Št. 258. IZHAJA VSAK DAN tadi eb nedeljah In praznikih ob 5., «b ponedeljkih ob 9. zjutraj. Poaaml$ne 9t«T. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih fcob&karnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, AjdoT-Ittni, Dornbergu itd. Zastarelo Štev. po 5 nvč. (10 stot.) ••LA8I SE RA6UNAJO NA MILIMETRE t širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mu. •omrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprej ema Inseratni oddelek upravo »JSdinosti". — Plačuje se izključno le apravi „Edinosti". Plačljivo In toIIJivo v Trstu. 1913. CPINOST Glasilo političnega druMva „Edinost" za Primorske. Tečaj XXXVIII. j« oi•XVOBTX" itu«: m!« lat* Kram S*ao, s* pol lota Kron 2 00. Toi dopisi n^j so podirajo na nrednifero lista. Nefrank*-vana pisma oo oo sprejemajo la rokopisi so bo vračajo. Naročnino, oglaae ia reklamacije jo pošiljati na npravo U*ta. UREDNIŠTVO: ulica Glorglo Gatattl 20 (Narodni doa). Izdaj atoli la odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastni* koasordj lista .Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinont", vpisana zadruga z omejenim poroitvom v Trstu, ulioa Giorgio Galatta Ste v. 20. PaStao-hranllnlZnl ratun Sto«. 841-652. TELEP0M It. 11-57. BRZOJAVNE VESTI. Albanci pripravljajo napad na Črnogoro. CETINJE 16. ih.i.) Pri Skadra je zbrana 10.000 mož broječa albanska a m rada, ki pripravlja vpad v črnogoro in na južno srbsko mejo. Črnogorska vlada je ukazala trem divizijam, naj gredo takoj Albancem nasproti in naj jih ustavijo. Črnogorci Tuzi neprestano utrjujejo; glavno njih taborišče je v Podgorici. DUNAJ 16. (Izv.) Med Črnogorci in malisorskima plemenoma Hoti in Grudi (e prtilo vnovič do krvavega bofa. Malisori so ubili črnogorskega Častnika Spasiča in tri vcjake, tri pa ranili. Iz Albanije. Essad paša proti sedanji vladi. VALONA 16. (Izv.) Na albanski skupščini v Draču |e Essad pala vehementno napadal sedanjo albansko vlado in izrekel [avno svo|e nezadovoljstvo s provizorično vlado v Valonl Kakor re zatrjuje, Je Etsad paSa podkupljen od grlke vlade, ki stremi za tem, da pride na albanski prestol turški kandidat Fuad paša. VALONA 16. (Izv.) Med Essad pašo In provizorično albansko vlado je prišlo do jako ostrih nasprotstev. Essad paša je Izjavil, da je odtočno proti vsakemu tujemu kneza, ki bi ga hotele velesile vsiliti novoustanovljeni Albaniji. Določitev južne meje. RIM 16. (Izv.) Mednarodna komisija za definitivno določitev južnih mej Albanije, se snide na otoku Kifj in prične s svojim delom najbrže že 21. t. m. Dočim bo komisija za določitev severnih mej lahko hitro napredovala s svojim delom, bo na jugu končano delo šele pozno v november. Ustanovitev albanske banke. DUNAJ 16. (Izv.) V Albaniji se ustanovi albanska banka. Ravnatelj dunajskega bančnega društva odide v to sv* ho že v najkrajšem času v Albanijo. Banka se ustanovi t kupno z Banco Commerciale di Milano, teko da bodo tudi na tem polju varovan! italijanski interesi v Albaniji. Osaovni akcijski kapital bo znašal pet milijonov kron. Japonsko-kitajski spor. NANK1NG 16. (Kor.) „Deutsche Kabel-gram Gesellschaft* javlja: Japonsko-kitajski spor |e poravnan, ker je kitajska vlada sprejela vse Japonske zahteve. TOKIO 16. (Izv.) Usti poročajo, da Je stavila Japonska kitajski vladi še eno zahtevo, o kateri se v javnosti Še ai razpravljalo, in katere Kitajska ni sprejela. Listi priznavajo, da so razočarani, da je Kitaftka tako hitro sprejela japonske pogoje ter pravi|o, da Je japonska premalo zahtevala. Japonska vlada mora povzročiti demisijo kitajske vlade, ali pa se mora sama odloČiti za demisijo. PETROORAD 16. (Izv.) Petrograjska brzojavna agentura poroča iz Kore|e, da je prišlo med japonskimi in kitajskimi četami že do krvavih spopadov, ki so se končali tako, da so se morali Kitajci umakniti. Iz Tokija poročajo, da zahteva japonska vlada, da demisijonira kitajski general Chaogsun, ki baje ni zadosti odločno nastopal proti izgrednikom v Nankingu. TOKIO 16. (Izv.) Japonska vlada |e poslala pred Nanking dve križarki. TOKIO 16. (Kor.) Včeraj sta odpotovali v Nanking križarki „Ivato" in „Hasage* s štirimi torpednimi rušile!. Po njih prihodu se bo nahajalo ob reki Jangtse že 13 japonskih vojnih ladij s 4 torpednimi rti-šllcl. TOKIO 16. (Kor.) Japonska zahteva seda| od Kitajske tudi Železniške koncesije v Mandžuriji, kot važne vojaške postojanke. _ Bolgarsko-turška kriza. CARIGRAD 16. (Kor.) Včera|šnja privatna pogajanja med bolgarskimi in turškimi delegati so trajala skoro nepretrgoma dve uri. O seji Je bil izdan sledeči komunike: Ker je prišlo med delegati glede vseh glavnih točk do sporazuma, se Izvrši definitivna določitev meje na jutršnjl seji, dne 17. t. m. CARIGRAD 16. (Kor.) Kakor se zatr|u|e, Je bilo na včera|šn]i seji rešeno tudi vprašanje pripadnosti Lozengrada in sicer na korist Turčije. Le glede Dimotike se pogajanja še vedno nadaljujejo. Srbsko- bolgarske difcrence. BELGRAD 16. (Izv.) V komisiji za določitev nove srbsko-bolgarske meje Je prišlo med