tae. §f «.' tf CELJU, ftfttrtak 21« oktobra 1920. Poitelai plaćana ▼ gotovini. _________LCTII H, Isliaja vuk tot*k, tetrtoh m •ofcfttfe - Ot)M • Za ćelo kto 80 K, u pol kt* 40 kron, u četrt leta 20 K, z« 1 mtstc 7 kron. Nmmimi •tovNIui otMie I Urone« Na pismene naročbe brez pollljatra denarla t* B* morome) ozlraU. HaroCnlld na) poilllajo naro&ilno po pottnl nakaznlcl. Reklamacije gjede Hita to poltnina proste. Na> ftukJnnl dopisi se ne sprejemajo. Na dopise brei pođplsa se ne oslri. NOVA DOBA |g>s)jssle>twa> I« »mv»ls)tv« se nahaU v Zvetnl uakarnf v Celju, (Masi se nćunajo po porabljenesi prostoru ta sletr: u mtkJm ogltat po •# w od 1 mm, u poslana, ie> Mtttfta obfciih ieo^ ■esoanlla * sorti, lahvala IH KrtOodiM m nUanfM noUee nad ttkttoai • at •i vrate, Mali oglasi (naft#č 4 mtt) HoKopK SS) M ▼fsesjo« TiiejtBsis*^aK mJUA IH TUK 2W2Mk TIMU— V 0*UU. ■PB 0PQ0V0MI U«—« VMOMLAV IPMPUfr. oA1i blaznite? Celje, 20. okt. V Mariboru so se zgodili izgredi. Živalski instinkt v masi je Izbruhnil in pobitih je bilo več nnpisov, 5ip itd. Tuđi se je ponekod ropato in kradi). Vse to je obsodbc in graje vredno Toda uvaževati treba raspoloženje naših mas, ki ne Ic da žive Se vedno pod duSevno impresijo divjanja nem* Skutarjev v Mariboru, Ptuju in Celju izza I. 1899, 1908 itd.. a ni pak tuđi posredno pod utisjm dogodkov na Ko-roSkem, kjer so nas osleparili, ogolju-fall, kjoi so Nemci pobijali in stre-I jati nade slovenske ljudi. Dogodki od predzadnje srede v Mariboru so torej obsodbe vredni, pa tuđi razumljivi, in a tega stalifita morajo postopati naše oblasti napram onim, ki so jih zakrivili Sedaj pa čujemo, da hocejo — ali da so že? — oblasti vreči Iz mariborskih Šol kopico naftih dfjakov, ki so v svoji mladostni nera7sodnosli se daH zapeljati od trtnutnega duSevnega raspoloženja iu so sodelovali pri razbijanju. Ćelo vrsto eksistenc hofcjo ■ uničiti one naSe oblasti, v katerih tiči \ še vedno duh avstrijakantstva. Čitamo j pravkar v nekem mariborskem listu, j dn je okrnjno ulavarstvo odpovedalo I službo cltkletu, ker je izjavilo, da so i italijani pred meseci v Trstu Slovencem neprimerno več Škode napravili, nego Slovenci tokrat Nemcem v Mariboru. Človeku zastaja pamet. Kakordaje pri^el ukaz z Durtaja, da se mora proti Slovencem, ki so ravnali v trenutku psihoze, povzročene po uemSkih lopov-Sčinah, postopati z vso brutalno brez-obzirnostio. hi vendar Se v nas živi jasen spomin, da se Nemcem, ki so svoj čas n. pr. I. 1908 baS v Mariboru nad Slovenci zagreSill veliko več, ni skrivil niti las. Oospoda, 50 let je tlela v franeoskem narodu želja po revanži Nemcem nad krivico, ki so jim jo pri-zadjali I. 1870 Mi pa naj vse krivice in vse trpljenje pozabimo v par letih? Poglobitc se v ljudsko psiho in sodlte ne kot avstrljukl birokrati, kl tte plaall pravljfce o zmajfh Srepu, Brusu Itd., ampale kot Ijudje In kot Slovenci. Ne urtifujte eksistenc, ne unićttjte naraSčaja inteligence v riaSem narodu I Če je res, kar nam porocajo iz Maribora o vašem delu, se moramo za glavo prijeti in se vpraSati: ati blaznite ali pa se Se vedno čutfte kot ponizni sluge nemškega Dunaja in Gradca, kar ste bili poprej!? Nemci vpijejol Vpili pa nišo nik-dar, ko so pod Avstrijo pobijali naše ljudi. Celjska nemška cunja je skoro na dreh stranch prinesla »pritožbo« mariborskih Nemcev na ljubljansko deželno vlado. Ni pa Se z eno ber.edo omenila pobojev na naših Ijudeh na KoroSkem, ne Se z eno besedo napa-dov in pobojev na nagih Ijudeh v Mariboru. Sedaj pa, ko je razbitih par ncmSkih napisov, naj bi se zopet ćeli svet bavi) samo s tem razmeroma ma-ienkostnim dogodkom?! ŽUjenje enega podnar. Čula, kl Je poatal Žrtev netnšklh mariborskih dlvjakov, |e nam vredno \el nego vsl nem&kt napisi v Mariboru. Ali ste tuđi v tem slučaju mobilizirali preiskavo z isto strogostjo kot proti slovenski mladini, ki je v svoji neraz-s odu ost i napravila neumnost, ni pa ni-kogar ubila?! Obsodili smo in obsojamo poletje mladih ljudi. Nikdar pa ne borno pripustili, da bi se izvajale proti te; mladini takSne brutalne konsekvence, kakor to čujemo iz Maribora. V Trstu m na Koroškem so Nemci in Italijani pnzadiati naSim Ijudem mnogo več Škode nego se je zgodila mariborskim Nemcem. Toda nikjer nišo oblasti po-stopale proti svojim Ijudem tako dra-konsko. Mi pa na prvi nemSki knk ; pademo pred njimi na kolena in ho- Čemo svojo pravkoljubnost dokumentirati z uničenjem eksistenc naših ljudi. Da nas ni srami Juriš na srednjeveško nemčursko trdnjavo. (Dopis iz ŠaleSke doline.) Kocke so paile. Ore se za biti ali ne biti slovenskega naroda. Ves narod, čc se hoče reSiti — bodi vojni tabor! Zadnje dni smo spoznali na ko-roakem plebiscitu straSno nevamost nemškutarstva oh na§i narodni mtjt. Ali ni enako nevarno ali ćelo mnogo npvnruej^e za naSitn hrbtom? AH ni skrajni £as, da breiobalrno imičimo vse, kar med nam i te Se difti po stru-penem nemCurstvu in da vzatnemo na plko tuđi one na Se upogijtve o-mahljivce in izdajalce, ki nemSkutarje protežirajo in ki so Se veliko nevar-nejfii kakor nemSkutarji sami. Slednji pri prvem ntSem narod* nem neuspehu prilezejo kakor Sfurki iz svojih lukcnj in gledajo, kje bi nas izdajalsko uSčipnih! To se mora pribiti — ne zaradi čuvanja, tcmvtč zaradi varnostl naše narodne arrnade, ki bode morala morala morebiti v kratkem matSirati in ki mora toraj bit! za hibtom popol-noma zavarovana. * V 5o3tanju imamo na eni strani po globoki strugi Pake, na drugi strani po Paki in vtlikanskem kupu tra-rnovja in na tretji strani po visokom zidovju in bodeto žico obdano vele-obspžno usnjarsko podjetje hr. Wostti-naggfTga, katero napravi utis