GRADIVO
Kupiti mačka v žaklju (v vreči)
'kupiti, dobiti kaj, ne da bi stvar prej poznal, videl'*
V naslovu navedeni frazeologem sem za začetek izbral izmed številnih, ki se nanašajo na to priljubljeno domačo žival.' Kot je razvidno iz naslova, obstajata dve glavni različici: kupiti mačka v ždklju in kupiti mačka v vreči. Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ V, 971, 516) ima različica kupiti, vzeti mačka v žaklju oznako ekspresivno, različica kupiti mačka v vreči pa oznako knjižno. Obe navaja že F. S. Metelko v svoji slovnici (Lehrgebäude der slowenischen Sprache, Laibach 1825, 274): Mačka vn žaklt (vn vreči) kupifd 'Eine Sache ungesehen kaufen'. Nekateri slovaropisci, npr. M. Pleteršnik, M. Cigale in J. Pavlica,^ so skušali dajati prednost sestavini vreča^ pred nemško izposojenko žakelj.^ Slednja je močno
Članek Kupiti mačka v iaktju (v vreči) je nastal ob raziskavah frazeologemov pri pisanju knjige z delovnim naslovom Živali v prispodobah. Knjiga izhaja iz 90 nedeljskih jutranjih oddaj s skupnim naslovom Razmišljanja o besedah, ki sem jih imel na ljubljanskem radiju v letih 1986 in 1987. Leta 1989 sem uredništvu Mohorjeve družbe oddal rokopis, v katerem je bilo z metaforičnega, frazeološkega in simboličnega aspekta obdelanih 36 živali. Po ugodnih ocenah ocenjevakev v letu 1990 je med čakanjem na objavo do danes število živali naraslo na več kot 50. V tem času sem precej spremenil in razširil tudi prvotno dokaj poljudno zasnovo. Obravnavo slovenskega gradiva sem vpel v splošnoevropski okvir, kar mi je omogočilo, da sem začel odkrivati ozadje, izvir in medsebojno prepletanje prenesenih, frazeoloških in simboličnih pomenov, ki se povezujejo s posameznimi živalmi. Vse to je razvidno tudi iz mojih dosedanjih objav iz živalske tematike: Riba —preneseni frazeololki in simbolični pomen. Ribič 45, 1986, št 10, 300-301; Volk — preneseni, frazeoloSki in simbolični pomen, Mohorjev koledar 1988, 108-111; Štorklja — ali res prinaša otroke ali samo Slorkljä? Glasnik slovenskega etnološkega društva 1990, 30/1-4,74-79; Golob, golobica—preneseni, frazeološki in simbolični pomeni, Koledar družbe sv. Mohorja v Celovcu 1990, 47^9: Iti rakom žviigat, Mohorjev koledar 1991, 103-104; Bili pijan, imeti opico, imeli mačka, pili kol krava, iaba itd. Mohorjev koledar 1992, 107-110; Živali v prispodobah — slon. Koledar Družbe sv. Mohorja v Celovcu 1992,65-68; Pes in mačka. Družinska pratika 1993,132-133; Zmaj—Ti si pravi zmaj. Glasnik Slovenskega etnološkega društva 1993, 33/1, 52-61; Kukavica—ptica, ki kliče svoje ime. Glasnik Slovenskega etnološkega društva 1993, 33/2, 18-27: O petelinu. Družinska pratika 1994, 159-162; (Časnikarska, novinarska) raca 'izmišljena novica v časopisu', Mohorjev koledar 1995 (v tisku). Za dopolnitev po novem konceptu mi je ostalo še okrog 15 zgodb prvega rokopisa, v nekaj uvodnih poglavjih pa bom problemsko obdelal zanimivejše frazeologeme ali njihove skupine. Moje raziskovanje frazeologije in leksike pa ni omejeno samo na živali. Precej sem se ukvarjal tudi z izimensko leksiko in frazeologijo (Glej leksikon imen, članek Srečati, poljubili Matildo ali matildo? Glasnik Slovenskega etnološkega društva 1993, 33/4, 95-97, itd.!), s frazeologijo človeških medsebojnih razmerij (Glej članke Dati košarico, dobili košarico, Mohorjev koledar 1990, 80-83; Živeti na koruzi 'iiveti skupno fivljenje moškega in ženske brez zakonske zveze', Koledar Družbe sv. Mohorja v Celovcu 1991, 61-64; (o)pehariti '(o)goljufati, (pretvarali (s pomočjo peharja)' in sinonimi. Jezikoslovni zapiski 1, 1991, 99-111!) itd.
