ž E N s KI J Materinstvo Otroci brez prijateljev Da otrok nima nobenega prijatelja, si moremo razlagati le k, dveh vzrokov: ali nima otrok priložnosti ali pa nima sposobnosti po svojem značaju, da bi sklenil prijateljstvo. Prvi vzrok, nedostatek priložnosti, nastane le redkokdaj: ako živi otrok osamljen daleč od drugih otrok, v gozdu ali na prazni planjavi, na hribu ali na otoku, kamor nikoli ne zaide tuj otrok, temveč je vsa družba sestavljena le iz roditeljev in odraslih poslov. Mogoče je tudi, da sredi mesta žive roditelji popolnoma osamljeno bodisi iz čudaštva, iz bolestne mržnje do sosedstva ali pa žive zaradi svojega čisto izjemnega stališča, recimo zaradi svojega bogastva ali visokega plemstva, v takih kulturnih in civilizacijskih razmerah, da se ne morejo. toliko gibati v družbi, da bi si njih otroci našli prijatelje. Brezmejna ošabnost staršev pokvari tudi otroke ali jim prepoveduje sklepati prijateljstva. Ti osamljeni otroci brez prijateljev včasih niso zato prav nič nesrečni, saj prijateljstva z otroci sploh ne poznajo in ga v družbi pozornih, nežnih, vse za njih blagor žrtvujočih odraslih prav .nič ne pogrešajo. Včasih pa taki osamljeni otroci končno vendarle podro vse ovire in si na največjo jezo roditeljev po-Sščejo prijateljev prav tam, kjer bi si jih res ne smeli iskati. Iz tega se izciniljajo prav čudne tragedije. Pametni roditelji vedo, da je človek socialno bitje, ki ne more ostati v življenju osamljeno, da se otroku le v družbi enako starih in enako duševno in telesno razvitih tovariSev ustvari značaj, zbudi volja za tekmovanje in za zmagovanje, smisel za slož-nost in discipliniranost, pa radost, ki izvira iz skladnosti misili in čustev. Zato celo kra-Ijičem poiščejo tovarišev iz navadnih meščanskih slojev, da se z njimi zabavajo, se ukvarjajo skupno z ročnim, duševne iznajdljivosti zahtevajočim delom, se z njimi vred šolajo, pa goje tudi razne športe. Zakaj kraljevič, ki bi postal kralj, ne da bi poznal mladostnih prijateljev, bi ostal vse življenje asocialen, t. j. brez smisla za skupne težnje ter za vse — razen zase — slep in gluh samodržec, brez sočutja in brez ljubezni do naroda, ki ga mora vladati po načelih pravice in resnice. Psihologinja prof. Marie J. Rosey je na temelju raziskovanj raznih strokovnjakov dognala, da so vsi nesocialni in protisoci-alni ljudje v zgodovini pripadali v njih mladosti sledečim trem skupinam otrok: 1) organskim nianjvrednežem ali nesreneč-nežem, ki so si domišljali, da so organsko manjvredni; 2) neumno razvajenccm in 3) sovraženira ali domišljujočim se, da so sovražen!. Prvi skupini otrok, t. j. organsko manjvrednim ni mogoče pomagati, ker jih duševni ali težki telesni nedostatki