GLASILO OBČINE MENCEŠ ŠTFVILKA 66 november / listopad 1999 leto vi <#' LOJZESTRAŽAR ssA°cREGsrrALE 1230DOMŽALE NOVO v Mengšanu: NAPOVEDUJEMO DOCODKE MENGSAN OPTIK Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale Telefon: 061 714 006 P.E. MENGES SLOVENSKA 24 Telefon: 061 738 980 GO-PRES trade d.o.o. Blatnica 3A 1236TRZIN KURILNO OUE VEDNO NAJUGODNEJSE CENE KURILNEGA OUA 162 18 16 162 22 40 PREPRIČAJTE SE! KURILNO OLJE olje odgovarja vsem evropskim standardom. Vsebnost žvepla pod 0,05% dokazujemo s certifikatom. ... in zeblo vas ne bo ... O zaključna dela v gradbeništvu O instalacije za vodovod in kanalizacijo 0 čišćenje objektov O izposoja rušilnih kladiv _^_.._........mm..............t-yrm£iA____L_................... IZl/AJAMO ADAPTACIJE KOPALNIC, SAAIITARIJ, KUHIAIJ, STANOVANJSKM IN POSLOVNIH PR0S70R01/ UGODNI KREDITI: TOM + 0% DO TREH LET ZA OBNOVO ALI NOVOGRADNJO KOPALNIC, SANITARIJ IN KUHINJ te/.; 061/738-522 mob.: 0609/630-232 GSM: 041/630-232 li/i RO INŽENIRING d.o.o. Slovenska cesta 24 • Mengeš Telefon: 738 036,738 015 URADNE URE: PON-PET: 9.00-12.00, 16.00-18.00, SOB 9.00-12.00 ZN obnoije M23 - OB OPEKARNI MENGEŠ: Interesente / m', v dveh elažali, nov, ugodna cena - Domžale - garažo triplex v garažni hi5i, povrSine 11,76 m' Kupimo: - McngeS, Domžale, Kamnik, Vodice - za/idljive parcele, slarejSe hrSc. UVODNIK $OiZ?[pG KAZALO ŽUPANOV UVODNIK 4 ŽUPAN NA OBISKU 5 OBČINSKA UPRAVA 7 113 POLICIJA 10 PROMET 10 PODJETNIŠTVO 11 NAPOVEDUJEMO DOGODKE 12 POLITIČNE STRANKE 13 DRUŠTVA 16 KULTURA 19 ŽUPNIJAMENGEŠ 22 DOBROTA NE POZNA MEJA 23 NAŠA ŠOLA 24 NAŠ VRTEC 26 IZ PRETEKLOSTI 28 ŠPORT 31 ŽIVLJENJE VOBČINI 32 VAŠA POŠTA 33 ZDRAVJE IN LEPOTA 33 OBVESTILA 34 Sp0Št0v^n4i 9 .....■«:». Nedavno sem po televiziji poslušal govor generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov, ki je dejal, da mora biti novo, 21. stoletje za vse ljudi sveta boljše in manj nasilno, kot je bilo 20. stoletje. Pred uredniškim sestankom prebiram besedila, ki naj bi bila objavljena v Mengšanu in tako mi je prišlo v roke tuđi pismo našega občana, ki me je zares pretreslo. Očitno je bilo napisano v hudi stiski. Je to mogoče, da sredi Mengša življo Ijudje brez vode, elektrike in kopalnice? Očitno je. In kdo je kriv za to? V pogovoru z našim županom, ki je obiskal ZDA, sem se prepričal, da si tamkajšnje oblasti res prizadevajo za dobro vseh državljanov. Ja, ampak tuđi v Ameriki so ćele četrti, kjer Ijudje živijo v revščini in pomanjkanju. Gospod Občan, ste res naredili vse in na primeren način, da bi se izkopali iz revščine? Saj poznate pregovor: "Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal!" Pa tuđi oblast! Zdi se mi, da bodo tuđi v 21. stoletju oblasti lahko pomagale samo tištim, ki si bodo sami dovolj močno želeli živeti bolje. Matjaž Koncilja Matjaž Koncilja (041 661 517) - odgovorni urednik Alo|zij janežič, Maleja Jemec, Terezija Potočar - Korošec, Tatjana Sivec Slrmšek, Majda Trobec, Franc Veider (člani) • Odgovorna urednica Uradnega veslnika: Irena Podboršek, lel. 737 081 • Tehnična urednica: Sabina Kompare, lel. 737 484 • Lektoriranje: Lili Epih • Oblikovanje, računalniški prelom in tisk: Nngelj d.o.o. CRAFIČNI STUDIO HERLE lel. &fax: 713 074 • Fotografija na naslovnici: PETERŠKRLEP • Izdaja: Občinski svol Občine Mengeš. Mengšan izhaja v nakladi 2600 izvodov. Prejemajo ga vsa gospodinjslva v občini Mengeš brezplačno na dom. • Distribucija: Primož Kržan, lel. 737 296 • Prispevke za naslednjo, decembrsko številko Mengšana lahko pošljete ali oddale osebno do 8. decembra v sprejemni pisarni Občine Mengeš med uradnimi urami. GLASILO OBČINE MENGEŠ Glasilo ureja uredniški odbor: pr MENGŠAN ŽUPANOV UVODNIK Drage (il>( .uikr s|Kisl o\ iini din aiii! Deseti uvodnik pišem po poučnem in zanlmivem bivanju v Združenih dr- zavari Amerike na povabilo Vlade ZDA. vtisi in spoznanja iz Amerike, kjer je vse povsem razvidno In preprosto, probleme reSuJejo sprotl In pravočasno, se mešajo z realnostjo doma. Pri Slovencih v Clevelandu - Ohio. Obisk v Tehnološkem parku v Nevvarku - Delavvare. Pred poletom domov iz Philadelfije v Miinchen. VABILO PREDSTAVITEV IN POGOVOR NA TEMO IZHOD1ŠĆA, OSNUTEK - PRORAČUN ZAMI0200P DOBENO: 3. december 1999 ob 17.00 - Costllna Ručigaj Dobeno LOKA: 3. december 1999 ob 19.00 - PCD Loka TOPOLE: 4. december 1999 ob 17.00 - pcd Topole menceš: 6. december 1999 ob 18.00 - Občlna MengeS Dokumentacija osnutka proračuna in knjiga pripombje na razpolago na mestlh predstavitev! PREDSTAVITEV OBISKA V ZDA zanimlvo predvsem za podjetnike in tlste. ki Jlh zanima delovanje uprave in demokracije (reševanje problemov, zagotavljanje novih in boljSih delovnlh mest, dovoljenja, cene. ponudba) MENCEŠ: 6. december 1999 ob 17.00 - Občina Mengeš mag.Tomat štebe, dipl.ing., župan Svet občine je brez pripomb in dodatkov potrdil prvič na tako obsežen način pripravljena izhodišča za proračun v naslednjem letu In tudl dlje. TO pomenl veliko obveznost za vse! Zatečeno stanje na komunalnem področju (vodooskrba, kanalizacija, ulice, Javna razsvetljava) zahteva poleg ustreznega tehnlčnega In organi- zacljskega pristopa predvsem najprimernejšo obliko financiranja. Odvisna bo od časa, v katerem želimo uredltev teh nujnlh zadev in temu sorazmer- na cena, ki smo jo pripravljeni plaćati. Račun Je bll že davno izstavljen, samo zavedati se ga moramo, vsekakor izjemno zahteven in enkraten Izzlv za konec In začetek tisočletja vezan na enostavno vprašanje povezano s kvaliteto življenja in z neposredno povezanim zdravjem vsakega posa- meznika. že sedaj vam želim prljetna dožlvetja In uspešno delo v decembru in mlren prehod v novo leto, ter vas vabim na sllvestrovanje na prostem v Mengšu za Dobence, Ločane, MengSane In Topolce In vse naše goste ■ obljubljam presenečenje! vabim vas tuđi na vse ostale prlredltve v decembru, kl so navedene v novi posebni rubrikl Mengšana - "Napovedujemo", še posebej na koncert Nine Kompare in predstavitev Tomaža Humarja ob proslavi dneva samostoj- nosti Slovenije. Prav lep pozdrav! Tomaž Štebe liia 4 MENGŠAN ŽUPAN NA OBISKU Župan v Ameriki Naš župan, mag. Tomaž Štebe, se je pred dnevi vrnil s študijskega potovanja. Skupina osmih slovenskih županov je na povabilo ameriške vlade obiskala Združene države Amerike, da bi se seznanila s tamkajšjimi lokalnimi skupnostmi. Zaprosili smo ga za intervju, župan pa je obljubil, da bo pripravil tuđi daljše predavanje, opremljeno s številnimi fotografijami. O čem se Mengšani lahko poučimo pri Američanih? Pri Američanih se mi zdi zanimivo rešen nivo podrobnosti, ki je za većino občanov zelo pomemben. S lem mislim recimo na kose za smeti, nn robnike pri cestah, kako so narejeni pločniki ilcl. Vse to sem si ogle- doval v državi Delaware in ludi v VVashingtonu D.C. Lahko pa rečem, da isti standardi veljajo v vsej ZDA. Žičnate instalacije v starejših naseljih so na drogovih, v novcjših mcstih jih ni. Po njih gre distribucija električne energije in komunikacije. Vse hi Se imajo preci sabo zeleniće. Obiskovalec dobi vtis, da je vse zelo čisto in urejeno. Država Delavvare ima naziv "the first statc" ali "thc key stonc state", saj sla ob nas- tanku ZDA predstavnika prav iz te države prva podpisala deklaracijo o neodvisnosti. Ta država ne pozna prometnih davkov, tu pa imajo sedež številne korporacije, ker je pri njih obdavčitev najnižja. Ima samo 700.000 prebivalcev in je na zemljevidu težko opazna. Država je v Evropi primerlji- va z Luxemburgom ali Monakom. Razlog, zaradi katerega smo sli v Ameriko, pa so t.i. lokalne skupnosti (local gover- menls). Ameriške? občine zavzemajo le širša ali ožja područja mesta oziroma naselja. Tam občine štejejo od nekaj sto do 50.000 in več prebivalcev. Delujejo po strukturi na podoben način kot naše, so pa izjemno operative in popolnoma stamoslo- jne. Spošlovali moraju standarde in zakone, ki veljajo v državi (state levcl) in v zvezni državi (federal level). Usklajevati pa se morajo z okraji (country), ki so neke vrste pokrajine. Država Delavvare ima tri okrajc: The New Castle Countv, Kent Countv in Sussex County. Okrajev v Sloveniji še ne poznamo, imajo pa jih reci- mo v Nemčiji. Okraji imajo okrajne glavar- jc, tam so to na većinskih volitvah izvoljeni predsedniki. V Sloveiji smo si za okraje prizadevali leta 1994, vendar se nismo uspeli dogovoriti. Okrajne glavarje v ZDA izvolijo na neposrednih većinskih volilvah. Na enak način so izvoljeni ludi svetniki in župani, ponekod se volijo tako tuđi šerifi (policijski načelniki), v manjših občinah pa so funkcije, kot so policijski načelnik, listi, ki je odgovoren za finance in direktor uprave Ijudje, ki jih predlaga župan, potrdi pa občinski svet. Občinska uprava izgleda podobno kot pri nas, župani pa so v većini primerov neprofesionalci, ker imajo zelo vsestransko izšolane direktorje uprav (ekonomija, tehnične vede ipd.). Župani vodijo svete in glasujejo (v nekaterih večjih meslih pa nirnajo glasovalne pravice). Občinski sveti so bistvenu manjši kot pri nas. V občini s 30.000 prebivalci so imeli 6 svetnikov. Svetniki se volijo po področjih (districts) občine poimensko in ne po lis- tah, na enostaven većinski način. Odgovarjajo svojim področjem. Ćeli občini odgovarja eden ali dva, ki se volita na većinski način na celem območju občine (Councilon large). Doživel sem tuđi volitve v Clevelandu. Nobcnih velikih pro- pagandih kampanij ni bilo. Nekaj reklame je bilo zaslediti v časopisih, nekaj na tele- viziji, zunaj pa so manjša plakatna mesta v velikosti časopisnega lista postavljena na tratah pred hišami. Organizator našega izobraževanja je bila Univerza v Delavvaru. Živeli smo v hotelu in si kol študentje ogledali več občin. Ogledali smo si nivo okraja in nivo države. Opazili smo, da ima okraj tuđi vse državne funkcije, ražen sodne veje. Ogledali pa smo si tuđi zelo zanimiv oddelek DEDO za razvoj države Delavvare, kjer lahko na osnovi pravi I v zelo kratkem času (enega dne, će je potrebno) odobrijo sredstva za kakrSen koli posel, iz katerega sledijo nova zaposlovanja ali pa delovna mesta z večjo perspektivo. Tu lahko kandidirajo ameriška ali pa tuja podjetja, vsakdo. Edini kriterij je razvoj (development) in nova delovna mesta v državi. Prizadevajo si pridobiti firme, ki bodo imele sedež v njihovem mestu, ali pa pridobiti zazidalne povrSine, na katerih bo nek investitor zgradil stanovanjske hiše. V glavnem gradijo eno-, dvo-, tristanovanjske hiSe, blokov skoraj ni. Prizadevajo si pritegniti ljudi. Občina pri- dobiva dohodek v glavnem iz davkov na premoženje in iz prodaje elektrike. Nekatere občine same proizvajajo elek- triko, kar pa je redkost. Većina jih zgradi omrežje, elektriko odkupujejo od proizva- jalcev in jo distribuirajo na svojem območju po nekoliko višji ceni. V Sloveniji imamo še vedno enega samega distributer- ja (monopol). To naj bi se v prihodnje spre- menilo, vendar bo zelo težko. Tuđi v naših medijih je mogoče zaslediti informacije o zelo nizki brezposelnosti v ZDA. Ja, država Delavvare ima samo 3 % brez- poselnih, kar je že skoraj na meji mogočega. Bili smo v treh občinah, kjer so župani govorili, da bodo pritegnili firme za izdelavo čipov. Moteče dejavnosti se morajo zaradi tržnih principov in konkurence izseliti, vabijo pa firme, ki so uspeSne in z večjim profitom proizvajajo ali pa bodo pritegnile ljudi oziroma nji- hovim Ijudem nudile večji dohodek (in come). Obiskali smo okraj Dover in njihov oddelek, kjer se pridobivajo dovoljenja za pozidavo. Tam celoten postopek spremem- be namembnosti področja (iz recimo kmetijskega v industrijsko) do pridobitve gradbenega dovoljenja traja samo tri mesece. Samo gradbeno dovoljenje lahko pridobite v nekaj dneh. Imajo pa na računalniku kataster in prostorski plan. Vsi ti oddelki so združeni v delu nadstropja, da ne bi bilo zakasnitev od enega referenta do drugega referenta. Ljudje so povezani med sabo in probleme, ki nastajajo, rešujejo takoj v medsebojni povezavi. Vse naredi [5 MENGSAN ŽUPAN NA OBISKU uprava. Pri nas mora občan sam iskati i soglasja od komunale, Telekoma itd. Tam i pa občan odda vlogo in uprava sama pri- | dobi vsa soglasja. Pri nas za kaj takega i preteče v idealnih razmerah leto in pol. j Občine in okraji imajo svoje svetnike, i svojo policijo in zapore, svoje gasilce. | Okraj sele pokrije del območja države, i znotraj tega okraja so pa občine (mesta), ki i so samostojne in povsem samostojno spre- i menijo namembnost nekega zemljišča na i svojem področju. V primerih, ko mora i občina upoštevati določene predpise, se pa i zgolj posvetujejo z okrajnim, državnim ali i zveznim nivojem, do medsebojne uskla- i ditve. So zelo poslovni in operativni. i Slišal sem, da ste ameriškim i profesorjem izročili zelo lepe i zahvalne listine. Občina Mengeš se je zadolžila, da bo za izobraževanje, ki smo ga imeli spomladi v Ljubljani, za dva profesorja in enega bivšega župana pripravila zahvalne listine, diplome (citations). Pripravili smo jih v Mengšu. Uporabljena je bila narodna orna- mentika in ročno vezenje. Izdelano je bilo pri Art lineu in pri Miji Labrovič Kompare. Lahko rečem, da so bili obdarjenci teh listin zelo veseli in so nas zelo pohvalili. V zvezi s problematiko vodooskrbe, ki je sedaj pri nas aktualna tema, smo si ogledali eno od njihovih vodnih zajetij, seznanil sem se z njihovim strokovnjakom in ohranjam stik z njim preko elektronske ' pošte, dobil pa sem tuđi nekaj vzorcev pro- jektov, ko smo bili na svetovni zvezi občin. Seznaili smo se tuđi z režimom vodovarst- va, in izvedeli, da vode ne čistijo s kemikalijami, ampak z ozonom. Na črpališču imajo proizvodnjo kisika in potem skozi sobe kisik razkuži vodo, ki gre potem v distribucijo. Predviđeno imajo tuđi kloriranje, če bi bilo potrebno, klor pa občasno dodajajo tuđi zaradi lepšega, čistejšega videza vode! i Zanimivo imajo rešeno tuđi pobiranje i smeti, saj to dela en sam človek, ki uprav- lja kamion in hidravlično roko. Cene za odvoz smeti so zelo nizke. Ljudje imajo izreden smisel za urejenost in posajenost zelenić. Odpadlo listje redno čistijo s puhalniki na rob ceste, potem pa priđe občinska služba, ki listje posesa in to potem kompostirajo. Komunalni prispevek poznajo tuđi v Ameriki, kar plačajo skozi ceno hiše, ki jo kupijo. Investitor lam kupi zemljišče, zgra- di hišo pod občinsko kontrolo in po občinskih slandardih, potrdijo projekt in nadzirajo izvedbo. Občina na koncu to inspekcijsko prevzame v svoje lastnišlvo in vzdržuje. Ko sem bil v Clcvelandu, sem opazil, da so asfaltne plošče na cesti žalite z bitumnom. Razložili so mi, da so imeli prej pod cesto greznice, ki so jih zamenjali s kanalizacijo, zaradi varčevanja pa so asfaltne plošče vrnili nazaj na cestišče. Cesto bodo na novo asfaltirali, ko bodo opravljena še druga komualna dela. Za ureditev kanali zacije je moral vsak lastnik zemljišča plačati prispevek. Prispevek za eno parcelo je bil okrog 10.000 dolarjev. Tam poznajo čiste račune in v tem smislu bi se pri Američanih lahko veliko zgledovali. Lahko navedete kakšen konkreten primcr? Zanimivo je, kako neverjelno nizke cene imajo za analizo vode. Osnovna analiza vode stane 10 dolarjev, podrobnejša analiza pa neverjetnih 25 dolarjev. Pri nas stane analiza vode od 150.000 do 200.000 tolarjev ali približno 1.000 dolarjev. Tako v Ameriki ni noben problem nadzorovati kvaliteto vode. Dejstvo, da imajo na računalniku kataster (ki ga pri nas še nimamo), in prostorski plan (tega že imamo) pa olajša in pospeši delo občinske uprave. Občinski sveti se; sestajajo na 14 dni z majhnim številorn točk dnevnega reda. Prisotnost javnosti je bistvena tuđi pri postopkih. Če se jaz kot župan pogovarjam z vami (novinarjem) o javnih zadevah, mora o tem biti javnost obveščena ali pa ćelo prisostvovati najinemu pogovoru. Pri nas sicer vsak občan lahko priđe na občino in vpraša, kar ga zanima, ni pa navada, da bi vabili občane na seje sveta (v Mengšu so vedno dobrodošli), ražen v izjemnih primerih. Tako v Ameriki objavijo v časopisu, kdaj bo seja sveta in se je lahko udeleži vsakdo. Občani imajo svoj mikro- fon in