srbskimi In bolgarskimi delegati do velikih diferenc. Nova meja ie bila na buka-reški mirovni konferenci določena v merilu 1 : 300.000. Jasno |e torej, da Je glede podrobnosti moralo priti do diferenc, ker je znano, ki-k j Skrupulozno postopajo Bolgari v takih s!uča|ih. Pogajanja se nadaljujejo. Velika elementarna katastrofa. KRAKOV 16. (Izv.) Pri vasi Šhnbarkse je danes pogreznll cel gozd v obsega 80 oralov, s sedmimi hišami. Na mesto, kjer Je poprej stal gozd, se Je pojavilo sedaj malo jezero. Prebivalci pogreznjenih hiš so ae še pravočasno rešili. Novi tajni svetniki. DUNAJ 16. (Kor.) Cesar Je danes ob 10 dopoldne zaprisegel v Scttinbrunnu novoimenovane ta|ae svetnike: sekcijskega šefa v ministrstvu za zunanje zadeve, grofa Friderika Szapaiyja, sekcijskega šefa v bosen-sko-hercegovioskem oddelka skupnega finančnega ministrstva, Pavia barona Lazarinija in generalskega višjega zdravnika dr. Kerzla. Po zaprisegi je sprejel cesar vse tri nove tajne svetnike v posebni avdijenci. Odkritje spomenika Juliju Zeyerju. PRAGA 16. (Kor.) Na Hradčanih se Je vršilo danes dopoldne odkritje spomenika slavnemu Češkemu pisatelju Juliju Zeyer]u. Baron Ivan Skerlecz v Pešti. BUDIMPEŠTA 16. (Kor.) Semkaj Je prispel danes kraljevski hrvati ki komisar, baron Ivan Skerlecz. Komisar čuti kljub ozdravljenju še vedno bolečine In cd ide takoj po konzultaciji profesorja Lumnitzerja v sanatorij Rdečega križa. BUDIMPEŠTA 16 (Izv.) Komisar Skerlecz, ki je dospel semkaj, se |e takoj podal v sanatorij. Časnikarjem, ki so ga posetill, je izjavil, da nima njegov prihod v Pešto nl-kakega političnega značaja. Veliki avstrijski manevri na Češkem. TABOR 16. (Kor.) Prestolonaslednik Franc Ferdinand Je sprejel danes šefa generalnega štaba in mu dal povelje za jutrišnje vaje. PODLISTEK. Prisega. Spisal OCTA VE FEUILLET. Polovico noči je prebdela, ugibala in razmišljala, kako bi najbolje branila svoje ogrožene načrte. Slednjič je pogodila izvrstno šahevno potezo. Poznala Je svojo nečakinjo; vedela je, da je ponosna in občutljiva preko mere, ter da se za njeno navidezno mirnostjo in ravnodušnostjo skriva silna strastaost, in to je bila točka, kjer je hotela zastaviti. In ko je bila na čistem samo s sabo, je zaspala zadovoljno v pozno naslednje Jutro, Pol ure pred obedom, ko je dovršila svojo toaleto, se je podala gospa pl. Com-baleu k svoji nečakinji. „Saj ml niti nisi povedala, ljuba, kako je s teboj In poveljnikom de Frimeuse". „Saj si videla sama, teta I" „Zdi se, kakor da se civilizira". „Zdi se", je ponovila Marte nne s komaj vidnim ironičnim nasmeškom. „Ali ti morda dvori?" „O, bog obvaruj! Ne, ljuba teta, s tem bi bilo preveč rečeno, mislim le, da me manje sovraži; to je vse". „In ti, srce moje?" „O, jaz opazujem, da spoznavam", je rekla mlada žena površno — „sicer pa", je dostavila po kratkem presledku, „me veseli, da ml je pravičen in da je odnehal od svojega predsodka. Iz daljave me Je krivo sodil; in ko me Je sedaj spoznal od bližje, sodi ugodneje o meni; vidim in čutim, po vsem njegovem načinu postopanja, po njegovem tonu, da mu Je Žal, di me |e krivo sodil in da ae od srca prosi odpuščanja Nu; da, tet?, pri* na vam ti, da se, ko sito ga vendar tudi ml krivo sodili in ko moram tudi jaz odnehati od svoje zmote, tega ve velim, iskreno veselim." „Ah, drago srce, ti si še |ako mlada! Ti ljubi bog 1" Je vzkliknila gospa Combaleu in Je sklopila roki. „Zakaj ?" — Je vprašala Marianne. „Vendar zato ... ali povej mi najprej, dete, povej mi odkritosrčno: IJubiš-li poveljnika, je-li tvoje srce lzgubl|eno?" "Šališ se pač, teta", Je rekla mlada žena v strogem tonu in oči so jej gorele. „Nu, potem pa, l|ubo dete", Je nadaljevala gospa Combaleu, dovoli stari teti s nje bogatimi živinskimi izkustvi, da ti odvzame TABOR 16. (Kor.) Današnji dan Je bil porabljen za to, da sta se dosedaj obe nasproti stoječi stranki pomaknili vsak na svoje pozicije, odkoder se pričao operacije dne 17. t. m. Tretja in Četrta armada sta se obrnili s fronto proti severozapadu, sovražnik, to Je 9. armadni zbor, pa s fronto proti Jugu. V teh pozicijah ostanejo čete do 17. t. m. zjutraj, vendar pa se prične že danes ob 6 zvečer vojno stanje. Dne 17. t. m. se izvrši splošen napad modre stranke. Poveljnik prve in druge armade, prestolonaslednik Franc Ferdinand, ima nalog, da napade sovražno južno krilo, ki se nahaja na črti Mil6n—Trem o ina—Lužnlca. Za Jutršnje operacije vlada veliko zanimanje. Laški župan v Zadru laže. ZADAR 16 (Izv.) Nasproti dementiju zadrskega župana Ziliotta, da se v Zadru ob priliki kongresa laškega dijaŠtva niso vršili nobeni izgredi, objavlja državna policija komunike, da so se Izgredi vršili, da |e bilo 12 oseb aretiranih, da Je bila potrebna Žandarmerijska asistenca in da so Lahi enemu policistu nevarno pretili. Kolera na Ogrskem, BUDIMPEŠTA 16. (Kor.) Po oficijalnih poročilih ministrstva za notranje zadeve, se Je pojavilo v provincah devet novih slučajev kolere. Cesar Viljem v Avstriji. PRAOA 16. (Izv.) V dobro poučenih