nem£ur-sk« trdnjav« v hrbtu nedileC od narodne meje se nahajajo&ga aloven-skega ozemlja. Da je to nemčurska trdnjavo, se vidi iz tega, da se tam namenoma, to je kljub opetovanim nasprotnim oponiinom nastavljajo li-ključno ncmški uradniki iz Avstrije in sicer ćelo posebno gosto — v času po prevratu. SpleSno znano je nadalje, da se pred svetovno vojno in tekom nje Woschna£Kovi delavci sploh nišo smeli niti udeleževat. socijaliiodemokratičnih shoJov; na te je podjetje vedno na-lašč pošiljalo svoje Spijone, da dože-nejo, te se Um ne nahaja kateri Woschnaggov itslužbenec — tak! se je potein lakoj odpustil iz službe —. Zaradi tegu so imeli v tistih časih vsi Woschnaggovi delavci sploSno znani priimek: «sklavi«! Po prevratu pa so zopet vsi Woschnaggovi delavci komandiram k socijalistom in komunistom ter se jih zadržuje, da ne smejo v sokolsko te-lovadnico in zaradi tega tuđi dejansko niti eden izmed njih ni pri Sokolu! Žalostno je, da so le figure na nem£urski Šahovski de.ski, namesto da bi bili socijalisti Slovenci s poštenim narodnim prepričanjem. Vzdramite se in bodite samostalni! Po opetovanih odbttih rekurzih, vloženih po Woschnaggu, se je konč-no vendar posrečilo, da je obesila sedaj slovenska obč na Šo§tanj na Woschnaggovem podietju slovensko napisno tablo — seveda jo diči Se vedno spakadrauo ime »Woschna{rg», ki je v svoji pravi slovenski obliki: »VoSnjak« na tako dobrem glasu. Iz odprte vfže podjetja pa nam Se sedaj vedno sveti nasproti tabla z izključno nemSkim napisom: »Kontor Franz Woschnagg S6hne.». OdbijeS zmaju glavo, su prikaže dru^a! Ker ima sedaj naš narod izhirati le med — ali — a!i, ne sme dolgo premišljati ter mora takoj napraviti radikalni konec tako nevarnim za njegovim hrbtom se nahajajočim trdnja-vam nemčurstva. Da pa bodemo donti močni za temeljito in uspeSno izvajanjc takih ne-UoK'bnosti za varnost našega narod-n?ga obstoja, rotimo vse naSe slovan- ake brate na jugu kakor na severu, naj bodo složni in detajmo na vse kriplje na to, da Že enkrat popolno-ma prenehajo medsebojne vojske in prepiri sploh ter se raje pripravljajmo vii Slovani brez izjeme na zadnji in odloMni boj za popolno svobodo Slo-vanstva! . N. N. PolltidM w#«ti. Krlia v vladi? Vesti o krizi v vladi, ki so te pojavile o priliki bivanja dr. Brejca v Beogradu, se ne obistinjajo. Dr. KoroSec odklanja demisijo. Dr. Kukovtc pri VttnUu In TmmbiĆu. Dne 19. trn. je ime I mini-ster dr. Kukovec sestanek z min. preda, dr. VesniCem in zunanjim ministrom Trumbičem. Opozoril jih je na raz-burjenje, kl je zavladalo v Sloveniji zaradi korosktga in jadranskega v-praSanja. Zlasti glede s led njega je opo-zarjil na govorice, ki so v zvezi z ne-omeienimi pooblasti.i, danimi naSi delegaciji. Dobilje pomirljiva pojasnila. Egolzem entente* Iz Pariia po-ročajo, da je poslaniSka konferenca sklenila izročiti Avstriji ćelo cono A, ker pričakujejo, da Avstrija ne bo kr-Sila mirovne pogodbe, ki pre povedu je združitev Avstrije z Nemčijo. Pred Jadransklml pogajanjl. Kakor smo kratko poročaii, je nala delegacija za jadranska pogajauja imenovana in Že na odltodu k pogaja-njem. Ljubljanski dnevnik »Jutro« se z vso odlofnostjo obraća proti temu, da so se tej delegaciji dala neomejena i Toobiaatila, zlaiti še, ker je v delegaciji Vesnič", ki je napram ententi znan popustljivec Zahtevati je tuđi, da se pogajanja odloifjo za £as po volitvah v konstituanto, ki naj kot od ljudstva izvoljeno zastopstvo naroda odlofa o usodi naSega naroda tuđi v tem vpriSanju. Predsedstvo Jugoslov. demokratske stranke je v tem smislu poslalo vladi v Beograd odlofen protest in zahtevalo odgoditev pogajanj preko volitev. Klerikalna imaga pri volitvah v avstrljsko narodno skupSdno. Pri nedeljskih volitvah v avstrljski parlament so dobili relativno večino krS-čanski socijalci, stranka, ki odkrito deia na vzpostavitev habsburške monarhije. Socijalni demokrat je, ki so v prejSnji zbornici imeli relativno večino, so jo izgubili. To je posledica njihove dvolične politike. Slovenski klerikalni listi se kar cede btaženosti nad izidom volitev v Avstriji. — Nas pušča to in pa izid volitev hladne, dasi si ne moremo zapirati oči pred dejstvom, da bo monarhistično - habsburška agitacija v Avstriji tuđi na naSo državo vrgla svojo senco na oni del našega naroda, ki je tako neza-veden, da se da zapeljevati od raznih habsburgovskih agentov. Pribiti treba, da bo naSa državna oblast vsakorSen poskus v tej smeri morala z vso silo v kali ubiti. Iz raznih ia/kritij diplomatskih spisov je dokazano, da se pripravlja med avstrijskimt in ogrski-mi klerikalci povratek HabsburŽanov. Avstrijsko-ogrska dualistična država pod habsburgovskim vladarjem je na pohodu. NaSa in čeSkoslovaSka drža- j va bota morali posvečati temu dej-stvu posebno pažnjo, pažnjo pa tuđi na zveze naših klerikalcev z onimi v Avstriji in Ogrski. Pri volitvah v avstrljsko narodno skupštino so komunisti grdo pogoreli. Dobili nišo niti enega mandata. Grlkl kralj umlra. Že več dni leži v nezavesii. Venizelos namerava po njegovi smrti razglasiti grško republike. Na Angleškem stoji delo v vseh rudnikih. Stavka nad 1 milijon rudar-jev. Stavka ima velikanski vpiiv na trgovino in industrijo, ki je vsa zastala. Iz Korotana. V pleblscitno komisijo je name-sto odstopivSega Jovanovića imenovan kot zastopnik naSe države Slovcnec dr Jvo šubelj. Deputacl|a koroSkh Slovencev je bila včeraj 20. t. m. pod vodstvom dr Brejca spreieta od regenta Aleksandra v Beogradu v avdijenci. Dr. Brejc je regentu tzročll obSirno spomenico o izvedbi plebiscita v coni A. Regent |t izrazit nado, da se bo vprašanje povoljno reSilo. " ">rnlm svetnlkom je imenovan vltr , svetntk dr PerjančiČ, okr. glavar v Borovi jah. Korolkl list »Mir« kliče vse slovenske vodilne krotge in vse slovensko ljudstvo na Koroškem, naj ohmni mirno kri, naj ne beži iz KoroSke, ker o plebiscitu Se ni izrečena zadnja beseda Pozivlje tuđi, naj se vzcJrži aprovizacija itt naj se ohranijo in ojafijo vse slovenske organizacije. Tuđi Narodni svtt za KoroSko poziva prebiva!stvo, naj ne bo malodušno, naj ne misli na beg z rodne grude. Jugoslavija je močna dovolj, da bodo imeli njeni sosedje vzrok bati se, preg&mati in zatirati Ju-goslovane. Korolko tapulčajo te dni naši uradi. Telefoni so demontirani. 