pri vsaki točki župan pozove javnost, naj pristopi in pove svoje mnenje. Kdor gre pred mikrofon, se predstavi in pove, kje živi, čas pa je omejen na 4 do 5 minut. Svetniki na hitro in na kratko prede- batirajo stvari. Če je kakšno drugačno mnenje, se s tištim svetnikom usklajujejo, sicer pa župan pozove svetnike h glaso- vanju in večina odloči. Marsikje na sejah sveta poleg župana in svelnikov sedi ludi pravnik, ki skrbi za zakonitost, delno pa pazi na zakonitost tuđi sekretar. Lahko poveste še nekaj besed o lokalnih medijih? Mediji so povsod prisotni. Novinarji snemajo s kasetofoni. Ponekod snemajo tuđi televizijsko. Novinarji na seji dobijo dnevni red, gradiva pa ne. Ta imajo samo svetniki. V New Castlu lokalni časopis izdajata upokojen vojaški častnik in njego- va žena, bivša učiteljica. Časopis izhaja vsakih 14 dni na osmih slraneh, časopisni format v črnobeli tehniki na časopisnem papirju, z oglasi in krajevnimi novicami. Izvedba je cenena. Cena izvoda je 25 cen- tov, kar je manj kot 50 tolarjev. S tem se pokrijejo vsi stroški. Občina pri tem nima nič. Večino izvodov prejmejo občani - naročniki. Redakcija tega časopisa je majh- na soba. Možakar ima sicer računalnik, montažo prispevkov pa delata zelo pre- prosto, da članke lepita na velik papir, to potem nesejo v tiskamo, tam preslikajo in natiskajo. V Ameriki je značilno tuđi za časopise z veliko naklado, da so v glavneni natisjeni črnobelo. Važna je informacija. Da je čim več korislnih informacij, ki jih ljudje rabijo, objavljenih. Američani se nimajo za tako bogate, da bi si privoščili nepotrebne stroške. So zelo praktični in preprosti. Tuđi televizija je pogosto prisotna. V Nevv Castlu sem videl kombi z opremo in linkom, cn snemalec in en novinar in so nas intervjuvali. Zdaj pa bi izkoristil priložnost in vprašal še za dogajanje v domači občini. Verjetno marsikaterega občana zanima, kdaj bo končana plinska napcljava? Nekateri svetniki so v lelošjem letu Irdili, da napeljevanje plina strokovno ni v redu, da ni gospodarno. Resnicn je ravno obrat- 6 | MENGŠAN ŽUPAN NA OBISKU na. Problem je samo v tem, da šc nimamo koncesionarja, ki bi te stroške kril, da ne bi bilo treba občini zalagati tega denarja. Upam, da se bodo stvari uredile in borno plinovod prihodnje leto začeli graditi s koncesionarjem. Imamo celo sprejet lokacijski nacrt z vsemi tehničnimi podrob- nostmi. )e pa res, da borno zahtevali, da se izgradnja plinovoda dela skupaj z obnovo vodovoda, da ne bi bilo večkratnega razkopavanja. Poudarili želim, da je obnova vodovoda prva naloga v Mengšu. V občini, v kateri je Univerza, ki je organizirala naše izobraževanje, so razpisali referendum, da bi takso za vodo, ki je le del celotne cene (ne celotno ceno vode), povečali za 30 % (mislim, da za dobrih 25 centov), zaradi izgradnje novoga vodovodnoga zajetja. Tam se, recimo, ne gradi dvorana na račun kanalizacije in skoraj povsem razpadlega vodovoda. Kaj takega tam ni mogoče narediti, niti ne razmišljajo tako, kot se je to v Mengšu skušalo narediti. V Mengšu moramo zares najprej urediti temeljne zadeve (kanalizacijo, vodovod, ulično ra/svetljavo itd.). Tretjina Mengša šo vodno nima kanalizacije, nekaj ulic je makadamskih. Mogoče borno tuđi mi morali razmisliti o višji ceni pitne vode, če bodo Ijudje za to, da borno lahko hilrejc uredili vodovod. Gotovo [ja iz tega denarja ne borno gradili nekaj, kar ni nujno pol rob- no. Napeljnva plina je povezana z obnovo vodovoda in zamenjavo 90 % cevi v občini Mengeš, hkrati pa borno generalno obnovili ulice, pločnike in javno razsvel- Ijavo. Tam, kjer še ni kanalizacijo, je treba naredili tuđi to. Glavni kolektor je treba potegnili še po polovici dolžine občine do Topol. Tam bo sodelovala ludi Občina Komenda. Celotni severni del Mengša mora dobiti kanalizacijo. Na koncu leta borno tuđi pripravili spisek dejavnosli, da ne bo očitkov, da so v Mengšu nič ne dela. Lotos je bilo opravljeno pomombno delo osamosvojitve prostorskih planskih aktov. Postopkovno nezakonito sprejet odlok v lanskem letu smo očistili vsega, kar je bilo nezakonito, hkrati pa smo uvod I i tuđi nekatere izboljšavo, ki bodo olajšale izvedbe investicij v prihodnje. To je bilo zelo obsežno dolo in me žalosti, da nekatori šo vedno po vsoj sili trdijo, da je zadeva nezakonita in neumna. No, mi na Občini zdaj imamo to pri sebi, tuđi vsak občan ima pri sebi doma, prej pa je bilo kar pri nekom izvajalcu, ki si je stvari skoraj v celoti monopoliziral. Še vedno se trudim, da bi pri iskanju soglasja z državo pridobili soglasje za industrijsko cono, ki jo zdaj imenujemo industrijska cona Mengeš-Topole s tremi sektorji. Na ta način bi lahko resili zelo perec problem lovarne Filc, ki išče novo lokacijo za tovarniško halo in hkrati ponudili možnost ostalim mongoškim podjelnikom, da ne bodo motoči za nase- ljena področja. Matjaž Koncil ja OBČINSKA UPRAVA ObveSčamo vas. da bo 10. seja Obćlnskega sveta Občine Menges v sredo, 1.12. 99 ob 18. uri v sejni sobi Casllsko - godbenega doma, na kateri se poleg stalnih točk predvldeva obravnava naslednjlh točk: 1. Odlok o proračunu Občine Mengeš za leto 2000 (I. obravnava) 2. Odlok o spremembl Odloka o proračunu Občine Mengeš za leto 1999 J. Izbor ■ potrdltev Idejne zasnove za zazldalni otok M22 • MENGES ■ območje Tamlz Menge5 4. Program priprave sprememb UN ■ M5 • območje pokopallšče Mengeš 5. Program priprave sprememb In dopolnltev pro- storsko uredltvenlh pogojev za območje urba- nlstlčnlh zasnov Domžal, Mengša, Trzlna In Moravč ter drugih uredltvenlh območlj nasellj za občlno Domžale, za območje nove občine Mengeš 6. Program priprave za Izdelavo sprememb In do- polnltev prostorskih sestavln dolgoročnega plana za obdobje 1986 - 2000 in prostorskih se- stavin srednjeročnega plana za obdobje 1986 - 1990 za območje občine Mengeš 7. Odlok o ustanovltvl posvetovalnlh teles Občln- skega sveta Občine Mengeš (II. obravnava) 8. Odlok o spremembah Odloka o grbu In zastavi OM ili. obravnava) 9. Pravilnik o spremembah Pravilnika o plačah ob- člnskih funkcionarjev, nagradah članov delovnlh teles občlnskega sveta In drugih organov ter o povračlllh stroškov 10. Stallšče Občine Mengeš do razllčlc glavne ceste želodnlk ■ Vodice na odseku Mengeš ■ vodice; redno poročanje o glavni cesti Krtlna ■ Vodice In obvoznlcl Mengeš 11. Odlok o prlspevku za Investicijska vlaganja na pod- ročju vodooskrbe In odvajanja odpadnlh vođa 12. Sklep o določltvi vrednosti točke za Izračun ko- munalne takse 13. Sklep o določltvi vrednosti točke za izračun na- domestlla za uporabo stavbnega zemljlšča 14. Odlok o ustanovitvi posvetovalnlh teles Občln- skega sveta Občine Mengeš dl. obravnava) 11. seja pa bo 15.12.99 ob 18. uri s predviđenim dnevnim redom: 1. Odlok o spremembah In đopolnltvah Odloka o proračunu Občine Mengeš za leto 1999 7 MENGŠAN O B Č I N S K A UPRAVA 2. Odlok o oskrbi z zemeljsklm plinom 3. Odlok o oskrbi s pitno vodo 4. Odlok o odvajanju padavinskih in odpadnih voda 5. Odloka o informacijskem omrežju 6. odlok o plakatiranju 7. Pregled poslovanja Prodnik ■ Crasto 8. Odkup gradu Jable 9. Pravilnik o stipendiranju nadarjenlh učencev 10. Sklep o določitvi vrednosti gradbene cene na področju Občine Mengeš za leto 2000 VABILO nasem'nar: za podjetnikc in gospodarstvenike z naslovom "MOTIVACIJA - iskanje novih idej in trgov" 'SSSr m pogovor na temo: Gospodarski pogled na razvoj občine - možnosti, pričakovanja v soboto, 11. decembra 1999 od 16.00 • 18.30 v Gasilsko- gedbenem domu Mengeš Seminar izvaja Združenje podjelnikov Ljubljanske regije - predsednica ga. Marta Turk, sode I u je župan občine Ko- menda g. Tomaž Drolc: in župan občine ; Mengeš g. Tomaž Štebe. Vabljeni gospodarstveniki, podjetniki, : obrtniki in zasebniki občin Komenda in Mengeš. Organizacija: Občina Mengeš in Podjctniško združenje Mengeš. VABUENI! mag. Toma/. Šlebc, dipl. ing., župan OBĆINA MENGEŠ Slovenski cesta 10, 1214 Mcn);o< Tel. 061 7.17 081, fat: 738 981; E-mail: ohtin.iWmcngrs.si RAZPISUJE PROSTO DELOVNO MESTO: Vođenje in delo na področju knjigovodstva, financ, računovodstva, premoženja in gospodarstva POGOII: - visoka ali vi.šjn izobrazba ekonomsko finančne smeri - 3 leta delovnih izkušenj - komunikativnom in .sposobnost samostojne#i dela in dela v skupinali - dobro znanje uporal>e oroclij za avtomalizadjo pisamiškega poslovanja - pripravljcnost za korektno delo z olx*ani in izvajalci Dclovno razincrjc lx>mo sklonili za necloločcn čas s 5. o/. 6. mesečnim posku.sniin elelom, IlpasU-vali liomo prijave- z življcnjcpisoin (snrokovnim in dclovnim), dokazili o zahte- vani izobrazbi in o nekaznovanosti, ki IxkIo pri.spclc n;i /gornji naslov do 6. decembra 1999 do H. ure, WiH.i. urzuuinjrr, ni.ti;. Trmi.iJ Sft.-hr, rli|>l.ini;., >u|^,in IZHODIŠČA ZA IZDELAVO PRORAČUNA OBČINE MENGEŠ ZA LETO 2000 Navajamo kratek povzctck, ki jih je potrdil j občinski svet v oktobru - brez posebne i razprave! Vabimo Vas, da si celotno doku- j mentacijo z osnutkom proračuna za leto i 2000 ogledate na mestih, kjer bodo tuđi : predstavitve in pogovori o proračunu in j drugih zadevah, ki vas zanimajo. I Izhodišča za izdelavo proračuna imajo i svoj izvor in razloge v stanju, razmerah in j dogajanjih v občini, aktivnoslih v proteklih j letih in preteklem lolu in začetih projeklih j oz. pripravan za projekte v lelošnjem letu. ; Več od predlaganega se lahko realizira z j odprodajo nepotrebnih nepremičnin in j ustreznimi dodatnimi prispevki za najbolj j nujne sanacije in investicije (vodovodi in i kanalizacija). ; Svet občine pri sprejemanju proračuna ; za leto 1999 ni resneje razpravljal (ni bilo i konkretnih predlogov niti konkretnih kritik) \ in tuđi ni sprejel predloga opredelitev vizi- je in ciljev, ler strategije, akcij in ukrepov kot glavnih usmeritev uporabe javnih financ oz. javne porabe za tekoče in nasle- dnja proračunska leta. Predlog je bil podan kot skromen prispevek župana k začetku razprav, ki bi prispevale k izboljšavam, preoblikovanju in h končnemu, večinsko sprejemljivemu slraleškemu dokumentu, ki bi bil lahko tuđi eden od prispevkov za dolgoročne razvojne usmeritve. Svet tuđi ni sprejel predlaganih povsem praktičnih temeljnih in osnovnih usme- ritev, ki pa so bile potem v večini vseeno sprejete v samem proračunu za leto 1999. Povsem praktična problematika, ki je še vedno prisotna, je pomanjkanje projektne dokumentacije in dokumentacije za priče- Ick izvedbe posameznih investicij ali pro- jeklov. Pogosto so problem neizdelani in nesprejeli prostorski planski, predvsem pa izvedbeni akti, ter seveda lastništvo zem- Ijišč. Nckaj smo uredili v lelošnjem letu, nekaj borno v prihodnjem, lako da bodo planirane investicije lahko realizirane pod pogojem sprejetja prostorskih izvedbenih aktov in pridobitve lastništva zemljišč. Na podlagi temeljnih smernic in kvanti- tativnih izhodišč države za pripravo glo- balnih bilanc javnega financiranja za leto 2000 je kot izhodišče oziroma podlaga za planiranje nominalnih okvirov javno finan- čnih prihodkov opredeljena planirana letna rasi cen življenjskih polrebščin (povprečje leta glede na povprečje preteklega leta) za leto 2000 v visini 6,2%. V letu 2000 ocenjujemo prihodke prora- čuna občine Mengeš iz 496 na okoli 530 Mio SIT - lo je povećanje prihodkov za 6,9%. Z namenskim zadolževanjem in mini- malno uvedbo taks na vodo in kanalščino (podobno kot sosednje občine) bi bil Inhko obseg prihodkov v proračunu okoli 600 Mio SIT. Za izvedbo investicij javnega objekta (predviđena gradnja lahko že v letu 1999) in tuđi športne dvorane (predvidoma v letu 2001) bi morali prodali nepremičnine, ki jih ne potrebujemo in zainvestirati sprošče- ne nepremičnine. Katere so predviđene, je opisano v opisu izhodišč odhodkovnih postavk - investicij. Obseg teh prihodkov je I po grobi oceni najmanj okoli 60 Mio SIT. i Poleg tega pa bi morali iz naslova še ne i realiziranih p Inč i I za komunalne prispevke i v SCT jami in spremenjene pogodbe za i poslovno stanovanjski objekt za KD Men- ; geš iztržiti najmanj 60 Mio SIT. I V rezervi je možna tuđi prodaja poslov- l nih prostorov dela objekta Slamnik. Pred- I viđeno je investiranje na zemljišču v Coni i Mengeš sever za poslovni objekt z zem- | ljiščem v velikosti skoraj 7000 m1 - vred- ; nost najmanj 60 Mio SIT. ; S prihodki, prodajami in ureditvijo zadev i bi lahko skupaj ustvarili skoraj B00 Mio SIT i prihodkov. i NAJBOLJ POMEMBNE | ODHODKOVNE POSTAVKE I ■VODOOSKRBA: Clobinski vodnjak. IZGRAP- | NjA GLOBINSKE VRTINE / VODNjAKA V OO- \ LOMITU V NEPOSREDNI BLIZINI MENGŠA S ; KAPACITETO 10 - 15 l/sck oz. okoli 800 ; m'/dan. i ■ P_OJ-_GOROČNA OSKRBA Z__VODO, P«vA i FAZA: REALIZACIJA GLAVNEGA VODA P° ! KOMENDE; VARIANTA; POSPEŠENA OBNOVA I VODOVODNEGA OMREŽjA V OBČINI ! ■ KOMUNALNA INFRASTRUKTURA 8 | MENGSAN O B Č I N S K A U P R A V A ■ POSPEŠEVANjE PODJETNIŠTVA - REŠEVANJE PROSTORSKE PROBLEMATIKE PODJETNIŠTVA V OBČINI MENGEŠ: Poslovni rcntcr Mengeš Sovcr in Industrijska cona Mengeš Topole. ■ STANOVANJSKI OBJEKT ZA JAVNE POTREBE in UGODNO KREDITIRANJE NAKUPA ALI GRADNJE STANOVANJ. ■ JAVNI DRUŠTVENI IN ŠPORTNOREKREACIJ- SKI OBJEKTI V LOKI, TOPOLAH IN MENCŠU. ■ PROSTORSKI PLANSKI IN IZVEDBENI AKTI NOV POSTOPEK SPREMEMIS PROSTORSKIH PLAN- SKIH AKTOV IN IZDELAVA IZVEDliENIH AKTOV; SPECIFIKACIJA PUP, ZN MALI MENGEŠ (BOLTA), ZN INDUSTRIJSKA CONA MENGEŠ TOPOLE, ZN "CEG- VANCA" M23 IN M24 in drURO. ■ UREJANJE PROSTORSKIH POGOJEV V OS- NOVNI SOLI MENGEŠ ZA IZOBRAŽEVANIE, VZGOJO IN POTREBE OBČANOV. ■ GLAVNA CESTA IN OHVOZNICA. ■ SKLAD ZA PODPORO STUDENTOM IN Dl- IAKOM. ■ POMEMBNE OBLETNICE v lolu 2000. • 300 letnica rojstva baročnega slikarja, freskanta Franca Jelovška - oblclnira državno- ga pomena • 120 letnica PGD Mengeš • 10 letnica prvih demokralič. volilev v Mcngšn • 90 letnica organiziranoga čebelarstva • 45 lelnica Turističnego društva Mengeš Vse otroke, ki so mlajši od 10 let, vabimo na veselo Miklavzevanjc, ki bo v petek, 3. decembra ob 17. uri v Kulturnem domu v Mengšu. OBČINA MENGEŠ, Kl) ANTONA LOBODE in Kl) FRANCA JEMVŠKA OBVESTILO Obveščamo vas, da je Pošta Slovenije namestila poštni nabiralnik pri Napredkovi trgovini Rasica, tako da imajo odslej prebivalci severnega dela Mengša krajšo pot do prvega poštnega nabiralnika. Objovljamo nove telefonske štovilko obCinske uprave Obtine Mengeš: 737 081 ali 724 7100 - splošne zadeve, tajništvo 724 7109 - investicije, komunala, lokacije, zemljišna 724 7105 ali 737 310 - vzdrževanje, nadzor 724 7107 - družbene in društvene dejavnosti 724 7106 - svet občine, splošne zadeve 724 7103 ali 724 7108 - knjigovodtvo, finance ODDELEK ZA KOMUNALNO GOSPODARSTVO IN UREJANJE PROSTORA ^BBre. kavčić M0STIĆEK ZA KULTURNIM DOMOM V mesecu novembru smo končall s preuredltvijo mos- tička za kulturnim domom, kjer smo močno poško dovano betonsko ploščo nadomestili s hrastovim lesom, prav tako smo celoten kovinski del mostička tu- i dl prepleskall. VANDALIZEM ► Neznani storilci - vandali so se ponovno spravili , nad otroško Igrlšče pred osnovno solo Mengeš, kjer so popolnoma uničlli (zažgali) lesene klopi, pri mrllSklh vežlcah so razbili dve veliki stekli, pri spomeniku talcem na zaloki pa uničlli kovinske podstavke za svece. ODLAGANJE SMETI NA D0BENU Stanovalce naselja Dobeno napro- samo, da v kontejnerje, kl so nameš- čenl pri studencu in služljo za odla- ganje gospodlnsjklh ođpadkov, ne od- lagajo gradbenlh ođpadkov, gum, će- lo štedllnik bi se našel. Komunala Domžale oz. erasto d.o.o. kontejnerjev, poinin gradbenega materlala, ne bo odvažala, s tem pa ostaja okolica taka, kotjo prikazuje tudl naša fotografija. INFORMACIJA 0 M02N0STI ODDAJE PAPIRJA V ZABOJNIK PRI OBČINI Obćina Mengeš Je med kulturnim domom in poslovno stavbo na lokaciji Slovenska c. 28 pripravila "zeleni otok" za ločeno zblranje ođpadkov. občanl lahko oddajo papir, karton Ipd. vsako sredo popoldne od 16.00 do 17.00 ure In ob petklh od 9.00 do 10.00 ure. PoVABILO B MENGŠAN 113 POLICI! A oktober 1999 Kronika dogodkov ■ Tatvina iz hiie 02.101999 ob 14. uri je občanka B.M. iz Mengša obvestlla pollclste o tatvlnl denamice. Neznanec je Iz torbice, obešene v veži nezaklenjene hlše, odne- sel denarnico z denarjem in dokumenti. ■ Vlom v cUlovni «tro| 04.10.1999 ob 08.50 uri je občan B.S. iz iga obvestll PP Domžale o vlomu v delovni stroj na območju Mengša. Neznanec je demontiral ključavnlco na vratih In odnesel rumeno rotacijsko luč. ■ Tatvina oiebnega avtomobila 05.10.1999 ob 13.40 uri je A.z. iz Mengša na PP Domžale prljavll tatvlno oseb- nega avtomobila. Neznanec je preko noči iz Zavrti odpeljal osebni avto RENAULT Clio, reg. št. U 55-01 A, bele barve. ■ Intervencija 09.10.1999 ob 01.25 uri je OKC pu Ljubljana (113) obvestil PP Domžale o pretepu na Slovenski cesti v Mengšu. Pollclsti do ugotovlll, da je prišlo do spora med zakoncema R.i. in R.B., med katerim je R.B. večkrat udarll R.l. In sina R.Z.. Zoper R.B. bodo policisti podali predlog za uvedbo postopka o prekršku. ■ Vlom v SSK Mongei 11.10.1999 ob 18. uri so policisti prejeli obvestilo iz OKC pu Ljubljana (113) o j vlomu v prostore SSK Mengeš. Neznanec je skozi podstrešje prlšel v notranjost prostorov in odnesel skakalne smuči In orodje. ■ Tatvina sadile 12.10.1999 ob 07.45 so iz podjetja SEMESADIKE Mengeš obvestili PP Domžale, da je neznanec odnesel veCJo količino sadlk Iz drevesnlce, ■ Požar na gospodarskom poslopfu i 16.10.1999 ob 12.10. je gorelo na Clavnem trgu v Mengšu. Pri spravllu sena i oz. rezanju je prišlo do trenja in seno Je začelo tleti. Lastnlk Je požar pogasil I ob pomoći gasilcev PCD Mengeš. I ■ Vlom v gradbeni kontejner | 20.11. 