krogih se zatrjuje, da prfde nemški cesar VHJem v drugi polovici meseca oktobra v Konopište, kjer obišče prestolonaslednika Franca Ferdinanda. OPAVA 16. (Kor.) Ob 9 dopoldne se je podal Cisar Vtljem v Kuhelmo na posestvo kneza Lichnovskega, odtod pa v Kathrein pri Opavi, kjer je bil sprejet s Hjch-kllc'. Pred meseno hišo, ki je bila slavnostno okrašena, Je pričakoval cesar|a ves občinski svet z županom ca čelu. Iz O pa ve |e odpotoval cesar v grad Grat, kamor Je prispel ob 12 45 popoldne. Francoski manevri. Nezgcda nemškega vojaškega atašeja. TOULOUSE 16. (Kor.) Nemški vojaški ataše, major pl. Winterfeldt, ki Je prisostvoval današnjim vojaškim vajam francoske armade, se je v bližini Grisollesa ponesrečil. Počila je neka pneumatika avtomobila. V vozu so bili še polkovnik Dibont ia neki ruski in grški ol'cir, U pa so še pravočasno izstopili. Major Winterfeldt je bil nevarno poškedovan na prsih In nogah In so ga takoj cdpeljall v Grisolles. Vendar pa njegovo stan|e ni opasno. MONTANBAU 16. (Kor.) O avtomobilski nesreči nemškega vo|aškega atašeja se še poroča: Šofer je zato, da bi preprečil trčenje z nekim vozom, ki (e prišel nasproti, premočno zavrl zavirače. Vsled tega se je avtomobil prevrnil in Istočasno se je vžgal tudi bencin. Major W/nteifeldt Je padel pod avtomobil, a so ga takoj rešili in odpeljali v Grisolles v neko hišo, kjer so mu podelili vojaški zdravniki prvo pomoč. Iz Mehike. NEW-YORK 16. (Kor.) Po poročilih Iz Mehike, Je predsednik Huerta sprejel demisijo ministra Urutia, ki je bil povzročitelj takozvanega ultimata Uoiji v tre no t ku, ko |e bila napovedana Lindova misija. NEW-YORK 16. (Izv.) Iz Mehike poročajo, da je prišlo v torek, dne 9. septembra neke j Iluzij, ki bi ti mogle postati nevarne. Žal, da ti Je v navado, da smatraš vse ljudi za dobre in plemenite, kakor si ti sama; pri vseh si domnevaš najčlsteje mišljenje, ker ti sama ne moreš nizko mislit1, in od tod prihaja, da te lahko prevar|a(o. Tako je tudi z gospodom de Frimeuse: bil ti {e izrečen sovražnik — vemo to iz njegovih pisem, čuli smo Iz ust tvojega moža samega, ki se je šalil o tem —, a sedaj Je ta gospod neskončno l|ubezniv, iz volka Je postalo Jagnjef Ti meniš, da zato, ker |e uvidel krivico, ker obžaljuje in ti hoče biti pravičen — saj to |e možno, tega ne vem, vem pa — da |e njegov namen, da bi te poročil, ter da se že govori o te| ženltvi široko na okoli. „Sa| ne govoriš resno, teta?" „Povsem resno, ljubo dete. Nu, če ti Je to prav, nimam seveda ničesar oporekati; toda, vedeti moraš vsa| za tajno te čudovite hkratne metamorfoze. — Ves svet govori o tej Ženitvi; celo v Alengonu, kjer sem se, kakor veš, mudila medpotoma semkaj, so že vedeli o tem. Mati poveljnikova nima seveda od smrti tvojega ubogega moža sem, nobene druge misli, H je pa niti ne more čuvati sama zase; govori o tem z župn kom, s služabništvom, z vsem svetom. Sicer pa veš, da |e skopa in lakomna In zdi se, da med kolono generala Pedra 0?ied?, ki so bili na pohodu proti Hermtfili (Sonor; ) in vstaši do boja, pri katerem Je padlo 300 mož zveznih čet in 200 vstaŠev. Vlada vidi v tem boju zmago zveznih čet, ker so se vstaši umaknili. LONDON 16. (Izv.) Predsednik Wi!son je zahteval v novi ostri noti od Mehike, da Huerta brezpogojno odstopi in da se strogo preišče umor Madera. Stavka v Dnblinu. LONDON 16. (Kor.) V Dublinu |e vsled stavke in izprtja okolu 10.000 delavcev brez dela. Ker primanjkuje živil, postaja situacija iako resna. Posebno prizadeti sta dve londonski železniški družbi. Iz Moskve v Petrograd. MOSKVA 16. (Kor.) Petrogra|ska brzojavna agentura poroča: Danes ob 7 7, zjutra| se je dvignil na tukajšnjem veŽbaliSČu poročnik Popfavko in edietel v smeri preti Petrogradu. Tudi - na slovensko adreso! i. Je li to odgovarja dejstvom, in Je-li bil to namen Slurgkhove vlade, tega nočemo tu zasledovati, ali dejstvo je, da češka (av-nost vidi v nadomeščenju deželnega odbora z upravno komisijo, v ttm faktičnem sisti-ranju ustave na Češkem, triumf nemške obstrukcije, zopet kapitulacijo vlade pred nemškim nasiljem In pritiskom. Umljivo je torej, če se Je polastilo čeSke javnosti veliko razburjenje, ki se lzra?a v vrvenju v čeških strankah, kakor se je pokazalo posebno te dni na sestanku sedanilh in bivših Čeških poslancev, kjer so zmegale radikalne struje. Ves potek razprav na tem sestanku mora vznemirjati tudi IzvenčeSko slovansko javnost, kajti odpira kaj nevesele perspektive za bodočnost. Če ne poseže vmes kaka moča?, avtoritativna roka, se je bati, da politično zastopstvo Češkega naroda stopi v jesensko kampa jo v popolni desor-ganizaciji. AH naj spričo dejstva, da so Cehi tudi v dunajskem parlamentu poleg Poljakov Številno najmočnejši, a po mišljenju absolutno najmočnejši slovanski parlamentarni faktor, pripovedujemo šele, kaj bi po-menjalo to za vse politično uveljavljenje avstrijskega Slovanstva v bližnji bodočnosti?! V neizmerno veliko večji meri, nego suspendiranje ustave na Češkem samo, bi d e s-organlzaclja na slovanski strani