2ivUa in materijal, zlasti železniSki, se od-važajo. Ko bo vse odpravljeno, se u-makne vojaStvo in orožništvo. Prelskava nepravilnosti pri plebiscitu na Koroškem. Osrednja jugo-slovenska vlada je pozvala člane naše plebiscitne delegacije, naj vpo51je|o podrobne podatke o vseh nepravilnoitth, ki so se vršile ob pripravi plebiscita in na dan gUsovanja. ZnaUno priznanje. Dunajska »Ar* beiterzeitung« (soc. dein. glasilo) poro-ča 10. trn. v brzojavki iz Celovca: »Ola-som poizvedb, ki so jih izvršile zlasti socijalnodemokratske organizacije v glavnih okrajih, je pri-čakovati, da bodo okraji Velikovec, Borovlje, RoŽek in Vrba dali večino 65°/o za Avstrijo. Slabši bo izid v po-polnoma klerikalni okolici Pliberka; tam pa je samo 5000 upravičencev, doćim jih je v Borovi jah 12000. Borovlje so glavno toriSče agitacije. Pisama je, kar je z.iačilno, okraSena s slikami Marxa in Lassaieja.« — Te vrste potrjujejo naSo trdftev, da so naSi socijalni demokratje opravili glavni del agitacije za Avstrijo. Ponesrečlla ie 9. oktobra na cesti iz Prevalj v Mežico Antonija PreSeren, žena kovača Mihaela PreSerna iz Pod-peče. Z možem sta vozila na dvoko-lesnem vozićku krompir domov. Med-potoma jih doide neki voznik, ki je vozil pivo v Mežico. Mož in žena pro-sita voznika, da bi vzet krompir na voz. Ko jinia to ugo^i, prisedeta Se sama na voz. Nakrat pa pripelje na-proti vlak ozkotirne železnice. Konj se ga ustraSi in zdiria proti Poljanam. Anionija PreSeren je hotela skočiti na tla, pa je obtičala z eno nogo na vozu, tako da jo je voz vlekel po tleh kakih 350 korakov. Ko se je končno posrečilo konja ustaviti, je bila Žena Že mrtva. Pokopali so jo 11. oktobra na pokopaliSču v Mežicf, Mariborske novice. čudne stvari! Porofa se, da so mariborski nemški odvetniki dr. Mrav-lag, dr. Orosel in dr. Kupnik kot jiigo-slovenski državljani bili na Koroškem ob časti plebiscita. — Za Jugoslavijo gotovo nišo agitirali. V Kamntcl postaiajo nemSfeutarji vedno boli predrzni. V nedeljo so člani nemSkutarske požarne brambe v uniformi patrulirali po vaši, da bi Sčitili Nemce pred slovenskim izzivanjem. Slovencem so prcpove^ali slovenski peti. Ali se bo okrajno glavarstvo kaj kmalu zg8nilo in predlagalo raz pust te nemško nacijonalne požarne brambe, ki je gnezdo strupenega sovrafitva proti nam in proti državi?! Stran 2. .NOVA DODA« Stev. i 26 Aretiran je bil v pondeljek čas-nikar Pire, ker je obdolžen, da je go-voril na protestnem ?hodu v sredo hujskajoče. Nešteto puč se je že javilo, ki vse trde, da je vplivol ne hujskajoče, ampak pomirjovalno Skladatelj Viktor Parma se je preselit iz Duna>a v Maribor in ostane tu kot nadzornik Olasbene Matice. Dva ranjet ca s KoroŠke, iinanč-nega stražnika in orožnika, so v pe-tek prepeljali v mariborsko bolnico. Finančni stražnik je bil ranjen v Li-buč~h pri Pliberku. Celjske novice. Slovensko vrtno zdravUIŠČe v Celju. O dr Karol Pečnik, svoj čas zdravnik v zdraviliSČu dr. v Guggen-berga v Bri.venu na juž. Tirol.-kem in dolga leta specijalist za tizikaličuo zdravljenje v zimoviSču Kairo v Egiptu, otvori še to jesen v Celju slovensko vrtno zdravilišče z zračnim zdravljenjem, ležanjem na prostem zraku, redilnimi in mastilnmi kurami, hidroterapiio, zdravljenjem po pokoju in opravku, s terensko kuro itd. Vodil bo zavod dr. K. Pečnik sam. Poslovanje na malo se prične Se to jesen in posamezni bolniki se Ishko javiio. S tem se ustanovi zavod, ki ga v Sloveniji in Jugoslaviji sploh ni; v Av-striji jih je veliko in vsi izborno uspe-vaio (Parksanatorium dr. Feiler pri Gradcu, Ki'ranstalt Panhans na Sem-meringu, Sanatorium Hinterbruhl, Heilanstalt Alland itd.). Zavod je v Celju le v takozvanem »Villensvstemu« izvedljiv. Po svoji dolgoletni skuŠnji ga bo dr. Pečmk postavi! takoj na trdno podlago s tem, da prične na malo ter ga polagoma povečnje. ko bo polagoma posta) v Jugoslaviji znan, kar je pri »Villensystemu«.'mogoče. Ker bo pri takem zavodu mesto pridobilo, upa dr Pečnik, da mu gredo vsi naši krogi na roko. Poročil se je gosp. Pavel Novak, trgovec z vinom in Žganjem v Celju z gdč. Vando KopinŠek, hčerko kapetana Kopinšeka. Bilo srečno! Obrtnlškl sestanek se vrši danes, v četrtek, ob 7. uri zvečer v hotelu »Europa«. Redni pouk na gospodin] ski toli v Celju fe začne dne 3. novembra ti. Poučevalo se bo v šivanju perila in prikrojevanju oblek. Vpisovanje se vrši v pondeljek, dne 25. oktobra ti., od 10.