izkljiičujejo iz občestva, saj ne morejo tovarišem slediti niti duševno niti telesno. Zato ne morejo razumeti skupnih iger in otroških podjetij; dolgočasijo se in se hitro iimaknejo v sa-motnost. Pomagati jim morajo odrasli, da docela ne otope. Neumno razvajen, precartljan otrok ne more sklepati prijateljstva, ker je vajen, da se mu zmerom in povsod le streže, da se mu ne odbije nobena zelja in se zato ne zna v družbi podrejati in vzporejati. Skupnosti ne pozna in ne priznava. Takoj se spre, je takoj užaljen, zahteva, da je vedno prvi in edini, ki velja, skratka neznosen je, in tovariši, če niso dosti mlajši in šibkejši, ga kar hitro izločijo iz družbe. Treba ga je polagoma naučiti, da se iznebi domišljavosti. K tretji skupini spadajo resnično sovražen! otroci. To so nesrečniki, ki jih sovražijo roditelji, učitelji in součenci ali tovariši, ker imajo kak resničen velik nedostatek v značaju, ki se ne da odpraviti in je mučen za vso okolico. Tak patološki nesrečnik si seveda ne more dobiti prijatelja, saj ga nihče ne trpi. Večinoma pa si otroci le domišljujejo, da so sovraženi in da jih vse 57. ^ ^ .-invrasi. ::: r.üi^ u,! ;nAra/ Os'.a si:^ .. ; lMO:<;?:ii. il.lr^y ■ ,niaH-;;,V -ali Miqi-. tiii: ■ ■-./šega jene- in,- sotražch«; -ali,'. tö-' ..jävijk.- dölgo.; ražeieiia- ali" . čeV'so ' ■;■- še, sim;:fema3u^Ž9Žn.&: gatiti -sM ; -vraan-egaV^ž^ : % i'.otröia -tige' pbjBwfe^ ozđ^aTiJf man jvređnegA^;' 'K !'•!■ >:riviii; s!ar&H t.li; itrljr-v ; ■■ Mini-Isniatraji ■ onji . ki" ^ , ..:pre9arüjaH.ilL-- ■ ptoS p; jftdfeli ■ tfiJjsirtijic:' V5eii. A-ni' raz.iiiaj., jih U; io^uo J- Jt^v.ircn tki 'jeviji^.mšltrpini ■Uiik.iv.vara «..niiju ijiiht:'..:!! ■ darler; ^sjiVari''. ■.af r>,i::!.n ».iw.lc.; dn ■•stlü,;',! nlro.:t Imo/ JrjjitgljeT,-- žktti: jia ž tudi'. '■T - i.ppitiiejšizreli ' ■■d.ijbi -lifisScialria.Mtjii,ysg!>i in'driigW.C-. nas • <.-;vi ftarSi. : V ■ ■ ;' ^V'■ ^ ;\;' h' t M. Hohih. Ali niiiliš na vse to? ^^ ^ >Uni V(i:; i.-.irckT :ji:lira:ii >.liž:i;;km', l-M.cU ii: j«.?;,!.} i,: ^ .•:r.;,f -.•i^.jj,', •■,vi:i- iu' Lia.a: ■.■kola vyjivld! ■ ' iri; iiapr,-.::,. ■■. koini^ ; Niti -'berafev^" "idti V sviijilj f.iv.arlM.v sriic ..-ntik •/.ii:c>;a'.i. 'An ^ ^ uiizo /ii' c.;iu!<; lui lasi'; '^l.-vr..; ^ ÖVfjih w-lj.-, I5af h.raii. fksvVrrifm^i-v V ,^. Ne;;aaYöljBj;' da'jbi' ; ■: jsn:,;'ReifSja'j jV.i: da ,■;(,.;(,..:; .■•vfclnoresiiicp., Toda - tnödfo :>ažllj4uj,a liskp.i; »CffM 11 iciova Ijvjmi^ rloi.irsljija i,/ kj«' zaä&jä-rtsniäia isžž, 'v^-T-t^vv^-V ^^"'"X''"!'V ^ .K.rok ku-na-ki..! ,-.'Sirajfj} sa. «a se iyede'iii-.'-da ■.'^y^rä-inaiT^:' . di: lu aKrrik ■ ^ •.ijj'n.ari::!, i'vikai.. lyjViralilsat f^rdr: ' : .-ir r/'joviu-ia) aa ^tiÄri^.