1999 ob 07.30 je bil ugotovljen vlom v gradbeni kontejner na I Mehletovi ulici. Ukradeno je bilo orodje. Obvestilo o enakem vlomu smo I prejeli tuđi dan kasneje. I ■ Intervencija 28.10.1999 ob 12.00 je občanka LM. iz Mengša zaprosila za Intervencijo. Policisti so ugotovlll, da je prišlo do spora in fizlčnega obračuna med ses- trama LM. In L.S. ■ Vlom v hiie 30.11.1999 ob 08.30 smo prejeli obvestilo o vlomu v stanovanjsko nišo v Mengšu. Neznanec je skozi odprto okno prlšel v notranjostl hlše in odnesel denar v razllćnih valutah. Policisti naprokijo vse, ki bi kar koli vedeli o nerazrešenih primerih, naj infor- macije sporočijo na tel. 721-218 ali na anonimni brezplafni telefon 080 1200. Zaradi poslabšanja vremenskih razmer pa naprošamo vse voznike, da s priskrbljeno zimsko opremo hitrost vožnje prilagajajo trenutnim razmeram na cesti. Policisti PP Domžale Pollcifska pisama v Oasilska gadbenem domu MENGEŠ je odprta: ponedeljek od 8. do 11. ure in sreda od 1 5. do 18. ure ter prvo nedeljo v mesecu od 8. do 11. ure Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu • Da bo pot (v solo) varna: V septembrski številki Mengšana je bilo pod naslovom Da bo pot v solo varna predstavljena shema varne poti v solo. Da bo, oz. da bodo poti res varne (ne samo pol v in iz sole), bo potrebno še marsikaj sloriti. Če se najprej še enkrat ozremo na shemo varne poti v in iz sole, većina občanov ve, da je na marsikaterem mestu ta pot prej nevar- na kot varna. Žal zaenkral drugih pot i ni. Zato je potrebno skrbeti in poskrbeti, da bodo te poti postale varnejše. • Po predstavljeni shemi imajo trase omenjenih poti veliko nevarnih mest: ■ Iz Topol je variantne poti možno uporabljati samo v času, ko ni snega. Tuđi oskrbovane in zavarovanc zaenkrat še nišo. V zimskem času učenci (in ostali pešci) iz Topol uporabljajo Gorenjsko in Prcšernovo cesto. Pločnik na zahodnem delu Prešernove ceste iz severne strani je v blizini objekta Župan nezavarovan. ■ Iz severnega dela Mengša je pol po pločniku ob Kamniški cesti vse prej kot vnrna. Ob gostilni Pavovec je pločnik bolj ali maj zaparkiran z avtomobili, %ffrffipfoftftHW Slovenska 30, Mengeš maltee U o sila febt po naročitu DELOVNI ĆAS: BISTRO: PON. - PET. 8.00 - 23.00, SOBOTA 19.00 23.00 RESTAVRACIJA: PETEK, SOBOTA 19.00 - 02.00 NEDEUA IN PRAZNIKI ZAPRTO REZERVACIJE SPREJEMAMO NA TEL 737-237 PROMET m MENGŠAN PROMET čeprav pločnik ni mesto za parkiranje, tako da morajo učenci in ostali pešci uporabljnti nevarno cestišče Kamniške ceste. Da bo ta del poli varnejši, bo morala svoje dodati tuđi policija in bodoči ob- činski komunalni redarji. (Ta občinska služba naj bi predvidoma zaživela v začet- ku leta 2000). ■ Iz severovzhodnega in vzhodnega dela Mcngša bo pot varncjša, ko bosta urejena Kolodvorska ulica in Grobeljska cesta. ■ Kamniška cesta od mostu čez kanal Pšate proti scveru in Slovenska cesta od Petrola proti jugu sta brez pločnikov. Tuđi gradnja teh bo pripomogla k varnosti pešcev v pro- metu. ■ Iz smeri Loka pri Mcngšu - Mengeš ni pločnika za pešce in kolesarske steže. Varianlna pot mimo Lovske koče je v času dolgih noći neprimerna (če že ne nevarna). Tuđi odpadno železjc na severnem delu Loke ob cesti Loka-Mengeš ni v korist prometne varnosti, niti izgledu kraja. Za gradnjo pločnika (in kolesarske steže) med Loko in Mcngšem je pričakovati tuđi posluh in sodelovanje laslnikov zemljišč ob cesti I.oka-Mengeš. ■ Marsikateri problem bi bil rešen z uved- bo organiziranoga provoza učecev v/iz OŠ Mengeš. Upamo, da bo kmalu izbran primeren koncesionar oziroma pogodbeni voznik in urejen urnik za učence-voznike v OS Mengeš. Začenja se zimsko obdobje, ko so mož- ne snežne padavine in so cestišča in plo- čniki znsneženi. Vse to bo še povećalo nevarnosl pešcev in ostalih udeležecev v prometu. Občina Mengeš je med ostalim sprejeln ludi odlok o čiščenju pločnikov in odstranitvi ledenih sveč. Koristo ga je upo- števati, saj se s tem poveča prometna var- nost, ki je v lem času še več kot nujno potrebna. V septembrski številki Mengšana smo objavili opozorilo občanom, da bi zago- lovili optimalno prometno varnost, tako da bi na mestih, ki ovirajo preglednost (križišča in ostala cestna križanja), znižali žive meje (120 cm), grmovja in ostala dre- Vc's'i. Ta je |)otrebno ludi /ožali ali odslra- ni'i, ko /c r.islcjo v samo površino plo- čnika. jJčinka opozorila zaenkrat šejn gaznati, nujno pa bi ga morali upo- Itevati. Srećko Hribar, predsednik sveta PODjETNIŠTVO Foto: M. Koncilja PRIZNANJE Tonetu Zormanu Tone Zorman, avtomehanik z najdaljšim stažem v Mengšu, je nedavno dobit priz- nanje Obrtne zbornice Domžale za dolgo- letno delo v svojem pokliču in za delo v organih Obrtne zbornice. •* Gospod Tone Zorman, kaj pomeni priz- nanje, ki vam je bilo podeljeno? Priznanje sem dobil, ker imam obrt že skoraj trideset let, pri zbornici pa sem tuđi veliko delal in še delam. Priznanja je dobilo več, natančo pet zaslužnih članov Obrtne zbor- nice s področja nekdanje občine Domžale, s področja sedanjih občin pa iz vsake po en član: Dolenc iz Trzina, Vili Majhenič iz Domžal, Tekavec iz Lukovice in drugi. •♦ Zakaj ste se pred tridesetimi leti odločili za ta poklič? Čutil sem polrel*) in sposobnost za ta poklič. Bil sem eden prvih lovrstnih obrtnikov v Mengšu. Z obrtjo pa sem začel na svojem domu, nasproti vrtca. Ulica se je imenovala Ulica talcev, sedaj Šolska ulica. Potem pa sem z menjavo zemlje in dokupom postal lastnik zemljišča ob Slovenski cesti, kjer imam delavnico in prodajni salon še danes. Delavnico sem zgradil že leta 1973, leta 1996 pa sem dozidal delavnico in zgradil salon. *» Spominjam se, da ste včasih popravljali predvsem Zastavina vozila. Ja, v času Jugoslavije sem največ popravljal Zastavina vozila, pa tuđi druga vozila, kar koli je kdo pripeljal. •♦ Ste imeli z Zastavo sklenjeno pogodbo? | Včasih serviserji nišo sklepali nikakršnih i pogodb za servisiranje določene znamke i vozila, danes pa se take pogodbe sklepajo in i jaz imam pogodbo za prodajo in servisiranje ; vozil znamke Lađa. i ■♦ Zakaj ravno Lađa? Zdi se mi namreč, da | je povprečni Slovenec predvsem navdušen i nad vozili, ki prihajajo z zahoda? | To je res, opažam, da se je interes kupčev | avtomobilov v zadnjih dveh, treh letih usme- i ril predvsem na zahod, vendar se lahko reče, ; da je Lađa bila in je še vedno zelo cenjena, i čeprav je res, da je prodaja upadla. V našem i salonu lahko vidite, da se tuđi konstruktorji ; Lađe prilagajajo in so zunanji izgled vozil še i posebej v letošnjem letu močno spremenili in i posodobili. Lađa kot terenski avto pa je še ; vedno zelo priljubljen, je najcenejši in naj- i boljši na tem področju. j •» Se Lađa povezuje s kakšnim zahodnim i proizvajalcem avtomobilov? i Tuko izrazito, kot je Škoda povezana s i Volkswagnom, se Lađa ne povezuje z Oplom, ; vendar je večkrat mogoče slišati tako neurad- ; no ali pol uradno, da povezava med tema I dvema proizvajalcema obstaja. Zdajšnje Lađe | imajo elektroniko in sistem vbrizgavanja iz i tovarne General Motors. General Motors in I Opel pa sta v povezavi. Lađa ima tuđi i Boscheove luči. : •• Avtomobilska dejavnost se je v zadnjem : času zelo močno razširila. i Ja, odprlo se je ogromno novih salonov in i servisov, da jih je kar preveč. Zase pa lahko ; rečem, da imam dela dovolj. i •♦ Če je ponudba servisov velika ali preve- i lika, ali to pomeni, da morajo servisi ; zniževati cene svojih storitev? : Slovenija ne dosega evropskih cen za servis- no uro, je pa tuđi res, da ponudba servisnih storitev pri nas tuđi ni vedno dovolj strokov- ; na- (nadaljevanje na naslednji strani >) 11 MENGŠAN PODJETNIŠTVO ■» Vrniva se spet k vaše- | mu dolgoletnemu obrt- niškemu delu. Kakšne so vaše izkušnje? Biti obrtnik ni lahko. Obrtnik mora reševati mnogo problemov. Upal sem, da bo v zdaj^njih časih lxilje, vendar občutnejše razlike ne zaz- navam. Potrebno je veliko delati in lahko rečem, da osem ur dela ni dovolj za obstanek in prosperiteto. Ponavadi imam tri pomoćnike in enega ali dva vajenca, njihovo število pa niha. Zdaj sem zadovoljen z delavci, v času samoupravljanja je bilo pa za obrtnika ,še bistveno slabše. Delavci so imeli neomejene pravice, ki so jih ludi izkoriščali, jaz sem pa pogosto moral namesto njih vse narediti. Za obrtnika je tuđi zelo pomembno, da ima podporo v svoji družini. Žena mi ogromno pomaga, hči je doma zaposlena in vodi prodajo avtomobilov in rezervnih delov, sin se je doma izučil za avtomchanika, zdaj pa hodi naprej in koncu je srednjo tehnično Solo. •» Gospod Tone Zorman, hvala lepa za pogovor. Hvala tuđi vam. Matjaž Koncilja D. Juterfek NAPOVEDUJEMO DOGODKE Napovednik dogodkov Orgiiniftitor v/ pridr/ii/r pr.ivir o (U* sprcntcmti terminu prircdttvc- Zadovoljni vozniki V eni prejšnjih izdaj glasila Mengšan smo pisali o tem, kako dobri so mehaniki servisa Debevc Tokrat pa bi vam radi predstavili eno izmed zadovoljnih slrank. Gospod Marko Lončar ima v Domžalah Avto solo Lončar, starejšim bolj poznano pod imenom D.U. Zakaj pa se je odločil za servis Debevc iz Mengša, nam je zaupal kar sam: "Ko enkrat zberemo dovolj denarja za nakup avta za potrebe avto Sole, potem pa moramo poiskati še nekoga, ki bo to vozilo tehnično brez- hibno predelal, kar je najbolj zamudno opravilo. Pri Debevcu pa sem se lahko z gospodom Vrankarjem dogovoril tuđi o predelavi. Mon- tirali so mi odlične Veiglove komande in moram priznati, nimam nobenih težav. Tuđi moja naslednja vozila bodo Volksvvagnova in opremljena s temi komandami. l.epo je, će si kupee in prodajalec podala roko v korisl uporabnikov storitev avto sole. Zadovoljni obrazi kandidatov pa ludi povedo marsi- kaj." 27. sobota ob 20.00 koncert MPZ Svoboda Mengeš Kulturni dom Mengeš ■ isreda ob 18.00 10 seja občlnskega sveta sejna soba PCD Mengeš 3. petek ob 17.00 Mlklavževanje (Občlna Mengeš, KD Franc Loboda, kd Franc Jelovšek) Kulturni dom Menge5 3. petek ob 17.00 Predstavltev proračuna Občlne Mengeš za leto 2000 za Dobeno • Costllna Ručlgaj na Dobenu 3. petek ob 19.00 Predstavltev proračuna Občlne Mengeš za leto 2000 za Loko - PCD Loka 4. sobota ob 17.00 Predstavltev proračuna Občlne Mengeš za leto 2000 za Topole ■ PCD Topole I 4. sobota ob 20.00 Clasbenl koncert-15. letnlca ansambla ' Stopar ■ Kulturni dom Mengeš 6. ponedeljek ob 17.00 Predstavltev bivanja vZDA-seJna soba Občlne Mengeš 6. ponedeljek ob 18.00 Predstavltev proračuna Občine Mengeš za leto 2000 za Mengeš ■ sejna soba Občlne { Mengeš f 10. petek ob 20.00 Dobrodelni koncert za Invalldno mladino -\ Kulturni dom Mengeš 11. sobota ob 10.00 Dedek Mraz (Društvo Sožltje, INČE) • .; Kulturni dom Mengeš ! 11. sobota ob 12.00 srečanje starejšlh občanov - Osnovna šola Mengeš 11. sobota 16.00 -18.30 Seminar za podjetnlke na temo motivacija-Iskanje novih idel in trgov in pogovor na temo: Gospodarski pogled na razvoj občlne ■ možnosti, pričakovanja; v Casllsko godbenem domu Mengeš 11. sobota ob 19.30 Cledallška predstava ■ Iščem moža s Kulturo srca ■ Kulturni dom Mengeš 15. sreda ob 18.30 Seja OS-PCD 21. torek ob 20.00 Večer z iztokom Mlakarjem ■ Kulturni dom Mengeš 23. četrtek ob 19.00 Proslava ob dnevu samostojnosti, koncert Nine Kompare; Kulturni dom Mengeš 23. četrtek ob 20.00 Tomaž Homar - Daulaglrl { Kulturni dom Mengeš 23.četrtekprlbl.ob 21.00 sprejem za predsednlke društev Kulturni dom Mengeš 26. nedelja ob 19.00 Novoletnl koncert Mengeške godbe In > podelltev prlznanj za najbolj urejene niše Kulturni dom Mengeš • 31. petek ob 20.00 sllvestrovanje na prostem (parklrlšče pred bankoi | 12 MENGSAN P OLITIČNE STRANKE Modernizacija ulic Mengšan, vinotok 1999, '■ strani 10,11,12,13 i l'rizndeti javnosti na kratko posredujem ; nekaj dejstev za boljšo seznanitev s "prav- : im slanjem stvari", ker jih kljub pravnemu znanju, uspešni odvetniški in notarski pro- fesiji ni na objektivan in pravi način uspel prikazati na celih treh straneh gospod Jože ; Kožman, član sveta Občine Mengeš izvol- jen na listi ZLSD. Brez vsakršnega dvoma : in brezprizivno zapisanemu "pravemu sta- nju stvari" (obrazložitvi) morda manjka lp še sorlba v imenu ljudstva. Zadeva je bila zelo enoslavna. Na kore- spondenčni seji sem želei dobili većino glasov za to da lahko prerazporedim sred- stva, čakanje na redno sejo sveta za ce- lolen popravek proračuna, ki je bil v pri- pravi, bi pomenila izgubo dragocenih dveh do treh tednov viška gradbene sezone. Ker jo bila večina glasovalcev za prerazpored- ilev sem po poslovniku sklical šc izrcdno sejo. Vse se je zgodilo v cnem tednu. ■ Opozicija je bila proti prerazporedilvi sredstev in lorej proti takojšnji izvedbi modernizacij samo zato, ker naj ne bi sme- li spreminjati postavk s sklepom, ampak z odlokom, kljub temu da so imeli pred : seboj uradno mnonje Vladne službe, da to ni potrebno in da ćelo ni potrebno o lem razpravljali na seji svela (lahko pa se in se lu