—12. ure v pisarni ravnateljstva dekliške meSčanske 5o!e Mestno gledalište v Celju. Na sploSno želio, da imajo tuđi okoličani priliko videti igro »Rodoljub iz Amerike«, se ista uprizori tuđi v nedelio popoldne ob 4. uri. Pri prvi predstavi ie bilo gledalište nabito polno in ker je bilo občir.stvo z uprizoritvijo zelo zado-vol.no, upamo, da bo tuđi nedeljska predstava dobro obiskana. Tatvlna. V Zavodni v gostilni pri Čolničkih je v noči od torka na sredo vlomi! neznan tat v gostilniške prostore ter odnesel ves tobak in perilo. Škode več tisoč kroti. Iz Gaberja nam pišejo. Naša orožniška postaja te s svojim odločnim nastopom napravila pri nas že prav lep red. Ponočno razgrajanie je pone-halo, tatvine so bile že redka prikazen. Mislili smo. da bo sedaj, ko imamo državno policiio, tako ostalo Pa smo se žal motili. Sedaj zopet do 1 ure ponoči nimamo miru, tatvine so zopet na dnevnem redu. Prosimo merodaine činitelje, naj gledajo na to, da borno imeli mir pred ponočnjaki, pijanci in tatovi. (K temu moramo pripomn'ti: Gotovo je, da razni elementi izrablja-jo dejstvo, da člani državne policije še ne poznajo razmer v Gaberju. v to, da skušajo naga jati. Vsi grešni Ijudje pa bi morali iti tuđi novi varnostni straži na roko dotlej. dokier se zadeva glede prekršenia občinske avtonomije od strani oblasti ne resi Dotlej bo državna policija opravljala po višjem nalogu svojo službo in ji mora vsakdo, ki mu je za red in za varnost pre-bivalstva, iti brezpogojno na roko. Op. ur,) V celjski garniziji se sprejmejo za stalno kot mojstri en zidar, en mi-zar. en ključavničar, z mesečnimi dohodki približno 2000— kron. Re-flektanti, kateri naj ne bodo čez 30 let stari, naj se prljavijo do 29. okt. 1920 pri Komandi mesta Celje, kjer dobijo natančneja pojasnila. DNEVNE NOVICE. Znacilno! P.eograjski listi radikalne stranke, zavezmee slovenskih kle-rikalcev, pnpisujejo krivdo na nengod-nem iziđu plebiscita slovenskim klerikalcem Beležimo kot kronisti! škodljlvcl slovenske trgovine in obrti. Z ozirom na notuo v našem listu (,št. 108) pod tem naslovom nas prosi g Jos. LenarČič, da priobčimo sledeča pojasnila, kar radevoljestorimo 1. Ni nikako mirtistrstvo pri meni pa-njev naročilo, teniveč «Čeb<-larsko društvo« v Ljubljani, 2 cene nisem niti ministrstvu niti svojemu naročniku do-ločil, ker jih iz v korespondenci navedenih vzrokov določiti nisem nioge! in jih vsled tega niti eden niti drugi ni mogel akceptirati; i. vsled te^a ni-sem, ko so bili panji gotovi, nnenkrat cen znatno zvišal. če se je nitni noznani referent v ministrstvu res, kakor navedeno, izrazit, potem obžalujem, da sedi na važnem mestu človek brez za-dostne objektivnosti in končne brez bratske Ijubezni, ker mu Je neosnovano sumničenje zadosluje, da vrže iz ministrstva kamen na nas Slovence. (Op. ur.: Pripomnimo še, da nam je g Lenarči* poslal tuđi vso korespon-denco, ki jo je imel v zadevi dobave panjev, na vpogled, ter je iz nje razvidno, da so bili očitki, naperjeni proti njemu, neosnovani, kar objektivno kon-šta iramo.) Doprsni k'p prestolonaslednlka Aleksandra, primeren za Sole in privatne hiše, založi Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Kip je izdela! znani kipar g Repič Razpis trafik. Razpisani ste trafiki Glavna tobačna zaloga v Laškem (do 18 nov.), tobačna zaloga v Mozirju (do 18. nov). Natančneje pri fin. okr. ravnateljstvu v Mariboru in pri vodstvu preglednega okraja fin. straže v Celju Rog. Slatina. Ravnatelj zdravi-lišča Dolenc, znan; zagrizeni šusterSi-čevec, hoče s svojim postopanjem na vsak način uničiti naše zdravifi&e Preteklo nedeJ/o je z revolverjem uro-zil obrtniku Plementašu, da je njegova (Dolenteva) hcerka v strahu klica-la: »Papa, nicht schiessen'.« (Zar.imt-vo, v Dolenčevi hiši pa nemški oble-valni jezik!!) Kmalu nato je prišel v gostilno Žumrovo v Ratanski vaši in tuđi tam grozil z revolverjem, da je zbežala gospodinta in vsi gosti. Vedno bolj jasno je, da se Dolencu še vedno zdi, da je ravnatelj orisilne delavnice in ne zdravilisča. AH bota inženirja Seruec in Zajc res daU spraviti na5e zdravilišče na psa?! Slov. Bistrica. Umrla je gospa Angela Novak, žena posestnika, go-stilničaria in bivšega deželnega po-slanca Petra Novaka. ČreŠnjevec pri Slov. Bistrici. Tu se je poročil g. Ciril Lendovšek z gdč. Malčko Soršakovo. učiteliico vMakolah. Bilo srečno! Sv. Andraž v SI. Gor. Tu je 17. trn. umri župnik Jakob Očgerl, star 67 let. Volilno gibanje. Na shodu beguncev 19. tm. se ie večina navzočih izrekla proti temu, da bi se begunci udirjaii pri vo'itvah narodno-socijalni stranki. Izvolil se je 16-članski odsek, ki ima nalogo po-skrbet', da prevzamejo vse stratike begunski program in da posiavijo kot kandidate može, ki garantirajo, da se bo ta program tuđi izvršil. Češkoslovaška napredna kmeč-ka stranka na Hrvaškem se je te dni ustanovila in bo nastopila pri vo-litvah v konstituanto samostojno. Velika skupsčina demokratske stranke se vrši v nedeljo 24. tm. v Zagrebu. Govori minister za notranje zadeve Milorad Draskovič. Za člana glavnega volllnega odbora v Ljubljani sta imenovana dr. Oton Papež, predsednik deželnega so-dišča v Ljubljani in dr. Josip Kotnik, predsednik okrožnega sodišča v Celju; v Mariboru Tomaž Cainkar, predsednik tamošnjega okrožnega sodišča. Volilno gibanje v Dalmaciji Na sestanku demokratske stranke 15. tm. so udeleženci sklenili, da bodi nosilec demokratske liste v Dalmaciji predsednik tamošnje pokrajinske vlade dr. Krstelj. Prosveta. Ivo Trost Moja setev. Zbrani mladinski spisi. Druiji zvezek. V Ljubljani 1920- Lbs! ih Jii'ožba »Društva za tgradbo učiteljskega konvikta«. Na-tisnila »Učiteljska tiskarna« Cena ve-zanemu izvodu 14 K Na5 znani mla-umski pisatelj-učitelj Ivo TroSt je podal s to knjigo naSi mladeži zopet lepo danlce, ki pa toplo nriporočamo tngelbert Gangl: Zbrani spisi za mladino. Drugi ?veiek. PripoveJ-e p.^mi. (D.ugi nati^k* Last in založba »DruStva za zgradoo \ic»teljskcga konvikta«. Cena vezanemu uvodu 14 K. Drugi zvezek higelbtrt Ganglovih »Zbranih spisov za ml. dino« je že po-šel, zato je založništvo sedaj priredilo drugo izdajo. Knjiga vsebute 52 pripo-vednih pesmi ?a mladino, ki jih krasi 18 lepih ilustracij Maksima Gaspariia Knjigo, ki je kljub dobremu pap-rju in jako lepi opremi tako cena, najtople-je prporočarno sraršem, naj jo, kakor tuđi prvo navedeno, kupilo svojim otro kom za Miklavževo darilo. V NlksiČu v Crni gori še je Stiri razredna gimnaziia ra?