Tokratni prispevek bi bil lahko začetek vrste prispevkov o izviru posameznih slovenskih frazeologemov in zanimivejših frazeoloških temah. To pa bo razen od mene odvisno zlasti od uredništva, prostora v reviji ter zanimanja bralk in brakev.
' Vsaj približnega, kaj šele natančnega števila fi^eologemov, ki se nanašajo na mačko v slovenščini, za zdaj še nimam, da pa je to zelo veliko, kaže ustrezni podatek za nemški jezik, v katerem naj bi bilo več kot 1000 takih frazeologemov (Glej L. Röhrich, Lexikon der sprichwörtlichen Redensarten 1,491!).
^ Glej M. Cigale, Deutsch-slovenisches Wörterbuch 1,839: Katze... die Katze im Sacke kaufen, kupiti mačko v vreči (iaklji), n, 1309: Sack ... die Katze im Sacke kaufen, kupili mačko v iaklji (vreči); M. Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar I, 540: mačka ... mačko v vreči (žaklju) kupili, die Katze im Sacke kaufen, Cig.; II, 952: iäkelj ... mačko v iakiju kupiti = etwas ungesehen kaufen oder übernehmen; J. Pavlica, Frazeološki slovar v petih jezikih, 206: kupiti — Kupil sem mačka v vreči (flg.), 226: Maček, mačka, mačji — Kupil sem mačka v vreči (gl. kupiti).
^ Vreča je splošnoslovanska beseda. Najdemo jo v vseh slovanskih jezikih, razen v poljščiiu, kjer obstaja sorodna beseda wör, worek. Slovensko vriča je po Pleteršniku (II, 794) novoknjižna beseda, ki jo ima že Pohlin (urejza), Cigale (H, 1309) pa iztočnico Sack prevaja po Gutsmannu in srbščini z izrazom vreča, navaja staroslovansko vrilišle, sicer pa je zanj običajno iakelj. Pleteršnik, prav tam, navaja wdi obliko vriče, ki jo najdemo že pri Dalmatinu in Megiserju (prim. Thesaurus Polyglottus, 1603) idr. Izvir izraza vreča razlagajo iz praslovanskega *verl-ja 'vreča, stkana iz kozje dlake', kar je sorodno
181
JEZIK IN SLOVSTVO, Lemik 40, 94/95, št. 5
GRADIVO
zastopana tudi v drugih slovenskih frazeologemih, zato se je obdržala tudi v tem, ki je najbolj znan. To se potrjuje v slovarju J. Glonarja' pri iztočnicah kupiti (ne kupuj mačka v vreči, platna, žene ne pri sveči), maček (mačka v žaklju kupiti: kupiti nekaj neznanega, ogoljufati se) in žakelj (kupiti mačka v žaklju: kaj na slepo kupiti in se pri tem ogoljufati), v SP 1962 pri iztočnicah maček (kupiti mačka v vreči) in žakelj (kupiti mačka v žaklju) ter v SSKJ, kjer sta različici glede na gradivo, v katerem prevladujejo primeri s sestavino žakelj, ustrezno stilno označeni. Glede sestave obravnavanega frazeologema je treba še dodati, da najdemo v nekaterih redkih sodobnih zgledih, izrecno pa v Cigaletovem in Pleteršnikovem slovarju,* namesto sestavine maček sestavino mačka. Slednjo ima tudi Breznikov pripis v njegovem izvodu Pleteršnikovega slovarja (1,540): Ta shena nej hotela mazhko v' shakli kupit, Jan. Svetokr. IV, 284.
