 2. letnik: čet. 14.30; pet. 18.30; sob. 10.00 3., 4. letnik: sre., 13.45; pet., 14.00; sob. 8.30 ODRASLI, ŠTUDENTI: od prve do četrte stopnje, poslovni jezik, vikend tečaji Regionalni izobraževalni center Radovljica, VPISUJE v naslednje programe izobraževanje za odrasle KNJIGOVODSKE STORITVE III. letnik ekon. - kom. tehnik, program prekvalifikacije za poklic prodajalec, program komercialist, priprava na strokovni izpit za trgovinske poslovodje, program dokvalifikacije - voznik. Prijave in informacije, tel. in fax: 064/714-403 Opravljamo knjigovodske, računovodske in administrativne storitve za obrtnike in mala podjetja. Tel.: 323-909 DNEVI DALMATINSKE OD 12. DO 15. SEPTEMBRA KUHINJE S KLAPO GOSTILNA IN PIZZERIJA ZELENI ŠUM, KRAKOVSKA 30 (V0GUE) BUKALETA ŠENČUR, TEL: (064) 49-220 ■• :- ' . .'.;.V. - ¥vrr££vA' Kranj Tečaji do 6 udeležencev: predšosli otroci/začetniki pon. 16.00, nad. ŠVICARSKA SOLA tečaji 2.-8. razred pet. 16.45 oz. 18.00, konverzacija/priprava na maturo/poslovno za dijake tor. oz. sre. 18.45, tel.: 312-520 Z DU Naklo Naklo - Društvo upokojencev Naklo vabi svoje člane na naslednje izlete: v četrtek, 5. septembra, se bodo podali na srečanje upokojencev Gorenjske v Škofjo Loko, 20. in 21. septembra v Nemčijo na bavarske gradove, 1. in 4. oktobra pa bodo obiskali Posočje. Čimprej pokličite vaše poverjenike. V Terme Čatež in grad Mokrice Žirovnica - Društvo upokojencev Žirovnica vabi svoje člane na enodnevni izlet v Terme Čatež in grad Mokrice, ki bo v četrtek, 12. septembra. Odhod avtobusa bo ob 6. uri z Brega in bo ustavljal na vseh avtobusnih postajah do Rodin. Prijave z vplačili sprejema ga. Arnoldova v trafiki v Žirovnici in Pavel Dimitrov, Breg št. 60, tel.: 802-742 do zasedbe avtobusa. Na Veliko Koroško Babo Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi na Veliko Koroško Babo. Izlet bo v soboto, 7. septembra, zborno mesto pa ob 7. uri na koncu doline Ancljevo. Ob 14. uri bo srečanje pohodnikov pri Kranjski koči na Ledinah. Informacije dobite po tel. pisarne društva 064/225-184 ali po telefonu predsednika 064/221-634, fax 064/222-696. Na Polinik Kranj - Planinska sekcija Iskra, ki deluje pri Planinskem društvu Kranj organizira in vodi planinski izlet na Polinik (2784 m) v Avstriji (pot prijateljstva) v soboto, 7. septembra. Skupaj bo hoje približno 6 ur pri vzponu in 5 pri sestopu in predvsem zaradi dolgega in zahtevnega pristopa na vrh Polinika je izlet primeren le za kondicijsko dobro pripravljene planince. Vodnika Matej Majnik in Niko Ugrica priporočata poleg opreme za visokogorje tudi uporabo zložljivih pohodnih palic. Prav tako v nahrbtniku ne sme manjkati zadostna količina hrane in napitkov ter topla oblačila. Ne pozabite veljavnih potnih listovl Prijavite se lahko na običajnih mestih do jutri, srede, 4. septembra, oz. do zasedbe mest na avtobusu. Veljajo le vplačane prijave. V skupino Pala v Dolomitih i Kranj - Planinska sekcija Iskra pri Planinskem društvu Kranj vabi na Ferato (težka pot s fiksnimi varovali: klini, lestvice in jeklenice) v skupino Pala nad turističnim krajem Sam Martino do Castrozza na zahodnem delu dolomitske verige. Program je primeren za običajne gorske popotnike kot tudi za dolomitske sladokusce, če še niste bili na feratah in oklevate z odločitvijo, pojdite v torek, 10. septembra, ob 17. uri na vrt Gostilne Kovač v Vikerčah pod Šmarno goro. Sicer pa bo izlet v soboto, 14. septembra, z odhodom pet minut po polnoči izpred Hotela Creina. Prijave z vplačili sprejemajo do 9. septembra. Kolesarski Kranj - Zavrh -Šmarna gora Kranj - Kolesarska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira kolesarski izlet na relaciji od Kranja preko Podreče, Medvod in Zavrha na Šmarno goro. Izlet bo v torek, 10. septembra, z odhodom ob 8. uri izred stavbe Društva upokojencev Kranj, Tomšičeva 4. Vozi se po cestnoprometnih predpisih in na lastno odgovornost. Z avtobusom v italijanske Dolomite Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane in druge interesente na avtobusni izlet v italijanske Dolomite z ogledom Cor-tine d'Ampezzo - središče alpskega turizma in zgornje dravske doline z liftn7om. Izlet bo v torek, 10. sep- Glavni trg 6, 4000 Kranj tel.: 064/222-681, 222-701 fax: 064/223-534 POVABILO K VPISU ABONMAJA ZA SEZONO 1996/97 V okviru abonmajskega programa si boste lahko ogledali pet gledaliških uprizoritev in sicer - tri uprizoritve Prešernovega gledališča. Evald Flisan JUTRI B0 LEPŠE, Jean Genet SLUŽKINJI, Oscar Wilde: VAŽNO JE IMENOVATI SE ERNEST - in dve uprizoritvi gostujočih gledališč, ki jih bomo predvidoma izbrali med naslednjimi uprizoritvami: David Mamet SEKSUALNA PERVERZIJA V CHICAGU (Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana) Herbert Achternbusch: SUSN (Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana) Tone Partljič: GOSPA P0SLANČEVA (Slovensko ljudsko gledališče Celje) Vpisovanje bo potekalo v gledališki avli in sicer ■ za dosedanje abonente Vpisovanje abonmajev bo potekalo od srede, 4. septembra, do ponedeljka, 9. septembra 1996, vsako dopoldne od 10.00 do 12.00 ure ter od 16.00 do 18.00 ure (v soboto samo dopoldne), ko boste dosedanji abonenti lahko obnovili isti abonma ali zamenjali abonmajski sedež. - za nove abonente Vpisovanje abonmajev bo potekalo od srede, 11. septembra, do sobote, 14. septembra 1996, od 10.00 do 12.00 ure ter od 16.00 do 18.00 ure (v soboto samo dopoldne). tembra, z odhodom ob 6. uri izpred Kina Center v Kranju. Prijave sprejema DU Kranj, Tomšičeva 4, vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. Ne pozabite na potni list in prehrano ter lire in šilinge za okrepčila in morebitne nakupe. Pohod na Triglav Bohinjska Bistrica - Prostovoljno gasilsko društvo Bohinjska Bistrica bo v petek, 6. septembra, povabilo na pohod na Triglav člane prostovoljnih gasilskih društev Hrastnik, Podbr-do, Šempeter in Nova Gorica. Odhod na Pokljuko bo v petek zjutraj ob 5.30 izpred doma PGD Bohinjska Bistrica. Po vrnitvi z vrha Triglava bo naslednji dan popoldne na Rudnem polju piknik. Obvestila M Domžalski dom vabi Domžale - Planinsko društvo Domžale vabi vse ljubitelje planin, da obiščejo Domžalski dom na Mali planini (1520 m). Dom bo do konca septembra odprt vse dni v tednu. Informacije o zasedenosti dobite po mobitelu št. 0609 614-142. Sijoče gore Dr. Iztok Tomazin je izdal stenski koledar za leto 1997 SIJOČE GORE z motivi iz Himalaje - Karakoruma, v katerem so prikazana doživetja in dogajanja med slovensko himalajsko smučarsko odpravo SKI 8000. Format koledarja 48 x 33 cm s prostorom za dotisk po želji naročnika. Fotografije so opremljene s spremnim besedilom. Tekst je lahko v slovenščini, nemščini ali angleščini. Vse informacije: dr. Iztok Tomazin -TD 064/211 -549, TS 064/53-141; fax: 064/242-471. Prvenstvo upokojencev Gorenjske v tenisu V ponedeljek, 9. septembra, bo ob 7. uri v Kranju na igriščih Teniškega kluba Triglav Kranj prvenstvo upokojencev Gorenjske v tenisu. Društvo upokojencev Kranj je pošiljalo dopise z navodili. Če se še niste prijavili pri Društvu upokojencev Kranj, Tomšičeva 4, telefon 221-874 prosijo, da to čimpreje storite. Tekmovanje bo v vsakem vremenu. Če bo deževalo, bo turnir v šotoru v Šenčurju, odhod pa bo ob 7.30 uri izpred klubskih prostorov TK Triglav. Razstave )t Moč volje in ljubezni Ljubljana - Na Teoioški fakulteti (Poljanska 4) v Ljubljani je odprta razstava ročnih del in drugih ustvarjalnosti slovenskih bolnikov in invalidov pod geslom MOČ VOLJE IN LJUBEZNI. Ogled je možen do vključno 9. septembra, vsak dan od 9. do 19. ure. S srcem vas vabi KBBI in uredništvo revije Prijatelj. Jeseniški cikel Božidarja Jakca Jesenice - V četrtek, 5. septembra, bo ob 19. uri v razstavnih prostorih Kosove graščine otvoritev razstave risb "jeseniški cikel," ki jih je v letih 1938 in 1939 narisal akademski slikar Božidar Jakac. Razstavljena dela bo predstavil umetnostni zgodovinar dr. Milček Komelj, kulturnem programu pa bo nastopila jeseniška vokalna skupina Prima vista z renesančno glasbo. Samostojna razstava Bernarde Šmid Kranj - Jutri, v sredo, 4. septembra, bo ob 19.30. v Mali galeriji Likovnega društva Kranj na Glavnem trgu otvoritev samostojne razstave Bernarde Šmid. Razstava bo na ogled od 25. septembra. Prireditve Ifr Poletje v Kranju 96 Kranj - Poletje se tudi v Kranju dokončno zaključuje, zato bosta v četrtek in petek zadnji izmed prireditev, ki so se skozi to poletje odvijale pod skupnim naslovom Poletje v Kranju 96. Na gostinskem vrtu Pod marelo bo v četrtek ob 20. uri nastopil Adi Smolar, v petek pa Alenka Vidrih & Les Vieux Čhats. Golf turnir Bled - V četrtek se bo na Golf igrišču pri Bledu začel Golf turnir BALLANTINES INTERNATIONAL. Nadaljeval se bo v soboto in nedeljo. Srečanje brigadirk in brigadirjev Dornava '96 Klub brigadirjev mladinskih delovnih brigad Kranj vabi na srečanje brigadirk in brigadirjev Dornava '96, ki bo v soboto, 21. septembra 1996. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred Osnovne šole Simon Jenko, UI. XXXI. divizije in ob 7.15 uri izpred Hotela Creina. Informacije, prijave in vpračila dajejo in sprejemajo poverjeniki ali v tajništvu Krajevne skupnosti Vodovodni stolp, Begunjska 10, Kranj do petka, 13. septembra 1996, in sicer v ponedeljek, torek in četrtek od 10. do 12. ure, v sredo pa od 14. do 17. ure. Pokličete jih lahko tudi po telefonu 216-245. Koncerti Primož Grašič Quartet Kranj - V četrtek, 5. septembra, se na Pungertu, prav na koncu starega dela mesta, pripravlja vrhunski jazz koncert ob zaključku prireditev Poletje v Kranju. Nastopil bo Primož Grašič Quartet, ki ga sestavljajo bobnar Ratko Divjak, pianist Blaž Jurjevčič, saksofonist Tadej Tomšič in kitarist Primož Grašič. Koncert se začne ob 20. uri na prostem, vstopnine ni. Pianistka Eva Bohte Kamnik - V galeriji Repanšek v Rudniku bo v četrtek, 5. septembra, ob 19.30 uri koncert v okviru festivala Musica Aeterna. Tokrat bo z deli Bacha, Beethovna, Srebotnjaka, Brahmsa in Prokofjeva nastopila triindvajsetletna pianistka Eva Bohte. Mlada glasbenica se je izpopolnjevala na mednarodnih klavirskih šolah pri prof. Brumbergu in prof. Lateinerju, trenutno pa je absolventka na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Dubrovki Tomšič - Srebotn-jak. Predprodaja vstopnic za četrtkov koncert je pri ZKO Kamnik in v Galeriji Repanšek uro pred koncertom, cena 500 tolarjev. Jesenske serenade Jesenice - Danes zvečer bo na Jesenicah prvi od petih koncertov letošnjih jesenskih serenad. Pričele se bodo z Glasbo za dve harmoniki, ko bosta nastopila harmonikarja Erno Sebastian in Primož parovel. Na sporedu bodo dela Wernerja Huebschmanna (Sedem narodnih), Heinza Christiana Schaperja (Glasba za Gledališče), Torbjoerna Lundquis-ta (Balada) in Erna Sabastiana (Musica Leggiera). Povezovalci programa, Barbara Kranjc, Simon Šerbi-nek in Igor Škrlj bodo ob koncertu prebirali dela Tonega Pavčka, Sve-tlane Makarovič, Mile Kačič, Jacque-sa Preverta in Vlctorja Hugoa. Turistično društvo Besnica Polževe dirke s kolesi Besnica, 2. septembra - Tekmovanje Kolesarjev-Polžev s kolesi, ki ga organizira Turistično društvo Besnica s sodelovanjem Gorenjskega glasa in Radia Kranj, se bo 'začelo v soboto, 14. septembra, ob 14. uri. Pod nadzorom sodnikov se bodo Polži na kolesih pomerili na igrišču pred šolo v Besnici. Na stezi pa bo zmagovalec tisti, ki bo določeno razdaljo prevozil v najdaljšem času, vendar ne v več kot petih minutah. Seveda pa se med vožnjo ne bo smel dotakniti tal oziroma stopiti s kolesa. Vse drugo bo več ali manj podobno prireditvam oziroma tekmovanjem, ko najboljši dobijo nagrade. Tokrat bodo v Besnici dobili nagrade tudi obiskovalci. Prireditelji bodo namreč pripravili srečelov. Za ples pa bo potem od 18. ure naprej skrbel ansambel, ki je mnogim dobro poznan in ki, verjemite, zna, razgreti podplate. Ce se želite pomeriti s kolesom v čimbolj počasni vožnji, potem izpolnite kupon in ga pošljite najkasneje do petka, 13. septembra, na naslov: Gorenjski glas, 4000 Kranj, Zoisova 1 ali na Turistično društvo Besnica, Zgornja Besnica 104, 4201 Zgornja Besnica. Lahko pa se prijavite tudi uro pred začetkom tekmovanja v Besnici. Štartnina je 400 tolarjev. • A. Ž. KUPON Ime in priimek.................................................................... Naslov............................................................................... Prijavljam se za tekmovanje na Polževih dirkah s kolesom 14. septembra v Besnici. Podpis: ODBOJKO v nedeljo, 8. septembra, od 18. ure VSTOPNINE Ni! KLUB BLED - RIBNO DEE JAY TIME ANJA RUPEL, GIMME 5, POWER DANCERS, MZ HEKTOR, PELE, DOMINIK KOZARIČ, NAPOLEON, NO ONE, SLO - ACTIVE ... Naj živi vesela družba Izbor ansambla Vesele družbe Andrej nad Škofjo Loko, 2. septembra - Pri Ivanu Ruparju na Andreju nad Škofjo Loko, do koder so prejšnjo nedeljo slovesno odprli novo asfaltirano cesto, bo v nedeljo, 15. septembra, popoldne spet veselo. Takrat bo pri Ivanu Ruparju ze tretjič prireditev pod naslovom NAJ ŽIVI VESELA DRUŽBA. Spomnimo se, da je lani na tej prireditvi sodelovalo šest narodnozabavnih ansamblov iz loškega konca. Letos, pravi Ivan Rupar, bo podobno. To je priložnost, da se predstavijo mladi ansambli, čeprav v prihodnje, saj je prireditev tradicionalna, tudi "starejših", poznanih, ne mislijo odganjati, in tudi od drugod ne. Skupaj z Ivanom Ruparjem pa smo se v Gorenjskem glasu, ki je tudi pokrovitelj prireditve, odločili, da bomo letos izbrali ansambel Vesele družbe za leto '96. Kako bomo izbirali, bomo pojasnili v Gorenjskem glasu v petek. Tokrat napovejmo le, da se bo prireditev pri Ivanu Ruparju začela ob 15. uri in da bo na prireditvi za veselo razpoloženje skrbel ansambel Borisa Razpotnika. Tudi veselih iger takrat ne bo manjkalo. Da ne bo dolgčas pa bosta skrbela Saša in Roman. Ne pozabite torej v petek na Gorenjski glas. Poleg Gorenjskega glasa bodo pokrovitelji prireditve Naj živi vesela družba še Zavarovalnica Adriàtic AZA Škofja Loka, Kmetijska trgovina Cegnar Virmaše, Avto Lušina Gosteče in Radio Žiri. • A. Žalar Duhovna smer Prenova Duha pripravlja Skupna molitev na stadionu Ljubljana, 30. avgusta - Prenova Duha, duhovna smer v katoliški cerkvi, ki ima po svetu 70 milijonov privržencev, prihodnji konec tedna v Ljubljani pripravlja seminar za evange-lizacijo. Molitvene skupine, se po mnogih župnijah sestajajo vsak teden, seminarji z množično udeležbo pa so priložnostni. Pred šestimi leti se mu je v Ljubljani odzvalo kakih 20 tisoč vernikov. Letošnji, ki bo potekal ob 61-letnici Evharističnega kongresa in je po besedah organizatorjev odgovor na papeževo povabilo o novi evangelizaciji, pa naj bi pritegnil še večje število ljudi. Tridnevni seminar, ki bo 6., 7. in 8. septembra, potekal na centralnem stadionu v Ljubljani, bo vseboval vrsto govorov, petja, slavljenja in molitev. Gost seminarja bo prav tako kot pred šestimi leti pater Emilien Tardif, Kanadčan po rodu, ki kot misijonar deluje v Dominikanski republiki. Somaševanje bodo v dneh seminarja vodili slovenski škofje, dr. Franc Kramberger, msgr. Alojz Uran in msgr. Jožef Kvas. Informacije o seminarju Prenove Duha dajejo na sedežu te duhovne smeri na Prečni 1 v Ljubljani (vsak dan med 10. in 13. ter 15. in 18. uro, v sobotah pa le dopoldne), na agenciji Kažipoti v Smledniku, karte za srečanje pa je moč dobiti tudi v nekaterih župniščih. • D.Ž. MALI OGLASI m 223-444 GR. MATERIAL Suh smrekov OPAŽ in dva OKNA 80x120, prodam. ©731-627 2bqo7 Prodam 200 m2 smrekovega OPAŽA del. 16 mm. 0712-028 2B009 KAMENJE v zidu ugodno prodam. Hlebce 17, ©733-484 28066 IZOBRAŽEVANJE Inštruiram MATEMATIKO in KEMIJO za osnovne in srednje šole.©621- 461 26547 Kupim rabljene UČBENIKE za I. letnik EŠ v Radovljici. ©862-827, popoldan 27805 Ugodno prodam več KNJIG za SŠ-poslovni tajnik za I., II. in III. letnik. ©49-42 9 27991 Kupim KNJIGE za 1. letnik kovinarske šole - mehanik. ©620-211 popoldan 2B001 Kupim knjige za I. letnik Trgovske šole. ©421-182 2B002 Uspešno inštruiram kemijo in matematiko za Sš IN OŠ. Mojca, ©331- 726 _28038 GLASBILA SYNTHESIZERJI, PIANINI, KITARE in druga glasbila, ugodno v TRGOVINI SINKOPA, ŽIROVNICA 59, ©802-274, 801-211_27217 APARATI STROJI Ugodno prodam nerabljeno zamrzovalno SKRINJO 210 I. ©802-654 Prodam kombinirani bojler, elektro motor in radiatorje. 0622-140 2eooo Ugodno prodam OS za cirkular, gladka ali klinasta jermenica. ©720-196 28064 MIZARSKI PONK prodam. ©733- 196 28067 Prodam industrijski ŠIVALNI STROJ Singer za 500 DEM. ©802-182 28072 Prodam GSOPIDINJSKO PLINSKI JEKLENKO za 5000 SIT. ©332-334 PANASONIC TELEFONI, telefaxi, tajnice in telefonske centrale, servis telefonskih aparatov. ©634-01226013 Poceni prodam barvni TV SIMENS. ©225-411 27263 MIŠO, s.pM KRANJ Tel.: 064/326-612 VAM NUDI: - montažo in servise senčil: • ROLETE - ŽALUZIJE - LAMELNE ZAVESE - montažo - TALNIH - STENSKIH - STROPNIH OBLOG - suhomontažno prenovo oken "brušenjein lakiranje vseh vrst parketov HVALA ZA SODELOVANJE! MOBITEL YANNI d.o.o. - kompletna ponudba, dobava takoj. Ne izgubljajte časa, pokličite zastopnika na 0609/612-256,064/218-317 15141 Prodam industrijski šivalni stroj Singer, cena 500 DEM. Bertole, Breznica 4c, Žirovnica 27988 oto bobnar September je ze tu in z njim Glasovi izleti V diskoteko Metròpolis v Termah Čatež V telefonskih anketah smo Vas, spoštovane bralke in cenjeni bralci, prosili tudi za predloge, kam bi želeli rajžati na izlet z Gorenjskim glasom. Zbrali smo ogromno idej in v sodelovanju z našimi poslovnimi partnerji smo pripravili nekaj zanimivih predlogov. Morda Vam bo kateri ustrezal: 1/ v soboto, 28. septembra, v ZOO Ljubljana: Zoološki vrt mesta Ljubljana je edini pravi živalski vrt v Sloveniji in vabimo Vas, da si ga ogledate z Gorenjskim glasom. Avtobus podjetja Meteor bo zadnjo septembrsko soboto dopoldan odpeljal iz Radovljice skozi Kranj, Škofjo Loko in Medvode /če bo vsaj pet prijav, bo avtobus začel vožnjo na Jesenicah//. Po ogledu Živalskega vrta bo zgodnja večerja s posladkom, zato bo prispevek k stroškom izleta 2.500 tolarjev; za naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane samo 1.800 tolarjev; za otroke do 15. leta zgolj 1.200 tolarjev. 2/ to soboto, 7. septembra, zadnji letošnji super izlet z Integralovimi avtobusi in luL·uzno celovško potniško ladjo po avstrijskem Koroškem: izlet vključuje: turistični ogled in nakupovanje v Celovcu; obisk Minimundusa; plovbo po Vrbskem jezeru. Odhodi avtobusov bodo v soboto zjutraj z Jesenic /in iz Radovljice/; ter iz Škofje Loke in Kranja. Prispevek k stroškom izleta: 3.100 tolarjev na osebo, kar velja le za naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane; naročniki, ki ste za letos plačali celoletno naročnino, doplačate za ta izlet samo 2.700 tolarjev. Ker je izlet posebej primeren za mlajše in najmlajše, tudi za ta izlet velja: samo 1.500 tolarjev za otroke do 8 let, oziroma 2.100 tolarjev za osnovnošolce od 8. do 15. leta. Prijave sprejemamo le še danes (torek) in jutri (sreda). 3/ v soboto, 14. septembra, do Mosta na Soči in Kobarida, s kapitanom Deanom bomo na njegovi barki pluli po jezeru, si ogledali KobariŠki muzej in še kaj. Zjutraj bomo izlet začeli v Radovljici, se peljali skozi Kranj in Škofjo Loko na Primorsko; na Gorenjsko se bomo vrnili do 21.ure. Za celodnevno rajžo z avtobusom in barko, ter s kosilom na jezeru, znaša prispevek k stroškom 3.750 tolarjev - za naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane samo 3.200 tolarjev. Za otroke do 15. leta: 2.200 tolarjev. 