širi!a v popoino osemrazredno. »Narodni pomladak«, mese'ni časopis za dečje pitanje, prične izdajati društvo za z;:štitu jugosluv. dece v Beogradu. Časopis je namenjen pred-vsem sodelavcem pri zašč.ti dece, roditeljem in učtteljstvu. Izhajal bo v mesečnih zvezkih. Stal bo Ičtno krog 30 dinarjev. I. umetmska razstava v Mariboru, ki se otvori začetkom meseca decembra, je zbudiia v javnosti veliko zanimanja. Dosedaj se je pnglasilo že veliko število slkarjev. Termin za pri-glasitev je bil dolo!en do 20 okt. t. I ; sedaj pa opozarjamo vse slikarje In kiparje, da se je podaljšal do 27. tm. Vse prijave ie pošiljati na naslov prof. Viktor Cotli — Maribor, Maistrova ulica 17 II. Priroda, broj 8. za oktobar donosi: O. Kučera: Uzduh u oku fizičara. — r\ Nanascn: Tajga. — Darvji-Dvac: Govor. — N. Finfc: K*Jj. čudaci. — Zvjezdano nebo. — Pabirci. — Razgovori. Vrlo zan mlj \ i lustrovan sađrtaj ovoga bioja, koji nas vodi u nevidljivi sv jet »• toma, na nev>rtR\edne ravni st»rsk>; tai-rc. u mračne dub.ne mora. koji otkr va velo sa zagonetke govora i dižv: nas w uzvišenost neba. no treba doista n kakove druge preporuke. Dužnost je svakoga, da podupre prosvjetni rad Prirode. d:i odmah pošalje preplatu od 30 K. diac 20 K. l'r rodi. I^cmctrova 1. Zagreb TRGOVINA, OBRT IN NARODNO GOSPODARSTVO. Sfanie agrarne reforme na Češkoslovaškem. Spomladi 1920. je češkoslovaJka narodna skupščina deiala na zakonih o agrarni reformi, in že koncem tega leta bo več nego četrtina vse velike posesti (njive^in polja) v rokah in uživanju najširši'i poljedelskih slojev. Zakon o osiguranju zemlje malim zakupnikom z dne 27. maja 1920 (od-kup dolgolctnh zakupov) daje v last. oziroma je že dal, malim poljedelcem do 160 000 ha veleposestnšške in cer-kvene zemlje. Ako zakupniki nimajo več nego 8 ha lastne zemlje, so imeli pravico kupiti v zakup vzeto zemljo za ceno iz I. 1913, če so io imeli oni ali njihovi pravni nasledniki v zakupu od 11. okt. 1901. Pravosodno ministr-stvo je že 18. nov. 1919 sestavilo sta-tistiko, da se je v 7301 občini prijavilo 157 0t>1 zakupničkih rodbin za nakup 157.595 ha. Ker ta statistika ni popoina (manjka Slovaški in nekate-re občine v čeških deželah), se lahko ugotovi kot posledica te prve etape agrarne reforme 100.000 ha, ki že leta 1920 preidejo v last malih poljedelcev. Te dni je bila izvrSena druga etapa agrarne reforme; v račasni zakup se je dajala veleposestniška ozemlja na podlagi § 63 zakona o oddajanju zemlje. S tem je 250.000 ljudi, ki nišo imeli nič ali so imeli le malo zemlje, dobilo v I 1920 že do 180.000 ha zemlje. Zavsem je torej dozdaj z odku-pom dolgoletnih zakupov in po § 63 zakona o oddaji zemlje krog 340.000 ha prešlo v roke malega človeka. Ker bo z agrarno reformo v češkoslovaški republiki na razpo!ago ?avs«m krog 1,300 000 ha veleposestniSke zemlj« je tekom I 1920 prtili le četrtina te zemlje v roke malih go»; oJirjev. V seji agrarnega urada dne 26 avg. je bilo sklenjeno. da bo zakon » odkupu prosforov za stavbiSc'a tretia etapa agrarne reforme na odsvoienih zt-mljiš'ih S tem pričenja kolonizadi«, ki je posebno važna na Slovaskem] Izventega je tieba namestiti tuđi koloniste iz vrst lef::onarjev. Po zakonu mora velt-posesf oJ-stopiti 20° u njiv in livad v svrhe agrarne reforme. Zdi se pa, da izvaianje agrarne reforme ne bo Slo brez težav. taka) osobito socijalni demokrati pravi jo. da se uvaja veliko prepočnsi, in zahte-v*\o nalradikalnejši način. Oštro ni-stopajo tuđi proti temu, da veleposest ponekod ni dala 20°'<,. ampak k^e^e-"iu 2*/6 svoje zcml-e. Brez dvoma se pri nu izvaja anrarna relorma radikalnejse m%q na Ceikoslovalkem, lJifsl. ekoni Trošarine prosto kuhanje zganjt. V vseh pokrajiruh rarven Srbije se počenši od 20. septembra ne pta-čuje trošarina od onega žgania, ki- g« izdelajo possmezmki iz lastnega prt-d*ika za domačo porabo. Od te ugodnosti so izkl;tu*eni oni, ki trgujejo t alkoholnimi tekočmami (žganjem. Špiritom, vinom in pivom) na debelo iH drobno in oni. ki take tekofine točiio, ali ki se četudi na tuj račun bavijo s prekuravanifm iganja ali z izdeb-vanjem rozolnr, hkerjev in drugih za-čmienih alkoholnih tekočin Doba za trošarine prosto kuhanje iganj« se odmeri će znjis prostornin« žgalnega ^oila 80 litrov aii mani, v bličaiu da se kuha žganje iz košiičsstega sadja (izvzem*i trnolice), vina, vinskih d.oŽ. vmskega ali sadnegt mošta, grozdia in medae, ako ne Steje draiina v*č kot 5 čla:iov, s 24 urani, če Steje družina ve' kakor 5 a ne čez 10 čla-nov. z 2 dnevoma in če šteje več kakor 10 ćlanov, s 3 dnevt. Pn kuhanju Iginia iz drnuli. tmolic, 5>'pkov;h ia-Rod, jabolk, hruSkir ostalega pečkastega sadja. iagOil, robiđnic, malin, tvurv. koreninic in uestisnjenih vinskih tropin se doVot\ &e tnAVtrat tako do\ga doba. pt\ kuhanju i&an:a iz slisnjenega pe* kastega sad;a (picšovine) pa tnkrat tako dolga doba, kakor če se kuha žganje iz keščt'astega sadja. če ima kott! večjo pfostomino kakor 80 iitrov, se doloci sorazmerno krajfa doba. Pri do'oJUvi StevUa druiinskih članov štejejo le on\ rodbinski t\ani in nosli. ki so nsd 12 let stari in se na hajajo p:i družinskem g!avar;u na hram in v stanovanm. Kdcr «e!i tfošt zdanje za domačo ; ■ ■ ;a nabaviti dva izvoda pn.avr.ef* m pre-glednega lista, lih v stolpch 1 do 8 irpolniti ter si preskrbeti v rubrki 9 c" 'o\ potr>1''o or *>red- m.^ -a. da so nsesovi ..