Obravnavo frazeologema kupiti mačkav žaklju (v vreči) nadaljujem in utemeljujem s ponazarjalnimi zgledi iz bogatega gradiva za SSKJ:
Tako nastane ob ogledovanju embalaže v kupcu nekak zaznavni in čustveni prenos (transfer) na blago. Če je zunanjost prikupna, bo kupil blago, sicer ne. Tu se lahko zgodi, da je embalaža in slika blaga na njej dejansko lepša kot blago samo; da so slike hruške in breskve na ovoju steklenice ali doze lepše, kot pa so v resnici. Tu je psihološko ozadje ljudskega pregovora, da človek »kupuje mačka v žaklju« (A. Trstenjak, Oris sodobne psihologije II, 1971, 694). — Kdor bo kupoval želvo, naj jo pred nakupom »podvrže majhni inšpekciji«, da ne bo kupil mačka v žaklju (Moj mali svetil, 1970, št. 6, 261). — Najprej morate voz preizkusiti. Vi ne kupujete mačka v žaklju in jaz ga ne prodajam (A. Ingolič, Črni labirint, 1960, 94). —Ne maram pa tudi ne očitka, da prodajam mačka v žaklju (F. Milčinski, Gospod Fridolin Žolna in njegova družina, 1923,44). —In lahko bi dopisal, kar manjka na oglasni deski. Ne maram mačka v žaklju, razumeš (M. Marine, Strah ima velike oči, 1967, 16)?! — V končni fazi odločajo le oni in ni dobro, če odločajo o mačku v žaklju (F. Žigon, Perspektive 1963/64,89). — Tista ženska je bila debela, kar je vsekakor velik greh. Maček v žaklju, to je bila. Dobil sem jo na oglas, to naj bi bila nekakšna šala (B. Vuk, Tribuna, 1970, št. 5, 8-9). — Bog ne more biti nekakšen maček v žaklju, dostopen samo za kakšno več ali manj čudaško filatelistovsko stikljivost (A. Rebula, Smer Nova Zemlja, 1972, 20). — Ampak še tak lisjak kupi ženo kot mačka v žaklju (F. Nietzsche — J. Moder, Tako je dejal Zaratustra, 1974,75). — »To bi bil lep zakon!« — Gospa Elvira se nenadoma zasmeje, vsa razigrana in živahna:—»Zakon je kakor mačka v žaklju, ali ne (A. Kraigher, Mlada ljubezen, 1923, 255)?«
Navedeni zgledi so dovolj nazorni sami po sebi, zato ne potrebujejo posebnega komentarja. Pomensko jedro vseh teh frazeologemov je maček v žaklju v pomenu 'stvar, ki je ne poznamo, ki je še nismo videli'. V gornjih zgledih nastopa tudi kot primera, zanimive pa so še različice prodajati mačka v žaklju, odločati o mačku v žaklju, biti maček v žaklju in ne marati mačka v žaklju.
Slovenski frazeologem kupiti mačka v žaklju ima ustreznike v večini evropskih jezikov, npr.: v hrvaščini — kupiti mačka u vreči; v srbščini — kupiti mačka u džaku; v nemščini — die Katze im Sack kaufen; v francoščini — acheter (vendre) le chat en poche; v italijanščini — comprare la gatta in sacco; v ruščini — kupit' (pokupaf) kota v meške; v poljščini — kupowac, targowac kota w
z litovskim vlrtine 'sveženj' in veriü, virti 'odpreti, pripreti', dalje s prevojem v grškem aorti 'vreča, cev', brez podaljšavc s/paprekindoevropskega*uor(prim. hrvaško ö/vor) s poljskim vvdr, manjsalnowore/: 'torba' (Glej P. Skok, Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika III, 622!).
^ Slovensko iäkelj razlagajo kot izposojenko iz bavarskega Sackl, ki je manjšalnica nemškega Sack 'vreča' (Glej H. Striedter-Temps, Deutsche Lehnwörter im Serbokroatischen, 224!). Nemško Sack pa razlagajo kot izposojenko v okviru rimsko-germanske ti^ovine iz latinskega jocci« 'vreča'. Latinsko jaccuj je izposojeno iz grškega jdttoj 'grobo sukno iz kozje dlake; iz takega materiala narejena vreča; plašč iz grobega blaga; žalna, spokorniška obleka'. Beseda je semitskega izvora (prim, hebrejsko Sak 'blago iz dlake; vreča'; glej Das Herkunftswörterbuch, Duden 7,606-607!).