v dunajskem parlamentu pome-njala triumf nemštval V tej usodni uri, ob teh nerazvese -ivih perspektivah, je naslovil v praški „Ualon* češki državni poslanec Fran U držal na češko javnost nujen apel, naj odneha od strankarskega klanfa in naj se strne v jedinstveno narodno falango, ter je ta svo| poziv podprl z argumenti, ki niso le prepričevalni In rodoljubni s Češkega stališča, ampak veljalo v polni meri tudi za nas Slovence, za naše politično življenje, za naš nadjonatai karakter, za naš nesrečni temperament: naše hibe in slabosti, ki nam jih doslej tudi najhujša sovražna palica ni mogla izgiati iz kosti. Zato poda|amo tu poziv poslanca Udržala v ekscerptu in — mutatis mutandls, kakor da je mož pisal na slovensko adreso: Tujinsko gospodstvo prenašamo često s suženjsko ctopelostjo. Čim pa naj bi se vladali sami v katerikoli oblik?, začenjamo tožiti o tiraniji ia kričati proti vsaki demači je nje sfn v tem popolnoma sliČen svoji materi.....ali se ni tvoj mož večkrat šalil o njegovi varčnosti? .... no, u^ela boš, da tvoji milijoni morejo slino govoriti njegovemu srcu! Da te poleg tega tudi ljubi, to je že možno; z?kaj tudi ne, saj si čedna žena. — Da, njegova mati je res prava klepetulja in njemu se je le preveč mudilo; stvar naj bi bila zasnovala pre-vidnele, da bi se ne opažafo. Zares." Četudi so insinuvacije gospe pl. C m-baleu vsebovale zrnce resnice, vendar sama ni vedela določno, bila je pri njej le kombinacija ; morda so razpravljali v soseSčini o možnosti take partije, morda je župnik ali gospa Frimeuse izpregovorila kako nepremišljeno besedo, ali ni vedela nič gotovega o tem, In kar je govorila tozadevno, je bilo le izmišljeno, laž, obrekovanje. Svoj namen pa je dosegla popolnoma, zastrupljena puščica je zadela gospo de Lapave notri v srce. Bila je, kljub svoji duhovitosti, preae-premišljena in strastna, da bi mogla logično sklepati. Zadeta po lesku neke verjetnosti, je, ne da bi preiskovala, ver|ela bajko, ki jo je teta nalagala, menila |e, da Je v njej res pojasnilo za spremenjeno vedenje de Fri-meuseja, za njegovo prizadevanje, da bi si pridobil njeno prl'ateljstvo. (Dalje) Stran H. JLDIN0S1" 5t. i58 V Trstu, dne 17 septembra 1913 uredbi. Tako se kažemo često kakor destruktiven element, ki ga more brzdati le tufa sila! Dogodki naše zgodovine, kakor tudi oni iz sedanjosti, so taki, da podkepljajo težo o našem n a g n e n J u k anarhiji. Ali zapomnimo si: kdor ne zna ukazovati samemu sebi, ostaja — hlapec!! Nala nediscipliniranost je največja ovira proti dosegi naše narodne samostojno s t i! Ia ta slovanski madež nam ne da[e, da bi se krepko dvignili v sedanjosti. Tuje gospodstvo ni priilo nad nas kakor elementarna nezgoda, ampak omogočamo jo sami s svojim upiranjem proti vsaki domači subordinaciji. Mi zamenjujemo radi najelementarneje po;rne: energijo, srčnost, odločnost itd. V političnem življenju zamenjujemo energijo z — nervozi teto, pogum s krlčavostjo, odločnost z nepremišljenostjo. Mi ne uaiejemo, da se ta iz temelja nasprotna si sredstva izključujejo drug drugega. Le tak radi kaiizem, ki se pokori redu, more prinesti odrešenje. Ali tak radika-lizem Je popolnoma drugačen, nego Je onf, ki se predstavlja v nas Slovencih. O možati srčnosti in odločnem, svojega cilja zaveda-jočem se nastopanju nI nobene sledi v naših radikalnih krogih. Pri nas sta anarhija in rad&aMzem v svojih posledicah identična pojma. Radikale I, ki vedno le v svojih vrstah revoltira) o, so nadležen plevel, ga treba iztrebiti v interesu skupne narodne kulture! Predeč se izgubljamo v malenkostnih aferah. Pravi revolucijonarci so možje dejanja, ali ko treba, se znajo tudi prilagodjati neodklonljivim razmeram, da na podlagi dru^čne taktike slu7»c —-jem, Vsak pojav resnične moči izsiljuje respekt tudi pri nasprotniku, malenkostno zbadanje pa ovaja le obnemogiost in ustvarja despekt. Msdjarske revolucijonarce n. pr., ki so izbojevali državnopravno pogodbo iz leta 1867., vidimo sedaj na mestih vodilnih državnikov. Naš narod potrebuje bistrih glav, ki vedo, da nismo za to tu, da se zaletavamo v vsak zid, toplih src, v katerih |e ljubezen do domovine večja, nego pa strankarsko sovraštvo, lakomnost in osebne rivalitete. Potem bi nam bilo kmalu bolje, kajti mogli bi ustvariti trdno, enotno po lltično organizacijo. Potem ne bi več strankarski prepiri uničevali narodne moči. Utihnili bi malenkostni izgovori, češ, da pod predsedstvom tega ali onega ne moremo biti v klubu. V organizaciji, zgrajeni na večinskem principu, bi itak ne mogel voditi kdo, ki je duševno najšibkejši. Čemu naj vedno kažemo le svojo tradicionalno trmoglavost ? ! I_ Sklep gospodinjskega tečaja na slov. dež. kmetijski šoli V Gorici, Petmesečni gospodinjski tečaj na naši kmetijski šoli seje sklenil o soboto. Za gojenke Je bil ta dan — dan žalosti, dan solz, kar govori pač mnogo o načinu vzgoje v ti loli. Šola, ki Jo učenke s solzami zapuščajo, ne more biti slaba. Po zahvalni sveti maši, ki |oJe daroval katehet dr. Šorli v kapeli na starem