„ _::t rts-nične in da ni proti dovolitvi tro'arine prostega kuhanja iganja nikakep-. ra-držka. S tako potrjenima izvojoma prijavnega in ns ta se ima nato zglasiti pri i„_.....___:une stral^ v čigar službentm okoli$u biva, da določi dobo, v kateri bo imel trošarine prosto žganjekuho izvrsevati. Odobreno kuhanje žganja se ima vrSltl nepretrgano po dacvn in ro noči. Kuhanje iganja v drugem kakor v pn-javlienem in očo' ■' času, na drugom kakor na -tem kraju ali na drugi kakor prijavljeni Igalni pripravi ie strogo prepovedano. Prepo-veđano je pa tuđi kuhanje žganja iz snovi, ki jih prijavnik ni sam pr Jelal. ali ki jih ie sicer sa:n pridelal.a jih ni prijavi!. Če vr§i kdotroSanne prosto igani«-kuho za domačo potrebo z dovoljenjem, ki si ga je pridcbll na podlagi prijave neresničn.h podatkov aii če v dobi, za, katero mu je to kuhanje dovoljeno, toči alkoholne tekočine ali če z njimi trguje, smatra se kuhanje žganja kot tihotapstvo, ki se kaznuje s 4 do 6-kratnim zneskoui po predpissh o pav« šaliranju pripadajoče trošarine. Pri osebah, ki iim je dovoljan« trošarine prosto kuhanje žganj" za do-maJo potrebo, se ne srne nahajati no-bena neprijavljena igalna priprava, k< bi se morala po obstoječih predpisik prijaviti, in tuđi nobena čigavako! !.ija alkoholna tek">ona. Osebe, ki jim ie dovoljeno troSaiine prosto kuhanje i i Štev. 126. »NOVA DOBA« Stran 3. žganja za domačo potrebo, smejo pa razven tega kuhati žganje tuđi proti plačanju trošarine, ako izpolnijo vse v tein oziru obstoječe predpise. Kdor želi prodati gotov del žganja, ki ga je nakuha! trošarine prosto za domačo potrebo, sme to storiti le tedaj, če je to prej prijavi! pristojnemu oddelku 'finančne straže ter plačal pri pristojnem davi'nem uradu trošarino za ono količino žganja. ki jo želi pro- j - dati. Pri tem se ima plaćati trošarina po 5 dinarjev v zlatu od hektolitrske sfopnje alkohola. Prekuhavanje trošarine prosto na-kuhanega žganja ni prepovedano, a se irr.a prijaviti pristojnemu oddelku fi-nan'ne straže in izpoJniti se morajo vsi glede prekuhavanja žganja veljavnl predpisi. Dosedaj v Sloveniji veljavni predpisi o davka prosti žgan;ekuhi so z 20. septembrom t 1. razveljavljeni, vs'.ed česar izgubijo vse že odobrene prijave in tuđi vsa morebiti že' izdana dovo-lierna za davka prosto žganjekuho, v kolikor se nanašajo na čas po polr.oči med 19. in 20 septembrom 1.1., vel-javnosL Od tega trenutka dalje se ima-jo izdajati dovoljenja za trošarine prosto žganjekuho izključno le po dolo-čiiih nove naredbe. V siučaiu, da je že bilo kaki stranki izdano dovolienje za trošarine prosto kuhanje žganja za dobo po 19. septembru t. I., všteje se dcvoljena doba v ono dobo, ki pritiče stranki po določilih nove naredbe, v kolikor na morda čez 19. septembra 1920 dovoljena doba za kuhanje žganja presega ono d;bo, ki stranki po določilih nove naredbe pritiče, mora stranka presegajoči del dobe naknadno or> davčiti. Tiskovine za prijavni in pregledni list se dobe pri oddelkih finančne straže in "pri gospodarskem uradu delegacije ministrstva flnanc v Ljubljani. Cena ene pole (2 listov) znaša eno krono. Ker morajo prijavntki davka proste žganjekuhe prinesti k oddelku finančne straže že deloma izpolnjene in od ob-činskega predstojniStva potrjene pri-javne in pregledne liste, bi bilo zelo priporoč'/ivo, če narcče županstva za. vse svoje občane potrebne tiskovine skupno pri gospodarskem uradu delegacije mi. is:rstva financ v Ljubljani. HMELJ. Žatec, 14. okt. 1920. Pri mirnem prometu na tu^ajšnjem trgu so cene zopet poskočile za 200—300 č K. za 50 kg. Sedaj so se tu v Žatcu prn- ćsjale le malenkosti ? r e d n j e kako- vosti po 4400—4500 č. K. za 50 kg, za p ima se zahteva 4600 Č. K. Dnevno se proda le 20—50 bal. Vkijub miru so cene zelo čvrste, enako je tuđi razpoloženje. Tuđi na kmetih je na- staio mirno, ker se hmeliarii branijo prodati. Zadnje kupčije so se vršile v okviriii 4500—4600 č. K. za 50 kg. Ža- teški okoliš je po natančnih poizveđbah 2e 80% svojega pridelka proda!; na- ' haia se še tu približno 15—17.000 sto- tov a 50 kg. Po legi, barvi in kako- J vosti se cena za žateški hmelj tu v mestu in na kmetih pomika od 4400- 4650 č. K. za 50 kg. Za hmelj izOvštja se piačuje po 4300, za onega iz Duba po 4000 č. K. za 50 kg. Razpoloženje mirno, pa zelo čvrsto pri nespremen- jenih in čvrstih cenah. »Ssazer Hopfen- u. Brauer-Zeitung«. Kontrolo nad madžarskimi že-!ei.nicami je, kakor smo poročali, glasom posebnega dogovora prevzela Prancoska. Pro'i temu dogovoru je vloži'a angleška vlada protest, Če5 da nasprotuje določilom mirovne pogodbe. Francoska vlada zopet pravi, da se ne gre za kupčijo ali najem, ampak samo za kontrolo, ki je potrebna za fran-coski na Ogrskem investirani kapital. Angleška vlada pa zahteva, da priđe zadeva pred veleposlaniško konferenco. Bopzr X9. okt. Cu r ih: Beriin 8.97'U, Newyork 634, London 21.68, Pariz 40.85, Milan 24.20, Praga 7.50. Budimpešta 1.60, Dunaj 2.10, avstrijske krone 1.70. Dunaj: Zasreb 270—290, Budimpešta 96-106, Praga 458-482, Varšava 120-140, češkoslov. krone 454-479, dinarji 1130— 1180. Praga: Dinarji 2-15, marke 119. švic. franki 1341.50, lire 318, francoski fran-ki 542.50, funti 286.