* Slovar slovenskega jezika, 187, 200, 485.
* Sestavina mačka ustreza nemškemu Katze, kar ob navzočnosti izraza iakelj omogoča domnevo, da je frazeologem kupiti mačka v iaklju izposojen iz nemščine ali posredovan prek nje. Z uvedbo sestavin maček in vreča so morda želeli izničiti tako domnevo.
182
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 40, 94/95, št. 5
GRADIVO
worku; v kašubščini — kupic kota v mehu; v slovaščini — kiipit' (kupovat') mačku vo vreči (v mechu); v češčini — kupovat zajice v pytli; v angleščini — to buy a pig in a poke; v španščini — comprar (dar, vender) gato por liebre. V naštetih frazeologemih se namesto sestavine maček oziroma mačka pojavi v češčini zajec, v angleščini prašič, v španščini pa poleg mačka tudi zajec. Prav te zamenjave, zlasti pa španski frazeologem comprar (dar, vender) gato por liebre (dobesedno: kupiti, dati, prodati mačka za zajca), nam nakazujejo pot k izviru frazeologema kupiti mačka v iaklju.
Ta frazeologem je glede na zastopanost v večini evropskih jezikov lahko pojmovan kot vseevropski oziroma splošnoevropski in je izpričan že v 13. stoletju.^ Sestavina žakelj v slovenskem frazeologemu bi lahko kazala na to, da smo ga dobili z nemškim posredovanjem. V ustreznem frazeologemu je v hrvaščini sestavina vreča, medtem ko imajo Srbi džak, kar je iz nemškega Sack prek madžarskega zsdk. V češčini je v obravnavanem frazeologemu izraz pytel 'vreča', ki izhaja iz srednjevisokonemškega biutel, kar je danes v nemščini Beutel 'mošnja; vreča'.* Ruski frazeologi razlagajo frazeologem kupit' kota v meške iz francoskega acheter (vendre) chat en pochet Nemški raziskovalci pa frazeologem die Katze im Sack kaufen razlagajo iz prvotnega etv,'as im Sack kaufen, mačka pa naj bi prišla zraven zato, ker naj bi jo nekdaj na sejmih kot brezvredno podtaknili nepazljivemu kupcu namesto zajca, kunca ali pujska.'° Tako razlago potrjuje zlasti že omenjeni španski frazeologem comprar, dar (vender) gato por liebre, pa tudi sestavini zajec in prašič v češkem in angleškem frazeologemu. Obstajajo še druge razlage," ki kažejo na omenjeno goljufivo zamenjavo ali pa izhajajo iz bogate, a marsikje negativne mačje simbolike.'^ Da je bil maček
^  Glej W. Kopalinski, Sfownik mitöw i Iradycji kultury, 530!
*  Glej V. Machek, Etymologicky slovnik jazykačeskđio, 1971,503!
'  Glej N. M. Šanskij, V. I. Zimin, A. V. Filippov, Opyt etymologiceskogo slovarja russkoj frazeologii, 1987, 72!
Glej Redewendungen und sprichwörtliche Redensarten, Duden 11, 376! V sodobnem nemškem pogovornem jeziku se frazeologem pogosto uporablja v zvezi s t. i. »poskusnimi nočmi« in z upravičevanjem predzakonskih spolnih razmerij; »Man kauft doch keine Katze im Sack« (Glej L. Röhrich, navedeno delo 1,491!).
" Po H. Schraderju (Der Bilderschmuck der deutschen Sprache, 181) se araz maček v žaklju povezuje s skrivnostno zgodbo o čarobnem tolarju. Prislužil bi si ga lahko, kdor bi v novoletni noči z mačko v vreči prišel k cerkvenim vratom in opolnoči poklical hudiča. Ta se prikaže in vpraša, kaj je v vreči, in dobi oA%ovor.y>Tronogi zajec« Hudič ga kupi za en tolar in ugotovi prevaro šele ob juffanjem svitu, ko nima več nobene moči nad prodajakem.