pokopališču, se Je vršil v šolski dvorani slovesen zaključek. Med precejšnjim številom ob člnstva so se udeležili tega zaključka od strani vlade ; dež. kmetijski nadzornik g vladni vladni svetnik T. Fiuhauf, okrajni glavar sežanski g. LasiČ, namest. kondpiU gosp. Bog. Berbuč, od strani dež. odbora: dež. odbornik, g. dr. Stepančfč, dež. svetnik g. dr. Pettarln, dež. živinorejski nadzornik g. M. Klavžar. Goriško kmetijsko društvo je zastopal predsednik g. Ant. jakončič. Videli tudi 2 sestri iz tomajske gospodinjske Šote. Gojenke (v narodnih, lastnoročno napravljenih nošah) so zapele navzočim gostom v pozdrav, a ravnatelj Š.rekeIJ je povedal namen gospodinjskih tečajev in pojasni!, kaj se na teh tečajih uči, nakar se je prešlo k izpraševanju. Gojenke so odgovarjate res gladko in točno ter so pokazale, da * niso na tečaju tratile časa. Deželni odbornik dr. Stepančič Jim je po končanem, 1 in pol uro trajajočsm izpraševanju izrekel zato prav laskavo pohvalo. Vnemal Jih Je k nadaljie-mu delu in zaključil svoj lepi govorna Njegovo Veličanstvo, nakar so zapele gojenke cesarsko himno. Vzor — odličnJakinja Marija LegiŠa iz M a v h i n j se je v lepih besedah zahvalila za prejete dobrote v imenu vseh gojenk, Id so zapele nato še par lepih pestnic, a predno Je vladni svetnik Fiuhauf razdelil spričevala, se |e zahvalil ravnatelj Strekelj v imenu vsega učlteljstva za priznanje ter se poslovil od gojenk, navduše-vaje Jih h kreposti. Besede so Jim segale v srce in solze so oblile njih oči. Po sklepu so si ogledali gostje razstavo ročnih del, konservlranega sadja, zelenjave in drugih izdelkov ter so se kar čudili, kako je mogoče doseči v kratki dobi 5 mesecev tolik uspeh. Dobro kosilo, U so ga nekatere gojenke skuhale in h kateremu so povabili tudi starlše in nekateri gostje, Je pokazalo, da so dekleta tudi v kuhinjstvu mnogo dosegle. Na tečaju je bilo 24 gojenk in sicer 10 z gor, 7 s Krasa, 4 z Vipavskega, 2 iz go rlške okolice in 1 iz Brd. Poučevalo se Je 4 ure na dan teoretično, drugi čas pa praktično in sicer sledeče: veronauk (dr. Sorli), gospodinjstvo in vzgojeslovje (sestra Vln-cenclja Lah), vrtnarstvo, uporaba sadja ia zelenjave, prirodopls in svilarstvo (ravnatelj Strekelj), živinorejo, mlekarstvo in prirodo-slovje (inž. A. Podgornik), zdravstvo (p i-marij dr. Go iti), spi s je, računstvo in petje (aadučitelj Lavrenčič). Praktično so se urile gojenke osobito v kuhinjstvu, krojenju in šivanju, pran|u, likanju, čščenju in spravljanju, v pridelovanju zelenjave In go|en]u c/etllc, v molži, napravi masla, sira preiskovanja mleka, v krmljenju perutnine in kuncev itd. Osobje, ki |e poučevalo teoretično, ie dajalo navodila tudi v praktičnem pouku. Vrhu tega pa so navajale go|enke v praktičnih delih še 3 šolske sestre. Napravilo se je več izletov v goriško okolico, enega v tomajsko gospodinjsko šolo in enega na Kranjsko, kjer so obiskale gojenke B!ed, Brezje, ljubljansko In vrhniško gospodinjsko šolo, postojnsko |amo, vldile več uzernih mlekarn in kmeti;. Vse te gojenke so stanovale v zavodu, kjer so dobivale tudi hrano. Bile so tu kot doma in smatrale so se med seboj kot sestre. Zato je bila v soboto pač težka ločitev ! Letošnji gospodinjski tečaj so obiskovale sledeče gojenke: Katica Levpušček in Lucije; Milka Bavčar iz Sela 'Črnice>: Alojzija Skerk iz Saleža; Terezija VodopiveĆ te Kamen j; FrančtŠka Žigon iz Volčjegagra-da; Angela Bevk iz Cerknega; Zora Dra-šček Iz Kanala; Zoija Lupine Iz Praprota ; Marija Viduč iz Sv. Lucije; Franč ška Šterk iz Trnovcev; Rožica Vulč iz Čez Soče; Ma rija Cerne iz Gorenje Vrtojbe; Milka Kralj i i Slivnega; Terezija Rjaveč is Sebrelj; Ka-folina Vuga iz Kozane; Marija Kovačlč iz Avč; Marija Semolič iz Klanca (Gorjansko); l/anka Jan iz Žibč; Amalija Pavšič iz Ravnice; Mari|a Močnik iz Cerknega; Ivanka Marc iz Čehovinov; ia Antonija Stegovec iz Sv. Martina (Rihenberk). Domače vesti. Kočljiva strar. V sobotnem „Dnevu* je sprožil nekdo stvar, ki je sama po sebi res zelo važna in če bi bila res taka, kakor jo pripoveduje „Dnevov* dopisnik, gotovo vredna največje graje. Toda Je pač tako, da ;e moral „DnevovK dopisnik resnici pridelati toliko neresnice in naravnost svoje zlobe, da izgublja potem tudi ono, kar Je povedal dobrega, svojo vrednost in se Iz-preminja v hujskanje in zabavljanje. Dopisnik se je namreč spravil na hotelsko družbo v Grijanu, češ da je oddala popravljalna dela pri zgradbi nekemu italijanskemu podjetniku, ki ima zaposlene renjikole. Ia pravi tudi, da *o tudi na družbenem parniku „Voloski* u službeni Italijani. In tako da je pri tej družbi pač dela za Italijane, za Slovence pa ne, da je družba gluha za proteste proti renjikolom. In vse to le zato, ker „Slovenci nimajo koles, da bi |ih — mazali", kar naj bi si zapomnil upravitelj podjetja, ki bi mu na| „Tržaška posojilnica" energično povedala, kdo Je gospodar podjetja. Z ozirom na ta očitanja smo prejeli s pristojne strani sledeče pojasnilo: Važnejša zidarska dela odda|aJo toliko v „Tržaški