  • 0 lel. Po pokliču je mizar, spopadal Pa se je ludi s kmetovanjem, zato mu nikoli ni bilo dolgčas. Tuđi s tem, da je zelo zgodaj vdovel, se je moral počasi spri- jazniti. Se sedaj ima vedno dovolj dela. Pri delu mu veliko pomagala hči Stanka in sin Janez, ki mu tuđi ob drugih tegobah stojila °b sirani. Ob njegovi obletnici sta ga obiskali članici Občinskega odbora RK Mengcš, gospe Draga Ik'vk in Milena Vode. V imenu (X) RK Menges" in v svojem innenu sta mu zaželeli še veliko zdravih in čilih let v krogu svojih otrok, vukov in Pravnukov. Ma/da Trobec Loski gasilci pripravili Dan odprtih vrat članl Prostovoljnega gasilskega društva Loka smo v oktobru, mesecu požarne vamosti, pripravili već aktivnosti, katerlh namen Je bil prikazati In prlbllzatl vasčanom Loke In Dobena naso dejavnost. Poleg zelo odmevne vaje Dobeno 99, o katerl smo pisali že v prejsnjl stevllkl, so naši fantje na Sp. In zg. Dobenu ob navzoćnostl povabljenlh domaćlnov preizkuslll tudl uporabnost gasilskega orodja, omaric In hldrantov ter obenem prikazali pravilen potek rokovanja z orodjem pri gašenju požara s hidrantom. Nekaj posebnega in lepega je bil Dan odprtih vrat v gasllskem domu, kl je postregel nad pričakovanji. Bili smo prljetno presenećeni In zelo zado- voljni, da se je našemu vabilu odzvalo toliko ljudi in otrok, ki so si z zanimanjem ogledali naše prostore, razstavo stare in nove gasllske opreme, gasllsko literaturo, pokale, pa tuđi prikaz hitrega gašenja z vodo In peno. za atrakcijo pa Je poskrbel mladi rod loških gasilcev, kl je prikazal nekaj prvln vrvne tehnike, kakršlh do sedaj pri prostovoljcih nismo bili vajeni. Prava paša za oči Je bilo njihovo samoreševanje z vrha gasilskega doma in spuščanje po vrvni žičnlci, kjer so svoje spretnosti in sposobnosti, seveda pod budnim oćesom ; gasilcev, preizkuslll ćelo neustrašnl obisko- • valcl. ' lože Brojan Zaključeno prainovanje 115-letnice Mengeške godbe S povorko na Mlhaelovem sejmu v mesecu sep- tembru se Je konfalo praznovanje 115-letnlce obstoja Mengeške godbe, najstarejsega društva v mengeSkl občlnl. Na začetku leta smo formirali prlpravljalnl odbor za pripravo praznovanja 115-let- nlce, v katerem so delovali predsednlk Marjan Trobec In članl Tone Benda, Peter Krušnlk, Slavko Plšek, Lađo Kosec ter Franc Žun. Obeleževanje vlsokega jubileja se je pričelo z otvorltvljo razstave o delu godbe skozl celotno obdobje njenega delovanja ob proslavi občinskega praznika v mesecu maju. Prvi vrhunec Je praznovan- je doseglo s slavnostnlm koncertom v mesecu Junl- Ju, ko smo v okviru prlredltve podellll zahvale posameznlkom, mengešklm društvom In prijatelj- skim godbam, s katerlmi uspešno in prijateljsko sodelujemo. Z veseljem smo ob tej prlložnostl spre- Jeli tudl njihove čestitke In spomlnska darlla. Po počitnicah smo vse aktivnosti usmerill v zaključek praznovanja, ki smo ga pripravili skupaj z društvom Mihaelov sejem v mesecu septembru, ko je bll v Mengšu že tradicionalni sejem, katerega nosllno dogajanje letos je bilo prav praznovanje 115-letnlce Mengeške godbe. v vseh dneh prlreditve Je bilo dogajanje prežeto z glasbo In koncerti plhalnlh orke- strov, vrhunec pa Je bila vsekakor povorka, v kateri so sodelovale prijateljske godbe Iz Domžal, Kamnlka, Moravč, Corlj, Metlike In Vevč ter većina mengeških društev s svojiml predstavnikl. Ob tej prlložnostl se v Imenu upravnega odbora Mengeške godbe In vseh njenih članov zahvaljujem vsem, kl so kakor koll pripomogli, da Je praznovanje našega jubileja potekalo v zadovoljstvo jubllantov in obiskovalcev. Posebna zahvala na tem mestu gre pripravljalnemu odboru za pripravo praznovanja 115-letnlce, podjetju Cardenija In naši neutrudni Zorkl Požar za cvetlične aranžmaje ter društvu Mihaelov sejem za prijetno sodelovanje In organiza- cijo dogajanja v okviru sejma. Franc Žun, predsednik upravnega odbora KD Mengeška godba MENGŠAN Mladi gasilci DRUŠTVA V oktobru, mesecu požarne varnosti. so potekale itevilne aktivnosti, od Izobraževanja v vrtclh In soli do tehnlčne reSevalne vaje na Dobenem. casilska zveza Mengeš je po programu casilske zveze Slovenije v oktobru pripravila zelo pestre in razgibane aktivnosti. Obiskali so oba vrtca v Mengšu, da bi najmlajšim prikazali gasilske dejavnosti. Učence drugega razreda osnovne sole Mengeš so v gasilskem domu seznanili z gasilsko tehniko in zgodovino društva, šesti razredi osnovne sole so imeli naravoslovni dan, pri čemer so se seznanili in naučili rokovati z ročnimi gasilnimi aparati, z zidnim hidrantom, pred- stavili pa so jim tuđi zaščitno in reševalno opremo, priročna gasilna sredstva in jih poučili, kako naj se vedejo v primeru potresa ali drugih nevarnosti. Da pa ne bi vse ostalo le pri teoriji, je Društvo gasilcev iz Loke pri Mengšu organiziralo vajo gašenja in reševanja ob nudi prometni nesreći dveh osebnih avtomobilov na najnevamejšem delu ceste Loka-Dobeno (pri studencui. vaja je bila izvedena v četrtek, 7. oktobra in ste o njej že lahko brali v oktobrski številki Mengšana. za nižje razrede osnovne sole so razpisall natečaj za slike In spise na temo. "Casilnik v vozilu" ter "Gašenje in reševanje". Ob koncu meseca se je v Kulturnem domu Mengeš razpis končal z razstavo likovnih del in branjem najboljših spisov ter s podelitvijo priznanj kar šestinpetdesetim učenkam in učencem. Matjaž Koncilja Seznam nagrajencev natečaja GZ Mengeš: I.b 2. c 1. Rok Lužar 19. Žlgastrmšek 37. Katja ilovar 2. Boštjan Brumec 20. uia Buletinac 38. Denis Kllćlč 3. Mateia Testen 21. Živa pezdirc 39. TjaSa Bergant 4. Klemen oroic 22. Žan Kavčlč 40. Luka Ropotar 23. Kat|a Planlnec 1.C 24. vid Ojsteršek 4. a 5. Nina Premk 25. Doris Krizman 41. Nadia Kobold 6. Eva škrlep 42. Kat|a Slokan 7. Kristina Novak 2. d 43. Nena žlvković j 8. Anže Župan 26. Nataša Pire 44. Rok Skvarča 97 ^npla ilmnksr 2. a 28. Krlstian Hamberger Hj. INclldU tlVKUVIL | 46. Lučka MuSlč j 9. urška Lukan 29. Rok Kompare 47. Erlk Ko?ak 1 10. Anamarl Slokan 30. Blaž Osolnlk 48. Katarina h ribar j 11 Monlka škrjanc 49. Matjaž Burgar * 12. žiga Petrič 3. b 50. Tina Raduiovlč \ 13 Mala šlnlaol 31 Anže ves i 32. Jure zabret 4. b | 2. b 33. samra Mušič 51. Denis Krizman i 14. Ursa Podboršek 34. Petra Belosevlć 52. Matej Ulćar 15. Nadla vrhovnik 35. Matic Klapš 53. žiga Merčun 16. Darja Kopitar 54. Tanja Brklč 17. Rok jakomln :i. c 55. Nina zobavnlk 18. Cašper Rovanšek 36. Blaž Rugelj 56. CaSper Lukan j ■fil MENGSAN DRUŠTVA SREČANJE t starejsih jubilantov Člani Upravnega od- bora Društva upoko- jcnccv Mengeš smo tuđi letos povabili na prijateljsko srečanje svoje člane, starejše od 80 let in starejše invalide. Srečanje smo organizirali v novem prekrasno urejenem večna- menskem prostoru v Domu počitka v Mengšu. Udeležilo se ga je kar precej povabljenih članov. Za prijeten sprejem povabljenih je poleg članov Upravnega odbora društva poskrbel tuđi harmonikar z nežnimi melodijami. Vse prisotne so nalo pozdravili in jim zaželeli prisrčno dobro- došlico in prijetno počutje: predsednik Društva upokojencev gos- pod Slavko Pišek, namestnica odsolnega direktorja Doma počitka Mengeš, glavna sestra gospa Ivica Krivic in v imenu občine Mengeš in odsolnega župana gospa Rika Binter. Nato sta za prijetno zabavo in sprostitev z lepimi melodijami poskrbela oba glasbenika, harmonikar gospod Bozo Matičič in pevka gospa jožica Kališnik. S skromnimi darili smo se spomnili ludi naših prisolnih 90-letnikov: gospe Katarine Kralj iz Trzina in gospodov Stanela Kosca in )aneza Isteniča iz Mengša. V kuhiji Doma počitka so nam pripravili in postregli z odličnim kosilom, naše društvo pa je poskrbelo za dobro kapljico. Vzdušje je bilo zelo prisrčno, saj so povabljeni ludi skupaj kapeli, imeli smo ludi pevskega solista gospoda Opalka, nekaj parov pa je ludi znplesalo. Slovo je bilo zelo veselo, zato upamo, da smo skupaj z glas- benikoma in povabljenimi gosti pripravili našim povabljencem prijetno lorkovo popoldne. V imenu udeležencev srečanja se je s toplimi besedami zahvalila Društvu upokojencev in vsem nastopa- jočim gospa Idn Trobec. Vse povabljenc člane, ki pa se srečanja zaradi bolezni nišo mogli udeležiti, borno obiskali na domu. Vsem, ki so pomagali pri organizaciji srečanja: Domu počitka, filasbenikoma I3ožu Matičiču in )ožici Kališnik, članom našega Upravnega odbora, pa ludi gospodu Štcfanu Horinu za prevoz " I nekalerih članov na I srečanje in domov, se I najlepše zahvaljujemo. Francka Trobec LJUBLJANSKI POHIŠTVENI SEJEM '99 Zlata plaketa pohištvu PORTUS Letošnjo zlato plaketo revije NAS DOM je dobilo pohištvo za opremo kuhinje in jedilnice, imenovano PORTUS. Njegov proizva- jalec je Liko vrhnika, avtorja pa sta arhitekta Tea in Edo Vidovič. Cre za izvirno rešitev, ki omogoča združevanje delovnih in Jedllnlh površln v kuhinji; velika Jedilna mlza se z dodatkom kolesc in rešetkaste police, spemenl v odlično mobilno kuhinjsko delovno površino. Poleg nje so v sistemu še popolnoma samostojnl elementi, ki vsl brez Izjeme dopuščajo številne logične povezave In funkcionalne sklope. Prijeten, nekoliko nostalgičen vldez pohlštva, kl mu Je že na prvi pogled videti, da Je iz robustnlh lesenih elementov, Je rezul- tat uporabe korektno obdelanega masivnega lesa z odličnimi detajli. Avtorja nagrajenega pohištva. Stol Martin. Servirni voziček PORTUS. . - /o AUDIO AVS VIDIO ^*^ SI UVIS 1234 Mengeš, Hribarjcva 38 td.fi«.: 061/738-409 pooblaščeni servis: SHARP KENNVOOD servisiranje: E-mail: avs.menges@siol.net delovni čas: 9.- 12. in 15. - 18. ure sobota: 10. -12. ure tehnične informacije pri odločitvi za nakup audio-video aparatov SHARP in KENWOOD TV APARATI, CD KOMPONENTE, VIDEOREKORDERJI, HI-FI KOMPONENTE vseh znamk; KAMKORDERJI znamke SHARP; AVTORADIJI, DVD (digital versatile disk) in MINIDISKI znamke KENWOOD UJK U L T URA -. 19 MENGŠAN k u l t u r /±(aWM Iztok Mlakar v Mengšu To, da Iztok Mlakar pogosto nastopa v Mengšu, ni nikomur več, ki ga tovrstna glas- ba zanima, kakšna skrivnost. V letošnjem letu je ta primorski dramski igralec in kant- avtor v malo glasbeno mestece na deželi poromal že več kot desetkrat. In vsi tišti, ki ga še niste videli, pa bi to radi storili, boste imeli v letošnjem letu zagotovo še eno priložnost. Njegov novembrski koncert je bi I v torek, 2. novembra. In začelo se je, kot se za Primorca seveda spodobi, z refoškom in kozarcem. Po daljši storiji o svetem Petru, ki v nebesih opravlja nadvse zahtevno službo vratarja in s tem nadzira, kdo vse bo prišel v lepši svet, pri tem pa v rokah drži ključe, je nazravil vsem poslušalcem s kozarcem refoška. Toda kaj malo jih je imelo pri sebi kakšno tekočino, ki bi jim lahko prignala kri v lica. Zato si je glavni igralec torkovega večera zaželel, da bi po odmoru vsi poslušalci v rokah imeli polne kozarce, ker bi le tako izgledali kot božična smrekca. Sledila je prva pesem, vsem dobro poz- nana En glaž vina mi dej, za katero je Iztok Mlakar v enem od intervjujev dejal, da ima še najmaj storije, torej zgodbe, vendar je to pesem, ki se je ugnezdila v srcih poslušalcev in na lestvicah osvojila prvo mesto. Ves večer je bi I posvečen predvsem štorijam, zgodbam, ki jih piše življenje, kot prepogosto rečemo. In ker je Iztok Mlakar tuđi igralec, je vsako storijo ponazoril s kratko monodramo. (Mo- nodrama je po njegovem primorska beseda, saj je sestavljena iz dveh delov. Prizorišče ali oder predstavlja dramo in človek potrebuje samo še eno "mono", ki pa ni ravno pohvalen izraz za človeka.) Vsc je bilo zelo plastično, od stvarjenja krave in žirafe do stvarjenja človeka. Seveda so sledile tuđi sto- rije o Ijubezni, pa o (ne)zdravi prehrani, vseh tistih stvareh, ki škodijo zdravju, so nemo- ralne ali pa prepovedane, zato današnji člo- vek težko uživa. Po dobri uri in pol igranja sta si igralec in njegov spremljevalec oddahnila, vsi poslu- šalci pa so lahko okusili dober kraški pršut, sir in seveda kruh, ki se je kar topil v ustih. Kraške, na burji dozorele dobrote, so po- plaknili z žlahtno kapljice, kozarce odnesli s seboj k svojim stolom in uživali v nadalje- vanju večera. Poslušalci so z dopoljenimi leti v glavnem že zaključili svoje najstniško obdobje, zato se je tuđi pevec na tak način obrnil k njim. Njegova velika želja je, da lahko vsakemu ! gledalcu vsaj enkrat v večeru pogleda v oči in to je tuđi storil. Kadar je pripovedoval kakšno storijo, mu ni bilo nikoli odveč prekiniti zgodbe in pokli- cati kakega gospoda ali gospo z retoričnim i vprašanjem, kot je: "Ma dobru, vem, da je i tešku, ma poskuste." Besedil, pravi, posebno i krajših, si nikoli ne zapisuje, saj si jih hitro j zapomni, edino pri tistih daljših morda, si I zapiše glavne rime, lako da se lahko orientira i po besedilu. Tuđi smisla za liriko, dodaja, i nima preveč, je bolj za šlorije. i Več kot tri ure trajajočo predstavo je i zaključil z balado Moja Štefana, potem pa so ; ga poslušalci priklicali nazaj in je tako "Za j dešpet" (primorsko nalašč) zapel še eno. j Izlok Mlakar je kljub vsemu, kar pravi o sebi i in kar želi reci o drugih, igralec. In v I gledališču je potek predstave natančno pred- I viđen, vsebnost improvizacije se zmanjša na ; najnižjo možno vrednost. ! Predstava naj bi po njegovih besedah i najbolj uspela takral, ko bi si upal malo čez. ; To pomeni, da bi spremenil besedilo, malo i dodal, ga prilagodil občinstvu in pravzaprav j je ludi na tokralnem koncertu napravil to. i Kljub vsemu pa je deloval malce nesproš- i čeno, morda zadržano, ali pa preveč ujeto v ; okvir predstave, saj je občinstvu morda le i premalokrat prisluhnil ali počakal na njegov i odziv, temveč je nadaljeval s predstavo, i Njegov nastop namreč ni samo pevski, i temveč je glasbe bolj toliko "za guši", torej I priokus, glavni del njegovega naslopa je igra. I Igra, ki jo lahko zaigra predvsem v gostil- i niškem okolju, ki je od vseh po njegovem I mnenju še najbolj pristno, najbolj primerno i za petje, pršut in nazdravljanje z vinom. i Mateja )emec POPRAVEK V prejinji šlevilki jeonv članku z naslovom Zurka za punce objavljen napučen podalck. Žurko za punce ne i/vaja Mrslnt) f;lcclali<čc ljubljansko, temveč DnMvo li-'tl. /a napako se vsent [jrizade- tim opravićujemo. Balkanski špijon igra Spas teatra in avtorja Dušana Kovafevlća (sce- narist filmov Maratone! tećejo častnl krog In Ko to tamo peva) o nasilju In paranoji nekdanjega si- stema, kl se nadaljuje tudl v sedanjl čas. Zastavnik Ilija ćvorovlć (Boris Cavazza) živi v zakonu z Danlco (Marljano Brecelj). Njuna hči Šonja (Nina ivančlč) je končala medicinsko fakultete, službe pa ne more dobiti. Ker je Danica (samo) gospodlnja, je torej Ilija edlnl v družini, kl prejema plačo. Ekonomska stiska sili družino, da odda sobo podna- jemnlku Jakšlču, kl se je vmll Iz tujlne In želi odpretl krojaško podjetje uanez Hočevar Rlflel. Zaplet, ki sprožl celotno Igro, pa je povabllo Mlnlstrstva za notranje zadeve zastavniku Iliji, kjer se neobvezno zanlmajo za njegovega podnajemnika. Ulja se začne fanatično zanimati za Jakšlča. vzame si dopust, da bi ga lahko zasledoval, kupi si fotoaparat, dlaprojektor, magnetofon. To njegovo početje okužl tudl njegovo ženo In brata Đura (Mustafa Nadarevlć). Distanco in zdravo pamet ohranl le hči Šonja, ki medtem preko zvez dobi službo. Šonja In Jakšič vsak zase poskušata prepričati Danico, da bi se moral Ilija zdravltl, saj očltno boleha za duševno boleznijo. Ta poskus v obeh prlmerlh spodletl, saj Danica slepo verjame fantazljam svojega moža, čeprav v zakonu z njim ni srečna In mora skrbetl zanj kot za razvajene- ga otroka, kl Jo za povrh še ponlžuje. Jakšič. kl skuša ostati razumen v tej družini (in državi), lahko priđe le do enega zaključka - da (spet) pobegne od družine (In države), kl vse preveč posega v njegovo zaseb- nost In mu postavlja skoraj nerešljlve birokratske ovlre. Stopnjujoč prltlsk zastavnika Ulje, kl je ob osamosvojltvi prestopll v slovensko vojsko, a se ni znebll navad In mišljenja prejšnje vojaške organizaci- je, na koncu zadene njega samega, ko doživi srčnl Infarkt. Režiser Branko Đurlć-Đuro Je aktuallzlral besedilo med drugim tudl s fiktivno In pretlrano (nad- realistlčno) vseblno poročll, kl jih poslušamo preko radla Hlt. Atmosfero povečanega tlaka metaforično označuje s prevozom 17. uparjalnlka za jedrsko elek- trarno. Komedija Balkanski špijon, ki traja dve uri brez odmora, če ne upoštevamo kratkih zatemnitev, nas opozarja na pomembnost duševne hlglene tudl v naši novi državi. Konotacije, kl prlhajajo z odra, so povsem resne, k srečl pa se jlm gledale) v nabito polni dvorani sproščeno smejejo. Matjaž Koncil/a F7il MENGŠAN KULT U...R A Intervju s producentko predstave Balkanski špijon Gospa Urška Alič, se kot producentka strinjate z opisom predstave? Ja, seveda, absolutno se strinjam. Lcpo obnovo predslave ste napisali in tuđi smisel ste zajeli, lo je življenje s komedijskimi vložki. |e v bistvu zelo smešna, vsakdo, ki pa na koncu odhaja iz dvorane, ugotovi, da gre za resne slvari, za življenje takšno, kol je. Kaj pomeni biti gledališki producet? Izberem besedilo, režiserja, izberem igralec in se z njimi dogovorim za honorarje, dogovorim se za termine vaj in posameznih predstav. Organiziram vaje, predstave, koslumografske vaje, sodelovanje s kostu- mografi, kar se liče financ. V bistvu je celotna finančna plat predstave moje delo, da najdem sponzorje ali pa sama založim denar. Države zaenkrat Se nismo prosili za dotacije in je tuđi ne borno, ker smo "off" produkcija in se sami živimo. Smo eden prvih poskusov gledališke pro- dukcije brez pomoći države v Sloveniji. Kako je organiziran Spas teater? Sedaj borno Kulturno umotniško društvo. Naše gledališče ima povsem drugo zasnovo. Če gledamo Dramo ali pa MGL imajo šest predstav letno, imajo ludi uprizoritve- resnih tekstov, ki jih gre