Tudi v tej zgodbi gre za zamenjavo zajca z mačko, torej za goljufijo pri kupčiji. Brez dvoma je bila mačka predmet trgovine na sejmih, saj je bila v času domnevnega nastanka frazeologema kupiti mačka v iaklju v 13. stoletju vsaj severno od Alp še redkost. Domneva nemških raziskovalcev, da je bila kot trgovsko blago takrat manj vredna kot npr. zajec, se mi ne zdi preveč trdna. Pri iskanju izvira frazeologema kupiti mačka v iaklju pa je morda treba upoštevati le dejstvo, da je bila vreča najbolj zanesljiva za prenašanje mačk, zajcev in pujskov po sejmih, dobički, izgube in goljufije pa spremljajo vsako trgovanje.
Mačka je bila udomačena v Nubiji okrog leta 4(XX), v Egiptu pa okrog leta 20(X) p. n. št. Tam so mačko zelo častili. Tako so egiptovsko boginjo veselja in zabave, dobrotnico in človekovo zaščitnico Bastet upodabljali kot mačko ali žensko z mačjo glavo. Ohranilo se je veliko egipčanskih pokopališč z mumijami mačk. V stari Grčiji so bile mačke redkost, saj jih Egipčani niso prodajali. V helenistični dobi so jih upodabljali kot male tigre, v Pompejih pa še niso našli mačjih kosti. V večjem številu so se mačke pojavile šele v času rimskega cesarstva in so jih zaradi njihovega značaja bolj cenili kot pse. Polagoma se je mačka razširila drugod po Evropi, kjer je pri uničevanju miši in podgan nadomestila udomačene kače in podlasice.
Pri nas velja po ljudskem verovanju za slabo znamenje, če komu mačka, zlasti črna, prekriža pot. V bolgarščini se to kaže v frazeologemu mina mu (černa) kotka pil v pomenu 'delo mu ne gre'. Pri Nemcih in Poljakih velja to tudi za zajca, kot dokazujeta frazeologema: mir ist ein Hase über den Weg gelaufen 'danes imam smolo, prepričan sem, da mi ne bo nič uspelo' in jakby mu zajgc drogq przebiegt 'o nekom, ki ima smolo, o nečem usodnem'. Zajec v nemškem ljudskem verovanju zlasti pri prvem srečanju zjutraj pomeni nesrečo. Ta predsodek je tako močan, da celo še danes prisili lovce k vrnitvi. Nič drugače tudi ni, če jim v temi prekriža pot mačka. V bolgarskem jeziku ponazarjajo podobne predsodke razen pri že omenjeni mački tudi še pri lisici, medvedu, miši, zajcu frazeologemi: mina mi lisica pht, narečno mina mi mačka (mečka, miŠka, zaek) pht 'ni mi uspelo doseči tega, kar sem želel, si zamislil, doživel sem neuspeh' (Glej Frazeologičen rečnik na bllgarskija ezik I, 589-590!). Nasprotno so nekdaj srečanja z bojevitimi živalmi, kot so medved (v bolgarščini ne), volk, merjasec, pojmovali kot dobro znamenje, npr. bolgarskonarečno jre/mame vi/*, vhlk mi prepreči phlja 'šlo mi bo, uspešen bom, uspel bom'. Poleg tega sta mačka in zajec veljala za živali, v kateri se spremenijo čarovnice. Čisto črna mačka ima čarovno moč. Za reševanje od urokov je treba jesti njeno kožo. Vranica črne mačke ustavlja žensko menstniacijo. Z njeno krvjo se zapisujejo močni uroki. Ima sedem življenj (Podrobneje glej J. Chevalier, A. Gheeibrant,
183
JEZIK IN SLOVSTVO, Lemik 40, 94/95, št. 5
GRADIVO
resnično predmet trgovanja na sejmih, pri katerem je lahko ena od strank ogoljufana, dokazuje tudi hrvaški frazeologem dati bika za mačka v pomenu 'narediti neumnost'.'^