^fe:/vedjap klical, na :pomöi-. ihi• diri^im/.-grpyjo-s'■ tsKä:' ■ ; 1 a- lajri.kai. -grejil-ii;.i,:i;;:-,:iiv!d!lt!VJ'a''ti:p-t •■ kaž.:: ;VV..:,ai:i|.'irHi: !«-KU)Si.ci 7aia.;aj;;i,.v, i:).... ■ .V-.^?'i^pb^sriy'da:«trf.Vj.-i.iiir;;: -Kiai' ■ali- ;i!i cc-in.ubia.S ^Jii brtžčeV/.Sa-taetaiij^^^^ '■•perÄnJliö i- dr... k it vs-i t,,' g., otoiii '^fti.i;^-:' : .rl;-d\ ; rousjuij aanKja. AVi-iilJai . n:i» : :' '.vsegaj-kar .je ■ v'.■ii. i l^SgaVii^vj5L.yiäe5: Oi aa. da no •tKTO.iy.-ez!i,;<.-!r.(|'r.v..-'|.i.' ' nVvJonii .dia-. ;a in r.f: aud: ;■« • žeaMuii..'iti • vräetp^fö; tf^l.'- -Ž^di:; 'Jtaj^^^đi;';je:'' v saka^.' iiilk.i.: vsak'). '.i.iU ii.a>;:.a:ii:.'- idije /pptčebeft'■,: ■■'deföek" Hr.i'.ai .se -si-vVsp' vKeWV.n^ ■ sp:; o>iMnic:s|. jf.K--,■ in- hr.a-iv StojÖ■ i'enöiT' prav: tnh) (.'lAlire k3k< ■■ mV.-.'^' .' ■..- :. . ,T«ce:V,y?.g;ajati in.-ri no nv..,C .v.«...k.. ctiaka' ;>i. p.^ ka.k-'li .jvo:(.'..h. pa^üili. ./.uifei;!.:r. ■ ja;: m^tm&d:; ■nrir..';.-n:-: iatiiiiitl-I:. v^'^^'vV'V.a-;; V slabili Ga.sih vedre volje V • .Sö .■i:.':d}&./..raKi" in i'.i, it r.a-.a.bu. •• Hivi: (■<-7iu;r;:.i,. ■/. ni.io:;H-r ^i.:/ r.:kü.-ii!>P rv'-. t'ra>. -n prav 'j:-:.' nič iii- Samniav' / nipVite.^-Ves^li^.- '.sa^ Vilnäjo vysega 'đ;b'b£e'^a-. in: ■ üc.ti.!;-yri.v..-f ■; -ga, :>i,av:clij-ani: niilg.aeajaa,a-.jfi':sie&i -.mj.'. apiSJci^ ki »ii'.;.!' :;rr..r!'s:ar:.) .«redi .biirbn. jßf- ''"-tnV.o življenje,' a; Mj -jrncror:!. vedri, ' Žena m družba - '"I- \:r;..prepir,,iji).' •:,■!■. sl^ pV..^ -ifeVljajo v,„ali '(■an.'%.!akjnV!-' ^■e: ie živili! ,S;ai.io;S-e r : ;.i„;i;' dra- t'fiV .šlaMej-S^: Jii': š&^Vsel,: .;Äorda ■■■bo , i;itri, a-.i.-ii-i :pojiari.tajear 'i'fk'- ••\a;vei .znic-nr.r, V.eg.anja jh'■ oüli.'ni • ili •■'e'/'oiimai- ürd.' svai;,!-.'..,-' ik/ das.i. . ■m- iniveXi dl CREME i » Glejte . mojemu, sodelovanju,- gre- zasluga,..da -porjam - koža' tako.. lepo -m tako naglo celo tedaj, •čc JA oblačno.- Knko 7xlraTi. in mocni izgledajo ■ porjaveli ljudje I-^Vsakdo .ve, kako- debro .;đe,. če se -telo. izloži; blagodejnemu: vjjliTU". sončnih;, žarkov, ■Doliro,- da: poznate, mene,-ki'Yam vai'ttjem kožo: . JU pDspešujem.'.pOTjaVitev. :. . - - . .. C.e se .mepi zaupate, ju soiiKcnjc brezskrbna ■ raiiosl m. zdEav.ter :okiepčujoč odmor m .počitek.« . ■ " Gctked: -laka' razlika?- Znanstv.o, baologjja,-,-mejfi'loptimistka; ®ovarj4ica;.pesi-m!s.tka: pa Je -poginila. .Basen -točno , potrjuje, rbioložk-o: Tazkritje^. .-da :j-e' »brcan).e« .in. »pla;vanje«: v. živli'enjn-:spasonosno,--kei- :pospesU}& delovanje celic telesa. ." ;::.-.'-.-; - --.,:-';;:■ .: Zato le .»brcajino.'«, neprestano »brcajmo«j delajmo,: gibljilno -SO,. iščimo :prjlik za;du-;.. :ševno i-n:tolešno zaposlenj.e^ pa^.