gledat manjši odslolek gledalcev. Seveda imajo tuđi komedije, kjcr se pokrivajo produkcijski stroški. Mislim, da je za naše gledališče odrešilno to, da imamo veliko dvorano. Samo s tako veliko dvorano je mogoče pokriti stroške predstave, ki so izredno visoki. Tukaj nišo samo avtorski honorarji, ampak ludi tantieme avtorju, prevajalcu, režiserju, polem so tukaj koslumografi, vsa tehnika, blagajna... Če bi se neko profesionalno gledališče ukvarjalo samo s komedijami, bi verjetno pokrili stroške, vendar se naš in njihov sistem povsem razlikujeta. Resne predstave in abonmaji recimo znižujejo pri- hodke. Zakaj ste se odločili za gledališče v Mengšu? Za Mengeš sem se odločila žalo, ker živim v Mengšu in to dvorano dobro poznam. Prvo predstavo Dan norosti smo hoteli prvotno delati v Lutkovnem gledališču. Z direklorjem smo imeli vse že dogovorjeno, nakar je lik pred premiero zbolel. Morali smo se odločiti in smo šli v KD Mengeš. Igralci so bili na začetku zelo skeptični, ker lo ni bila gledališka dvorana. Dvom je bil ludi glede šlevila ponovitev, saj z obiskovalci iz bližnje okolice ne bi mogli pokriti već kot 5 do 6 ponovitev. Nam se sPlača igrati, če je 50, 80 ali 100 ponovilev. Samo na la način je mogoče Pokriti vložek v predstavo. V medijih lahko beremo o zaslužkih v gleda- ocu, kakšni so bili pa pred tem vložki v predstavo, se pa nikoli ne piše. Sla sem k Franciju Jeriču, ki je najemnik KD, in sva se dogovorila, da "orno lukaj ustanovili matično gledališče in lako se je rodila predstava L'an norosti. l'olem sem porabila skoraj dve loli in / velikim mar- ketingom, velikim vložkom v reklame, smo privabili v Mengeš LJubljančane. Ciljali smo na Ljubljane in uspelo nam je. Za lo, da smo navadili Ljubljančane, da hodijo v Mengeš, je bilo treba veliko, veliko truda. To se zdaj pozna pri Balkanskem špijonu, ki je nenehno razprodan. Gledalci prihajajotudi iz Novega mesta, Velenja itd. Seveda tuđi naše gledališče hod i na gostovanja v Maribor, Tolmin ild. Ta gostovanja imajo to prednost, da lam predstavo vidi le omejeno število ljudi, preostali, ki so slišali pohvale, pa se morajo potem potruditi v Mengeš. Kakšna merila vas vodijo pri izbiri dramskega besedila? Iskala sem komedijo, s petimi ali največ šeslimi vlogami. Hotela sem najboljše igralce, več pa jih ne bi mogla plaćati. Hotela sem tuđi eno samo sceno za ćelo predstavo. Lani poleti sem šla v domžalsko kjižnico, si izposodila komedije glede na število vlog in se potem odločila. Z Balkanskim špijonom ste se že drugič odločili, da kot režiserja angažirate Branka Đurišic'a - Đura. Zakaj? Bilo je več razlogov. Pri prvi predstavi sva zelo dobro sodelovala in v tistem trenutku, ko sem iskala režiserja, je bil on prost. Pogovarjala sem se tuđi z drugimi, z Vitom Tauferjem, Borisom Kobalom itd., bom pač z njimi sodelovala v prihodnosli. So pa to zelo zasedeni režiserji. Đuro je i tuđi režiser, ki se mi je zdel sposoben povezati slovensko in balkansko , mentaliteto. Besedilo je bilo napisano tako, da se dogaja v sedemdesetih letih v Beogradu, kar absolutno ni več zanimivo za nas, Đuro pa ga je zelo uspešno posodobil in prenesel v naše okolje. Treba je tuđi povedati, da sta Boris Cavazza in Mustafa Nadarević tuđi režiserja in s svojim vložkom sta veliko pripomogla, zato je nastala taka izvrstna uprizoritev. Kakšni so vaši nacrti za naprej? ', Želela bi si, da bi predstava Dan norosti doživela vsaj sto ponovitev, do sedaj jih je bilo šestinosemdeset, da bi odigrali sto Balkanskih špijonov in da bi v naslednji sezoni začeli pripravljati novo predstavo. Imam nekaj ponudb, vendar se še nisem odločila in ne vem še, kaj borno igrali. Z Dnevom norosti in Balkanskim špijonom imam trenutno še toliko dela, da še ne ćutim potrebe po novi predstavi, novi uspešnici. ; Rada bi povedala tuđi to, da predstavi Spas teatra pomenita veliko \ promocijo za naš kraj, ne samo na področju kulture, ampak nasploh za ', celoten Mengeš. Sem smo pripeljali okrog 25.000 gledalcev. ', Velika promocija za Mengeš je tuđi reklama na Kanalu A, v časopisih, v kinemalografih, vsepovsod piše KD Mengeš. Pri vsem tem pa od uradnih struktur ne ćutimo nikakršne podpore. Finančne podpore ne • prosimo, ker je ne rabimo, oziroma menimo, da so društva, ki podporo > bolj potrebujejo, naj gre denar recimo za otroke. Lahko pa bi nam poma- l gali, če bi nam dovolili razpcti Iransparent na prazno fasado KD Mengeš, ' postaviti tablo za naše predstave na mestih, kjer vstopamo v občino J Mengeš, ali pa vsaj znižali ceno za obešanje transparentov, * kjer jih že imamo. Maljaž Koncilja o MENGŠAN Sobotno srečanje Marijanske Vincencijanske mladine v Mengšu 2. oktobra 1999 se Je na dvorISču mengei- kega župinSča zbralo 66 otrok Marijinih prijateljev In Jestnajst njihovih anlmator- Jev. Dožlvell smo. kako se lahko razvedri- mo medtem ko osrečujemo druge. Prlsluhnili smo Slomškovl pesml, kl nam jo je učenka 6. razreda zaigrala na flavto. Nato smo gledali na Slomškovo domaćijo na Slomu, kl je bila narisana na plakatu In poslušan, kako je mati učila Tončka častiti Boga v naravi. Skozi zgodbo smo odkrivali, kakšen naj bo pomen našega življenja. Zgodba nam Je dala nek navdlh za prlhod- nost. Slomškova pesem Le pređi, dekle, pređi, nam Je prijetno donela Iz grl ob strunan kltare in ob pogledu na kolovrat. Po Slomškovem zgledu smo kar po vrsti izrekali prisrčne osebne zanvale Bogu za stvarstvo, kl nas obdaja in vzklikali: "Blaženi Anton Martin Slomšek, prosi za nas!" Dva animatorja sta v igri nazorno pred- stavila siomškovo basen vran In lisica. Potiho sta govorila in s tem še bolj pritegnila naša ušesa. Sedaj so otroci iskali odgovore na vprašanja o Slomšku In o basni po skupinah. Nato pa je vsaka skupina imela za nalogo poiskati košček Slomškovega portreta, ki so JIM skrili animatorji. Ko so bili koščki že vsi najdeni, smo iz njih sestavlli njegov portret ob njegovi domačiji. NekaJ iger na dvorišču nas je sprostilo in še bolj povezalo. Zatem smo z veseljem sedll k mizam, ki so bile obložene z likovnim! pripomočki. iz barvnih papirjev smo izdelo- vali vrana, kl je odpiral in zaplral kljun, izdelali smo jih zase, za svoje domače, pri- jatelje in znance. Posebno mlajšlm se Je ta izdelekvtisnilvspomin. Medtem so na dvorišču pripravljali sveže pečeni kostanj za vse In topli čaj. NI bilo uđeleženca, ki bi mu to ne teknilo. Srečanje smo sklenill s pesmijo In poz- dravom, z glasom harmonike, s čarovniškiml spretnostml, kar nam je vsem seglo v srce In pogrelo dlani. Učenka 5. razreda, Mengeš Ba Chengalo v Mengšu Foto: Stane Kern V sredo, 20. oktobra smo se veselili srečanja z mladimi iz Zambije, ki jih vodi p. Miha Drcvcnšck. Prišli so s sporočilom, da mora vse medčloveške odnose napolnjevati veselje. Posebej so nas opozarjali, da mora biti v nas veselje in upanje ob začetku novega tisočletja. Tako naj bo vsak naš trenutek napolnjen z odprtostjo za druge, z veseljem in Ijubeznijo. To veselje so s pesmijo in ple- som že od konca avgusta raz- širjali po Evropi, najprej v Ita- liji, na Hrvaškem, v Sloveniji. Oznanjevanje so nadaljevali v Avslriji, Nemčiji in na Irsketn. Afrički človek življenje doživlja precej dingače kakor mi Kvro- I pejci. Vendar je v njih veliko prisrčnosli, ki so jo pripravljeni deliti z drugimi. I'reproslo pričevanje je za njihove stiske odprlo mnoga srca. S svojimi nastopi so zbirali denar za šolanje, zase in za svoje prijatelje, ki so ostali doma. Njihova dežela je kakor vse afriške dežele obremenjena s silnimi dolgovi, velikinii stiskami in mnogi i/med njih so tuđi sirote, ker so star.ši pomrli za različnimi boleznimi, tuđi za aidsom. Šolanje in izobrazba je za te mlade edina garancija za izboljšanje njihovih razmer in upanje za nove rodove. Za nas pa bo dar veselja, ki smo ga prejeli, pomoč v našem življenju, l'regnal bo zagrenjenost in zaprtost in nam pomagal, da bi v veselju spreminjali naše odnose in svet. M.tlri 7cvmk Ž U P N I J A__________MENGEŠ 22 MENGŠAN DOBROTA NE POZNA MEJA Slavčki za leto 1999 podeljeni Cenlcr za usposabljanjc in varstvo invalidnih oseb iz Mengša in časnik Slovenske novice sta Ictos že šeslič organizirala humani- tarno glasbcno prircditev Slovenski slavček. Na priredilvi je naslopilo pel narodnozabavnih ansamblov po izboru bralcev Slovenskih novic, posebna komisija pa je na koncert povabila tndi obelavno skupino. Na priredilvi so okronali kralja polk in valčkov in podelili Souvanovo nagrado. Foto: Repanšek LETOŠNJI NAGRAJENCI SO: • ansambcl Franca Mihcliča je prcjcl najvišje priznanje - diamantncga slavčka, • ansambel bratov Poljanšek je prejel rubinastega slavčka, • ansambel Frajkinclari je prejel zlatega slavčka, • ansambel Zasavti je prejel srebrnega slavčka, • ansambel Tonija Verderberja je prejel bronastega slavčka. Za najobetavnejšo skupino je bil razglašen ansambel Vasovalci. Nastopajoče, ki so se odpovedali honorarju v korist gradnje Naše hiše, so napovedovali Domžalski rogisti. Prireditev je vodila Bolka Šuhel, scenarij je pripravil Ivan Sivce, organizacija prired- itve pa je bila v rokah ložeta Mlakarja, direktorja INČE. I Souvanovo nagrado je prejela Fanika Požek za življenjsko delo za pisanje pesmi in besedil. Nagrado podeljuje SAZAS. Kralj poljk in valčkov ) pa je postal )ože Burnik, ki je napisal več sto izvirnih skladb. Do sedaj so postali kralji polk in valčkov: Lojzc Slak, Franci Lipičnik, Franc Šegovc, Ivan Prešern-Žan in Vinko Struci. Prireditev so kot vsako leto popestrile narodne nose, ki jih vsako leto zberc Mirni Videmšek. V dvorani se je zbralo prek 1400 gle- dalccv, med njimi so bili ludi predstavniki pokroviteljev in občin, na prireditvi pa se nam je priključila tuđi prva dama Slovenije gospa Štefka Kučan in predstavnica Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve gospa Vladuška Cimperman. Izkupičck prireditve gre vsako leto v sklad za gradnjo bivalne enote za odrasle duševno manj razvile. Projekt Naše hiše so pod- prle občine Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin, ki bodo zagotovile 34 milijonov SIT. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve bo prispevalo 207 milijonov, 10 milijonov borno zbrali s pomočjo humanitarnih in drugih organizacij, računamo pa, da borno tuđi s prireditvijo slovenski slavček zbrali 10 milijonov. Do sedaj se je nateklo v sklad za izgradnjo Naše hiše iz prireditve Slovenski slavček preko b milijo- nov SIT. Prireditev je posnela TV Primorka, videokasete bo možno kupiti na sedežu INČE, telefon 737 933. LETOŠNJO PRIREDITEV SO PODPRLI: Generalni pokrovitelj: BTC Ljubljana Sopokrovitelji: Zavarovalnica Triglav, Reslavracija Stol Kamnik, Slovenske novice, Ljubljanska banka Domžale in Radio Hit Domžale. PRIREDITEV SO PODPRLI ŠE: Gostilna Olga iz Most, Gostilna Ančka Šencur, Restavraclja Pri zlati kaplji Radomlje, Restavracija Repovž Domžale, Gostilna Pri Narobctu Trzin, Gostinsko podjetje Trojane, Pletilstvo Vida Retelj Domžale, Hoteli Palače Portorož, Gostišče Vila Bela Zgornja Bela in tuđi: HANI Mengeš, restavrac ija Trdinov hram Mengeš, Zlatarstvo (anez Banič Kamnik, Zlatarstvo Kosec Mengeš, Foto Repanšek Mengeš, Minimarket Maro Mengeš, Pizzerija in špagetarija Sonček Šmartno pri Litiji, Ivica in Anton Narvaj Kranj, Gostilna in pizzerija Rosa Kokrica, Gostilna Pavovec Mengeš, Kože Grčar Dragomelj, Ure Mihelič Domžale, Induplati larše, Rudolf PA Rodica, Izde- lovalec harmonrk Franc Dečman Vir, Vrtnarstvo Hubat Dobeno, Cvetličarna Marjeta Šuštar Mengeš, Kamnoseštvo Burgar Mengeš, tisk Ravnikar Domžale, Strojenje kož Urankar Domžale, Beiersdorfer Ljubljana, Zlatarstvo Kunaver Ljubljana, Gostišče Smuk Krize, Terme Lendava, Artline Mengeš, Društvo Mihaelov sejem Mengeš, Gasilsko društvo Mengeš, Varnost Mengeš, Ljutomerska klet, Agroind Vipava 1894, Vinarstvo Curin - Praprotnik Kog, Slovenijavino Ljubljana, Vivat Mengeš, Market Brigita Mengeš in Hram Rožice Mengeš. lože Mlakar SLOVENSKI SlfiVCEK 99. Ansambel Frajkinclari. MENGŠAN V četrtek, 28. oktobra 1999 so na osnovni soli Domžale, ki je tuđi orga- nizirala Ictošnje "učilnice v naravi", pripravili predstavitev rczultatov dcla 12. naravoslovnega tabora, ki je potekal v duhu: "Kdor se učenju posveča, se iz dneva v dan veča." Ideja in želja |jo eni izmeti oblik dola / učenci, pri kateri si najbolj nadarjeni potesijo radovednosl, se je v nekdanji Obrtni Domžale porodila že leta 1988. Od takrat vsako leto felsko urtlniro za nekaj časa zamenja narava na dolo&nem kosY.ku naše majhne, a zanimive Slovenije. Letos so za izvedbo peldneve "učilnice v naravi" izbrali Piran s svojo okolico, ki je bil izziv za skupino mentorjev že pred dvema letoma. Raziskovali in opazovali so primorsko pokrajino in njene posebnosti (dolino Dragonje), pa ludi lamkajšnjo arhitekturo, si ogledali Piran s Tarlinijevim spomenikom in mnogo znamenitih stavb, med njimi tuđi Renećanko, predvsem pa so se seznaili z zgodovinskimi dogodki v Piranu. Glavna del pa je bil obisk Sečoveljskih solin, raziskovanje mor- ske obale - litorala, njeno rastlinstvo in živalstvo. Obiskali so tuđi vrt kaktusov družine Grašič v Seči pri Portorožu. Zelo zanimiv pa je bil tuđi tečaj potapljanja. Učili so se prostega in avtonomnega potapljanja (z akvalungami). Pri lem so spoz- navali odzivanje svojega telesa na naravne zakonitosti. Pridobivanje znanja o morju in o vsem, kar sodi zraven, je bila velika izkuSnja in obogatitev za vse. Živ- ljenje v naravi jim je ponudilo veliko prijetnih trenutkov, hkrati pa so z osvajanjem socialnih veščin (delavnice in tehnike sproSčanja), ki so jih doživljali v prostem času, vsi skupaj tuđi osebnostno rasli. Tabora so se utleležili učenci iz OŠ Domžale, OŠ Preserje pri Radomljah, OŠ Rodica, OŠ Trzin, OŠ Dob, OŠ Vencelj Pcrko Domžale, OŠ Janko Kersnik, Brdo in OŠ Mengeš (Anja Markovič, Maja Zorman in Đuro Drljača.) Tabor so financirale Občina Domžale, Občina Lukovica, Občina McngeS in Občina Trzin. Ravnateljica OŠ Domžale mag. lozica Polanc in učiteljica biologije ter organizacijski vodja Mojca Kanduscher sta zapiali, da sta veseli, ker i nas- tankom novih občin podpora raziskovalnim dejavnostim ni zamrla, ampak so jo nove občine vključile v svoje proračune. Iskrena hvala vsem županom! "Upamo," sta zapisali, "da se bo raziskovalno delo vsebinsko in finančno v prihodnjih letih nadaljevalo." Matjaž Koncilja TRGOVINA BURNIK Mengeš, Presernova 3» tel./fax: 061 7)7 78!">, mobitel: 0609 648 422 VSE ZA ZIMO ZA VAŠ AVTO avto plašči Sava M+S - brezplačna montaža - popust -15% avto plašči Pneumant M+S- brezplačna montaža - plačas 3, rlobiš 4 snežne verige za osebna, pollovorna vozila polnilci akumulatorjev antifriz - 100% ali razredčeni lekočina za pranje slekel agregati za pranje vozil in strojev kompresorji (i bar, 50 I s priborom orodje Unior kovčki /,i prtlj.igo - Cargo Vedno na zalogi: Avtodeli za osebna in tovorna vozila, pločevina, olja Castrol, Elf, Schell, Valvoline, Mapetrol, Petrol, Lucas zavorne ploščice in obloge, tepihi, prtljažniki Fapa, izpušni lonci in cevi, ročno elektro orodje, kompresorji, akumulatorji Fiam in Solite, filtri Donit in Fram, antifriz, avtoelektrika Hella in Saturnus Vse za vaš avto - od strehe do izpušne cevi! Možnost nakupa na več čekov brez obresti na kredit od Tom+0% obresti od 1-3 let. Rf : MBBfc^^M ^^H^ftbčin Domžale, Lukovica, Mengeš in Trzin elektroinštalaclle: novogradnje, adaptacije, prenove ♦ domof oni, video domof oni ♦ avtomatlzaclja dvoriščnih, garažnih _. vrat na daljinsko odpiranje ♦ zapornice ♦ ogrevanje žlebov. tal, dvorlšč. klančln IZVEDBA je kvalitetna invdogovorjenemrokul PIKIIO na obroke! GARANCIJA in SERVIS zagotovljenal TELEFON: 061738167 GSM: 041683 671 Miroslav BRVAR s.p. Zavrti 36 a 1234 Mengeš I241 MENGŠAN Učenke 6. razreda opazujejo organizme pod mikroskopom in storcolupo. Za učence 6. razredov Osnovne sole Menges smo septembra letos pripravili naravoslovnl dan v domaćem kraju - razlskovali smo mlako v Pristavi na območju nekdanje opekarne. Zbrall smo se pred solo In organizirano odšll na prlzorišče našega razlskovanja. Sprejel nas Je gospod Adolf Sakslda, oskrbnlk