Enak izvir kot kupiti mačka v icklju ima frazeologem spustiti mačka iz žaklja v pomenu 'izdati, izblebetati skrivnost', npr.: Ko se je avtonomna misel še usojala svoje humano udejanjenjeje ravnal manj humano. Čim manj pa so filozofi načeti od filozofije, tem bolj brez zadrege spuščajo mačka iz žaklja, ki ga prominenti tko podobno sojenicom (T. W. Adomo — B. Debenjak, Žargon pravšnjosti, 1972, 52). — Ni bila šala, če je kak oficir obšel normalne kanale in tisku namignil o umazanem perilu v kakem kraju. Užaljeni uradniki so od časopisa zahtevali, naj jim povedo, kdo je izpustil mačko iz žaklja, toda Sunday Express je to zviška odklonil (P. Brickhill — V. Novak, Sklati zvezde z neba, 1978, 229). — »Opazil sem namreč, gospod Arsch, da ste najavili svoj obisk pri meni izrecno kot župan... Potegnite torej mačka iz vreče (H. H. Kirst — B. Verbič, 08/15)!« — »Zdaj pa začniva,« je rekel sturmbannflihrer Maier, ko so v vinarni Handler nalili šampanjca — Mumm Gordon Rouge. »Zdaj stresiva naposled najine mačke iz vreče. Mi lahko izročite Becka (H. H. Kirst — S. Škerl, Upor vojakov, 1967, 71)?« — Kot je razvidno iz zgledov, je glagol spustiti v sestavi dveh frazeologemov nadomeščen z glagoloma potegniti in stresti. Frazeologemu spustili mačka iz žaklja ustrezata v nemščini — die Katze aus dem Sack lassen, v angleščini — to let the cat out of the bag. Maček, skrit v žaklju, pomeni tu 'skrbno varovana skrivnost'. Kot je mačku neprijetno v vreči, tako tudi skrivnost komaj čaka, da jo kdo izpusti iz nje.
Glede na ugotovljeno naj bi se torej vreča oziroma žakelj pokazala kot zelo nezanesljiva pri sklepanju kupčij. Zaradi nekdanje neenotne velikosti najrazličnejših mer nas to niti ne sme preveč čuditi, saj je dovolj, če se nekoliko poglobimo v izvir frazeologemov, ki imajo v svoji sestavi merske izraze, npr. pehar, koš, košarica, cehta, torba itd.'" V zvezi z mačkom seje v primerjavi z žakljem za veliko bolj zanesljivo izkazala skrinja. Tako bi vsaj lahko sklepali po slovenskem frazeologemu imeti mačka v skrinji 'biti preskrbljen, pridobiti si lepo premoženje'.'^ Drugače je v španskem jeziku, kjer skrinja (tj. area) zamenjuje navadno vrečo: comprar alguno en el area encerrada (dobesedno: kupiti kaj v zaprti skrinji) 'kupiti mačka v žaklju' = comprar gatopor liebre (tj. kupiti mačka za zajca) in comprar a ciegas (tj. kupiti na slepo). V španščini je torej zaprta skrinja (tj. area encerrada) pomensko blizu našemu žaklju, medtem koje zaprt maček v španščini prav tako sumljiv, skrivnosten kot v slovenščini: špansko aquihay gato encerrada (dobesedno: tuje zaprt maček) 'tu nekaj ni v redu, za tem tiči nekaj' (prim, slovensko spustiti mačka iz žaklja 'izdati, izblebetati skrivnost' ter v tem grmu tiči zajec 'tu je jedro problema, bistvo stvari'in nemško da liegt der Hund begrabe nI).
Na slabih mačjih izkušnjah z vrečo'* temelji slovenska primera se brani kakor mačka v žakelj. Zelo izvirno predstavo pa je prenašanje mačka v vreči zbudilo pri Kašubih, in to v frazeologemu kota
Rječnik simbola, 375-376!). O tem, koliko življenj ima mačka, so različna mnenja. Angleži npr. menijo, da jih ima devet a cal has nine lives 'mačka je trdoživa'.
'^ Temu v poljščini ustreza frazeologem, v sestavi katerega je namesto mačka (tj. poljsko kol) puran, in sicer zaradi rime: oddacbyka za indyka 'opraviti nekoristno zamenjavo, narediti slabo kupčijo'. Pomensko blizu, vendar brez rimane opozicije velika : majhna iival, je še poljski frazeologem lw6j ryk, a moj byk 'ironično o nekoristni zamenjavi ali o neenakopravni razdelitvi dobička' (Glej S. Skorupka, Stownik frazeologiczny jf zyka polskiego I. 125!).