posojilnici" kakor v Grijanu dotični odbori na podlagi javnih razpisov ia nato podanih proračunov in ponudeb stavbenikov. Da so ti odbori primorani oddajati taka dela pogostoma podjetnikom, ki niso Slovenci, zadeva krivda le naše pod letnike same, ker predlagajo nespremenljive ponudbe v mnenju, da so naša narodna podjetja dolžna Slovencem oddajati dela za vsako, ie tako drago ceno, baš zato, ker so slovenska podjetja. Lahko bi se mnogo zanimivega povedalo o bridkih izkušnjah, ki {ih je imela Tržaška posojilnica v tem pogledu s svojo zgradbo; toda ne kaže razkrivati v Javnosti ran na lastnem telesu. ~ Podtikanje mazanja koles Je torej tu, vsaj kar se tiče sedanjega upravitelja, popolnoma neupravičeno. Glede osobja na parniku »Vo loška" naj bo povedano, da sestoji to, izvzemši strojnika in one osebe, ki pa ima na parniku le podrejen posel, is samih Hrvatov-Dalmatincev. Ako pa dopisnik „Dneva" pozna Slovence, Id ima|o vsa potrebna svojstva za službo v mornariški stroki, nsj jih pošlje ali naznani odboru Hotelske delniške družbe „Grljan-Miramar pri Trstu" in uver|en naj bo, da jih družba z veseljem sprejme. Tako |e torej stvar v resnici. Prepričani smo, da bi bila hotelska družba v Grijanu in prav tako tudi Tržaška posojilnica oddala potrebna stavbna dela izključno le slovenskim stavbnim podjetnikom, ko bi bili ti ttavbnl podjetniki podali vsaj količkaj sprejemljive ponudbe. Če pa so te ponudbe skoraj dvakrat tak) visoke, kakor pa ponudbe drugih podjetnikov, pa vendar ne more nihče zahtevati od dotičnih odborov, da bi razmetavali ne morda stotakov, temveč tisočake. Radovedni smo Ut ali bi .Dnevov" dopisnik hotel plačati n. pr 13.000 K namesto 7000 K za Isto delo ? Ne bi storil oni tega kot zasebnik, ki raz polaga s svojim imetjem, kakor hoče sam; ie manj pa more storiti to odbor, U dela s tujim denarjem, denarjem zadružnikov in delničarjev. Ka| bi rekel »Dnevov" dopisnik, ko bi n. pr. T'žiŠka posojilnica ob svojem letnem zak'Jučko izjavila, da razdeli toliko in toliko tisoč čistega dabička manj za narodne ustanove, ker Je stavbeniku plačala toliko več, ker je Slovenec, dočim bi bilo delo izvršeno za toliko tisoč ceneje, če bi ga bil prevzel drug stavbenik? To bi bilo krika In vika, da |e to zapravljanje narodnega imetja v korist posameznikom, da je to prava „botega* in „kamora" in ne vemo, kaj še vse. Kako malo resno Je mislil „Dnevov" dopisnik, kaže prav posebno dejstvo, da Je napadel celo Družbo sv. CM, češ da spi spanje pravičnega, ko v njeni šoli na Acqie-dottu izvršujejo popravljalna dela — Italijani in celo renjikoll. Vidi se tu, da mu nI bilo do resnice, temveč le za zbadanje in huj-skanle. Saj se ni niti dal poučiti, da Družba sv. CM ni lastnica hiše, v kateri se nahaja njena Šola na Acqredottu, oz. v ul. Stadion in da „Trgovsko obrtna zadruga", ki Je z velikimi žrtvami preskrbela slovenski šoii šolske prostore z nakupom one hiše, pač ne dela dobička z namestitvijo šole v svojem poslopju in da bi biio pač nekoliko preveč, da bi poleg tega še oddajala popravljalna dela slovenskim ponudnikom ie zato, ker so Slovenci, vkijub temu, da sc njihove ponudbe skoraj dvakrat dražbe, nego druge. S takimi demagoškim! .pridigami" — da uporabimo „Dnevov" izraz — kakor si skuša žnjlmi „Dan" pridobivati čitateljev med paškim delavstvom, se pač ne reši renjikolsko vprašanje in zabavljanje in hujskanje še ni nikdar Imelo dobrih uspehov. Je prav: naj se pove resnica v obraz, toda Uiti mora to čista resnica, in povedati Je tudi treba, kako je prišlo do te ali one stvari, za katero gre. Naš list [e povedal že marsikaterikrat našim obrtnikom prav brez vsakega pridržka naravnost v obraz, da velja geslo »svoji k svojim" le za tiste, ki ga sami ne zlorabljajo; kdor pa greši proti temu načelu, naj pripisuje krivdo sam sebi, će mu narod i a narodna podjetja obračajo hrbet. Će vsled takih posameznikov potem trpi narodna stvar, le treba obsojati nje, ne pa tistih, ki se prisiljeni morajo obračati drugam. Komur je do resnice in pravice, nam bo dal prav; za zlobna zabavljanja in hujskanja pa moremo imeti le pomilovanje. 5. seja mestnega občinskega sveta se bo viš Ia |utri v četrtek, dne 18. t. m., ob 7 30 zvečer. Daevnl red: 1. Čitanje zapisnika 4 seje. 2. Naznanila. 3. Volitev enega člana delegacije. 4. Volitev enega člana v ravnateljstvo tržaške hranilnice. 5. Volitev dveh članov glavnega ravnateljstva dobrodelnih naprav. 6. Volitev članov vodovodnega odseka, ki ne pripadajo mestnemu svetu. 7. Volitev kuratorija občinskega muzeja za zgodovino in umetnost. 8. Volitev štirih članov prizivne komisije za davek na večjo vrednost. 9. Volitev nadzornlštev za občinske gimnazije, realke, ženski lice| in obrtno šolo. 10. Volitev stalnih komisij a) za plinarno, b) vodovode, c) javno snago, d) ulične železnice, e) bolnišnice. 11. Predlog delegacije za nakup zemljiška kat. Štev. 333 v mestu (škofijski konvikt) za zgradbo novega muzeja za zgodovino ia umetnost. 12. Predlog delegacije v zadevi novega načrta občinskega zavoda za mala stanovanja. 