-se nas: prav-gotovo- mkoli - ne- lotita čmSrnost- in --n,aVeh' -čaiiost' '; r - '- --■;: . ..:;..'-:■"-'. ." ;■ Trezina ■-- ■ 59 RAFINIRANOM MASLINOVOM ULJU najboljše olivno rafinirano olje Zahtevajte ga v vseh boljših trgovinah! ZdraTstvo Omedlevica Omedlevico povzroče lahko različne niot^ nje r telesu: bolezni v želodcu, nosu, y xisesüi, na srcu, jetrili pljučih, živcih itd. Mnogolcrat omeđio malokrvni' ljudje ali taki, ki so ranjeni, ali so morda po dolgotrajni bolezni izgubili mnogo krvi. Zgodi se tudi, da oinedle docela zdrave in krepke osehe od hudih bolečin, od razburjenja, pa tudi od lakote, od utrujenosti; tudi če nepričakovano zvedo posebno žalostno novico. Celo nenadna vesela in posebno osrečujoča vest je že često povzročila nezavest. Nekateri posebno občutljivi ljudje omedle že, če zagledajo krvavitve; drugim zopet povzroča omedlevice izprijen zrak, smrad, huda so-parica. Tudi pretres možganov ali notranje krvavitve imajo lahko za posledico omedlevico. Neposredni vzrok omedlevice je hipno pomanjkanje krvi v glavi -oziroma v možganih. Zaradi strahu,, razburjenosti ali zaradi kake bolezni se zožijo male žilice v možganih in potisnejo mnogo krvi iz njih navzdol, 60 navadno proti srcu. In ker možgani ne dobivajo dovolj hrane, omagkjo. in odpovedo delovanje: človek se onesvesti. Smrtnobledi obraz navadno priča, da je v glavi- premalo krvi. Zato treba namestiti bolnika tako, da mu počiva glava precej nižje kakor trup in noge. Na ta način se kmalu zopet nabere' dovolj krvi v možganih, kajti iz višje leže-trupa mora kri že zaradi svoje teže v nižje ležečo glavo. Ta pomoč je nad vso važna. Ako Se poskrbimo, da dobi omedleli dovolj čistega zraka, mu odpnemo vso obleko, ki bi ga tesnila: pas, ovratnik, sploh vse^ kar ovira obtok krvi in redno dihanje, se bolnik navadno kmalu zave. Dobro je, ako ga poškropimo z mrzlo vodo po obrazu in ga drgnemo z vinskim kisom ali žganjem po sencih, čelu, po golih prsih, zlasti v okolju srca. Pod nos pa mu damo poduhati kafre, močnega kisa, nastrganega hrena ali žganja. Nikoli ne smemo nezavestniku poizkušali vliti v usta kako tekočino, ker bi se lahko zadušil. Sele ko pride zopet k zavesti, ga lahko okrepčamo s pol čaše vina, požirkom žganja, s črno kavo, čajem, limonado ali vodo. Ako je nezavestniku bnšknila kri v glavo in mu je obraz ves rdeč ter se dalje časa ne zave, dasi smo storili vse, kar treba, obstoja .nevarnost, da pomenja njegova omedlevica delno ohromelost ali kap.; Pomniti treba, .da postopamo z omedlelim, ki kaže tu omenjene znake, povsem drugače. Že potemnelo rdeči obraz namreč priča, da je v tem primeru v možganih in sploh v vsej glavi preveč krvi. Zato treba