'" V zvezi s tem glej moja članka: (O)pehariti '(o)goljufati, (pre)varati (s pomočjo peharja)" in sinonimi. Jezikoslovni zapiski I, mi,99-ni; Dati košarico, dobili košarico, Mohorjev koledar 1990, 1989,80-83.
" Glej M. Cigale (navedenodelo II, 1331): Schäfchen, das, ovčica; fig.... er hat sein Schäfchen geschoren (bei dem Geschäfte), sebe ni pozabil, spravil je svoj dobiček; er hat sein Schäfchen im Trockenen, aufs Reine gebracht, ima mačka v skrinji; previdu se je, pridobil si je lep denarec in ga sedaj tiho uiiva;... Slovenska ma<'A:a tu zamenja nemško ovAco, kar je dober dokaz za njeno vrednost. Menjavanje živalskih nazivov v sestavi enakopomenskih frazeologemov pa je pogost in značilen pojav.
'* Mačka ima zelo dober čut za orientacijo, zato se sama vrne domov, tudi če jo odpeljemo zelo daleč od doma. Da bi onemogočili to orientacijo, so jo po stari kmečki ali tigovski izkušnji dali v vrečo, da se po prodaji ali oddaji ne bi vrnila k lastniku.
184
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 40, 94/95, št 5
GRADIVO
noseč v mehu 'biti noseč (o neporočeni ženski)'.'^ Pomenski prenos od izraza maček v žaklju 'nepoznana, skrivnostna, sumljiva stvar' do kašubskega kot v mehu 'bodoči nezakonski otrok, nezaželen in spotakljiv za tradicionalno družbo', je tu več kot očiten. Dandanes v večini evropskih dežel nezakonski otrok ni odvečen in družbeno zaznamovan kot nekdaj, prav tako kot večina naprednih zakonodaj priznava 'nezakonski zvezi moškega in ženske''* enake pravice in obveznosti kot 'zakonski zvezi'. Seveda pa pretiravanje v rušenju nekdanjih družbenih vrednot ne prinaša nič dobrega. To bi lahko rekli za vse družbe na svetu, pa tudi za našo, saj sta hlastanje po hitrem in čim večjem dobičku ter težnja po brezobzirnem in dobičkonosnem vladanju uzakonila prodajanje mačka v žaklju kot modus vivendi sodobnih ustvarjalcev porabniške družbe in politikov novega kova.
S to ugotovitvijo za zdaj končujem razmišljanje o izviru frazeologema kupiti mačka v žaklju (vreči). Ta izvorno splošnoevropski frazeologem je nastal v obdobju, ko si je sicer že več kot pet tisočletij udomačena mačka utirala pot po Evropi in kot redko in verjetno cenjeno trgovsko blago romala v vrečah po evropskih sejmih, prepuščena spretnosti trgovcev in naivnosti kupcev. Kdaj se je frazeologem pojavil na slovenskem ozemlju, ni znano, ker še nimamo zgodovinskih slovarjev. Glede na besedni sestav ter kulturne in zgodovinske okoliščine je verjetno, da smo frazeologem dobili iz nemščine ali z nemškim posredovanjem. Seveda sama navzočnost izvomo tujih sestavin (žakelj v slovenščini, pytel v češčini ali džak v srbščini) še ne pomeni nujno tujega izvira obravnavanih frazeologemov, nedvomno pa nakazuje pripadnost istemu jezikovnemu in kulturnemu bazenu.
Janez Keber Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Ljubljana
'¦^ Glej B. Sychta, Stownik gwar kaszubskich H, 218!
'* Glede na tako zvezo je nastalo v slovenskem in drugih jezikih veliko frazeologemov. Nekatere od njih sem obdelal v članku Živeli na koruzi 'živeti skupno življenje moškega in ženske brez zakonske zveze' (Glej Koledar Družbe sv. Mohorja v Celovcu 1991,61-641).
185
JEZIK IN SLOVSTVO, Leüiik 40, 94/95, št. 5