13. Predlog delegacije na potrditev Statuta upravnega odbora za bolnišnice. 14. Predlog odseka za reformo občinskih uradov, naj se študij izračunavanja penzij izroči posebnemu odseku. Razpisane Stipendije. Z začetkom prvega tečaja iolskega leta 1913/14 se podeli 5 štipendij iz ustanove škofa Jurija Dobile v znesku 200 K gimnazijskim dijakom slovanske narodnosti, i o-enim v tržaško koprski škofiji. Prošnje do 15. oktobra šscf j- skemu ordinarijatu v Trstu. — le Iste ustanove se podelite d/e Štipendiji v znesku 200, oz. 224 K srednješolcem slovanske narodnosti iz pulsko-poreške Škof je. Prošnje do 15. oktobra poreško pulskemu Škofijskemu ordinarijatu. — Iz ustanove Adama Ciemse se po eli štipendija 300 K. Prednost imajo sorodniki ustanovnik >vl, potem pa drugi dijaki glmnaiije v Goric, ki se posvete duhovniškemu stanu. Š ipendija se podeljuje že od ljudske šole. Prošnje do 30. septembra namestništvu v Trstu. — U Tor-rejanljeve ustanove se podeli štipendija 115 kron siromašnemu dijaku pazinske gimnazije. Piošnje do 15. oktobra mestnemu županstvu v Pazinu. Hrvatsko-slovenski klub v deželnem zbora istrskem |e imei predvčerajšjim svojo sejo tu v Trs;u. Razpravljal |e o političnem položaju Hrvatov in Slovencev sploh In o onem Hrvatov in Slovencev v Istri še posebe|. Storjenih je bilo več tozadevnih sklepov, ki pa za sedaj ne sodijo v javaost. Dan 13. septembra je zgodovinske važnosti. Propadanja Turčije Je začelo pri Sigetu, ki je bil samo predstraža Dunaja. Začelo je z obleganjem Dunaja leta 16S3. Trebalo je, da obdarijo Dunaj junaški bori-telii Zrinskega In hrabri Poljaki pod vodstvom Kjreckegd ii kraljeviča Viadislava. Preko slovenskih trupel Je vodila pot do Dunaja, Slovani so ga reševal', a ko je ! došla* turška poplava pod Karo do pred samega Dunaja, je bil zopet Poljak Jan lil. Sobieski njegov rešitelj. Od tedaj niso mogli več Turki dalje na zapad, tedaj je klonila turška sila v Evropi. Sobieskl, sla krakovskega kastelaoa, veliki maršal in kasneje veilki vojvoda krone, strah Tatarov in Turkov, je potoikei Turke I. 1673 v drugI Chccmski bitki, a v drugič že kakor kralj pri Lvovu. Obdan s slavo in ovenčan z zmagami, je — da si je prišel na poljski prestol s pomočjo Francije, največje sovražnice Avstrije — vendar hitel Dunaju na pomoč ter ga osvobodil dne 13. septembra 168 3, po dolgotrajnem cb-leganju, ko Je že tudi cesar Leopold sam zapustil svojo prestolnico ter pcb^gaii v Line. Zanimivo je, da ni prejel nikake hvale zato oni, ki je pomsgal v času, ko ni bilo več predstrsže Evrope — Zrinskih In Fran-kopacov v Hrvatski. Dom na Vršiču pri Kranjski Oorl se zapre za to sezono dne 22. t. m. Šola „Glasbene Matice". Vodstvo šole „Glasbene Mdtice" poživlja vse go|tnce In gojenke, da s* zbero danes, v sredo cb 3 pDpcldne v dvorani „Trgovskega Izobraže-vainega društva", ulfca Sv. Frančiška št 2, 1. nadstr. Istotam je danes vpisovanje v šoto ,Q:asbene Matice* od 4 do 5 popoldne. Vpisnina za vse predmete, izviero&l zborov naraščaj, Je 2 K. LUovina z\ pcuk v splošni tecrljl Je za vsako polletje 5 K, z i pouk v kavirju in vi|oiini 5 K mesečno, za pcuc v solopetju in harmonijosiovju 12 K mesečno. Vpisnina v zborov naraščaj |e 1 K; ta predmet je prost ukovlne. Opozarjamo stariše, da ima vse šolske knjige in vse šolske potrebščine v zalogi knjigarna in papirnica Gorenjec & Co.f Trst ulica Caserma 17. Tržaška mala kronika. Trst, 16. septembra. Zagonetna smrt 831etnega starčka. Včeraj okolu 10 zvečer Je istrski vlak v bližini Milj povozil nekega starčka in ga dobesedno prerezal na dva dela. V razmesarjenem truplu so spoznali pozneje 83iet-cega starčka Ivana Bralnika iz Farneja. Policihki komisarijat v Miljćh je pričel takoj po lokalnem ogledu dvomiti, da bi šlo tu za samou:nor ali nezgodo, In je od-ledil zato obširne poiivedbe. Preiskava je novo Osram svetiljke ^^^Sj^N^^^H^^Hnfcv \ 7O°|0 prihranka na toku. - Briljantna, \ bela luč. Traja dolgo. - Za istomerni \ izmenični tok. - V svetlobni moči 0*25 ^^^^^^J^^H^HH^^Bl \ do 1000 do 260 ■■■■inHBHIHKšLjl voltov. — Glavna zaloga za Trst, Gorico. Jriiortko In Dalmacijo: B. Ottmir, br. Brunner d. d. Dunaj, Trst, piazza dal Ponterosso j V Trstu, dne 17. septembra 1913. „EDINOST" St. 25 8tran HI. popolnoma uspela. Dognalo se Je namreč, da gre tu za grozen zločin, da Je bil sivolasi starček umorjen in da so morilci Braj-nlicovo truplo le radi tega položili na železniški tir, da bi Je vlak tako zelo razme-šaril, da bi Izginili vsi sledovi zločina. Voditelj policijskega komisarljata v Milj;; h, policijski adjunkt Mrak, Je dal takoj aretirati pokojnikova sinova. Zverinska sinova sta umori!a s?oJega starega očeta zgolj Iz doblčkaželjolh vzrokov. Poizvedovanja po tretjem sokrivcu se nadaljujejo. Danes ob 3 popolne Je prispel v Milje preiskovalni sodnik dr. Frausin s seda o komisijo iz Kopra. Po lokalnem ogledu in po fotograf ranju nesrečnega mesta, se bo izvršilo še raztelesenje trupla. Aretirana sinova pokojnega Bral"'ka zanikavata