^0 dolarji 82, avstr. krone 20.87, poljske marke 26.60. Zagreb: dolarji 139.50—140.50, avstr. krone 38-39, fran:. franki 0-940. bolgar-ski levi 155—160, čehoslovaške krone 168— 175, francoski franki 0 940, napoleondori ^65-490, nemške marke 200—202, lire itali-janske 540-545. RAZNE VESTI Požar unfč'l ćelo vas. Dne 12. tm. je zgorela vsa vas Volče v župniji Ko-šana. i 4 posestnikom je pogorelo vse, Nekateri so resili samo obleko na sebi. Dne 9. oktobra pa je v isti župniji v vaši Kal pogorelo 5 posestnikom vse. Vestnik invalidov. Sho:l Invalidov. V nedeljo, dne 17. tm. se ie vršil invalidski shod v gostilni Šribar pri Sv. Petru v Sav. dolini. OM je sijajno obiskan. Shodu je predsedoval celjski poverjenik tov. Finžgar. kot govornik je nastopil tov. Horvat ter s svojimi izvajanji žel bu-ren aplavz. Izvolil se je za šentpetersko okrožje zaupnik v osebi tov. Fugina ter se ondotni člani naprošajo v vseh zadevah le na njega se ibračati. Csnj. darovalcem, kateri so pomogli, da je bii tuđi gmotni uspeh dober, se izreka tem potom prisrćna hvala. Odbornikom na znanje! Prihod-nja celokupna seja je dne 2. novembra v Narodnem domu ter opozarja-mo odbornike, da pridejo točno ob pol 8. uri tjakaj. Porocilo o zadnji seji dne 13. tm. Imenuje se 5 invalidov, katerim se po-deli podpora po 80 kron. Neko društvo je namreč podarilo v te svrhe znesek po 400 K. Imena obdarovanih objavimo prihodnjič. Odslop nodpredsednika tov Kcštomaia je vzel odbor na znanje, obsodil je incident, kateri je bil vzrok odstopu. Na mesto odstopivšega pod-predsednika se je izvolil tov. Čuci. Predsednik tov. Finžgnr je poročal o dosedanjem delovanjti ter konstatira/, da se je v tej kratki dobi de'ovanja dosegel že lep uspeh. Prihodnji shod se vrši v Vojniku, dan še ni doiočeu. Koruški Slovenci pri vladi. Beograd, 19. okt. »Beogradski dnevnik« poroča: VČerai dopoldne sta min. preds. Vesnić in zunanji minister Trumbić sprejela deputacijo 30 koro-ških Slovencev. Razgovor je trajal 2 uri o koroškem vprašanju ter o plebiscitu v coni A. Deputacija je opisala težkoče ter neprijetnosti, ki morajo nastati, ako ostane s plebiscitom ustvar-jeno stanje. Razgovor se danes nada-Ijuj«. Beograd, 19. okt. „Politika" javlja: Deputacija koroških Slovencev, ki je bila včeraj sprejeta od dr. Vesniča, je zaprosila, naj ostane naša vojska na Koroškem in varuje slovenski živelj. Prosila je tuđi, naj vlada stori vse, da ostane vsaj ozemlje južno od Drave pod Jugoslavije Za uvedbo brzovlakov med Beogradom in Budlmpešto. Beograd, 19. okt. Med našo vlado in upravo madžarskih železnic se vrše pogajanja radi uvedbe brzovlakov med Beogradom in Budimpešto. Spremembe finančnega zakona. Beograd, 19. okt. Minister za fi-nance je sprejel spremembe finančnega zakona, kakor jih je predlagat finančni odbor. Obiavljene bodo s posebno naredbo. Italijanskl nacljonallsti In jadranska pogajanja. Trst, 19. ckt. Preteklo sredo so imeli tržaški nacijonalisti izieden občni zbor, s katerega so poslali min. pred. Giolittiju brzojavko, v kateri protestirajo proti vsakemu popuščanju v jadranskem vprašanju pri predstoječih pogajanjih. Izjavljajo, da je njih neomajna volja, braniti italijanske zahteve na Jadranu. Naša vlada se ne ukloni v vprašanju odškođnine. Beograd, 19. okt. Vlada se ne bo uklonila sklepom reparacijske komisije glede odškođnine in tuđi ne glede zahteve, da bi vrnila del železniškega voznega parka, polovico monitorjev itd. Odklanja tuđi ponudbo, da bi prevzela na račun odškođnine Uel vojnega gradiva zaveznikov v Solunu. Nova muslimanska stranka v Bosni. Sarajevo, 19. okt. Med muslimansko inteligenco se govori o usta-novirvi nove stranke, kateri na čelu bi stal poslanec Šefkija Gluhić. Nove brzojavne proge. Praga, 19. okt. V soboto je bila otvorjena direktna brzojavna proga Praga—Beograd preko Madžarske ter proga Praga—Pešta preko Avstrije. Te dni se otvori proga Praga—Varžava in Praga—London. Tusar češkoslovaški poslanik v Berlinu. Praga, 19. okt. „Češke Slavo" poroča: Bivši češkoslovaški min. predsed. Tusar odpotuje v kratkem r.a svoje novo mesto v Berlinu kot poslanik £e-škoslovaške države. Zdravstveno stanje grškega kralja. Atene, 19. okt. Kralj je ves dan prebil v poisnu. Stanje je postalo o-pasno vsled vnetja pljuč, ki se je pridružilo. Jonescu v Prag! In Varšavi. Praga, 19. okt. Rumunski zunanji minister Take Jonescu priđe sem 27. tm. in ostane 2 dni v Pragi; odtod pojde v Varšavo. Tu pričakujejo tuđi prihod poljskega zunanjega ministra kneza Sapiehe. Dijaikl kuhinji « Celju so darovali: Gremij trgovcev v Celju 2000 K, gosp. Pere Karol, gostilničai v Nar. domu, 20 K, pisama g. dr. Hrašoveca 100 K, davčno okr. oblastvo za oktober 69 K, gospa Natek Ana' gostilna pri mostu. 50 K, perveranelerji (gg. major Dereani, major Vaupotič in baneni uradnik Turnšek) v Nar. domu 50 K, gospođ Praprotnik Vinko na Vranskem 26 K, gospa Rajgelj Ana, posestnica v Sežani po ge. prof. Klešnikovi 230 K, g, Levstik MiloS, učitelj v Celju, 40 K, g. Ravnikar Ivan, trgovec v Celju, mesto venca umrli gospe Jarnovič v j Dramljah, 100 K, g. dr. Benkovič Ivan, od-vetnik v Ljubljani, 12 K, mestni magistrat po g. vlad. koncipistu dr. Fohnu od neke stranke 200 K. Listnica uređiiifiiva. Vransko: Zadevo P. smo za enkrat izrofili oblastim^v natančno preiskavo. Mož je zrel za — izgon! Zdravo! iionkurz. Komanda mesta Celje potrebuje za stalno službo tri izvežbane mojstre: 1 zidarja, 1 mizarja in 1 ključavničarja. Ti se bodo vodili kakor drž. raojstri z letno plačo od 1560 do 1800 dinarjev, po kvalifikaciji, in z dokladami današnje draginje. katere se bodo izpla-čevale poleg plače. Za sprejem v to službo pridejo v poštev sledeči: 1.) Da so podaniki kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. 2.) Da nišo prekoračili 30. leta svoje starosti (dokaz krstni list). 3.) Da so odslužili kadrovski rok v vojski (potrdilo vojaške oblasti). 4.) Da so dobrega obnašanja (potrdilo občine itd.). 5.) Da nišo predkaznovani za krivična dela, kojih posledica je zguba dr- žavljanske časti (dokaz občine itd.). 6.) Da nišo pod kuratelo (dokaz občine itd.). 