@oriške vesta» —g— Iz šolske službe. V Batujah na Vipavskem službujeta nadučitelj Ivan Kunc in učiteljica Rezika Pipanova iz Ročinja. Prejšnji nadučitelj je pri vojakih in učiteljica na dopustu. — g— Šole so se začele po vsej goriški vipavski dolini deloma prej, deloma kasneje. Učitelje, ki so biii vpoklicani, nadcinestujejo učitelji \z krajev, kjer ni šole, oli pa učiteljice. Kjer so šole ob cesti, so se otroci privadili, da hodijo vedno ob levi strani. —g— Gorico je ogenj italijanskega morilnega in uničevalnega orožja razdejal in požgal. Naše krasne šolske stavbe, jgrajene z ogromnimi žrtvami iskrenega, fse zmagujočega domoljubja ¦— Šolski Łom — Gregorčičev dom in Mali dom — >o razrušene. Padle so kot žrtve laških jranat! Druga škoda je ogromna zlasti na [jlovenski posesti. Kdo nam pomaga, kdo ^ias dvigne?... r —g— Skrb za sirote po padllh voja- klh. Deželni odbor goriški, sedaj na Du- .naju I. (Parlament), razglaša: Nesrečna jusoda beguncev je privedla c. kr. vlado, razne javne činitelje in zasebnike do tega, s..i izkušajo na razne načine izboljšati nji- mov položaj. Brez dvoma se smejo begun- :,ci smatrati kot hudo prizadeti po vojni, a neprimerno hujši je položaj nesrečnih |Sirot, ki so izgubile svoje roditelje. Ve- jliko sirot z Goriško-Gradiščanskega se , sedaj začasno nahaja bodi&i v begunskih ^aboriščih, kjer prejemajo potom svojih , sorodnikov ali varuhov vladno podporo, bodisi pri zasebnikih, ki so se iz milosrč- , nosti zavzeli zanje. Socialna in človeko- | ljubna dolžnost pa nam nalaga, da skrbi- ' mo tudi za usodo po vojni in potrebno je, da že sedaj proučujemo načine in sred- stva, kako bi se zagotovila tem sirotam , prava vzgoja, da postanejo koristni člani ] družbe. Med pripravljalna dela te člove- [ koljubne akcije spada štetje sirot, pristoj- nih na Goriško-Gradiščansko. V ta na- men se je obrnil deželni odbor na tabo- riščne uprave s prošnjo, da sestavijo ime- nike sirot, ki se nahajajo v begunskih ta- borih. Enaka prošnja je bila doposlana »Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani«. Mogoče pa je, da zgoraj ome- njenim činiteljem ne bodo vsi zaželjeni podatki na razpolago, ker se mnogo sirot nahaja pri zasebnikih. Zaradi tega prosi deželni odbor take družine, da rnu nazna- nijo imena in starost sirot iz naše dežele, ki jih imajo pri sebi. To naznanilo naj poš- ljejo deželnemu odboru bodisi naravnost, bodisi potom pomožnega odbora za be- gunce z juga (Dunaj IV., Favoritenstrasse 5), ali pa potom »Posredovalnice za gori- ške begunce v Ljubljani«. —g— Anton Faganeli, učitelj v PodROri se je oglasil, kakor srao že zadnjič povedali, iz ruskega ujetništva. Upa, da prezimi v guberniji Voroneš. Izvrševal je z drugimi razna poljska dela. Silno pogrešajo perila in obuvala. Kaj bo pa šele v silni ruski zimi? Ljubo doma — kdor ga ima! —g— Iz Korana poročajo: Srebrno častno svetinjo »Rdečega križa« za uspešno delovanje v korist temu društvu so dobile naše vrle tovarišice, in sicer: Ernestina Ingerlova, učiteljica v Komnu, Marija Kavčičeva, učiteljica v Tomaževici pri Komnu, in Franja Orlova, učiteljica v Pliskovici pri Komnu. Čestitamo vsem, posebno tovarišici Ingerlovi, ki je duša tega človekoljubnega delovanja v korist »Rdečemu križu«! Imenovana koleginja! deluje v Komnu najuspešneje že 35 let. —g— Znaki tujih držav. Goriški . mestni magistrat je izdal razglas, ki v njem prepoveduje nositi znake onih mor- naric, katerih države se vojskujejo proti nam. —g— Begunci z juga na Dunaju. Glasom priglasov na dunajskih policijskih uradih se je iz južnih dežela naselilo na Dunaju 12.131 oseb, ki so razdeljene v 9130 skupin. Šoloobveznih otrok je med njimi 676. Ne vemo, al so kaj poskrbeli za njih pouk. —g— Tovariš Anton Tušar, učitelj v Vrtovini na Vipavskem, doma iz Prvačine, je šel ob času mobilizacije pod bojne zastave. Obilo ie prebil na severnem bojišču, mučil ga je revmatizem, prišel je bil v rusko ujetništvo. Iz ujetništva pa je pobegnil. Ko se je bil vlak ustavil. je skočil iz njega in se skril pod mostom, več ur je bil v vodi, potem se mu je posrečilo, po silnih težavah priti zopet k svojemu polku. Na severnetn bojišču si je priboril s svojim hrabrim vedenjem veliko srebrno, malo srebrno in bronasto svetinjo. Sedaj je prišel na južnozapadno bojišče, branit svoja rodna tla proti krutemu sovražniku.