dosedaj še vsako krivdo. V . tem groznem ia nečloveškem zločinu, občimo Julrl. Sami poštenjaki. — Na kamoraŠkem protestnem shodu proti znanim namestništve-nim odlokom se Je pritoževal neki govornik, menda dr. Bonavia, da avstrijska vlada iz-žene na leto nad 1000 renjikolov in to same poštene, vse časti vredne ljudi. Da je imel mož res popolnoma prav in da d»i» av. strljska vlada izgnanim recj^olom velikansko krivico, evo dokaza. V zadnjih dneh so Mi po tržaški policiji odvedeni preko meje sledeči recjikoU^ po$teo|aki: — Ivan Anfs, star 35 let, iz Inomosta, prlsto|en pa v Pontedecimo pri Genovi. B13 je v Trstu brez zaslužka in brez stanovanja. V Italiji je bil večkrat kaznovan In se je nahajal pod posebnim policijskim nadzorstvom. Na hrbtu ima več kazni zarsdi tatvine, goljufije in javnega n a s 11 s t v a. Laške oblasti so ga opisale kot zelo nevarnega človeka, ki pa mora v Italiji Še odsedetl neko kazen, kateri se Je umeknll z begom. — Lucija D' Este, stara 52 let, Bene-čanka, stanujoča v Trstu v Čarboli Zg. Št. 150. V Trstu Je bila brez posla in obsojena zaradi goljufije. Iz Benetek so prišle o njej najslabše uradne vesti v vsakem pogledu. — Avrel F o r m i g i a, star 44 le1, iz Jjeslja v jakinski provinciji. Bil je v Trstu obsojen zaradi težke telesne poškodbe, v Italiji pa zaradi hudodelstva ropa, telesne poškodbe in goljufije. — Viljem Picco, star 26 let, iz Ta-ranta, težak. Stanoval |e v Trstu v ul. deila Ferrleia Št. 17 in je bil tu obsojen zaradi nevarne grožnje, v Italiji pa večkrat zaradi pogreSkov proti javni varnosti. Italjj inske oblasti so ga opisale kot zelo nevarnega zlikovca. — Edvard Dean, star 20 let, rodom iz Tržiča, pristojen pa v Codrolpo v Italiji, kovač, stanujoč v Trstu v ljudskem prenočišču v ul. O. Gozzi. V Trstu |e bil obsojen zaradi hudodelstva nečistosti proti naravi. Vložena je bila proti n|emu tudi ovadba zaradi neke tatvine v Gorici. — Santo Collere, star 47 let, iz Tre-vigiana, dninar stanujoč v zagati Gjsion it. 4, obsojen tu zaradi tatvine. — Attillo Fritelli, star 27 let, stanujoč v ul. Pasquaie Revoltella ši. 465, bivši korektor pri „Picco I u". Bil Je obsojen zaradi sokrivde pri tatvini. — Alojzij Valpeita, star 38 let, iz Pi-nerola v Pijemontu, mehanik, stanujoč v ul. Montersino št. 12. V Italiji Je bil obsojen zaradi hudodelstva obrekovanja in drugih pogreškov. Kakor je torej videti, so izgnani renji-koii res sami poštenjaki, in naša tržaška policija, od njenega ravnatelja pa do zadnjega redarja, ne zasluži drugega, nego da jo zaradi velikanskih krivic, ki lih dela tem poštenjakom, vtaknejo v ul. Tigor. Pred VFeml pa pričakujemo, da se onorevole dr. Bonavia temeljito pritoži proti tem izgon-stvom, naprosi italijanskega poslanika na Dunaju za posredovanje in potem, ko bo st?ar ugodno rešena, sprejme onega Anlss zgorsj, za svojega blagajnika, Lucijo D' Este za svojo gospodinjo, Formlgia za svojega tajnika, Deana za hišnega prijatelja in vzgo-fevatca otrok itd. itd. To bi bilo edino prav, kaiti pošten|aki so vredai spoštovanja in primernega uvaževanja. Zaradi kave. Ob izhodu iz proste Juke |e bil aretiran 39Ietni Anton Saunig, ktr so našli pri njem 7 kg kave, ki jo Je ukradel v nekem hangarju. Ko so ga aretirali, je povedal napačno Ime; najbrž pa tudi Šjunig ne bo pravo. Javna nasilnost. Rafael Ferluga, star 19 let, Tržačan, trgovski nameščenec, se je m ;či v Rojanu nekaj porogal stražniku, kc Je šel mimo nJega. Ko ga je stražnik zavrnil, ga Je začel Ferluga psovati, nakar mu je stražnik napovedal aretacijo. Ferluga se j* branil na vso moč In ni hotel iti s siražnikom, kateremu sta končno morala romagati dva vojaka 32. poika, da ga je ukrotil. Poizkušen samoumor. Oni Marcel M cheluzii, ki (e bil aretiran, ko je ulomi! H gajno v uradu mestne plinarne v ulici C jmpnnile, se Je skušal že dvakrat usmrtiti v preiskovalnem zaporu. N* j prej si |e hetel s ? te tlom prerezati žile na roki in se Je ies precej ranil, da so ga premestili iz zapora v Jetniško bolnišnico. Tu pa je včeraj zpil večjo mnofino hipermanganove razto- pine. Samoumor pa se mu ni posrečil, ker je bil zdravnik takoj na razpolago in ga rešil. Ulom v tabakarno. V tobakarno na vogalu Goldon'jevega trga in Ponte della F. — Izdeluje vsa knjigoveSka preprosta in fina dela točno in po konkurenčnih cenah. 1760 Zdravljenje krvi! CaJ „Tisočeri cvet" (Mllleflorl) Cisti kil ter I* Izvrstno sredstvo proti onim dntijea, £• peč« v ialodcu, kakor proU slabemu prenavljanju la Mmoroldam. — Jeden omot za zdravljeni« iudi 1 K ter m dobiva v odlikovani lakarnl PRAXMARER - „Al DUE MORI44 Trst (mestna hlla) — Telef. 377. Poitna poilljatv* te irvriujejo takoj la (ranko ako se dopolljckron 1-10. Kupujte Narodni kolek! ■ i ODVETNIŠKA PISARNA 11FERPI« CEKHETfl se je preselila v ulico Caserma stv. 13, I. nadstr. i i i^^f-:: i^^-v f^^-i :< Dobro znana trgovina Izgotovljenlli oblek B0HIN6C&C9 se je preselila v nove prostore v ulico Ponterosso št. 8 Velika zaloga oblek za dijake, ^^s.™'-*^0. B^'SI'ffiSaiJrSSŽ!