4/ v soboto, 14. septembra, zadnjič v letošnjem poletju, na najvišjo avstrijsko goro Veliki KleL· Gora je bolj poznana z avstrijskim imenom Grossglockner, a Glasov vodič teh izletov Prane Šenk vselej pravi, da bi vsaj Gorenjke in Gorenjci morali skrbeti za ohranitev slovenskih poimenovanj avstrijskih krajev, gora, jezer, itd. Tisti, ki ste z Gorenjskim glasom in Francem Šenkom že bili na Velikem Kleku, ste se že prepričali o tem, kako lepa (žal pozabljena) imena imajo kraji ob 500 kilometrov dolgi poti od karavanškega predora do razgledne ploščadi 2571 metrov višine pod Velikim Klekom, kjer izletnike vselej pozdravijo dobrodušni svizci. Izlet bo celodnevni, z odhodom zgodaj zjutraj iz Škofje Loke, skozi Kranj, Radovljico in Jesenice; povratek na Gorenjsko bo pozno zvečer. Prispevek k stroškom izleta; 4.300 tolarjev - za naročnike Gorenjskega glasa (in seveda za družinske Člane!) pa kar 1.000 tolarjev manj. 5/ v Celju bo od 13. do 22. septembra MOS - Mednarodni obrtni sejem in na predlog tistih, ki se neradi drenjajo s svojim avtom po prepolnih parkirnih prostorih, bomo na sejem pripravili avtobusni izlet prihodnjo soboto, 14. septembra.Avtobus bo odpeljal z Jesenic, skozi Radovljico, Kranj in Kamnik - ravno tako bo na povratku. Prispevek k stroškom izleta: 2.200 tolarjev/osebo; za naročnike Gorenjskega glasa zgolj 1.400 tolarjev. 6/ Za mlade in večno mlade bralke in bralce Gorenjskega glasa v sodelovanju s Termami Čatež pripravljamo presenečenje: v soboto, 14. septembra, kopanje v Čatežu in zvečer ples v diskoteki Metròpolis, v kateri bo nastopila popularna skupina Los Lobos. Glasov avtobus bo dopoldan vožnjo začel na Jesenicah, skozi Radovljico, Kranj in Škofjo Loko do Čateža - v zgodnjih jutranjih urah pa v obratni smeri. Izlet vključuje: kopanje v termalni rivieri, večerjo v Termah Čatež in obisk diskoteke. Prispevek k stroškom izleta: 4.500.-SIT na osebo; za naročnike Gorenjskega glasa oziroma družinske Člane (zadošča torej, da je Gorenjski glas v družini! samo 3.100.-SIT. 7/ prvi jesenski dan, v soboto, 21. septembra, Vas vabimo na lep izlet v Toplice Dobrna. Spotoma se bomo ustavili v Polzeli; v Dobrni bo dovolj časa za rekreacijo v termalni vodi in zvečer po večerji Še za ples v hotelski kavarni. Prispevek k stroškom izleta: 3.400.- SIT; za naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane 2.900.- tolarjev, za mlajše od 15 let samo 2.000.- tolarjev. 8/ Bliža se čas jesenskih nakupov in uresničujemo obljubo: v soboto, 28. septembra, Vas vabimo na izlet v nakupovalni center Alpe Adria v Italiji. Avtobus Integrala Tržič bo zjutraj odpeljal iz škofje Loke, skozi Kranj, Radovljico in Jesenice; vožnje je okrog 380 km, povratek bo do 19. ure. Prispevek k stroškom nakupovalnega izleta v Alpe Adrio: 2.100 tolarjev; za naročnike Gorenjskega glasa oz. družinske člane 500.-SIT manj. Dodatne informacije in prijave za katerikoli Glasov izlet: po telefonu 064/ 223 -444 /Gorenjski glas, mali oglasi/ ali 064/ 223 - 111 /tajništvo/. Poleg osebnih podatkov ie pri prijavi za izbrani izlet dobrodošel tudi Vaš naslov in telefonska številka, kjer ste dosegljivi, ker pred vsakim izletom vse prijavljene pisno ali telefonsko posebej obvestimo o podrobnostih. Zaradi možnosti vmesnih postankov priporočamo, da pri prijavi navedete tudi, na kateri postaji bi želeli počakati Glasov avtobus na dan Vašega izleta! Pri prijavi ni potrebno plačati prispevka k stroškom izleta niti nobene akontacije - računamo le na to, da so prijave zanesljive. (J- / GOSTIŠČE Retnje 40, KRIŽE-TRŽIČ Tel: 58 458, 57 482 odprto vsak dan KUHINJA. kengurujev«, krokodilje spedalitete Dalmatinska, latinoameriška glasba, evergreent... v petek iri soboto 6. in 7. 9. ter 12., 13. in 14. 9.'96 KUPIM *-,ík. ser Ljubljanska la, KRANJ, tel.:064/221-lT FOTOGRAFIJE ZA DOKUMENTE, MESEČNE VOZOVNICE, INDEKSE in podobno 4 fotografije v 3 minutah = 800 SIT foto bobnar Prodam PS 486 - 40 z monitorjem, tipkovnico in miško. Cena 700 DEM. ©215-544 28091 Prodam ŠTEDILNIK dva plin, dva elektrika in kuppersbusch po polovični ceni. Voklo 85 28101 Prodam GAME BOY s tetrisom, cena 100 DEM. ©225-151 28110 Pralni STROJ GORENJE obnovljen, ter sušilni stroj Candv, prodam. ©332-350_28177 TRAČNE ŽAGE prodam, primerne za zahtevna mizarska dela. Bešter, 801-024 28181 SATELITSKE ANTENE: Montaža in servis VIDEO IN AUDIO SERVIS PROTON, Bleiweisova 2 (kino Center) KRANJ. ©222-004 28199 Ugodno kupim obdelovalno ZEMLJO na Poljšici Bled, Hlebcah ali gozd. ©78-572 28069 CISTERNO za gnojnico do 2000 litrov kupim ali najamem. ©64-114 28179 LOKALI Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine,nakit, kovance, razglednice... Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Gregorčičeva 8, Kranj, ©211-248, ali ©47-534 16616 ODKUPUJEMO smrekovo, borovo, bukovo, javorovo in jesenovo hlodovino in celulozni les. Lahko tudi na panju. BRAZDA, Poljšica pri Pod-nartu, ©731-615 26494 ASTROLOGIJA in VEDEŽEVANJE po telefonu ali osebno 090-41-43 Kupim kotel za žganje od 50-70 I. ©58-854 27990 Kupim ohranjen APN 6. ©41-831 28046 Kupim BOROVCOVE ali SMREKOVE COLARICE. ©216-630_28048 Kupim diatonično harmoniko B, ES, AS do vrednosti 1500 DEM. ©67- 198 28056 Po ugodni ceni kupim tehtnico rabljeno. ©78-572 28O68 V centru Kranja oddamo celo hišo, primerno za poslovno dejavnost, lahko po etažah, v zgornji etaži primerni pisarniški prostori, primerno za bančne, zavarovalniške ali podobne storitve. AGENT Kranj, 223-485 ali 643-493_27655 V Kranju pri gostilni Blažun oddam v najem 145 m2 posl. prostora za trgovinsko dejavnost. ©324-511, PO 19. Uri 27736 Prodamo Kranj (ožja okolica) na prometni lokaciji z lastnimi parkirnimi prostori prodamo novo podklete-no poslovno stanovanjsko hišo s trgovino In bistrojem v pritličju, 5 s stanovanje v nadstropju in neizdelanim podstrešjem, skupna uporabna površina 520 m2, zemljišče 1150 m2. K3 KERN, 221-353, tel. in fax 221- 785 27853 Prodamo dejavnost izposojanja pročnih oblek s celotno zalogo in opremo, lokacija v centru mesta. K 3 KERN, 221-353, tel in fax 221-785 27875 Prodamo v Škofji Loki 43 m2 lokala na glavni ulici od tega 25 m2 neto površine, cena 63000 DEM. K 3 KERN, 221-353, tel in fax 221-785 27876 Prodamo Bled nov poslovno stanovanjski objekt, sedaj deluje fitnse, ima 300 m2 površine, parcela 560 m2. K 3 KERN, 221-353, tel in fax 221-785_27877 ODDAMO v Kranju 130 m2 v pritličju, za pisarne, mirno obrt, cena 1300 DEM/m2. K3 KERN, 221-353, TEL IN FAX 221-785_27878 Oddamo Bled v bližini cca 400 m2 proizvodno skladiščnih prostorov v dveh etažah cena 7 DEM/m2. K 3 KERN 221-353, tel in fax 221-785 27889 Oddamo bistro v Kranju z odkupom inventarja. K 3 KERN, 221-353, tel, in fax 221-785 27890 Oddamo okrepčevalnico kompletno z opremo in inventarjem, cena 1200 DEM/mes, polletno predplačilo. K 3 KERN 221-353, tel. fax 221-78527891 Blizu Bleda oddam 400 m2 proizvodne hale, možnost uporabe velika. ©061/266-574 27999 V Kranju oddamo v najem cca 150 m2 prostora za pisarne. ©0609/632- 373 28095 V starem delu Kranja prodamo starejšo poslovno stanovanjsko zgradbo v celoti ali po etažah s 302 m2 skupne neto koristne površine (klet, pritličje, atrij, nadstropje, podstrešje, terasa) za 270.000 DEM. ©061/222-514, od 19. do 22. ure 28163 V Radovljci oddamo 406 m2, poslovnih prostorov primernih za proizvodno dejavnost ali trgovski diskont. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643-493 28164 V Železnikih nujno prodamo 64 m2, stanovanjsko poslovnega prostora v pritličju, za 35000 DEM. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643-493 28185 Na Planini prodamo cca 40 m2 stanovanjsko posl. prostora v pritlič-" ju, z inventarjem, za cca 135.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485, 0609/ 643-493IO_ 28189 V bližini centra Kranja,prodamo poslovno stanovanjsko hišo, v treh etažah, na 604 m2 zemljišča, vselji-vo, z urejeno okolico, cena po dogovoru. AGENT KRANJ 223-485, 0609/643-493 2ei9i ODDAMO 64 m2 poslovnega prostora v 1. nads. v mestnem jedru, primerno za trgovino ali drugo dejavnost, cena 14 DEM/m2. K 3 KERN, 221-353, tel., in fax 221-785 28195 KOLESA Prodam nov MOTOR AVTOMATI K 15 % ceneje in KOLO na 5 prestav-fantovsko. ©323-888 27994 Prodam APN 6 lepo ohranjen, skoraj nevozen,cena po dogovoru. ©874- 433 27998 Prodam dobro ohranjen APN 6 z dodatno opremo. ©323-355 28078 Prodam APN 6, letnik 1988. ©682- 057 28112 Prodam ohranjeno žensko kolo znamke Rog. Luže 2 A, Visoko 28175 OBLAČILA RIJA izposojevalnica poročnih oblačil, dodatkov. Odprto vsak dan od 16-19. ure. ©48-737 28o63 OTR. OPREMA Ugodno prodam otroški VOZIČEK, otr. AVTOSEDEŽ in HOJCO. »331-705, od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure 28015 OBVESTILA Roletarstvo Nograšek vam nudi izdelavo in montažo tend, lamelnih in plise zaves, rolojev in ostalih senčil. Najdete nas na obrtnem sejmu v Celju v hali K 1 od 13.9.do 23.9.96. ©061/651-247_27820 VSAK PETEK VOZIMO S KOMBI-JEM V BANJA LUKO. ©064/327-95 7 281»R LASERSKI TISKALNIK OKI 4W 4strani/min, 600 dpi 56.900" in ostala računalniška oprema v trgovini MEGABIT na MOHORJEVEM KLANCU, Vodopivčeva 17, telefon 22 20 30 delovni čas: 900-13.00, 15.00-18.30 sobota 9.30-12.00 OSTALO Prodam uokvirjena GOBELINA Zadnja večerja in Zimska idi-la.Q218-001 28556 DOPUST - otok Pag Metajna, poceni apartmaji ali polpenzion. «84-535, 801-304, 00385-53-664093 28083 NARAVNA ZELIŠČNA MAST za zdravljenje revmotiodnega artritisa, obraba sklepnega hrustanca, bolezen sklepov (ostroartitis, artritis) učinkovito zaustavi simptome bolezni, kot so infekcije z bakterijami ali virusi, ker zanesljivo obnavlja imunski sistem ter popravi nepravilen imunski odziv telesa na vdrte mikrobe. Na bolečine učinkuje takoj. O730-128 Izposodite si video kamero Sony, uporaba enostavna, posnetki odlični. ©222-055 28170 PRIDELKI SADIKE: jagode, maline, črni ribez, rdeči ribez, robide, in palme, dobite c- 1. maja 4, Kranj, ©324-979 27317 Prodam krmilni KROMPIR. ©401- 25 4 27993 Prodam krmilni KROMPIR. Pipanova 44, Šenčur (zvečer)_28012 Prodam ZELJE v glavah. ©633-215 28014 _ KROMPIR - jedilni in krmilni pro-dam. Žabnica 45, ©311-813 28049 Krmilni krompir prodam in kupim karamboliran avto. ©325-754 28084 Prodam KRMILNI KROMPIR. Zg. Brnik 70 28139 Prodam zemljo za grobove in PQtaknence rož. ©242-686 28178 POSESTI Kupim zazidljivo PARCELO ali začetno gradnjo v Kranju ali okolici. ©331-266 ali 326-585 25311 Na Primskovem prodamo polovico hiše s svojim vhodom cca 50 m2, za 85.000 DEM, vseljivo naslednje leto. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643- 493 _ 27650 Prodamo v Kamniku več vrstnih hiš , zgrajenih do strehe. K 3 KERN 221-353, tel., in fax 221-785_27&^_ Prodamo Bled poslovno stanovanjsko hišo na parceli 1200 m2, cena 330.000 DEM. K 3 KERN 221-353, tel. in fax 221-785 Na Orlih prodamo lesen vikend za zazidljivi parceli 1000 m2, urejena okolica, na robu naselja za 89.000 DEM. AGENT Kranj 223-485, 0609/ 643-493 27651 V Sebenjah prodamo zazidljivo parcelo, na robu vasi 550 m2, z elektriko in vodo na parceli z jaškom za odtok meteornih vod, že enkrat izdano lokacijsko dokumentacijo, za 37000 DEM. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643-493 27653 Prodamo v Kranju v mestnem jedru 35 m2 v pritličju hišo, primerno za poslovno dejavnost in 96 m2 v II. etaži, cena 95000 DEM. K 3 KERN, 221 -353, tel., fax 221 -785 27841 Prodamo v Britofu polovico hiše dvojček, parcela 300 m2, cena 165.000 DEM; na Miljah poslovni objekt (trgovina in skladišče), parcela je 1000 m2. cena 150.000 DEM. K 3 KERN, 221 -353, tel., in fax 221 -785 Prodamo Blejska Dobrava prodamo obnovljeno dvostanovanjsko hišo, parcela 587 m2, cena 178.000 DEM. K 3 KERN 221-353, tel in fax 221-785 27854 Prodamo v Britofu na parceli 900 m2 prodamo hišo 9x9 in poleg nje samostojno delavnico zgrajeno do strehe, ob glavni prometni cesti, cena 330.000 DEM. K 3 KERN. 221-353, tel., fax 221-785 27855 Prodamo ali menjamo poslovno stan. hišo v Brežicah menjamo za Gorenjsko. K 3 KERN, 221-353, tel in fax 221-785 27856 Prodamo Boh. Bistrica hišo dvojček, 160 m2 stan. površina, CK na premog, parcela 500 m2, cena 214000 DEM. K 3 KERN 221-353, tel., fax 221-785 27857 Prodamo v Cerkljah prodamo novo hišo, cena 250.000 DEM. K 3 KERN, 221 -353, tel in fax 221-785 27858 Prodamo pri Medvodah (Senica) nov enonadstropen prizidek 7,00 x 9,50 m, cena 130.000 DEM. K 3 KERN 221-353, tel in fax 221-785 27859 Prodamo Pšenična polica kmečko hišo in gospod, poslopje za prenovo, parcela 1.574 m2, cena 175.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, tel in fax 221-785 27860 PRODAMO ŠENČUR polovico stan. hiše, pritličje 1n nadstropje po 47 m2, cena 65000 DEM, možen dokup parcele 730 m2 po 50 DEM/m2. K 3 KERN, 221-353, tel. in fax 221-785 27861 Prodamo v VODICAH enonadstrop-no hišo , parcela je 500 m2, možno je dokupiti še parcelo 500 m2. K3 KERN, 221-353, tel. in fax 221-785 27862_ Prodamo v Dupljah hišo v 3. grad. fazi H = 15x15, parcela 870 m2, primerna za poslovno dejavnost. K 3 KERN, 221-353, tel in fax 221-785 27883_ Prodamo v Cegelnici 3/4 hiše, ločena je garaža, drvarnica, samostojen vhod, parcela 600 m2, cena 122.000 DEM. K 3 KERN 221-353, tel in fax 221-785 27864 TV-VIDE0-AUDI0-HI-FI mi** ZASTOPSTVO IN PRODAJAJ (U) pjomeer 0Shervvood PRI NAS JE DENAR VREDEN VEDNO VEČ IZPOSOJA SONY VIDEO KAMERE CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.:064/222-055 Prodamo v Strahinju pritličje hiše (90 m2) s kletjo, ločen objekt za garažo, samostojen vhod, parcela 636 m2, svojo kotlovnico, cena 98000 DEM. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785 27865 Prodamo v Domžalah nedokončano hišo v sredini Domžal. K 3 KERN 221-353, tel in fax 221-785 27866 Prodamo na Drulovki končano atrijsko hišo 400 m2 sveta, delavnice ali pisarne v kleti, zgoraj stanovanje, tudi možno izdelati dva stanovanja. K 3 KERN, 221-353, tel.fax 221-785 27867 Prodamo na Drulovki nedokončano vrstno atrijsko hišo, stanovanje površine 120 m2 v eni etaži, ima tri etaže parcela 400 m2, možna menjava za stanovanja. K 3 KERN, 221-353, tel in fax 221-785 27868 i Prodamo v Tržiču starejšo hišo, potrebno adaptacije, možnost nakupa na kredit 3 ali 5 let z mesečno anuiteto, cena 75000 DEM, pri takojšnjem plačilu. K 3 KERN 221-353, tel. fax 221-785 27869 Prodamo v Tržiču v mestnem jedru poslovno stan. hišo s 457 m2 površine, možnost nakupa na kredit z mesečno anuiteto na 3 ali 5 let, hiša se prodaja tudi po delih. K 3 KERN, 221-353, tel., fax 221-785 27870 Prodamo v Tržiču novejšo hišo tri etaže po 102 m2, parcela 700 m2, cena 300.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, tel., fax 221-785 27871 PRODAMO V Gozd Martuljku turistični objekt, 11 sob vpritličju in nadstropju, ter 20 ležišč v podstrešju, objekt stoji ob glavni cesti, lasten parkirni prostor, parcela 475 m2, cena 270.000 DEM. K3 KERN, 221-353, 221-785 27873 Prodamo prenovljeno apartmajsko hišo na Bledu. K 3 KERN 221-353, 221-78 5 27874 Oddajamo pisarniške in skladiščne prostore. Informacije po telefonu: 064/634-500 Oddamo Kranj v pritličju hiše 58 m2, za stanovanje ali pisarne, cena 700 DEM/mes in ODDAMO 64 m2 poslovnega prostora v I. nad. v mestnem jedru, primerno za trgovino ali drugo dejavnost, cena je 14 DEM/ m2. K 3 KERN, 221-353, tel.fax 221- 785 27892 ODDAMO tekstilno trgovino 50 m2 v bližini Kranja, odkup inventarja 10.000 DEM, najemnina 700 DEM/ mes. K 3 KERN 221-353, tel in fax 221-785 27893 ODDAMO v Kranju klet, pritličje, 1. nad., mansarda, v nedokončani hiši, primerno za mirno dejavnost ali pisarne, na prometni lokaciji s parkiriščem, vlaganje v dokončanje hiše se poračuna z najemnino. K 3 KERN 221-353, tel. in fax 221-785 27894 V Belci pri Mojstrani ob prometni vpadnici prodamo zazidljivo parcelo 1700 m2, v Dupljah prodamo zazidljivo parcelo 1130 m2, lokacijska dokumentacija je zaprošena, cena 70 DEM/m2. K 3 KERN 221-353, tel in fax 221-785 27895 MLAKA prodamo zazidljivo parcelo 1060 m2, cena 70 DEM/m2, v Tržiču parcelo 1400 m2 za 70.000 DEM, v Besnici 1300 m2 s hišno številko. K 3 KERN 221-353, tel., fax 221-785 27896 UPNICA pri Kropi prodamo zazidljivo parcelo 1400 m2, cena 70.000 DEM; v Žirovnici prodamo zaz. parcelo 1011 m2, v delnem naklonu, cena 60.000 DEM, SENIČNO prodamo zaz.parcelo 1.575 m2 po 45 DEM/m2; SEBENJE prodamo 549 m2, cena 38.000 DEM. K 3 KERN 221-353, tel in fax 221-785 27897 PODLJUBELJ zaz. parcelo 1000 m2 cena 25000 DEM, BESNICA zaz. parcelo 1300 m2 na parceli stoji obejkt. K 3 KERN 221-353, tel, fax 221-785 27898 KAMNIK prodamo zaz. parcelo 1124 m2 cena 70.000 DEM; GORENJA VAS Dolge njive prodamo zaz. parcelo 2000 m2, možno deliti na dve parceli, cena 20 DEM/m2. K 3 KERN, 221-353, tel, fax 221-785 27899 PODLJUBELJ prodamo brunarico 5x7 m z ločenim garažnim objektom, parcela 1400 m2, cena 150.000 DEM. K 3 KERN 221-353, tel., fax 221-785 27900 Prodam starejšo HIŠO z vrtom 470 m2, voda, elek. telefon v hiši v Podbrdu v Bači občina Tolmin. Pintar, Na Plavžu 65, Železniki, ©66-721 27992 Na Jesenicah prodam GARAŽO v garažni hiši - klet. ©82-431 27996 V okolici Bleda oddam v najem skoraj dokončano dvostanovanjsko HIŠO z možnostjo dograditve, primerno tudi za obrt. Šifra: DOGOVOR 28036_ Prodam nedograjen VIKEND na Ambrožu pod Krvavcem. ©47-271 28042 V ŠK. Loki ODDAMO TRGOVINO cca. 38 m2. ©634-298_28047 V Barbarigi prodam apartma (40 m2 + 16 m2 terase), opremljeno. ©624- 349 28052 Nad Tržičem pod Dobrčo prodamo čebeljnak z dokumentacijo in 1400 dm2 parcelo, ŠKOFJA LOKA prodamo vikend pod Lubnikom, Kranj (Trstenik) prodamo parcelo 500 m2 z vso dokumentacijo, izgrajeno I. ploščo, cena 50.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, tel., fax 221-785 27901 Kranj prodamo vikend pod Krvavcem 6 x8 m, parcela 800 m2, cena 150.000 DEM. K 3 KERN 221-353, tel., fax 221-785 27902 GOZD MARTULJK prodamo gozd 1,5 ha in 41 a travnik. K 3 KERN, 221 -353, tel., fax 221-785 27903 Kupim HIŠO v Kranju. Šifra: 200.000 DEM 27985 Na Gorenjskem in v okolici Medvod -Senica prodamo čudovite parcele z urejeno dokumentacijo. PIA NEPREMIČNINE, ©623-117 28128 V Kranju prodamo hišo z lokalom v obratovanju. Cena je velika, vendar je vredna greha, samo resne ponudbe na PIA NEPREMIČNINE, 623-117 28130 Na Gorenjskem na gotovino kupimo v Kranju, Škofji Loki in drugje en-osobna, dvosobn, trosobna, štirisob-na stanovanja, na zalogi imamo veliko kupcev za hiše vseh velikosti in cen. PIA NEPREMIČNINE, 623- 117 28132 V škofji Loki prodmao dve Čudoviti hiši. Ena je vrstna končna v Podlub-niku, druga je v Stari Loki. Samo resne ponudbe. Imamo tudi vrstno končno v Železnikih, IV. gr. faza končana. PIA NEPREMIČNINE, 623- 117 28133 Prodamo čudovit vikend na Starem vrhu nad Škofjo Loki s parcelo. Vikend je podkleten in ima 1. in 2. nadstropje ter mansardo. Vsi priključki, blizu smučišča, opremljen, cena 170.000 DEM. PIA NEPREMIČ-NINE, 623-117_28138 Kranj - Naklo- prodamo spodnji del večje stamostojne hiše, parcela 570 m2, garaža, tel., takoj vseljiva, 115.000 DEM. POSING, 224-210, 222-076_2B157 škofja Loka prodamo starejšo hišo, 120 m2, 500 m2, parcele, v zelo dobrem stanju, 135.000 DEM. POS-ING, 223-210, 222-076_28158 Kranj Primskovo, prodamo samostojno hišo, 3 etaže, CK, garaža, tel., poslovni prostor v pritličju, izredna lokacija, 240.000 DEM. POSING, 224-210,222-076 28159 Na šenturški gori prodamo cca 20 let staro hišo z gospodarskim poslopjem, brez CK, cca 130 m2, za 150.000 DEM, možnost dogovora o končni ceni. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493 28183 V Stražišču prodamo zazidljivo parcelo cca 1600 m2, lepa mirna lokacija, s pravico uporabe. Cena 106.400 DEM. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643-493_28187 V dolini Završnice k.o., Doslovče, prodamo 5,2 Ha mešanega gozda, večinoma iglavci, ETAT 160 m2, za 33000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493 281B8 Prodamo Jesenice gornji del hiše, 120 m2, biv. površine, ni CK, 60.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, tel. in fax 221-785 28192 Prodamo v Šenčurju hišo v gradnji izdelana do strehe in kupljena okna, cena 165.000 DEM; Drulovka vrstno hišo v gradnji, ni fasade, izdelano pritličje in klet, cena 165.000 DEM. K 3 KERN 221-353, tel., fax 221-785 28194 PRIREDITVE TRIO s frajtonarico vam igra na raznih zabavah.©731-208 23405 TRIO ali DUO igra na ohceti, obletnicah, v lokalih, cena ugodna. ©731-01 5 27516 POSLOVNI STIKI Kratkoročna posojila - na podlagi zastavitve premičnin in nepremic-nin.©422-193 27138 PARTNER- ZASTAVLJALNICA, posojila tudi na delnice: LEKA, KRKE, PETROLA, SAVE, RADENSKE... Telefon: 211-256 Plasirajte denar po 3 - 5 % mesečnih obrestih. Varna garancija.©422-193 27139 RAZNO PRODAM LESTVE IZ LESA vseh vrst in dolžin dobite. Zbilje 22, ©061-611-078 25701 Prodam TELIČKO sim. ali črno, 300 I BOJ LE R TVT in 4 KOLEKTORJE IMT za sončno kurjavo. ©46-022 28019 Prodam 10 prm suhih bukovih DRV, ©741-364 Bled 28055 Prodam 17 m2 razžaganih kostanjevih drv. ©43-390 28099 Maistrov trg 1, del. čas: vsak dan od 7. do 19. ure sobota od 7. do 13. ure ŠOLA* ŠOLA* ŠOLA učbeniki, šolske torbe, zvezki, barvice - vse za šolo UGODNI PLAČILNI POGOJI Prodam otroške SMUČI Melkinis.in otroški kombiniran voziček Chiccho. ©81-486 28180 STAN. OPREMA Ugodno prodam starejšo SPALNICO - les, regal kavč in omaro, in čb TV. ©621-280, od 18-21. ure 27262 Zelo ugodno 15000 SIT prodam dvosed s foteljem. ©242-472 27995 Poceni prodam francosko posteljo in omaro. ©312-077 28003 Zelo poceni prodam KUHINJO s pomivalnim koritom. ©325-820 28020 Lončen kuppersbusch ŠTEDILNIK pjin^ elektrika, prodam. ©725-605 Prodam 6 delno omaro- smreka in posteljo, zakonsko, smreka. ©715-695 int. 24 28062 Ugodno prodam KAVČ in dva fotelja. ©41-274 28141 ŠPORT Prodam ŠOTOR za dve osebi. B 324-612 28011 Vabimo vas na obisk novo odprtega Fitness centra POWER FIT v Prebačevu pri Kranju. NUDIMO: - Vadbo na najnovejših trenažerjih Tehnogvm - Sončenje v šolanju Ergoline - Savnanje v finski savni - Aerobiko -step aerobiko Fitness center je odprt vsak dan od 16. do 23. ure, nedelja zaprto. Mogoč je tudi dopoldanski termin ali zakup. Informacije po telefonu 064/320-062 In 064/326-346. SENČILO za vaše strešno okno je SCREEN SENČILO. Montaža na zunanjo stran okna. Možnost plačila na obroke. ©061/13-22-001, 061/ 662-270_26425 KOMARJI, PAJKI IN MUHE.... ne hvala! KOMARNIKI - učinkovita zaščitna mreža, ki prepreči vstop mrčesa v vaše stanovanje. Sistem montaže rolo ali fiksni. Možnost plačila na obroke. ©061/13-22-001 in 061/662-270_26426 IZDELAVA PODSTREŠNIH STANO-VANJ z izolacijo ter polaganje stropnih, stenskih in talni leseneih oblog. ©422-193 27137 Obdelava mansarde, stenskih in stropnih oblog, predelnih sten z opažem in gipsom (ARMSTRONG spuščeni stropi). ©49-416 27405 Vodim poslovne knjige za s.p. ter pišem daljša besedila.©45-20 6 27461 STEKLARSTVO SELIŠKAR - zas-tekljujemo vse vrste balkonov, teras, vetrolovov in opravljamo vsa ostala steklarska dela. ©061/272-381 27488 SERVIS PEN PRIDEMO TAKOJ -popravilo pralnih, pomivalnih strojev, štedilnikov, sesalcev...©242-037 27711 Montaža stropov in sten iz opaža ali gipsa ter suha montaža oken in vrat. ©43-098 28044 RTV SERVIS SINKO! Vgradnja tele-tekst dekoderja, ugodna cena. ©331-199 28070 RTV SERVIS SINKO! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. ©331-199 28071 ODKUP, PRODAJA IN PREPIS VOZIL ter možnost kredita, možnost menjave staro za staro. ADRIJA AVTO Šk. Loka, ©634-148 in 0609-632-577 28076 Opravljam vsa ZIDARSKA DELA. ©327-249 28103 ZIDARSTVO - Izvajamo notranji omet grobi in fini, samo za 6 DEM/ m2. ©52-251 od 15.do 21. ure 28121 VIDEO IN AUDIO SERVIS PROTON vam kvalitetno popravi TV, KAMERO, VIDEO, CD in ostalo zabavno elektroniko. Bleiweisova 2 (kino Center) Kranj. ©222-004 M1M m UR D08RE 6LHMEM STORITVE Rolete, žaluzlje, lamelne plise zavese, markize ter harmonika vrata -IZDELUJEMO, MONTIRAMO IN PO-PRAVLJAMO. ©213-218 18640 Potrebujete nekoga, ki bi vam kvalitetno opravil VSA GRADBENA DELA, kot so fasade, ometi, adaptacije, obnova dimnikov, dela na grobo in fino ter ostalo. Kvaliteta zajamčena, cene ugodne. Pokličite na ©218-779 okoli 21. ure in dogovorili se bomo o vsem potrebnem. 21148 SERVIS TV-VIDEO-HI Fl NAPRAV vseh proizvajalcev na ©324-698 in bela tehnika na 331-301 od 9-17 h, Čujič Jože, Smledniška 80, Kranj 24539_ PRALNI, POMIVALNI STROJ, ŠTEDILNIK popravimo hitro in strokovno!. ©331-450 25483 Izdelujemo vse vrste KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, vrtnih in balkonskih ograj in kovinske zaščitne mreže za kletna okna in vrata.VIRA d.o.o., ©45-346 25630 Zaluzije, rolete, lamelne zavese, plise naoknice, komarniki ter screen senčila. Izdelava, montaža, popravila, pestra izbira barv, možnost plačila na obroke. ©061/13-22-001 in 061/ 662-270 26424 STANOVANJA Mlada 3 članska slovenska družina NAJAME 3 ss STANOVANJE v Kranju (Planina). Možnost predplači-la.©221-098 27277 V Stražišču pri Kranju prodamo 33 m2 garsonjero, na novo adaptirano za 57000 DEM, v prvi etaži, z vsemi priključki. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643-493 27642 Več stanovanj, različnih dimenzij kupimo za znane kupce na poljubnih lokacijah. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493 27644 Dvosobno stanovanje brez CK, 57 m2, v IV. nad., takoj vseljivo, prodamo za 78000 DEM, v bližini vodovodnega stolpa v Kranju. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643-493 27645 V Gorenji vasi prodamo 2,5 sobno stanovanje 65 m2, v II. nad. z vsemi priključki za 87.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643-493 27646 Posredujemo pri prodaji, najemu ali oddaji vaše nepremičnine najboljšemu ponudniku, z najnižjimi stroški našega posreaovanja. MtjtiN i i\ranj, 223-485 ali 0609/643-493 27648 Na Drulovki prodamo 2+2 stnao-vanje, v prvem nadstropju od dveh, z etažno centralno in ostaiimi priključki za 125.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643-493 2/0« 4. SOBOTNA SREČA '96 Kdaj: v soboto, 7. septembra, ob 10.00 Kje: pred Turistično agencijo Odisej na Maistrovem trgu v Kranju Kaj: javna prireditev in televizijsko snemanje 4. SOBOTNE SREČE '96 Kdo sodeluje: * osnovnošolske ekipe v kvizu in spretnosti * Kiki band - Glasbeniki meseca avgusta * pevka Monika Mavric * Plesni klub Urška Kranj Kako: tekmovanje v znanju, spretnosti, glasba, razvedrilo, zanimivosti Zakaj: popestritev dogajanja, predstavitev ponudbe turističnih aranžmajev, bogate nagrade Prireditelji: Turistična agencija ODISEJ, GORENJSKI GLAS, GORENJSKA TELEVIZIJA TELE-TV KRANJ Izvedba: voditeljica Beti Valič, koordinacija medijev in producent Drago Papler, marketing Božena Avsec, režiser Rafko Bešič, snemalca: Goran Hodžič in Marko Ratkovič TV posnetek: GORENJSKA TELEVIZIJA TELE-TV Kranj, sobota, 7. 9., ob 21. uri KUPON KUPON KUPON Vprašanje: Naštejte štiri skupne medijske akcije GORENJSKEGA GLASA in GORENJSKE TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ? 1. KAM___P_s__________ 2. GLA____ 3. GOR___ 4. SOB M M Ime in priimek: Naslov: Kupone vrzite v stekleno kocko pred Odisejem na Maistrovem trgu v Kranju ali pošljite na naslov: Odisej, Maistrov trg 2, Kranj 4000. Prodamo v Kranju 1 ss 40 m2 v Šoriijevem nas. menjamo za 3 ss, v tem predelu, tudi Vodovodni stolp. K 3 KERN, 221-353, tel in fax 221-785 27840 Prodamo Kranj 4 ss 97,70 m2 atrijsko stanovanje na Planini, krajna lega, tudi menjamo za 2 ss. K 3 KERN, 221-353, tel m fax 221-785 27842 Prodamo Kranj 2 s + 2 k 93 m2 na Planini v II. nad., menjamo za 2 ss. K 3 KERN, 221-353, tel in fax 221-785 27843 astrologija, vedeževanje] 090 42 86 l Prodamo Ljubljana 2 s 51 m2 + klet, na Litorstorjski v 3. nad., cena 110.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, tel in fax 221-785 27848 Prodam 3 ss ali menjam za manjše. V stanovanju je sat, tel., CK. «862- 504 27989 ODDAM 2 ss v Šoriijevem naselju, cena po dogovoru. Kličite po 16. uri ® 332-695 28045 Prodamo Portorož (Lucija) 2 s v 5. nad., cena 110.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, tel., in fax 221-785 27844 Prodamo Radovljica 2 s v 4. nad. zadnje, cena 80.000 DEM. k 3 kern 221-353, TEL. IN FAX 221-785 27S45 Prodamo Radovljica 3 s 62 m2 v pritličju, cena 92.000 DEM. K 3 kern 221-353, TEL,FAX 221-785 27846 Prodamo Begunje 2 s 60 m2 Zgoše pri Begunjah v pritličju hiše. K 3 KERN, 221-353, tel in fax 221-785 27847 V Škofji Loki prodamo več stanovanj različnih velikosti, eno, dvo, tro sobnih, na različnih lokacijah (Fran-kovo, Partizanska, Podlubni, Groharjevo). PIA NEPREMIČNINE, «623- 117 28127 V Železnikih in Gorenji vasi prodamo stanovanja. PIA NEPREMIČNINE, 623-117_28129 V škofji Loki takoj kupimo na gotovino garsonjero ali 1 ss do 50.000 DEM. Samo resne ponudbe. V Škofji Loki menjamo večje stanovanje za garsonjero ali enosobno. Samo resne ponudbe. PIA NEPREMIČNINE. 