In poznavalec tega obmoCja in član ribiške družine Domžale - Kamnik. Mlaka v Pristavi je danes velik rlbnlk pod Žečkom. Leta 1818 je tod začela obra- tovatl opekarna In 165 let Izkorlščala tamkajšnjo glino. Ko so Jo po letu 1983 prenehall Izkopavati Je Jame zalila voda in hitro se je zaraslo okolju primerno rastllnstvo. Crmovje je prlvabllo ptice, da so začele v njem gnezditi, mnoge pa so se tu le ustavljale na svoji poti. Nekaj ptić, kačjih pastlrjev in rastlln Je značilnlh samo za to okolje. Za pestrejšo naselltev ptlc In rlb so poskrbell lovska družina Mengeš in ribiči, kl v jezero vlagajo mlad zarod. Prav to življenje nas Je zanimalo. Učenci 6. razredov, razdeljeni v štlrl skupine, so pod vodstvom učiteljev Nlkolaje Mušlč, Franca Potočana, Bojana Laba in Jožeta Kosca ter pomočjo Jane Dolenc razlskovali mlako kot celosten življenjskl prostor, z njenimi značllniml živalskiml In rastlinsklml predstavnlkl. Spoznali, polmenovall ^^lsfSiPv r t e c In opisali so: - drevesa, ki rastejo ob mlaki (vrba, jelša, topol), - obrežne zelnate rastline (rogoz, trst), - rastline s plavajočlml listi (lokvanj, blatnik, plavajoči dristovec), - rastline, kl so potopljene v vodi (račja zel, rogollst, klasasti rmanec), - rastllno, kl prosto plava na površini vode (mešinka - zelo dragocena rastllna, ki uspeva le v redklh zelo čistih mlakah v Sloveniji), - živall v mlaki (v središču zanimanja je bila žaba, potem pa še vodni drsalcl, kačji pastlrjl, veliki mlakar, račke belollske In mlakarlce - te so tuđi hranili s suhim kruhom In vabili k obrežju). Kemlčno smo analizirali vodo (merili temperaturo, ocenjevall barvo, blstrost, vonj in pH). Opazovall smo tudl plankton mlake pod mikroskopom vodno bolho, para- mecij, ličinke kačjih pastirjev.J. Vse zanimivejše dele vodnih rastlln In živali so učenci opazovali pod stere- olupo.JIh oplsovall In risali. Ugotovlll so, da je mlaka pri opekarnl zelo čista, zato živi v njej toliko razllčnih organizmov. zavedati se moramo, da je marslkaterim vodnim rastlinam in živalim mlaka edini živijenjski prostor, v katerem lahko dihajo, se prehranjujejo In razm- nožujejo. Zato ne morejo prežlvetl, če se mlaka okuži, onesnažl ali zas trupi. Z izsuSevanJem ozlroma zastru pljanjem delamo naravi veliko Škodo, saj tako Izginjajo dragocene rastlin- ske in živalske vrste. zato ohranimo tlste mlake, kl Jlh še imamo. Ohranimo ta biser narave pred domačlm pragom! Nikola/a Muiit Vse nabrane organizme smo takole zbirali in opazovali v slekleni posodi. Po opravljenem delu pa smo jih varno vrnili v mlako. |oj, kako je Icpo, k.ui.ir sta v vrtni tuđi mamica in očka! Ko odletijo ptice Ko odletijo prve selivke na jug, ko sonce skrajša svoje žarke in dneve, vemo, da je prišla jesen. Priđe poseben čas, ko zadiši po koštanju, moštu in pečenih jabolkih. V vrtcu Gobica prihod jeseni vsako leto pozdravimo s Kostanjevim piknikom. Jesen nas vedno bogato obdari z gozdnimi plodovi. Koštanje naberejo po okoliških gozdovih otroci, skupaj s svojimi starši. V veliki posodi jih vsako leto peče joži, ki delo že lako obvladuje, da okrog nje diši tako kot pri pravih kostanjarjih. Palačinke, nadevane z marmelado, ki so jo skupaj z Marto in Anko skuhali Polžki, z evrokremom, pečena jabolka izpod spret- nih rok naših kuharic, pa seveda sladkosti iz babičine in mamine kuhinje, vse to za eno popoldne. Bilo je sončno, prijetno in zabavno. Poleg pokušanja vseh naštelih dobrot smo počeli še vse mogoče druge zanimive stvari. V različnih kotičkih smo skupaj s starši obiskovali in ustvarjali likovne izdelke iz jesenskih plodov in različnega odpadnega mate- riala. V našem vrtcu spoznavamo zdravilna zelišča in različne NAŠ A Š O L A IsiliPliK Prava slaščičarna na prostem! MENGSAN NAS VRTEC sadne čaje, zato smo na našem pikniku za žejo pili napitke iz različnih, v vrtcu posušenih sadežev in zelišč. Petelinčki, ki se že pripravljamo na prvi razred v osnovni soli, smo se na začetku jeseni odpravili v različnih smereh na različna raziskovanja. Obiskali smo kmetijo Urškine stare mame, kjcr smo se sladkali z grozd- jem, ogledali smo si /ivali na kmečkem dvorišču, različne poljske pridelke, na stojnici smo poizkušali kislo zelje, po- iskali smo si tuđi veliko bučo, ki smo jo pripravili za pozdrav jeseni. Izdolbli smo ji peške in vse tisto, kar je v njej mehkega, izrezali v steno buče odprtine za oči, nos in usta, naredili smo ji tuđi ustrezno pričesko. Vanjo smo postavili svečo. Joj, kakšen strahec, ki je vabil na razstavo izdelkov iz naravnih materialov. V oktobru nas vsako leto ob mesecu požarne varnosti obiščejo prijazni mengeški gasilci. Kakšno zaba- vo so nam pripravili! K nam so se pripeljali s prižgano sireno, otro- ci so smeli gasiti z vodo in lahko so opazovali mavrico, ki se je pokazala v razpršonih vodnih kapljicah. Otroci so risali na temo "gasilci" , starši so si lahko v popoldanskem času ogledali njihove izelke na priložnostni razstavi v garderobi. Zadnje dni v oktobru smo s svečkami in cveljem obiskali grob talcev in spomenik Janeza Trdine. In kaj borno počeli v projektu Zdrav vrtec v naslednjih jesensko- zimskih mesecih? Novembra borno skupaj s Samom in Crtom plavali v bazenu v Kranju, decembra se borno zabavali in čakali leto 2000, v januarju in februarju pa borno šli smučat na Kope, če bo pa sneg, se borno seveda smucali in sankali ter počeli še druge vragolije tuđi na domaćem dvorišču, pripravljali se borno na pusta in odšli v galerijo. Marta in Mateja 5'J ji^j]i!ljy:jJJ jJJ ^1^'i^'ii^iTOrai Mladi "Robin Hood" iz Gobice napenja Lok. Otroci in živali sklepajo prijateljstva. Čete na Pohorju ujamc dež, si ob pomočt Sama in Crta /gradiš bivak iz smrckovih vcj. I Taborni ogenj, pečeni kostanji na gozdni j.isi nudijo otrokom poseben I skrivnostni čar. Sneg na Pohorju je res sn< /n..l...1 Maja je praznovala rojstni dan, prijatelji so ji pomagali pihniti svečke. 6-letni Alcksander in 4-letmi Ncjc, Dominik, Matic, |.in, Tilen, Maja in Scbastjan so se z vzgojiteljico Olgo odpravili ra/iskovat tišino pohorskih gozdov. |26 MENGŠAN NAŠ VRTEC Vrtce kol institucije so v naši deželi poz- nai žc knr celo sloletje. Premogokopna družba v Trbovljah je že v začetku našega stoletja, 1908. leta, poskrbela, da so otroci rudarjev imeli zagotovljeno oskrbo v času, ko so bili njihovi starši zaposleni; tuđi druge institucije so po različnih krnjih v lem stolelju omogočale majhnim otrokom medsebojno druženje in različne možnosli za igro. Takoj po končani drugi svetovni vojni so tuđi v Mengšu poskrbeli za malčke, ki jih je vojnn lako ali drugače prizadela. Po- skrbeli so za vse vojne sirote v kraju in jim nudili varno zatočišče v Domu igre in dela, kot so se vrtci takrat imenovali. V DID, kot so vrtcu rekli krajše, so se v Mengšu lahko vključevali tuđi tisli malčki, ki so imeli starše v službi ali na prostovoljnih delovnih akcijah, ki jih je bilo v času po drugi sve- tovni vojni kar precej. Prvo povojno obliko vrtca je vodila gospa dr. Keršičeva, pri delu z otroki pa sta ji pomagali gospa Milena Durjavo in učiteljica na mengeški soli gospa Ida Trobec. Tovrstni vrtec je bil v Mengšu ukinjen leta 1951. Precej let v Mengšu ni bilo organizirane- ga varstva za predšolske otroke, pazile so jih stare mame, tete ali pa mamice same. Pod streho novo ustanovljene "Stano- vanjske skupnosti" 14M). leta je vzniknilo v Mengšu precej družbenih dejavnosti; med njimi ludi vrtec, ki ga je vodila gospa Ida Trobec, za otroke v njem pa sta skrbeli gospe Tončka Maligoj in Ksenija Orehek. S kvalitetnim delom je raslo tuđi zaupanje v "vrtec", vanj je prihajalo vedno več olrok, proslori v sedanjem Trdinovem hramu so "ili premajhni. Prostor za dodatno igralni- co je vrtec dobi I v Kullurnem domu. Mengeš se je razvijal, otroci so se roje- va I i, zato so se mestni možje odločili, da | mengeški malčki potrebujejo "svojo hišo". i Leta 1969, Jeseni, je novo zgrajena hiša i odprla svoja vrata dvainšestdesetim mal- I čkom, dandanašnji jih odpira stotim, postala i je stara trideset let. Z leti so hišo nekoliko i obnovili, vendar vedno bolj zaostaja za I zahtevami novega časa. Slaršem je hiša z | njeno "vsebino" še vedno všeč, z njo pa ni i najbolj zadovoljna sanitarna inspektorica, i tuđi strokovne delavke vrtca imamo pomis- | leke, zlasti takrat, kadar vremenska situacija ; dolgo časa ne dovoljuje sprehodov po i mengeškem polju ali igre na igrišču. Takrat si | pa vedno znova zaželimo vrtec, ki bo imel ; dovolj prostora za otroke, tuđi takral, kadar i nagaja dež. V trideset let stari stavbi vrtca ; Sonček poleka celodnevni program varstva I predšolskih otrok, v katerega je vključen tuđi I oddelek celoletne priprave otrok na solo. i Vrtec Mengeš v svoji enoti Sonček skupaj z i zunanjimi sodelavci organizira zgodnje | učenje tujega jezika, glasbene urice s ; pevskim zborčkom, zgodnje učenje plavanja | in smučanja, jesenovanje, zimovanje in leto- ; vanje. Z istimi zunanjimi sodelavci že so- delujemo kar nekaj let, otroci in zaposleni jih že dobro poznamo, kar omogoča otrokom njihovo dobro telesno rast in kvaliteten psi- hični razvoj. Vrtec Mengeš je z obema organizacijskima enotama vključen v projekt Zdrav vrtec in v aktivnosti pri športni znački Zlati sonček, sodelujemo tuđi z različnimi društvi v kraju. Za otroke, ki ne obiskujejo vrtca, je enkrat v tednu v Sončku organizirana posebna popoldanska dejavnost - igralne urice za najmlajše. Vsi tišti, ki ste našo sredino prireditev obiskali, ste si lahko ogledali ludi razstavo otroških likovnih del, ob prigrizku ste se lahko bolje spoznali, otroci iz vrtca Sonček pa so se zabavali še z Romano Kranjčan, ki jih je v prazničnem tednu obiskala v dopol- danskem času. Z-ahvaljujemo se vsem, ki so nam poma- gali, da je prireditev tako prijetno potekala, da smo se lepo imeli in se prijetno družili. Mica Kavka Romana na zabavi v vrtni Sonček. , Sončkovih trideset let 27 MENGŠAN MUZEJ I, MENGES Bronasta doba Bronasta doba Je povezana z odkritjem brona. Ta zlitina bakra in kositra Je postala najpomembnejša snov za izdelavo okrasnih in nakitnih predmetov v dolgih stoletjih, v bronasti dobi pa tuđi orodja in orožja. Znanje o novi kovini se je širilo počasi, zato bronasta doba v različnih delih sveta nastopi v različnih časovnih obdobjih. Že v 3. tisočletju pr. Kr. so v Prednji Aziji odkrill, da z mešanjem bakra in kositra nastane bron, ki je za orodje in orožje uporabnejši. S to tehnologijo se je Evropa srečala v 2. tisočletju pr. Kr., mehiški Azteki sele v 15. stoletju po Kr., medtem ko nekaterl dell sveta bronaste dobe sploh nišo poznali. Predelava nove kovine je močo vplivala na celot- no življeVije takratnih prebivalcev. Najprej so morali poiskati surovini baker in zlastl cenjeni kositer, ju staliti in izdelati pravo mešanico, uliti izdelke in jih nenazadnje prodati oziroma zamenjatl za druge dobrine. To je povzročilo večjo družbeno razslo- jenost, saj so tišti, ki so pridobivali surovine, imeli nadzor nad trgovino na dolge razdalje In so, ker so poznali skrivnostne recepte mešanja snovi, povećali svojo moč nad preostalimi. Težko je določiti prehod iz bakrene v bronasto, pa tuđi Iz bronaste v kasnejšo železno dobo, saj poz- navanje nove kovine ni vedno predrugačilo življenja. Arheološko smo razdelili bronasto dobo v Evropi na zgodnjo (konec 3./zaćetek 2. tisočletja pr.Kr., do 1500 pr. Kr.), srednjo (okoli 1500 do 1300 pr. Kr.) in pozno (okoli 1300 do 800 pr.Kr). v prazgodovlnskem obdobju sicer neradi govorimo v letnlcah, saj jih nove razlskave In predvsem naravoslovne metode datiranja nenehno dopolnjujejo In deloma spremln- jajo. Na današnjem slovenskem ozemlju je bronasta doba ena najslabše raziskanih. Najdišč Iz zgodnjega bronastega obdobja je zelo malo. Kollšćarska kultura na LJubljanskem barju razkriva, da odkrltje brona ni bistveno zarežalo v življenje prebivalcev, posamične najdbe bodal in mečev iz te zlitine pa dokazujejo visoko stopnjo razvitostl, sprejetje nove tehnike bojevanja in stike s sosednjlmi območjl, kar je ned- vomo tuđi posledica prehodnostl tega ozemlja. 0 takratem življenju Imamo za zdaj še premalo podatkov. Skromni ostankl so deloma posledica slabe razlskanostl, kar velja tuđi za srednjo bronasto dobo. v tem času moramo iz današnjega slovenskega prostora izvzeti njegov zahodni del, kl skupaj z jadranskim zaledjem tvori celoto It.l. kaštellrsko kulturo, prepoznavno po Stevllnlh ; visinskih naselbinah - kaštellrjih, kl obstajajo še v i poznl bronasti in železni dobi). Osrednji del Slovenije i je povezan s t.l. srednjeevropsko kulturo gomil, \ katere glavna začilnost je pokopavanje umrlih v j gomile. Prehod srednje v pozno bronasto dobo zaz- i namuje prav način pokopa. Skeletni pokop pod ; gomilo zamenja sežlganje trupel In pokopavanje na i velikih skupnih pokopališčih. Način pokopa Je dal | tuđi ime kulturi, značllni za vso Evropo od črnega i morja do Atlantika: kultura žarnih grobišć. j Kot kažejo raziskave, je bila poselitev v tem času j močno zgoščena. Takratnl prebivale! so si Izbirali za ; bivališča nizinske predele, predvsem ob vodnih i poteh, ki so omogoćali boljšl nadzor nad komu- ; nikacijami, pa tuđi visinska, varnejša območja. i Raziskane naselbine kažejo na načrto in dobro i organizirano gradnjo z vso potrebno Infrastrukturo i ipoti, obrambnl nasipi, arhitektura, oskrba s pitno I vodo...), preblvalci, ki so bili še vedno poljedelci in I živinorejci, so se ukvarjall tuđi z obrtmi (lončarstvo, i obelava lanu, tkanje). Posebno cenjena In verjetno • delno prestižna je bila predelava kovln in trgovina, i Kljub nedvomnemu razslojevanju pa velika skupna i groblšća, v katerih so našli svoj mir vsi pripadnikl • naselij, in skromni pridatkl v grobovlh kažejo na j razmeroma nerazslojeno družbo. ; Značilnost pozne bronaste dobe so zakladne I najdbe - depoji. To so skrivnl zakopi dragocenlh I bronastlh predmetov, ki se razllkujejo po svoji ses- i tavi. v nekaterih so surovina za predelavo kovine in I poškodovani izdelki. Verjetno gre za skladišče zalog j ali skrlvallšče predelovalca oziroma trgovca, kl mu i predmetov zaradi različnih vzrokov ni uspelo nlkoll I več odkopatl (glej P. Turk, Dragomelj). Druga vrsta j depojev vsebuje ćele, včaslh namerno unlčene pred- i mete, kl so bili odloženi na posebne, pogosto i nedostopne kraje. Navadno gre za najdragocenejše ; predmete (predvsem orodje In orožje) iz moškega I sveta. Tak prlmer je Mušja jama pri škocjanu: preden i so predmete odvrgli v brezno, so jih zažgall. i Pogosto so jih darovali tuđi rekam In potokom, le da i so tedaj ostali cell In dobro ohranjeni. Tovrstnemu j odlaganju običajno pripisujemo votivni značaj. Z ; darovi so se verjetno zaobljubljall božanstvom, I darovali rekam, potem In naravnim prelazom za j varno pot, prehod ali plovbo; morda pa lahko pre- j poznamo v jih tudl sloj prebivalstva, kl si je z nadz- j orom nad trgovino in predelavo kovln prldobil moč i In jo Izkazoval z darovanjem dragocenih izdelkov. : Irena Šinkovec BRONASTODOBNA NAJDIŠĆA NA PODROĆIU MENGEŠKEGA POL|A Dragomelj Na južnem robu mengeškega polja sodelavci Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete izva- jamo obširne raziskave na novoodkritem najdišču Dragomelj. Vzhodno od vaši je bila prazgodovinska naselbina, na njene ostanke pa smo naleteli ob površinskih arheoloških pregledih na trasi prihodnje avtoceste Šentjakob-Blagovica. Raziskave se bodo končale predvidoma v letu 1999, tako da so tukaj predstavljeni rezultati le začasni. Cre za nizinsko najdišče, v katerem so zastopani naselblnski ostankl iz različnih obdobij: s konca neolitika In začetka eneolitika, iz pozne bronaste do- be in pozne antike - zgodnjega srednjega veka. Arheologl se torej na najdišču v Dragomlju seznan- Jamo s poselitvljo, kl je mnogo bolj raznovrstna od tlste, kakršno smo poznali doslej. Menimo namreč, da podoba prazgodovinskih vaških naselij v ravnini brez jasno razvidnih obrambnlh struktur, kakršno nam kažejo dragomeljske najdbe, ni izjemna, temveč da nam bo uspelo odkritl še številna podobna nasel- ja od LJublJanskega polja prek Kamniško-BIstriške