napraviti bolniku prav visoko vzglavje. Na glavo pa naj dobi mrzle obkladke, ki jib je treba pogosto menjati. Še ugodneje vpliva vrečica z ledom. Bolniku prav tako kakor v prvem primeru zrahljamo obleko oz. ga oprostimo obleke, in skrbimo za svež zrak in popolen mir. Nikoli pa ga ne smemo masirati, ker bi se sicer lahko pojavile notranje krvavitve. Nadvse važno je, da pokličemo takoj zdravnika. Pri omedlevici, ki jo je povzročilo potapljanje, pri zastrupljeuju s plini i. dr. je nevarnost, da bi se ponesrečenec zadušil; zato je treba poizkušati rešiti ga z umetnim dihanjem. To opravi z uspehom najlažje strokovno izvežban bolniški strežnik ali zdravnik. ♦ Potne roke umivaj v mlačni vodi, kateri vsakokrat dodaj za droben grah galuna. Mila po možnosti ne uporabljaj. Potne noge tudi umivaj v mlačni vodi, v kateri razmešaj drobec galurta. Ko jih osušiš, jih namazi s čopičem, ki ga poma-kaj v mešanico formaldehida, vinskega cveta in prekuhane Vode, vsakega, enak del. Postopanje ponovi vsak dan. — Tudi kopanje nog v kuhani vodi hrastove skorje je uspešno. Proti nespečnosti popij vsak večer čašo mlačne vode, v kateri si razmešala dve žlici medu. Nekaterim povzroča med želodčne krče. Ti naj namesto medu raztope v mlačni vodi par kock sladkorja. — Tudi limonada vpliva pomirjevalno. — Nekaterim koristi, ako se umijejo zvečer po vsem telesu s postano vodo. — Večerjaj dve uri prej preden ležeš spat. Večerja naj bo lahka in ne preobilna. Da preprečiš pojavljajoči se nahod, razmešaj v časi vode 2 kaplji joda in popij. Sredstvo je uspešno samo v začetku, ko se nahod še ni razvil. Krvavitev iz nosa kmalu preneha, ako vsrkaš skozi nos parkrat nekoliko vode, pomešane z limonovim sokom ali z vinskim kisom. Tudi je dobro, da držiš roke nekaj časa naravnost kvišku. Milo proti okuženju. Roke si moramo večkrat dnevno, vsaj pa vsakokrat pred jedjo, umivati z gorko vodo in milom. Vzgajajmo tudi otroke v tem smislu. Tako jim. postane vsaka nesnaga neprijetna. Na-drgniti si treba roke z milom temeljilo, da postanejo vse penaste. Na ta način ubranimo sebe in rodbino marsikatere nalezljive bolezni. Milo namreč zamori strupene klice, da si jih ne moremo spraviti v usta, nos, oči. — Tudi sol je dragoceno sredstvo proti okuženju. Ako uporabljamo milo raztopino soli zjutraj in zvečer za grgranje in jo vsrkavamo tudi v nos, odvrnemo mnogo-katcro nevarnost okuženja. Pri grgranju treba paziti, da ne pride slana voda preveč v dotiko z zobmi, ker sol škoduje zobem. Zato si moramo po grgranju očistiti zobe s ščetko in mlačno vodo. Kuhinja Srbske narodne jedi »Sarma«. Kakih 8 zeljnih ali ohrovtovih listov popari s slanini kropom, da se zmehčajo; nikakor pa ne smejo vreti. Ako so