7.) Da so telesno zdravi in da nimajo nobenih vidljivih telesnih nedostat- kov. 8.) Da so sposobni v svojem pokliču. 9.) Da so vešči pisave. Vsi, kateri žele, da se sprejmejo. v službo pri tej komandi, kateri so po pokliču zidarji, mizarji in ključavni-Čarji, naj se s potrebnimi dokumenti in izpričevali za dokaz gornjega dopisa pod 1—9 tega konkurza obrnejo pismeno na Komando mesta Celje najdalje do 15. novembra 1920. Komanda mesta Celje. Oarnlzonar major: 1401 i Vaupotič. Ženska pfsarniška moč. z znanjem slovenske in nemške ste- nografije in strojepisja se išče. Pismene ponudbe na Trgovsko zadrugo »Sloga« v Cei iu. 1408 1 Umirotiljeni državni uradnih išče postranskega zaslužka v kakšni pisarni- Cenj. ponudbe na upravništvo »Nove Dobe«. 1398 3-1 Petrolejske kante dve z zabojem plača.no po K 58"—, posa-mezne po K 22— vsaka železniška postaja. 12—5 Sever JI Komp., Ljubljana, 1387 12-1 čistilo za čevije čisti sveti in otiranja usnje izdelnje telefon 5^6. Zagreb, IliCa 213. Bnojaui „Cemia touarna kemičnih izdelkou d. d. Stran 4. »NOVA DOBA« Stev, I2h [ Edfna slovtnaka specijalna trgovina z barvaml In UM. Agrafura lm atomi« tiftko pođletie. I Iv. Verlež»Celje 447 «56-64 NaWO«llli ClOIH _____| Trgovi nt x Us om ln drvml na drobno In debelo. ; Kupuje lamakl In ostali k«, ; po najvisjih dnevnih cenah. Raaistrov. krodltna in otavaoita sae>aaasoM.xav. ft^ll.., Pi-aiemava ni. 15 V UfJlJlfl "LASTNI DOM" Sorojetna hranllno vtogc in jih obw«tui* po g^JLOl ^ 1(, iliri acf »to *^» |o# isg-1,7 ,..;, VavefTlovaR trgovtc Vanda 7?ova6roj.TCopinšefi * / ■* * poročena C*tj$, 20. rftoBra 1920. Slovensko -nemSka koresponđentinja 2tll ■»•topNJ ol«sa» v Celju ali okolici. Dopisi pod »Takoj« na upravniitvo »Nove Dobe«. 138« 2-2 ttole, alaintet, raznu patilitvo ln tapotnlAk« Isdolko ima v T" Morijo Bffumofirtner 15**15« Gtma«*** ulioa 0S. N.troCila %e izvrSuiejo točno iti solidne. Učenec \z poštene hiSe, močan in pridcu, s pri-merno naobrazbo in z lastno oskrbo razun opoldanske hrane, •• uprejni« v trgovino v Celju. Kje, pove upravn. !Halo! 2 Trije Primorci, v starosti 22 let, i \J lepe zunajnosti, Ciste preteklo- t sti, žele spoznanja i isto takimt fospodičnami. Prednost imajo one v Celju, ki so dobrega srca in pripravljene poduhvati v nemSkem jeziku. Cenj. ponudbe pod,Trgovska sreča' poStno ležeče Celje.____ ^1*^ 1394 1 ^g=^ Proti« •• hltina peć« Dotflo*p«lie *«. 17. ppitM6no. Proda se ali zamenja 3-nadstropna hiša v Gradcu I. s hiSo v Celju ali s posestvom v okolici. Proda se tuđi salonska garnitura, Julijana Sirowy, soproga polk. v Bjelovaru, Strosrmverjeva ul. 5. 1402 Učencl » nčenke se sprejmejo v tovarni zlatnine in srebrnine Fr. Pacchiaffo 138233 Celje. Pozor! Prodam voz sa gamllnodruitvo i 16 tedezi in z vsem drugim orodjent Cena te izve pri ogledu voza. 1375 3-Š Naslov: L. MalfljaJ, kova£, Gomitsko. »Ra*** (■eialldraMliRtea) H3jboljše vrste, tuđi Vi Watt, za 100, 120, 220 Volt od 16 - 100 svcC razpošilja po nizkih cenah 1386 3-2 Karei Ner|aii6l6 C#IH, Glavni trg 16. |a^ Kdor ima na rszpolago buko* wm in druga drv^, naj ponudi tvrdki £ Rolenc V CEJUJU z navedbo množine v?,gonov. Istotam se kupi vsako množina fižola, krompirja, suhih gob, medu, voska, vinskega kamna, lane-ne Ra semena i.t. d. i. t.d. Sprejme se tuđi knjl-govodja ali knjigo- vodkinja zmožna vseh pisarniških del. 1368 5-3 [Pozor! P. t goitiluliarjem se nazuanja Pozor! i otvoritev trgovine z vinom Kirac & drug . CBLIBt Oosposka ul. 6, »Hotel Balkan«. V zalogi so prvovrst. banaška, dalma-h tinska in vsakovrstna druga vina. 1403 5"1 Cene zmerne. Postreiba točna. | Ivan Raonihar ueletrgouina ■■ Celje. Kupujem pšenico, oves, koruzo in ajdo po najvišji 107 dnevni ceni. teo—93 Za gostilniCarje in vinske trgovce se pnporučajo posebno stara, mo'na Crna 1250 in be!a 14 dalmatinska vin* katera so vsed svo e visoke RraJacije in dobrega okura t.:Ji najprikladnej3a za zboljSanjo slubcjSih vrst vjn*. Cen? zirerne. Ivan Maikovićy zaloga dalmatinskih vln Glavni Ug % Cslje O'avnf trg 8 Isjudeuit Junger 322 ceLnIjb sag Prekajevalnica In izde I lovalnica klobas. Elekt I rlčnt obrat Lastna hla I dllnica. Eksport se toč-™«« no f^vržuje. ^l Proda se tevllarikt Itvalni »trof Cilinder-elasti? pri čevl'arij Skale, 13^3 3-2 Oaberje 5t. 20. ZADRUGA ! za pridelovanje semgn! ulica itev. 20. iAbntB M*fci 1 ri P Prodaja iem«m \ vsch vrst žita, deteljnih, žele?;-jadnih, cvetličnih itd Seme je pr-vovrslnc kakovosti, pr!dela:io in nabavljeno pod nadzora tvom stro-kovnjakov. Z.i u?peh i'i kait.t:.-se jamči v vsakem oi>m. Ilustro-vani ceniki se poSljeio za zahttvj Naročita se izvrSujeio po po-iti . tuzemstvu proti povzet.ju ah -ruri prt'dp^čilu. BHBBBBBai 1385 5 J w. d hotelu „union • hi! -Celje- Od četrtka, dre 21. oktobra 1920 ■ t ' i prilubljene godbe fHiRlUlfi BlUirtRPT ) „Salon Trto-Bohemla^ IlIluVIIII IlIlIlUul I brez vsakega povišanja cen. ^^—— Začetck ob 19. uri. ===== Za mnogobrojno udeležbo se priporoča . - . ' • n952_1 M, Martinovići | h«Ulir. ! Čevlie po.znižani\cen! ^af^0 w JIJ^ prodaja prodajalna „Čevliarske zaolrugeff Narodni W9 af^^^M*«^ Narodni dom. V CeljU «o-u 5 , in li^snelj gsaho množino kupuje, hahor običajno isaho lito, todl Ittos i^udolf Pevec - velelržec v Mozlrfn po svojih zatlopnlklh v akđečlh krajlh: Maribor, Pesnica, Kungota, Cmurek, St. Andrai pri Velenjy» Šmartno v Rožni dolini, Šmartno ob Pak i in Moz'rjc ** • Gornjo Savinjtka tfolino. —————— Producenti se na) blagovoltja direktno obrnitl na ktipovafce, ka|tl pri v^ likem obsegu ni možno vtakl stranki Iz Mozlrja odgovarjatl. PlaČam «»£ «——— dražje po dnevni cenl. — Se prtporoCam "* 1294 -ii ^? ., t ,. flndoll Pevec