ravni do osrednjih gorenjskih ravnin. Ugotavljanje in dokumentiranje arheoloških najdišč ima slcer v zgodovlni arheološke stroke doigo tradicijo, vendar je res, da Je bilo terensko delo pretežno osredotočeno na razlskovanje jasno razpoznavnih najdišč, kakršna so gradišča z dobro vidniml utrdbeniml okopi ali grobne gomile. Pri dragomeljskl naselblnl pa se Je pokazalo, da je lahko pet nezačllnih prazgodovinskih keramičnih črepinj, kl so jih arheologl našli pri obhodu na sveže zoranlh njlvah, le "vrh ledene gore", ki skriva pod seboj izredno bogato najdišče. Najstarejše sledove človekove naselltve v Dragomlju uvrščamo na konec mlajše kamene dobe oziroma v zgodnjl eneolltik. Na razmeroma majhnl raziskani površini so se dobro ohranill sledovl hlše, zamejene z delno ohranjenlmi luknjaml za kole, Iz katerih je bilo zgrajeno njeno ostenje. Izredno števll- ni so bili ostankl prostoročno Izdelanlh keramičnih posod - loncev, skled, vrčev, zajemalk in kamenega orodja - kremenih strgal, klin, puščlc in glajenlh kamenih sekir. Oblike In okras na keramlčnem posodju povezu- je naše najdišče po enl strani z najstarejšlml koliščl na Ljubljanskembarju, kakršno Je ob Resnlkovem prekopu, po drugi strani pa z gorenjsko naselbino Drulovko pri Kranju. V šlršemsmlslu lahko zunaj Slovenije poteg- nemo stilno In časovno najustreznejšo vzporednlco IZ PRETEKLOSTI I 28 MENGŠAN našim najdbam z najdlšči lengvelske kulture na | Madžarskem In v Spodnjl Avstriji. Ta so z novejšlm j naravoslovnim datiranjem uvrščena v razpon 5. ; tlsočletja in prehoda v i. tlsoCletJe prKr. (približno i 4800-3800 pr.Kr.l. Cre za čas, v katerega glede na naše j današnje poznavanje prazgodovlnske poselitve : umeščamo najstarejšo stalno naselltev gorenjsklh i ravnin - tisto naselltev, med katero so se tedanji prebi- i valcl že okorlščall s tehnološklml In prldelovalnlmi i novostml (lončarstvo, poljedelstvo in žlvlnoreja). Peto ; tisočletje pr. Kr. Je torej čas, v katerem si ob danes sicer ; osamljenih ostanklh neolitske oz. eneolitske naselbine i Iz Dragomlja vendarle smemo predstavljati, da so j podobne majhne vaške skupnostl poseljevale celotno j območje ravnlnske Corenjske In seveda tuđi mengeško i okolico. i Odkritje, kl kar najbolj atraktivno priča o bronasti i dobi v dragomeljski naselbli, sodi že v leto 1995. Poleti i tega leta so namreć domačlni pri oranju njiv naleteli na j osem bakrenih in bronastlh surovcev In ingotov - i ostankov depoja kovinskih predmetov; ob zaščltnem i Izkopavanju v septembru 1995 se Je Izkazalo, da Je bll | zakopan v naselblnl iz pozne bronaste dobe. Uspelo i nam je ugotovlti natančno lego In sestavo dveh depo- ; Jev (št. 10, kl sta bila zakopana v medsebojnl oddaljenos- ; ti 7 metrov. Po sestavl In obsegu se zelo razllkujeta: i • V prvem depoju so bakreni In bronasti pollzdelkl j v skupni teži dobrih 80 kg, In slcer 10 pretežno razlomi- ; Jenih dvojnokonlčnlh Ingotov In 38 pretežno v celoti ■ ohranjenlh bakrenih surovcev t.l. planokonveksne : oblike. Bronastodobnl llvarjl so ullvall Ingote v enodelne i kalupe, najverjetneje pa so bili namejeni transportu In i za izmejalno sredtvo tedanjega Časa. Podobne pred- ; mete srečujemo v števllnlh depojlh 11. In 10. stoletja pr. I Kr. na šlršem območju severnega obrobja Jadranskega i morja (zahodna Slovenija, Furlanija, Padska nizina), pa j tudl v siavonljl.v osrednjem delu Apenlnskega polotoka j In v zahodnlh Alpah. Bakreni surovcl so po drugi strani j primarni proizvod taljenja bakrene rude v talllnlh pećeh i In so pogost Inventar poznobronastodobnih depojev v j vsej srednji In zahodnl, pa tuđi južni Evropi. \ • Drugi depo v celoti sestavljajo močno razlomljeni i bronasti predmeti, v Jem pa so zastopanl predvsem i končnl proizvodi bronaste metalurgije: odlomkl uhatih i m plavutastlh seklr ter rezllnlh delov seklr, 2 odlomka j Pločevlne, 25 odlomkov ploščatlh Ingotov, 2 odlomka | bakrenih surovcev In 10 odlomkov amorfnega brona. i Skupna teža 57 predmetov Iz drugega depoja Je 2,7 kg. i Glede primerjav so posebno pomenljlve uhate seklre, kl i so bodlsl kot posamlčne bodlsl kot depojske najdbe naj- ; Pogostejše na Apenlnskem polotoku In na Siciliji med i 11- in 7. st. pr. Kr. Prav tako je pomenljlvo, da se v zad- : nllti letlh množljo nova odkrltja takih seklr na Notra- i njskem in Corenjskem, v Mengšu In v Kranju. Za ražu- i mevanje raziogov za zakop obeh depojev Iz Dragomlja i je pomembno, da sestavjajo prvega samo bakreni in bronasti pollzdelki, drugega pa pretežnodn v nekaj prlmerlh očltno namerno) močno razlomljeni končni proizvodi. Prav tako je zanimlvo, da so bili števllnl delci amorfnega brona Iz drugega depoja v ognju raztopljenl do nerazpoznavne oblike. Menimo torej, da sta dragomeljska depoja zaradi svoje Izključujoče sestave, pa tudl medsebojne blizine funkcionalno povezana: skupaj nakazujeta sledove metalurške, natančnejše Hvarske dejavnosti preblvalcev tedanje naselbine. Predmeti Iz prvega depoja so primarna surovlna za uli- vanje končnlh bronastlh izdelkov, drugi depo pa Je Iz ostankov slabo ulitih in poškodovanlh predmetov, kl so bili kar najbolj razlomljeni in torej namejeni lažjemu ponovemu ullvanju. Depoja sta torej pričevalca tezavrlranja In predelave kovinskih predmetov ter sta zaradi svojega obsega In povezav, kl Jlh nakazujejo njunl predmeti, očlten odsev širokih Izmenjalnih stlkov med našim prostorom In oddaljenlml regijami, med katerlml prednjačlta severna In osrednja Italija. Naselblno, kl JI depoja prlpadata, smo obšlrneje razlskovall med zaščitnim izkopavanjem v letu 1997. Površinske najdbe In ostanki hlš nakazujejo, da je nasel- bina Iz pozne bronaste dobe Razprostirala se Je na površini najmaj dveh hektarov. Podobno kot pri neo- in eneolltskl naselblnl nam tudl pri poznobronastodobnl ni uspelo ugotovlti kakršnlh koll obrambnlh Jarkov ali nasipov In tako sklepamo, da gre za ti. odprto vaško naselje. Poleg števllnlh lukenj za kole, kl so sestavljali leseno ogrodje ostenja z glino ometanih hlš (si. 1.) In gospodarskih poslopl), so pogoste tudl t.l. odpadne In shrambne Jame; v njih so se ohranili predmeti, kl kažejo na vsakdanje dejavnosti tedanjlh preblvalcev Keramlčno posodje, kl je po vellkostl In kakovostl Izdelave Izredno raznoliko (trebušastl In blkonlčni loncl ter velike shrambene posode - plntosl, vrčl, sklede In latvlce), glineni svltkl - podstavkl za posodje, ostanki hišnega lepa - glinennega ometa hlš, kamnlte žrmlje - ročni mllnl, Itd. Primerjave, kl jih s sočasniml naslebinami in grobišči nakazujejo keramlčnl invetar, pa tuđi določitev časa s t.l. radiokarbonsko metodo kažejo, da je naseibina živela nekako med 12. 110. st. pr. Kr. podatki, ki Jih o naselbil In življenju v nje) pridobimo z izkopavanjem, nam običajno ne dajo odgovorov na vprašanja o raz- logih za njeno opustltev. Eden možnlh odgovorov Je, da je bila neo-eneolltska ter bronastodobna dragomeljska naseibina postaljena prav ob vodnih tokovih - potoklh, za te s terenskim! razlskavaml ugotavljamo, da so suha vodna korita s peščeniml In prodniml sedimenti, ki so ponekod ohranjeni tuđi na zelo širokih površlnah. Mogoče si smemo konec poselitve na raziskanih pre- dellh razložiti s poplavaml, kl so povzročlle popolno oputltev naselbine, lahko pa le premlk na neki bližnji, nam še neznan kraj. Ponovno poselltev dragomeljske naselbine ugotavl- jamo v poznoantičnem In verjetno tudl zgodnjeslo- vanskem obdobju. Preden, kl Izkazujejo drobne najdbe In ostanke hlš Iz tega obdobja, so na območju zaščltne- ga Izkopavanja omejenl na približno 350 nf površine, vendar se nedvomno šlrljo tudl zunaj nje. V ta čas uvrščamo dve manjšl hišl ali gospodarski poslopji (velikosti približno 3x2 m), zamejenl z luknjaml za kole njunega ostenja, in ostanke tetje, določene s sledovi kamnltega tlakovanja. Poleg ten so številne dopadne i jame s poznoantlčno keramlko In gradbenim materi- I alom. Oblika in okras (glajenje, valovica) keramičnlh ■ najdb kazeta na čas 5/6 st po Kr., kar nam podobno i kot pri predhodnl neolitski In broastodobni poselitvl ! nakazuje, da je obdobje, doslej Izpričano pretežno z i utrjenimln visinskim) naselblnaml, bogato tudl z i nizinsko poselltvljo v majhnih vašklh skupnostlh. i Rezultati datiranja z radiokarbonsko analizo pa nakazu- jejo možnost, da Je naseibina živela še v 8. in 9. stoletju po Kr. Peter Turk Nedavne arheološke raziskave v Dragomlju so zapolnile belo llso v bronastodobnl poselitvl Mengeškega polja. Naseibina iz pozne bronaste dobe In nekaj posamlCnlh, nakijutno odkritlh najdb Iz okolice dokazujejo, da je bil ta prostor obljuden tuđi v bronasti dobi, slabo poznavanje pa moramo pripisati predvsem slabšl razlskanostl. Posamićne najdbe ne povedo mnogo o živ- ljenju takratnih preblvalcev, so pa nedvomn! dokaz čiovekove prisotnostl. Bronasto bodalo Iz struge Kamnlške bistrice pod Sumberkom (okoli 1500 pr. Kr), bronasta sekira, morda đieto (št. 2) iz mana in bronasta igla (št. 5) Iz Pomžal (okoli 1200 pr. Kr) nakazujejo poselltev ravnlnsklh predelov Mengeškega polja v bronasti dobi. Irena šinkovec I Z PRETEKLOSTI 29 MENGŠAN Jesensko delo LICKANJE Narava Je povrnlla človeku njegov trud. Prldelkl so spravljeni, zemlja se Je ; umirila In se pripravlja k poćitku. Kakor so bila vsa večja dela pri spravim i poleti In Jeseni po svoje praznična, tako Je tudl zdaj, pred zimo. V tem Je lep- ; ota kmećkega življenja, kot ga opevajo In slavijo stoletja In tisoćletja. Danes i preglasa to lepoto ropot strojev, komaj betva vsega tistega, kar Je ožarjalo j težko življenje naSega kmeta v preteklosti, se Se ohranja. Danes si kmet pat i zida bolj zdrava bivalISča, stroj! mu pomagajo. ker ni zadostl delavnlh rok. : Solstvo in množlčna občlla so ga iztrgala iz nekdanje zaostalosti. Za mnogo ! lepega pa ni već ne časa ne priložnostl. Napredek terja hudo plačllo. Ali i prinaSa srećo in zadovoljstvo? Prav bi bilo, če bi. I Skrbi za nekatera jesenska opravila, pred prihodom zime, kot so oranje, gno- i Jenje njiv, nabava stelje idr. se pridružuje tudl lickanje koruze. včasih je bilo to i svojevrstno delo in svojevrstna zabava zlasti za mladino. j Koruzo so konec 16. stoletja začeti saditi v Furianiji, v 17. stoletju je bila že j znana na Goriškem, pa tuđi v Ribniški dolini, v 19. stoletju je bila že splošno ; razširjena po vsem Slovenskem. j Zrele storže polomijo in z vozom spravljo domov. Na podu, skednju ali pod j kapom raste velikanskl kup. i Družina je popoldne razglasila po vaši: "Drevl k nam na lickanje!" In ko se nare- i di mrak, po hišah brž povečerjajo. Kmalu začno prihajati ličkarji k poslopju, kjerjlh ; caka koruza. V prejšnjih časih je gospodar obesil petrolejko pod strop; danes i sveti elektrika. j Ličkarji sedajo na nizke sedeže In začno z delom. z levlco prime vsak koruznl j strok, z desnico pa slaci in trga liste. Pustiti je treba le tri ali stirl. Nato vrže strok i gospodarju, ki sedi v kotu, veže po dva in dva stroka v par In ju sklada na poseben i kup. Če veže kak fant, naj pazi, pravijo v laški okolici, da bo prav vezal, ker se bo le ; tako prav oženil: boljše klase vkup, slabše pa vkup. Če pa ostane samo en klas i brez para, verujejo prav tam, da bo pri nisi tlsto leto kdo umri. i velika In pisana družba, mlado in staro, tuđi otoci, ki sede okoli kupa In pridno i ličkajo, ustvarjajo prijetno domače razpoloženje. Spočetka, ko se ličkarji sele zbl- i rajo, ko počasi prlhajajo starejši in dekleta, še ni prave razglbanostl. Kmalu pa i pripojo fantje. Tedaj se dekleta vznemirijo. Vsa družba oživi, živ žav napolnl pod. i Tu in tam kako dekle zacvili, ko se"de fant zraven nje in jo uščlpne. Šale lete i križem kražem. ko se razpoloženje malo pomiri, se začno pogovori. Kar koli se je ; zgodilo na vaši v prejšjlh dneh, kar je kdo zanlmivega bral v časopisu ali sllšal po j radiu, vse premeljejo in zabelijo. Povsod se najde šaljivec, ki stresa svoje dovtipe, ; da se ob smehu pod trese. Navadno sedl med ličkarji očanec ali mamka, kl zna j dobro prlpovedovati. Staro in mlado še zmerom rado posluša. Možaki ne i pripovedujejo več toliko zgodb o strahovlh in coprnicah, ampak rajši obnavljajo i svoje vojne spomine. Kakšo mamko pa tuđi pripravilo, da pove napeto storijo. ; vmes jlm ne zmanjka pesmi, zaljubljenih In pobožnih, veselih In žalostnih. i Neprislljeo, lagodno teče zabava, se plete eno Iz drugega, bolje, kakor bi mogel i pripraviti "zabavni spored" katerl koli scenarist ali sestavljalec "pisanega večera" j po radiu ali televiziji. V takem okolju se človek sprosti, si odpočlje. ; Po starih pravnih srne ta ali oni od dela odnehatl In prekrlžanlh rok gledati, i kako drugi ličkajo: če je naletel na rdeč strok, je odrešen dela; ponekod je treba i za to treh strokov. Zaspancl smejo spat. Navadno pa se le malokdo posluži te i stare pravice. Kdo bi hodll spat, ko se obeta še toliko zabave? Slcer pa pomenl j rdeč storž dobro letino in srećo. Rdeč Štok! Sreća bo! Dobll si ga, srečen boš! I Pač pa otrocl kmalu odnehajo. Spočetka se Igrajo, si Iz koruznih las delajo mustače. Kmalu pa Jlh zmaga utrujenost In mati jlh spravi spat. Fantje medtem težko čakajo, da naletijo na snetljiv storž. Kdor ga dobi, to prikriva, nato pa neprlčakovano potegne z njim svojo sodedo po obrazu, da ima crne mustače. Dekle seveda ne miruje. Kot ris skoči v fanta In ga prevrne v ličje. To Je znamenje za splošno živahnost. Tu In tam se katerl fant ne more zadržati. Svojo sosedo potegne s klopi in Jo vrže v kup ličja. Brž ima pomagače, ki JI natlačijo ličja pod krila in za rokavce, da Je "debela kot pšenična razstava na njivi". To imenujejo na Štajerskem "phanje" In, pravijo, spada h kožuhanju. Žrtev se mora seveda braniti in cviliti. Da pri tem ne manjka škodoželjnega krohota, Je razumljivo. Tuđi dekle, ki dobi prazen storž, "vdovca" Je tarća posebnih šal. Na corenjskem Imajo ponekod navado, da skrijejo pod kopo storžev košaro koštanja; dobi jo llčkar, ki naleti nanjo. Ura gre že na polnoč, kupa bo zdaj zdaj zmanjkalo. Gospodar pomiga gospodljl. Ta gre, da pripravi "povečerek". Ponekod prinese- jo kruha, orehov, bučnic in Jabolčnika kar na pod. Marslkje pa so povabill ličkarje v hišo. Ti so se seveda - kakor zahtevajo pravila stare kmečke ollke - branili. Cospodinja je morala prlgovarjatl kakor raztrgan dohtar, da Je nazadnje vendar spravila vse v hlšo. Seveda pa ni bll povabljen tistl, ki ni kožuhal. Dogajalo se je, da so fantje Iz sosednje vasl oprezovali, kdaj Je kožuhanja konec. Ko so bili kožuharji v niši in za mlzo, so navalili tuđi oni in pos- edli po klopi za pečjo ali koder koli. Domaći in kožuharji se nišo zmenill žanje, nlhče jih niti ni pogledal. Rajši Je segal vsak po obilnih dobrotah, pod katerlmi se Je miza šlblla. vslljlvcl so Jih gledali In se Izzivalno vpraševali: "Mar Je sedmlna pri tej hlšl? Ali pa: Ti kožuharji že tri dni nlso nlč jedli, da se tako bašejo!" Doklern i bilo povečerka konec In dokler se od nekod ni prlmajal harmonlkar, je bil še mir. Ko pa Je on uerzal prvo vizo, so bili vsiljlvcl hitro na mestu, prevzell dekleta in se z njlmi zavrteli. Če jlh pa dekleta nišo marala, so plesali sami s seboj, delall gnečo In stopali domaćinom po prstlh. Včaslh so jim jo še drugače zagodli: na skrivaj so po tleh potresli zmlete paprike. Med plesom Je s prahom vred ozno- jenim plesavkam zašla tuđi ta pod krila, da je druga za drugo morala iz hiše... Domaći fantje v hiši nlso iskali pretepa. Zato pa so vsiljivce počakali zunaj v zasedl. Marslkateri je potem prlšel s krvavo glavo domov. Kjer pa tega ni, se vzame po povečerki vendarle tudl harmonlkar od nekod, kl gaje mladi svet komaj čakal. Brž Izpraznljo gumo In godec začne zabavo. Parkrat je potegnil po tipkah gori In doli, potem pa je urezal krepko polko, da so noge mladine začele mencatl same od sebe. "Stopi, stopi, noga, jutri ne bo toga!" je rekel najveselejši fant, skoćll po svojo plesalko ter Jo zavrtel v divjem diru po gumu, da so JI janke vlhrale po zraku, dvigale prah in sekale preteče na vse strani, da je luč utripala, kot bi hotela ugasnltl. Čez čas so se pognall v vrtlnec še ostali. Vsl