623-117 ?8134 KUPON ZA MALI OGLAS DO 10 BESED Kupon s tekočo številko meseca velja samo za tekoči mesec! Mali oglas oddan po telefonu ali brez kupona zaračunavamo po ceniku s popustom za naročnike (20 %). Uporabite lahko tudi KUPON A iz Gorenjske kronike 95/96 KUPON ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS BO OBJAVLJEN VSAK PRVI TOREK V MESECU! Po telefonu 064/223-444 sprejemamo male oglase neprekinjeno 24 ur dnevno, v malooglasnem oddelku na Zoisovi 1 smo Vam na razpolago od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro, ob sredah do 17. ure. Izrežite in pošljite na: GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ Ime in priimek, naslov: Naročam objavo malega oglasa v naslednjem besedilu: Podlubnik - Škofja Loka 2,5 ss 53,5 m2, prodam, 1620 DEM/m2. «620- 955 28059 DRULOVKA - oddam neopremljeno SOBO z balkonom, kuhinjo s souporabo kopalnice, s CK, s predplačilom. »327-649 28116 V Kranju takoj prodamo več stanovanj različnih velikosti. Ravno tako prodamo stanovanja v Radovljici, Jesenicah... itd. zato nas pokličite, ne bo vam žal. PIA NEPREMIČNINE, »623-117 28125 VARSTVO Vam je zatajila vaša varuška? Imate nujne opravke ali pa potrebujete ie uro sprostitve?! Pripravaljeno smo vam pomagati iz zagate. Pokličite nas in vaš otrok bo preživel zabavne urice pod budnim očesom strokovno usposobljenih varušk. »623-149, od 19. do 21. ure 28039 Iščemo VARSTVO za 5 letnega OTROKA na našem domu.»48-576 28051 Bratov Praprotnik 10, NAKLO Tel./fax:064/47-035 _ od ponedeljka do sobote ob 11.30 in 16. 30 brezplačni mali oglasi za radio žiri šolske potrebščine 89,8, 91,2 in 96,4 Mhz STEREO RDS tel.:064/691-123 Kjerkoli na Gorenjskem, v Kranju, Šk. Loki takoj najamemo več stanovanj. PIA NEPREMIČINE, 623-117 28136 Če bi želeli kupiti, prodati, oddati ali najeti nepremičnino, smo mi PIA NEPREMIČNINE pravi naslov za vas. PIA NEPREMIČNINE, 623-117 28137 V Šoriijevem naselju oddam 2 sobno stanovanje, potrebno adaptacije. »212-150 28140 V Lescah z okolico kupim 1 do manjše 2 ss, lahko starejše, brez CK do prvega nadstropja. Šifra: UGODNO 28143 KRANJ prodamo garsonjero, 33 m2, 56000 DEM. POSING, 224-210, 222- 076 28145 Kranj Planina III prodamo 1 ss, 42 m2, vsi priključki, POSING,d.o.o., 224-210,222-076 28146 TRŽIČ prodamo 1 ss, 42,60 m2, 58000 DEM. POSING, 224-210, 222- 07 6 28147 Kranj Planina III prodamo 2 ss 62,80 m2, vsi priključki, nizek blok. POSING, 223-210, 222-076 28148 Kranj Planina I prodamo 2 ss, 68 m2, vsi priključki, 95000 DEM. POSING, 224-210, 222-076_28149 Kranj Planina II prodamo 2,5 sobno stanovanje 70 m2, prvo nads. 110000 DEM. POSING, 224-210, 222-076 28150 Jesenice prodamo 2 ss, 57 m2, vsi priključki, 65000 DEM. POSING, 224-210, 222-076_28isi ŠKOFJA LOKA prodamo 2 ss starejše v hiši, samostojen vhod, 50 m2, 50.000 DEM. POSING, 224-210, 222-076 28152 Kranj Planina III prodamo 3 ss 84 m2, nizek blok, vsi priključki, 120.000 DEM. POSING, 224-210, 222-076 28153 RADOVLJICA prodamo 3ss, vsi priključki, opremljeno, novo, 84 m2, 150.000 DEM. POSING, 224-210, 222-076 28154 Kranj Planina I prodamo 2 sobno + 2 kabineta, 89 m2, z balkonom, vsi priključki, 135.000 DEM. POSING, 224-210, 222-076_28iss Kranj prodamo 4 sobno stanovanje, 100 m2, lepo, 160.000 DEM. POSING, 224-210, 22-076 28156 Medvode prodamo 3,5 sobno stanovanje, 72 m2, vsi priključki, 120.000 DEM. POSING, 224-210, 222-076 28160 Kranj Planina I oddamo opremljeno GARSONJERO 300 DEM - predplačilo. POSING, 224-210, 222-076 28161 Najamemo sobo za dekle v Kranju. »063/851-804, zvečer 28162 Več enosobnih stanovanj na Planini nujno kupimo za znanega interesenta. AGENT Kranj, 223-485, 0609/ 643-493 28186 V Kranju najamemo več enosobnih in dvosobnih stanovanj za znane interesente. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643-493 28190 Prodamo Kranj 1 ss 45 m2 na Planini 2, cena 1450 DEM/m2. K 3 KERN, 221-353. tel in fax 221-785 ™i<>3 VOZILA DELI Ugodno, po delih, prodam karam-bolirano Z 101, letnik 1989. »241- 012 28043 AVTOPREVLEKE po ugodni ceni. RUBIN Kokrica, »225-151 28108 VOZILA Prodam JUGO 55 KORAL, letnik 1988, reg. do maja 97. »215-557 27301_ Prodam ALFA ROMEO 155 TS, I. 9/ 93, odlično ohranjen, cena 19500 DEM. »733-349_27482 Prodam R 18, letnik 1986, dobro ohranjen. »326-439 27528 ODKUP-PRODAJA rabljenih vozil. »323-298,331-214 27695 DAIHATSU CHARADE 1000 letnik 1992, bele barve, prevoženo 80.000 km, prodam. »211 -373 27722 GOLF 1.81, 1800 DEM, CADDY D I.84, prodam. »323-298, 0609/643- 20 2 27816 CITROEN ZX 1.91, rdeč, HONDA CÍVIC I.90, 4 WD, možnost kredita. »323-298 27817 WARTBURG KARAVAN 1.3, letnik 1991, 115.000 km, prodam. »685- 282 27986 Prodam VW JETrA, I. 80, reg. do III/ 97. Jenšterle, Kidričeva ul. 19, Kranj 27987 Prodaja se GOLF D, I.90, rdeče barve, ter GTL 55 Z 101, reg. 5/96, oba dobro ohranjena. Jakopič, Finž-garjeva 8, Lesce 28ooe Prodam SUZUKI SWIFT 1.3 GLX I. 91, prevoženih 28000 km, cena po dogovoru. »312-203 28008 Ugodno prodam FIAT UNO 45 S FIRE, 3/93, moder, 9500 DEM. »632-290 28010 Ugodno prodam R 5, letnik 1984, brezhiben. »326-299 28013 Prodam PASSAT G 60 SINCRO, I.90, rdeče barve, karavan, odlično ohranjen. »312-255 28022 Prodam FIAT TIPO 1.4 IE, I.93, rdeče kov. barve, 1.lastnik, ugodno.»312- 255 28023 Prodam R CLIO 1.2 RN, I.94, bele barve, lepo ohranjen, ugodno! »312-255 28024 Prodam R 5 FIVE, 1.94, modre barve, prva lastnica - ugodno! »312-255 28025 Prodam FIAT TIPO 1.4 IE, I.93, rdeče kov. barve, 5 V, prvi lastnik. Možen kredit. »312-255 28026 Odkup in prodaja vozil. Možen nakup na kredit, gotovinski nakup VOZil. »312-255 28027 Prodam PEUGEOT 106 XN, I.92, kob. sive barve, ohranjen, ugodno! »312-255 28028 Prodam GOLF JXD, 1.91, bele barve in GOLF JGLD, I.84, modre barve -ugodno! »312-255 28029 Prodam 126 P, 1.93/94, kot nov prodam, kredit - ugodno. »312-255 28030 Prodam CITROEN AX diesel, I.93, srebrne kov. barve, izredna majhna poraba.»312-255 28031 VW HROŠČ 1200 J, letnik 1975, reg. celo leto, nekaj dod. opreme, ugodno. »715-479 28034 Prodam GOLF diesel, letnik 1987, reg. do avgusta 97, dobro ohranjen. »725-086 28035 R 19 CHAMADE 1.90, dobro ohranjen, prodam. »874-270 28054 Prodam R 4, letnik 1987. »53-334 28057 JUGO 55, letnik 1988, cena 700 DEM. »714-311 28058 PRODAJA : IN MONTAŽA •> 4 IZPUŠNIH SISTEMOV Prodam R 4, letnik 1988, dobro ohranjen, cena po dogovoru. »332-609, po 15. uri 28081 Prodam GOLF 1.3 7/91, garažiran in odlično ohranjen. »801 -526 2ao65 Prodam JUGO 45. I.84, reg. do oktobra 96, cena 900 DEM. »46- 654 28077 Ugodno prodam R 4, letnik 1987. »061/841-318 28085 AVTOINTEX proda več vozil. VEC-TRA 2.0 ck 4X4 L.91, jetta jx L87, charade L. 92, ford d escort 1.3 L I. 82, SUZUKI SWIFT 1.3 GS I. 91, JUGO 45 I. 89,91, Z 101 I 86, KADETT 1.6 DJ I. 84, ALFA 33 1.3 1.92, ALFA 75 I. 86, 87. Možna menjava staro za staro, nakup na kredit. Urejamo prepise vozil. »224- 029 28086 FLORIDA 1.4, letnik 1991, cent. zaklp., elek. stekla, prodam. ©331- 384 28090 Prodam GOLFA JXD, 1.86, metalne barve. Ovsiše 21, Podnart 28092 Poceni prodam FIAT 850. »633-733 28097 Ugodno prodam Z 750, letnik 1984. 0325-950 28102 Prodam KATRCO GTL, I. 86, reg. do 97/6. »332-482 28109 MARUTI SUZUKI I. 91, reg. do 1/97, cena po dogovoru. »860-513 28113 Prodam CDITROEN DX RE PLIC 1.9 D, I. 93. »43-222 28115 Prodam VISO 11 RE, .84, reg. do 1/ 97. »710-046, 733-430 28118 Prodam Z 101, letnik 1984, prvi lastnik, odlično ohranjena. »312- 182 28124 HORIZON TALBOT 1.5 vozen, neregistriran, prodam. »736-686 28131 Prodam Z 750 L, letnik 1985, prva lastnica. »59-141, Tržič 28135 Prodam Z 101, letnik 1987 in CITROEN BX, I.83. »310-537 28144 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ŽABNICA, SP. BITNJE 22 TEL: 064/311-965 NISSAN PRIMERA 1,6 SLX 16 V, 4 D 1.91, servo volan, elek. stekla, elek. ogledala, možen kredit. »242-277 28164 NISSAN SUNNY 1.4 SLX 16 V, I.93, servo volan, elek. stekla, centr. zakl., možen kredit. »242-277 28ies ALFA 33 1.5 1.86, 91000 km, ohranjen, prodam. »242-277 28166 Prodamo UNO 60 S, letnik 1986. Gorenjesavska 44, »311-392 28167 JUGO 45 KORAL, reg. 12.8.97, 78000 km, 1900 DEM. »731-086 28168__ HYUNDAI PONY 1.3 GLS, I.90, cena 8300 DEM, HYUNDAI PONY 1.3 L, 1.90, cena 7400 DEM, SUBARU LEONE 1,6 DL, karavan, 1.88, cena 8000 DEM, UNO 45, I.89, 3 vratni, cena 3900 DEM, AX 1.4 RD, I.90, cena 6200 DEM, ZASTAVA 101,1. 89, cena 2900 DEM, prodamo. AVTO-SERVIS LUŠINA, šk. Loka, »632- 286 28182 TALBOT HORIZONT I.80, reg. 7/97, 2200 DEM. AVTO LESCE 719-118 28200 ŠKODA FAVORIT I.92, cena 1600 DEM, ŠKODA FAVORIT I.93 GLX 8900 DEM. AVTU LESCE 719-118 28201 SAMARA 1.3 I.93, 7900 KADETT KARAVAN 1.3 7700 DEM. AVTO LESCE 719-118_ 28202 CHRYSLER LE BARON I. 92 2.5 bencin, 12500 DEM. AVTO LESCE 719-118 28203 JUGO 55 I. 90, 3400 DEM. AVTO LESCE 719-118_28204 MONDEO 1.6 16 V I. 93, 2200 DEM. AVTO LESCE 719-118_28205 FORD ORION 1.6 GHIA 13.500, PEUGEOT 205 XL, I.86, 4900 DEM. AVTO LESCE 719-118 28206 GOLF JXB I.87, mod. 88, cena 5800 DEM. AVTO LESCE 719-118 28207 LANCIA DELTA 1,6 IE 1.94, vsa oprema 24100 DEM. AVTO LESCE 719-118 28208 SUBARU LEONE 1.8 GL, 4 WD I.89, 12900 DEM. AVTO LESCE 719-118 28209 AUDI 80 I.85 S I.92, prvi lastnik, klima 18400 DEM. AVTO LESCE 719- 118 28210 R 19 I. 89 1.4 RT 9900 DEM, 126 PGL I.87, 1100 DEM. AVTO LESCE 719-118_._28211 OPEL ASTRA 1.6 GT I.92, KADETT 1.3 S I. 89. AVTO LESCE 719-118 28212 JXD I. 86, reg. 3/97, 5900 DEM, NISSAN PATROL 2.8 TD, I.90. AVTO LESCE 719-118 28213 R 4 GTL, 1.87, reg. 3/97 1400, FIESTA 1.3 SX I. 93, 13900. AVTO LESCE 719-118 28214 BMW 316 I, I.88, cena 11800 DEM, Z 128, I.88, 2000 DEM. AVTO LESCE 719-118 28215 RADIO 104.5 105.9 107.3 V U 1/ U 107.5 OGNJIŠČE tel. 152-11-26 f«. 