stebelca na sredi predebela, jih prej nekoliko porezi, vendar treba pazili, da ostanejo listi celi. Odccdi liste in vsakega posebej razgrni in namaži z že pripravljenim mesnim nadevom. Nato; previdno zvij in stisni ter zloži sarme v kozo tesno dnigo poleg druge na razbeljeno mast ali na olje, na katerem si prej čisto bledo opražila precej seseldjane čebule. Polij s paradižnikovo mezgo, ki si jo razmeiala z vodo ali juho tako, da zvitki niso popolnoma pokriti s tekočino. Pokrij in postavi v pečico, da se sarme popolnoma zmehčajo in nekoliko zarumene. Nato jih zloži na krožnik, po potrebi prilij soku še malo juhe, prevri in oblij z njim sarme. — Nadev. Zanj zmelji ali sesekljaj osmino kilograma govedine in osmino kilograma svinjskega mesa, osoli in opopraj, primešaj mal strok stlačenega česna ter prepraži na masti, na kateri si zarumenila polovico male čebule. Dodaj 10 dkg riža, zalij z juho ali vodo in pari 61. • • i<>lgt>) ist'se'iiz-'ziaefaa. ■ lihlccr ^ vnieäßs.^;; lahko V-CTežmlp.' dfij- raz^^^ .; rith' :4is!»v ■ ^atSa" .j-jatiieiflo. "Iniivlpmate' ; ■ ;:p;e-;lyo-pre:Sislp,;'K ifi■.gtf.&Käo'zi-e--'- ■ jiapÄV:. ■ .:■■. i»:. miflo ■■iüroTOi>if jflVie :al"i; jtijie'; ter;-,pari-' döi • ■■-.M^ay J^ajd^i; Ic^a^ ■jäast.Vs-iiijT.'i' . :;;.lfj :š;ko:ieBco VÄiMM-Sroetaiie-.jn'.'jan^ ■uTT^^--. Poteiii - r^ztGpi'^S^ v" /JIB''liiušafe^^ ^^ tš|ij«i/;.šs5a,'te • '>müsakai': :'.Ö.evri.- MaXiiiaslS ■ ' t .jišjite ■ đeisefe,. iei; ■ v; stroju', -..'lisÄegä.: ii'i-:-,>,:ahiii|i:,;j , S.eWitaj.. jo .i, .ipalinoVe?,'-; V:. \ "v.V ■"vVJ'i kjifilfÄ- ne" a'fe'd;.' teiü^ei iiii-- jrfej JölupiÄia,; odsttanfm^^ mtijift.' vier■■ .' mšiijšsi /jaKplka' ..iiä : ;oseni' -krliljeti. ;Zlq|ip}Q;'olöse";; ' i täk jskr&jp.:. iiesß p'bstavij^ö;^^ iia.. .Udäte;-: 'do.A! Hel-jje .yrofei Rje.ž -.je :iniiggO:- itiiili!,y - .liočv' in-V-: đel6y:jemV .Vre^ isulÄP .^sadje :-, iiiti!,Vklpo'^a': spratijö- ;ö:đp^^,;■aaVp.pđ.e'' dp ■kriUjg-yv v■■ kriisii^^ ; ItVlÜjX'pifebTO-i -Scäc' äöljroi: ■■ii.ajaiesfa da ibi'se;suäla lepo;. svetlo ;ki, ;še -.^.e. vsaj i: l'ädpftiä^JSüSUö" äa^ ^ .KiWtf":? .[su'Šeirjtein .. Jabp ; sönr-u-^e; krhlji'Jijtrorin-/ j!Vepd ;sufe. .\ZaVsüfeaje -y ■pB^^ • ■ ■'železjie .^ii: ;^lpžoyinašte ipelcaäe,. Itateriir dnb~ ■ vöMöfiAp ,z /lirUj-e;-Se^pp^tayjiejle'so ;'ki,imajo." gribH^^ ' .so: dpy.olj -..^liijv ^.e ^vdajjö', . i^Ko vjili; :' ..jiriüsneino 's-, prstom,; a-^.ffe pritefeniiiäka-.