152-13-62 ZAPOSLITVE Najbolje prodajan program do sedaj pri nas. Izreden zaslužek. »53-410 ali 0609/634-584 25403 Za terensko delo nudimo redno zaposlitev. »57-792, v sredo 26333 VENERA SHOP.d.o.o, redno zaposli PRODAJALCA v trgovini - Ljubljana. OD odličen in stimulativen. Pogoj je ustrezna izobrazba. »064/218-938, 0609/621-430_26493 Redno in honorarno zaposlimo potnike za prodajo drobnih medicinskih artikov. «0609/639-307 26811 Za prodajo boljših medicinskih izdelkov iščemo več resnih zastopnikov ali vodij skupim. »53-415 2:024 Sem 21-letni fant z izpitom B kategorije, trenutno brez zaposlitve. Iščem kakršnokoli zaposlitev (razva-žanje....).Akviziterstvo izključeno. »216-120 27448 Iščemo sposobne in komunikativne ZASTOPNIKE za prodajo medicinskega aparata.»55-446, 802-274 27463 Zaposlimo NATAKARICO v Stražišču.»311-378 27602 Zaposlimo KV KUHARJA. «741- 7 1 5 27782 Honorarno zaposlimo žensko z ročno spretnostjo (sestavljanje in lepljenje). Klice sprejemamo med 7. in 9. uro zjutraj na «632-300 28032 Dekle dobi delo v KAVA BARU v Kranju. «331-209 2B033 ZAPOSLIM VOZNIKA C in E kategorije z izkušnjami na območju Gorenjske (Rusija). «631-031 28037 Honorarno zaposlim prijazno DEKLE za delo v strežbi s prakso. «49-220 28079 V Šk. Loki iščemo DEKLE za delo v šanku. Informacije na «621-023 Kdor potrebuje redno zaposlitev, pa ga ne moti terensko delo 4 X tedensko, naj pokliče na 0609-645- 186_ 28081 Zaposimo mlajšega, samostojnega agenta za trženje nepremičnin, sedež firme v Škofji Loki. Zaželjene so podjetniške ambicije, urejenost in veselje do trgovanja. «623-28428087 Zaposlimo več potnikov veščih promocijske prodaje različnih artikov. «326-710, od 8. do 15. ure 28088 Tehnična založba zaposli potnika za prodajo šolskih enciklopedij. «0609/618-791 28089 Proizvodnja, trgovina, mesarski inženiring s storitvami, svetovanje Pogodbeno zaposlimo mala podjetja in podjetnike z območja Gorenjske za prodajno-distri-bucijsko zastopanje naših trajnih prehranskih delikatesnih izdelkov. Zaželene so izkušnje s področja trženja živil. Pisne prijave in informacije do 15. 9. 1996: OSEM, d.o.o., Markišavs-. ka 3, M. Sobota, tel.: 069/21-770 ali fax 069/32-385. ZAHVALE Delo dobi dekle za pomoč v strežbi. Restavrcija Bistrica v Bohinju, 0721-590 28093 Zaposlimo 2 KUHARICI in 2 NATAKARICI redno ali pogodbeno, nastop dela možen takoj. Q221-131 28094 ODLIČEN ZASLUŽEK nudimo za popoldansko delo pri predstavitvah po domovih. 0064-311-101 28105 Zaradi razširitve proizvodnega programa ZAPOSLIMO MIZARJA. Q43- 007 28106 POSTALNITE NAJBOLJŠI MED NAJBOLJŠIMI. PRIDRUŽITE SE NA-JUSPEŠNJEŠI PRODAJNI MREŽI PRI PRODAJI KNJIŽNIH USPEŠNIC (VELIKA ILUSTRIRANA OTROŠKA ENCIKLOPEDIJA, TURISTIČNI VODNIK SLOVENIJE, BLIŽNJICA DO MATEMATIKE..) ZAGOTAVLJAMO VAM TEDENSKA IZPLAČILA, MOŽNOST REDNE ZAPOSLITVE. O064/ 634-064, 56-105 IN 0609/637-492 28117 NATAKARICO zaposlimo ob vikendih v bifeju blizu Kranja. O064/421-057, 061/442-894, 061/15-91-598 28120 Zaposlimo NATAKARICO v gostilni Tavčar v Begunjah. Q733-007 28122 Zaposlim KV elektroinstalaterja za delo na terenu. 0681-320 28126 PIA NEPREMIČNINE redno zaposli komercialista na področju Jesenic, Bleda oz. Radovljice. Delo je dolgoročno. Prevoz je obvezen, zato prosimo samo resne ponudbe na O 064/ 623-117, od 8. do 9. ure zjutraj 28172 Trgovsko podjetje zaposli sposobno in pošteno prodajalko - ca živilske stroke za delo v prodajni enoti v Radovljici. Q223-360, od 7. do 15. ure 28197 ŽIVALI Prodam 10 mesečne RJAVE KOKOŠI nesnice za rejo ali za zakol. Drinovec, Strahinj 38 27454 prodam RACE za zakol.0731-167 Prodam deset dni staro črnobelo TELIČKO. 0422-088 _27984 Prodam 2 meseca stare PSE čistokrvne PITBULLE brez rodovnika. Q245-137 _28Q04 Prodam TELIČKO simentalko, staro 10 dni. Q633-465_28005 Prodam TELICO sim. brejo 8 mesecev in TELICO, staro 16 mese-cev. Pivka 1, Naklo, Q48-733 28016 Kupim TELETA simentalca do 10 dni starosti, a 49-336 28018 Prodam 2 leti starega AMERIŠKEGA KASAČA In KOZLIČKE. Q43-589 Prodam tri BIKCE simentalce. »66- 340_ 28050 Prodam TELETA simentalca, starega 3 mesece, za zakol ali rejo. Sp. Brnik 52, 0422-910 28075 Prodam 7 dni staro TELIČKO simentalko. Q061/613-371 28096 PSA ČUVAJA starega 2 leti PODARIM. 0061-662-259 28100 Kupim 1 teden starega BIKCA simentalca. 0401-165 28104 Prodam dva TELIČKA, stara 10 dni. VOklO 4 4 28119 Prodam 7 dni starega bikca. Češn-igvek 12, Cerklje 28123 Prodam več teličkov po izbiri, starih do 10 dni. Q422-113 28142 ROTWEILERJE MLADIČE 8 tednov stare, prodam. Q49-076 28169 Prodam 10 dni starega teleta in kravo simentalko. 0801-624 28173 Prodam 9 mesecev brejo pašno TELICO simentalko. O66-676 28174 BIKCA sim. starega 10 dni prodam. »733-518 28176 In memoriam ALOJZ ZUPANČIČ -ZMAGO Po hudi bolezni je v Kranju umrl Alojz Zupančič - Zmago, nosilec Partizanske spomenice 1941, mnogih odlikovanj in družbenih priznanj. Na kranjskem pokopališču smo ga na zadnjo pot pospremili 19. avgusta ob množici njegovih prijateljev in znance, partizanskih, lovskih in avtomobilističnih tovarišev. Mladost je preživel v Kranju, kjer se je izučil za avtomehanika in se kot mladenič udejstvoval v levo usmerjenem prosvetnem društvu "SVOBODA" in telovadnem "SOKOLU". Ob nemški okupaciji sta zaradi grozeče aretacije s prijateljem zapustila Kranj in se zatekla v Goriška Brda, rodni kraj njegove matere in se takoj vključila v osvobodilno gibanje, sprva kot aktivista in kmalu partizana. Zmago je bil najprej četni komandir in tudi bil prvič ranjen. Ko je bila ustanovljena varnostno obveščevalna služba OF, so ga postavili za načelnika okrožja. Organiziral in vodil je nešteto akcij in se posebej odlikoval, ko so prišle do polnega izraza njegove lastnosti in sposobnosti, namreč velika hrabrost, hitra ocena položaja in odločno ukrepanje. Tako je med drugim s tovariši napadel letališče v Gorici, zažgal večje število letal, enega pa spravil v Ajdovščino, s katerim se je Aleš Bebler nato peljal na Dolenjsko. To je bil zagotovo prvi avion v zgodovini nastajajoče slovenske vojske. Vodil je seveda še mnogo druge pomembne akcije. V zgodovino osvobodilenga boja pa bo prav gotovo ostal zapisan kot ateist - rešitelj dragocene zgodovinske slike matere božje z oltarja cerkve na Sveti gori pri Gorici, ko je pravzaprav prehitel Goeringove roparje. Po kapitulaciji Italije ga je poveljstvo poslalo najprej na Koroško, kjer je bil komandant bataljona VDV, potem pa kot perspektiven vodilni kader v oficirsko šolo v Belo krajino, kjer pa je bil v boju hudo ranjen in je zaradi istočasne hude o zebe tudi hudo zbolel. Z zavezniškim letalom je bil poslan na zdravljenje v Italijo, od koder se je vrnil v domovino ob osvoboditvi. Čeprav invalid, Zmago ni mogel mirovati. Bil je takoj sredi dogajanja in prevzel je vodenje prevozništva v gradbenem podjetju, malo pozneje pa je postal direktor hitro razvijajočega se takratnega podjetja "AVTOPRO-MET" v Kranju. Močno se je udejstvoval v medpodjet-niškem sodelovanju in bil nekaj časa tudi predsednik prometne zbornice Slovenije. Rojenemu v narodnostno zavedni družini - oče, šofer in lovec je bil Maistrov borec za Koroško v NOB pa partizan, mama, po rodu Brika, slovita branjevka je bila ena prvih žensk na Gorenjskem, ki je vozila avto - so Zupančiču zaznamovali življenjsko pot: družina, avto, narodnostna zavest, osvodobilni boj in ljubiteljski odnos do narave. S Vsa leta po vojni je bil aktivenne član raznih organizacij. Posebej se je prizadeval za pravice invalidov in borcev ter pri spomeniških dejavnostih NOB in drugih. Sprejemal je odgovorne dolžnosti, kjer je bilo treba. Posebej si je prizadeval za uveljavitev pomena vloge koroških Slovencev in Primorcev v narodnoosvobodilnem boju. Njegova velika zasluga je obnova v muzej NOB spremenjene in po strahotnem SS-ovskem zločinu znane Peršmanove domačije v Podpeci na Koroškem in spomenik - razglednik v Brdih. Pred petdesetimi leti je bil pobudnik ustanovitve Avto-Moto društva v Škofji Loki in v Kranju in vseskozi je bil aktiven član, za kar so mu podelili najvišja priznanja. Življenje v naravi in z njo mu je bila največja radost že od mladih nog. Kot lovec v družini na Jezerskem je bil mentor mnogim mladim začetnikom. Bil je častni član Lovske zveze Slovenije. Alojza Zupančiča - Zmaga je poznalo veliko ljudi kot dosledno poštenega moža, pokončnega značaja, odkritega in neposrednega, ki je bil za pravico trmasto uporen in vztrajen, za prijatelje in znance pa družaben, bil je ljubitelj vesele družbe in v njej največkrat osrednja osebnost. Znal je biti tudi humorist in prijateljsko nagajiv, vendar Človek, ki mu nisi mogel ničesar zameriti. Hvaležni smo mu za vse! Tine Zaletel ZAHVALA V 97. letu starosti nas je zapustila naša draga sestra in teta IVA RANT da Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in prijateljem za pomoč, royano cvetje in sveče. Zahvalo smo dolžni osebju doma dr. Antona Kržišnika v Škofji kl za vso pozornost in nego. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za lepo petje. Hvala vsem, ki ste nam v urah slovesa stali ob strani in jo pospremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI Sv. Lenart, 28. avgusta 1996 ZAHVALA Ob smrti moje drage mame FRANČIŠKE MAJNIK se iskreno zahvaljujem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste se od nje prišli poslovit in jo pospremili na njeno zadnjo pot. Zahvaljujem se tudi vsem za izrečeno sožaljc, za darovano cvetje, sveče in maše. Hvala tudi župniku za lep obred. Hčerka Nuša ZAHVALA Spomin na mater pokopano komu ni drag, komu ni svet, saj umrje mati vsem prerano, čeprav užije dvesto let. V 84. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, stara mama, teta in tašča MARIJA GRILC Pristavova mama s Trate Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala dr. Beleharju in osebju Inštituta Golnik za zdravljenje v času njene bolezni. Hvala gospodu župniku za lep pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke, pogrebniku g. Jeriču, gospe Marjeti in vsem, ki te jo pospremili na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJENI Trata, 26. avgusta 1996 V SPOMIN Še vedno potoki počez žuborijo, kot zmeraj - gozdovi prijazno šumijo, le tvoje stopinje ne slišimo več! Oh mama, kako je praznina odveč! HELENI PEČAN roj. Podobnik 2. septembra sta minili dve leti žalosti in bolečine, odkar nas je za vedno zapustila naša ljuba mama. Iskrena hvala vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem preranem grobu. VSI, KI ZA NJO ŽALUJEMO! Drulovka, september 1996 V SPOMIN Vse beži z oblaki in pticami... Kaj vse bi te vprašali in malo je dni, da te ne bi imenovali. Bil si ljubljen, cenjen in spoštovan. Še vedno si med nami, čeprav mineva deseto leto, odkar si nas zapustil. PETRU ŠKRJANCU čevljarskemu mojstru Hvala vsem, ki prižigate sveče in postojite pri njegovem rodbinskem grobu. Družini Škrjanc - Košnik Duplje, 3. septembra 1996 V 83. letu starosti nas je zapustil naš dragi ata STANISLAV KOLAR Od dragega pokojnega očeta se bomo poslovili v družinskem krogu jutri, v sredo, 4. septembra 1996, ob 11. uri dopoldan na kranjskem pokopališču. Sinovi in hčerka z družinami Kranj, Joanina, 2. septembra 1996 ZADNJA STRAN Žlahtni letnik 1996 Odlični med odličnimi bodo segli po zvezdah Za 148 dijakinj in dijakov, ki so v pomladnem roku z odličnim uspehom opravili maturo, so v Cankarjevem domu priredili prisrčno slovesnost. Ljubljana, 3. septembra -Med 6473 slovenskimi maturanti, ki so v pomladnem roku opravljali zrelostni izpit, se jih je 148 odrezalo z več kot 30 točkami, 18 pa je bilo "odličnih med odličnimi", ki se lahko postavijo z vsemi 34 doseženimi točkami. Maturantsko elito so v nedeljo zvečer najprej počastili s sprejemom pri premieru dr. Janezu Drnovšku, zatem pa s slovesnostjo v Cankarjevem domu v Ljubljani, kjer so la z letošnjim "vrhunskim izborom maturantov, izjemnim in žlahtnim letnikom", pa tudi z vrsto gostov, katerih matura je časovno že nekoliko oddaljena. K besedi so bili pobavljeni pesnik akademik Ciril Zlobec, univerzitetna profesorica prof. dr. Lidija Andoljšek harfistka Mojca Zlobko, atletinja Britta Bilač, prof. dr. Zvonko Fazarinc, strokovnjak, ki živi in dela v Kaliforniji, kjer močno cenijo slovensko znanje... prikazovali kot prevelik bav-bav; to je izkušnja, ki si jo kaže zapomniti za vse življenje; bilo je sicer težko, ampak zmagali smo; velika preizkušnja, ampak tolikšna, kot so nas spočetka strašili, pa vendarle ne; toliko dobrih ocen v samo štirinajstih dneh; ni bilo hujšega, le preveč vsega skupaj; matura je vstopnica za študij.... Matura kot državni izpit je kvalifikacija za nadaljnje šolanje, je mladim pritrdil tudi prof. dr. Jožko 150 letošnjih najboljših maturantk in maturantov je pred slovesnostjo v Cankarjevem domu sprejel tudi predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek Na sprejemu so sodelovali tudi ravnatelji šol, ki so vzgojile letošnjo maturantsko elito. prejeli spričevala s pohvalo in letos tudi nekaj konkretnejših materialnih nagrad. Na prireditvi sta voditelja, mladi TV zvezdi Aljoša Rebolj in Mojca Mavec kramlja- Cvet generacije, ki je ma-turirala z odličnim uspehom, jeo svojem zrelostnem izpitu spregovoril sproščeno in duhovito, kot pritiče izjemno inteligentnim. Maturo so nam Budin, eden najodgovornejših za izvedbo mature, ki se je na srečanju z maturanti v Cankarjevem domu zahvalil tudi vsem drugim, ki so skupaj z letnikom 1996 opravljali ma- turo. Mladi, nabiti z znanjem, bodo sedaj segli po zvezdah, odpirala in oddaljevala se jim bodo nova obzorja, nanje in na njihove sposobnosti kaže resno računati na pragu novega tisočletja. Zadnjemu so v Cankarjevem domu dali besedo šolskemu ministru dr. Slavku Gabru, ki je maturantsko elito pospremil v svet znanja z željo, da mesec pred začetkom študija izkoristijo še za sproščen in igriv odmor. Ali v Sloveniji znamo ceniti znanje in sposobnosti? Že ob lanskem slavju za odlične maturante so poznavalci menili, da bi na tujem podjetja in institucije dobesedno planila, kdo bo odličnjakom ponudil najboljšo Štipendijo, plačal šolnino ali jim kako drugače materialno olajšal šolanje ter si s tem zagotovil dobre strokovnjake v prihodnje. Pri nas ni tako. Toda letos se je vendarle premaknilo in slavje v Cankarjevem domu so sklenili takorekoč v ameriškem slogu. Šopku cvetja in spričevalu s pohvalo pa je sledilo tudi nekaj konkretnih nagrad: bankirji so jim podarili tekoče račune z nekaj začetnega kapitala, vrsta sponzorjev pa privlačne nagrade, od bonov za nakup računalniške opreme do možnosti obiska mednarodno priznanih sejmov. • D.Z.ŽSebir, foto: G. Šinik Pri letošnji maturi se je Še posebej izkazalo 148 maturantov, od tega jih je 16 opravljalo mednarodno maturo, ki so v zrelostnem preizkusu dosegli več kot 30 točk Tudi nekaj Gorenjcev je med njimi: Darko Bodnaruk iz Kranja, Urška Bregar iz Kranja, Katarina Cankar iz Žlrov, Simona Fajdiga iz Kranja, Boštjan Gorenc iz Besnice, Andraž Grahek z Bleda, Irena Jovanovič iz Mengša, TomaŽ Langerholc Iz Škofje Loke, Mojca Lužnik iz Žirovnice, Boštjan Markun iz Kranja, Damijan Marolt z Bleda, Matevž Martinuč z Jesenic, Sašo Palma iz Kamnika, Ana Pegam iz Selc, Benjamin Peternelj iz Mengša, Urška Petrlč iz Kranja, Aleksandra Poljak iz Radovljice, Marko Prah iz Mengša, Jan Primožič iz Medvod, Damir Rakovič iz Kranjske Gore, Jernej Slanovec iz Kamnika, Polona Studen iz Kranja, Urška Šole iz Kamnika, Maruša Štular iz Kranja, Ana Travar iz Mengša, Blaž Vehar iz Škofje Loke, Andrej Vidic iz Domžal, Katarina Zupančič Iz Kranja in Klemen Žagar iz Medvod Začenja se jesenski maturitetni rok Kranj, 3. septembra - Včeraj se je začel tudi jesenski rok mature. Nanj se je prijavilo 1810 kandidatov, med njimi zlasti tisti, ki junija še niso opravili vseh obveznosti zadnjega razreda srednje šole ali pa pri prvem opravljanju mature niso bili uspešni. 415 kandidatov bo prvič opravljajo maturo, 522 jih opravlja en popravni izpit, 504 dva popravna izpita, celotno maturo pa 225 kandidatov. Prijavljeni so še kandidati, ki smejo maturo opravljati v dveh rokih in tisti, ki želijo izboljšati ocene pri posameznih maturitetnih izpitih. Jeseni bo nekaj dijakov opravljajo nostrifikacijske izpite, nekateri iz predmaturitetnih generacij pa preizkusne izpite za univerzo. Pisni del jesenske mature bo končan že v soboto, 7. septembra. Rezultati bodo znani 20. septembra. Rok za vpis na prosta mesta obeh univerz pa je 25. september. • D.Ž. Prvič v šolo Dobrodošli, prvošolčki! Tesnobo med prvim srečanjem s šolo je preddvorskim prvošolcem odganjal dvorni norček Ferdo. Preddvor, 1. septembra - Če bi bil prvi šolski dan sončen, bi ga 420 učencev osnovne šole Matija Valjavec v Preddvoru začelo z množičnim srečanjem na šolskem igrišču. Tako pa jih je ravnatelj Luka Karničar prvo šolsko uro nagovoril kar po ozvočenju, uro zatem pa je pozdravil tudi prvošolce. Prvošolci so zapeli skupaj z norčavim Ferdom. Letos bo v preddvorsko šolo hodilo 420 učencev, podružnično šolo na Jezerskem bo napolnilo 34 šolarjev, v Kokri, kjer je letos vpisanih 12 otrok, pa so zaradi obnove šole zaprosili, da s poukom začnejo teden dni kasneje. Kljub temu pa na prvi šolski dan tudi ta podružnična šola ni samevala, ptroci so prišli že zato, da se pripravijo na proslavo ob otvoritvi, ki jo načrtujejo za nedeljo. Za prvošolčke pa je bil prvi šolski dan praznično obarvan. Prišli so skupaj s starši, spoznali prijazne učiteljice, ki za mnoge ostajajo še tovarišice, strah pred šolskimi klopmi pa jim je s pesmijo preganjal grajski norček Ferdinand iz pravljične dežele Netunetam. • D.Ž. Foto: Una Doki Valburga, 2. septembra - V župniji Smlednik v občini Medvode je bilo v nedeljo nadvse slovesno. Dopoldne so farani Zbilj proslavili 500-letnico cerkve sv. Janeza v Zbiljah. Po svečanem bogoslužju so vaščani poskrbeli za družabno srečanje. Popoldne pa je bilo nadvsem slovesno v Valburgi, kjer je ljubljanski škof monsingnor Jožef Kvas blagoslovil obnovljeno cekrev sv. Valburge. • A. Žalar AKCIJA TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ IN GORENJSKEGA GLASA Razveselite svoje bližnje kupon: KAMERA PRESENEČENJA Presenetiti želim: Ime in priimek:.............................................................................................. Naslov:.................................................................................................................................... Predlagatelj: Ime in priimek:..................................................................................................... Naslov:............................................................Kontaktni telefon:........................................... Opis presenečenja:.................................................................................................................. Kupone pošljite na naslova TELEVIZIJA TELE-TV Kranj, Nikole Tesla 2, Kranj ali na GORENJSKI GLAS, Zoisova 1, 4000 Kranj s pripisom KAMERA PRESENEČENJA. 3ADiO SREDINI VEČERNI PROGRAMI SPET V ZNAMENJU KULTURE 3ÀDÍÒ