■; ■; ylag ■ yeiS'.iz^ ii jili / ilfaj^pr. MgV AeiüH •^iiiiM'-f. ^L'] ■ ■ 63. M Praktična naTodila Shranjevanje jajcc. Gospodinja, H si že ni spravila jajc za zimo, je že precej zamudila,^ ker so se že podražila. Vendar bolje sedaj, kakor sploh ne. Shranjevanje v vodo-topnem sfekhi (Wasserglas) ali v garantoln se prav dobro obnese; oboje dobimo z navodili \Teđ v drogerijah. Vendar pa taka jajca kolikor toliko izgube na okusu; tudi je težko stepsti beljak v sneg. Shranjei'anje v apneni vodi je čisto- priporočljivo, in se na vse naStete riaiine' shranjevana jajca dobro obranijo, da jih lahko uporabljamo še preko Božiča. Da kakovost jajc prav nič ne trpi, se moramo pri shranjevanju posluževati suhih sredstev, predvsem prosa in pepela, kakor delajo naše kmečke žene. Pepel od bukovih drv presejemo in ga natre-semo 2—3 prste visoko v zabojček. Medtem smo položili sveža jajca za eno uro v mrzlo slano vodo, potem jih obriäemo prav do stihega in jih zlagamo drug poleg drugega z ozkim koncem navzdol v pepel; vendar tako, da se ne dotikajo med seboj. Nato nasujemo nanje pepela, potaknemo vanj novo vrsto jajec, ki jih zopet na debelo pokrijemo s pepelom. Tako delamo, dokler posoda ni polna. Na vrhu mora biti toliko pepela, da jajec ni nič videti. Zaboj pokri-s pokrovom, ki ga nalahno pritrdimo z žeblji. Hranimo ga na hladnem, temnem in suhem prostoru. Ponovno pa naglašam, da morajo biti jajca za zalogo sveža, skozi luč pregledana. Pisava ali risba s svinčnikom nc pobledi in so ne zabriše, ako nalahno potegnemo preko nje s čopičem, ki ga pomočimo v presno mleko ali jo pobrizgamo s fiksativom. 64 Od tobaka ninieni prsti so posebno pri ženskah jako nečedni videti. Osnažimo jih s plovcem (Bimstein), milom in toplo vodo. AK so orehi polnovredni? Stresi orehe v posodo z vodo. Dobri orehi se potope takoj na dno, medtem ko ostanejo piškavi na povržju ter se šele počasi pogrezajo na dno. Docela prazni orehi pa sploh ostanejo na površini vode. Kokoši pridno nesejo, ako jim pomešaš med pičo sesekljanega žajblja, mete, maja-rona in materine dušice' (timijana) in rožmarina. Popari otrobe, in ko se ohlade, pomešaj zelenjavo mednje. Kure to rade jedo, ako ni dišavja preveč, zato raje manj, pa večkrat. Železno vrtno orodje; motike, vile, lopate, grablje in krampe namažimo s čisto svinjsko mastjo, ki ji primešajmo malo kafre in nekoliko grafita. Železo dobi potem barvo jekla in na zraku ne zarjavi. Preden na ta način ne zavarujemo orodja pred rjavenjem, ga v jeseni ne smemo spraviti. Male opekline od vroče masti ne povzroče mehu^ev, ako jih takoj namažemo z glicerinom. Zato mora biti glicerin v kuhinji vedno pri rokah. Ako ste utruj eni in je Vas obraz izmučen, uporMjajte vitaminsko in hormonsko jagodauo kremo iz Drogerije »D a-nica« Tavčarjeva, ntica X — Samo vitaminske in hormonske kreme hranijo kožo ■ tako^ da ostane vedno sveža in prožna. Isio-tam dobite brezplačne nasvete o pravilni negi kože. Naročnice Ženskega Sveta imajo popust.