kožuharji ne ostanejo pri plesu. Tem gospodar ob slovesu naloži na roko klasja do komolca. Zabava traja tja do druge ure. Tedaj se začno razgreti pari razhajatl. Dekleta, ki odhajajo brez fantov, pa le-tl radi kje počakajo In prestrašljo. Pripravili so jlm strah. Napravili so Iz buče mrtvaško glavo. Na notranji strani so prllepill na njo rdeč papir, prlžgali v njl svečo ter čakali v zasedi. Izza ovlnka so se prlsmejala dek- leta. Oblrale so plesalce In se norčevale Iz njih, naenkrat pa so zagledale na potl pred seboj smrt, kl je buljila vanje s svojlmi rdečiml očml, zijala proti njim in kaz- ala redke zobe. Krik groze Je pretresel ozračje, nato pa se je čul cepet in vsa družba se je razbežala. Fantje so se zakrohotali In nesll žarečo bučo dalje: na okno kakšnemu dekletu... Franc Veider Spomm na minule case, malo ali ničpodobim današnjim. IZ PRETEKLOSTI 30 MENGSAN ŠPORT David Oresnik državni reprezentant v namiznem tenisu David Orešnik je član namiznoteniške sekcije Edigs Partizana Mengeš. Obiskuje 7. razred OŠ Preserje pri Radomljah. Kot prvošolček se je vključil v ciclo na- miznoteniške sekcije v Mengšu. Prve skrivnosli namiznoteniške igre je hitro osvojil in vključili smo ga v delo selekci- je. Tuđi tu je hitro napredoval in pričel osvajati prve kolajne na šolskih in regi- jskih tekmovnnjih. Danes David trenira v lekmovalni skupini. Tedesko opravi 7 treningov, pred večjimi tekmovanji pa tuđi do 10 treningov. Že v lanski sezoni je postal stalni član pionirske reprezen- tance, udeležil se je že več mednarodnih tekmovanj in letos ludi evropskega prvenstva. Kolajn in pokalov že zdavnaj ne šteje več, saj se skoraj / vsakega tekmovanja vrne s kakšnim odličjem, tako v pionirski kategoriji kot tuđi med mladinci. )e stalni član članske ekipe, ki tekmuje v 3. slovenski članski ligi. Prav on je največ prispeval, da je ekipa po koča- nem jesenskem delu na 1. meslu in ima velike možnosti, da se naslednjo sezono uvrsti v 2. ligo. Največjjjjspehi vjzadnjih treh letih: • na regijskih tekmovanjih je osvojil !i- kral 1. mesto • na republičkih lekmovanjih je osvojil 4-krat 1. mesto in 2-kral 2. mesto • na mednarodnih tekmovanjih: 1-krat 1. mesto in 1-krat 2. mesto Osvojit je: ■ naslov državnega prvaka na tekmovan- ju učencev osnovnih šol, ■ 3. mesto na DP za pionirje posamez- no, 3. mesto v dvojicah z Žigom Rav- nikarjem in 2. mesto v [jaru s Špelo Burgar, ■ skupaj s soigralci Žigom Kavnikarjem, Andražem Avbljem in Petrom Vida je os- vojil naslov ekipnega dr/avncg.i prv.ik.i. V letošnji sezoni: ■ na mednarodnem prvenstvu Murske Sobote je osvojil 2. mesto, na 1. odprtem turnirju R Slovenije 2. mesto, na 2. OT R Slovenije pa 1. mesto, ■ trenutno je najbolje uvrščen pionir na točkovnih lestvicah TZS. Na mednarodnem prvenstvu v Nemčiji je skupaj z Janezom Tomšetom iz Ljub- ljane v ekipnem delu tekmovanja osvojil 3. mesto. Na tekmovanju so nastopile reprezentance Bavarske, Češke, Slovaš- ke, HrvaSke in Nemčije. Uspešno je nastopil tuđi na mednarod- nem prvenstvu Italije. Na tekmovanju je nastopilo 11 reprezentanc, med njimi Italija, Hrvaška, Portugalska, Španija, Sardinija, Slovaška... V ekipnem delu sta skupaj s Tomšetom osvojila 3. do 4. mesto, med posamezni- ki pa se je uvrsti I na 5. mesto. Na tek- movanju je premagal 5. uvrščenega Por- tugalca z zadnjega evropskega prvenstva in za uvrstitev v polfinale tesno izgubil s kasnejšim zmagovalcem Ururanom i/ Španije 1 : 2. Uspešen pa je bil ludi v tekmovanju dvojic, kjer je skupaj s Tom- šetom osvojil 3. do 4. mesto. David i osvojenimi pokali v Italiji. mlaj Neustrašni alpinist Tomaž Domžalsko-kamniško območje nam je dalo že kar nekaj svetovno priznanlh alpinistov. Mednje spada zagotovo tuđi Tomaž Humar. V letošnjem letu se je odpravll na eno najbolj zahtevnih plezanj v svoji bogati karierl. Ali, kakor je zaplsal v svoji predstavitvl odprave na Dhaulagiri na tiskovni konferecl v tiskovini, kjer je opisal pot in pokrovitelje, ta odprava gre na mejo nemogočega. Osvojiti Južno steno Dhaulaglrija je res meja nemogočega, ali kakor je to steno opisal Reinhold Messner, ki je tuđi sam poskusil z vzponom, opisal z besedaml: "Območje smrti - ena od zadnjih velikih gorskih pustolovščln." Tomaž namerava južno steno preplezatl sam. 0 uspehih odprave pa kaj več v eni izmed naslednjlh Izdaj, vse, kl jlh zanima kaj več o odpravi in Tomažu Humarju, pa še tale podatek o informacljah na Internetu: http://www.humar.comtoma2@Humar.com Drago-Dadi /uteršek Tlstlm, kl nlmate Interneta, ponujamo kratek odlomek TomaZevega dnevnika, kl Je tam objavljen: 26. oktober 7'ornata so zasuli plažo vi na Izstopu skalnega stebra. Na gori je po zadnjih porotlllh prava drama, z gore letljo plazovl te već kot 12 ur. Tomaž si Je na skalnl polici postavit totor, pred kratkim pa Je kakSnlh 90-50 m od njega zgrmel ogromen plaz, kl Je dobesedno zdrobll slap, po katerem Je telel nadaljevatl pot. Nekoliko stran Je motno nadaljevatl pot po manjšem In otjem slapu, vendar mnogo bol} tvegano. Tomažu krajtata čas stlpe In Corazd ter mu po postaji predvajata AdIJa smolarja ter prebi- rata e-malle. s plezanjem bo nadaljeval v naslednjlh 2-3 urah. Kot ste verjetno sllsali, se Je Tomaž Humar 11. novembra 1999 srečno vrnll domov. Poproslll smo ga za Intervju, kl ga boste lahko prebrall v naslednjl Stevllkl MengSana. 31 MENGSAN Spomin na umrle Folo: Matja/ Kontilja Tako kot vsako leto smo tuđi letos občani Mengša in okolice počastili spomin na umrle svojce in znance. Dve komemoraciji, ki ju vsako leto organizirata Zveza borcev in udeležencev NOB Mengeš in Občina Mengeš, sta bili že v soboto, 30.10.1999. Večina obćanov pa je obudila spomin na umrle v ponedeljek, 1. novembra. Jesensko sonce je z bledimi žarki prediralo oblake in veter je lahno zibal zastave pri spomeniku padlim ob Kamnilem moslu v Loki, ko se je tam ob 10. uri zbrala skupina ljudi, da bi počastili spomin nanje. Najprej je spregovoril tajnik Zveze borcev in udeležencev NOB Me- ngeš Janez Zibelnik, ki je govor posvelil spominu na vse žrtve vojn brez ideološkega predznaka, saj je zna- no, da so mnogi Slo- venci umrli ne samo doma, ampak tuđi ši- rom Evrope in svela v borbah prve in druge svetovne vojne, največ- krat bojujoč se proti svoji volji in za tuje interese. Po enominutnem molku v počast i tev spomina na umrle, je MePZ Svoboda iz Mengša ubrano zapel dve žalostinki, prisluhnili pa smo tuđi recitaciji in godbi iz Mengša. Loški gasilci so v stroju na svoj način počastili spomin na umrle. Druga slovesnost je bila v senci pod severim bregom Gobavice v Zaloki, pri spomeniku talcem, ob 11. uri. Udeležili so se je godbeniki iz Mengša pod vodstvom kapelnika Primoža Kosca in predsednika Francija Žuna. Postrojili so se gasilci iz Mengša in Topol ler Veterani vojne za Slovenijo iz Mengša in občani. Zbranim je spregovorila pred- stavnica Občine Mengeš gospa Rika Binter, ki je dejala, da se ludi v letošnjem letu, ko jesen obarva pokrajino, spomnimo na mlade fante in može, ki so se veselili življenja, pa jim jih je nepravična vojna odvzela. Ostali so le spomini in bolečine svojcev in znancev na naše pogumne može, ki so svoja življenja darovali. Ob zahvali vsem, ki so pripomogli, da končno živimo v svobodni in mladi državi Sloveniji, so zapeli člani MePZ Svoboda iz Mengša, recitirali učenci iz OŠ Mengeš, slovesnost pa je zaključila žalna koračnica godbe iz Mengša. Poleg teh dveh lokacij je Občina McngeŠ počastila spomin na umrle se na sedmih drugih lokacijah, med drugimi ludi na glav- nem pokopališču ob mengeški cerkvi. Matjaž Koncilj,! Dan spomina na mrtve v Topolah V zadnjih dneh oktobra Je tuđi v naSi obilni nava- i da, da se s kratko slovesnostjo. svećami In cvet- I Jem poklonimo spominu vseh tlstlh, ki so odili s j tega sveta že pred naml. Tako so bile tudl letos \ organizirane slovesnosti v Loki in Mengsu, kjer so i se poleg svojcev padllh žrtev zbrali tudl pred- i stavnikl občinske uprave in druitev. K spomeniku \ so bili položeni tuđi vencl. i Da, v Mengšu in Loki so bili vencl položeni, kaj pa v i Topolah? Nič. vsako leto so predstavniki zveze ; i borcev položili tuđi venec k spomeniku pađlim i žrtvam v Topolah. v lannskem letu je naš sovaščan i izdelal tudl lično stojalo za venček, da ni ležal kar na i tleh, ampak je okusno dopolnjeval okolico. Letos pa i je stojalo ostalo praznno. \ Stojalo je bilo slcer prazno, vendar pa so svojcl i žrtev vendarle pripravili vazo s cvetjem In prlžgall I svečo, tako da vse le ni bilo povsem zapuščeno. i Kljub vsemu pa je nekaj manjkalo. Kako se Je to i zgodilo, Je vprašanje, kl so si ga zastavin mnogi ; vaščanl. ZakaJ se Je preklnlla dolgoletna tradicija? Je i morda to le nakljućna In nehotena napaka? Ali pa | morda ne občina ne borci ne nameravajo več žrtvo- | vati dragocenlh sredstev, kl Jih lahko korlstneje i uporabljo, za topolski venček? i Ne samo pri tej, za marsikoga morda malenkostnl i stvari, tuđi slcer je obnašanje Mengša do vaškega i zaledja precej nepozorno In površno, vas, kl ima I nekaj nad petdeset hiš, očltno ne predstavlja tlstlm, I nekaj kllometrov oddaljenim samozvanim mešča- i nom, nečesa, za kar bi se bilo vredno potruditi. Sem i ter tja, vsakih nekaj let, se slcer kaj naredi. Toda, tudl | to je opravljeno površno In Je bol) kot ne, namenje- i no metanju peska v oči Topolcem, kl naj bi bili vajeni ; vsega hudega In predvsem vajeni čakatl. | Slcer je res, da nam niti ni tako Izjemno hudo. Že I kar nekaj let Imamo elektrlko, pa ćelo tekočo vodo, i še cesta je asfaltirana, čeravno Je ob robovih že tako I razpokana, da Je Iz leta v leto ožja. Pa zaradi tega se I pač ne borno razburjali, saj ponekod po Sloveniji se ŽIVLJENJE V OBČINI 32 MENGŠAN ŽIVLJENJE V OBCINI tega nlmajo. Ćelo avtobus se ustavlja razmeroma blizu Topol, tam sredi njlv, čeprav postaja še ni legalizirana. Lahko torej govorimo o člstem razkošju življenja, zakaj se potem sploh prltožujemo? Prav zato, ke se Topole in Topolce prevečkrat spregleda, pa naj bo to namerno ali ne. Topole žal postanejo aktualne le takrat, ko se prlbliža čas volitev, potem pa Imamo spet neka) časa mir. Res je sicer, da se nekaj sredstev vedarle namenja za gasilce, za kar smo seveda hvaležnl, vendar spet gasilci nišo vsi vaščani, pa tudl če bi bili, ni nihče izmed njih samo gasllec, ampak v življenju počne še kaj drugega. Pa tistl, kl so med drugo svetovno vojno padll za svobodo, nlso čisto nič krivi za sedanje in prejšnje politično stanje. Čeprav so besede, kot so padli in svoboda, izgubile svoj pravi pomen, ker so se v določenem času pojavljale do nezavestl in so zato ostale brez prave vrednosti. Še vedno pa so resnlče In pomenljo največjl dar tistih, kl so nekoč hoteli doseči tlsto, kar danes imamo, to Je svobodo, pa če Jo znamo ceniti ali ne. Naj se torej Jasno pove, ali se bodo razmere v pri- hodnje kaj spremenlle. V nasprotnem prlmeru pa predlagam, da naj občlnska uprava in borci vendarle tvegajo še tistih nekaj sto tolarjev za plastični venec, ki pa naj mu bo pridan malce daljšl trak. Daljšl naj bo zato namreč, da borno venec lahko skrbno shranlli in potem nanj vsako leto napisali letnlco. venec bo gotovo uporaben več let, zato borno nanj pisali let- niče, kolikokrat nam je prišel prav. Čez nekaj let borno poslali poročllo, koliko smo prihranili. Vseeno pa nam bi bilo vsem Ijubše, da se letošnja sramota ne bi več ponovila. Mate ja /emcc Letos na stojalu pri spominski plošci ni bilo nobenega venca. VAŠA POŠTA Spoštovani! Pišem vam vsem, soscdom, občanom, državljanom, ob koncu tisočletja in vam želim čim več tega, česar imale že tako preveč. Kar vam pa manjka, si pa tako ali drugače lahko kupite. Namen tega pisma pa je tuđi čestitka ob 3. obletici mojega življenja v sobici, kjer ni ne vode, ne elektrike, ne kopalnice. O mojih pogojih so seznanjeni vsi pristojni organi: Občina, socialna služba, RK, itd. In kot pravijo, se tuđi osel navadi na žaganje. Tako sem se tuđi jaz navadil na pasje živ- ljenje. Lepo se mi zdi, ko mi nekateri ložijo o plačilu položnic. Mislim si: odjavite RTV, komunalo, Elektro naj odklopi števec, znajdite se in boste prihranili cea. 30.000 SIT. Pri teh prihrankih boste nekoč morda prišli še do svoje hiše, jaz gotovo ne bom! Ob koncu pa še tole: Vsi vi, ki me obsojate kot alkoholika, obrnite se vaše. Uživanje alkohola (rad kaj spijem) ni greh. Kar počete vi in vaši otroci (na Gobavici, na drevoredu ipd.), v to se ne bom spuščal, pa vseeno ne ustreza vzgoji. In še za konec. Tuđi letošnje božične in novoletne praznike bom preživel že tretjič brez elektrike, vode, kopalnice. Hvala županu ler občini in srečno še naprej. Obfan ZDRAVI E IN L E P -Q T A Kava pozitivne in negativne strani* V preteklosti so mislili, da Je pltje kave povezano s tveganjem, da zbollmo za rakom. Najnovejše raziskave pa so te trdlfve zavrgle. Neka raziskava Iz leta 1998, objavljena v American Journal Epldemlologv, kaže ćelo na to, da kava zmanjšuje možnost obolenja za rakom debelega črevesja. Doktor Clovannucl je po razlskavah na vellkem številu ljudi s svojlmi sodelavcl ugotovll, da Imajo IJudje, kl popljejo dve ali tri skodelice kave na dan, 24 odstotkov manj možnostl, da bodo zbolell za to boleznijo, kot pa tlsti, ki je ne pijejo. Na drugi strani pa moramo povedati, da kofein v kavi lahko tudl škodi želodcu, ker povečuje Izločanje prebavnih sokov. iz tega sledi, da Je prlporočljlvo piti kavo po obroklh In ne na prazen želodec, kot Imajo nekateri IJudje navado. Pažljivi morajo biti tuđi tistl. kl so nagnjenl k tvorbi ledvičnlh kamnov, kajtl v 70 odstotkih so kamni zgra- Jeni Iz oksalnlh kllsin. Te so namreč tudl v kavi, čeprav jlh je količinsko veliko več v nekaterlh rastll- nah: kakavu, ča)u, špinačl In fižolu. Podobno velja tuđi za tlste, kl Imajo visok krvni tlak ali pa težave s srcem, vendar tudl njim skodellca kave, kadar Je potrebna večja koncentracija, ne bo škodovala. dr. Marija Crum •povzeto po 10. Slevilki letošnje Aplece, glasilu Občine Komenda VIROZA Ko gripo dobiš, se kar razjeziš, saj pri zdraviku nič ne dobiš. Pogleda ti v grlo, posluša pljuĆa, srce in vse je - okej. Zdravil ne dobiš, saj za gripo jih še ni nič. Da pa vseeno ti bolezen prej bo minila, v lekarni za njo so blaga zdravila, za dosti plačila. C- aspirinček in panadonček, pa sirup herbionček, po vrhu pa še mentolov bonbonček. Doma pa šc en čajček, dodan z limonco, pa še dosti ležanja pod toplo odejo in viroza odide - na drugo turnejo. lože iz Vrhpolja POPRAVEK V 65. številki Mengšana je v članku Javna Iribuna v Mengšu - Zlata leta, težave in radosti - izpadel podatek, da je javno tri- buno organiziral gospod Marij Urh, član uredniškega odbora Novic. Dr. Trobec U0'«- MjielaBfec! 33 MENGSAN Razstava FotograFij ida (iepanška Knjižne novosti (Enota Mengeš) ODRASLA STROKA * Psihologija » • Hay, Louise L. * Nikoli ni prepozno ~ Nova Goricri: Lno, 1999 > • VVegschcider-Cruse, Sharon * Dekliški klepet: dnevi razmišljanja z.i žensko vseh "• starosti. - Trži«: Učila, 1999 * Politika • Čerin, Aleš Vsi moji predsedniki. - Ljubljana: Ml.iflinsk,i knjiga, - 1999 * • Necfak, Dušan * Hladna vojna. - Ljubjana: Moclrijan, 199') ' • Ošlak, Vinko * Postati ob knežjem kamnu: eseji in članki. - Celovec: '■ Ljubljana; Dunaj; Mohorjova družba, 1999 * • Ženske, politika, demokracija: za večjo prisotnost * žensk v politiki. - Ljubljana: Urad za žensko politiko, * 1999 > Ekonomske znanosti, gospodarstvo, delo ; • Koman, Matjaž * Uvod v mikroekonomijo: zbirka nalog. -Ljubljana: f Gospodarski vestnik, 1999 ^ • Mercer, David * Trženje za managerje. - Ljubljana: * Gospodarski vestnik, 1999 Pravo * • Zabel, Bojan * Tržno pravo: teorija in praksa pravnega nrejanja trga. - ■ Ljubljana: Gospodarski vestnik, 1999 * Vzgoja, šolstvo, izobraževanje ; • Pavliha, Boris ; Zgorlovina na maturi 2000. - Ljubljana: Optima, 1999 \ Gospodinjstvo ^ • Luret, Alain Čar marmcl.id. Ljubljana: Vale-Novak, 1999 Medicina • Pracontal, Michel de Vojna proti tobaku. Ljubljana: Knina, 1999 ; Vođenje in organizacija poslovanja \ podjetij Otvoritev je bila v četrtek, 11. novembra 1999 ob 18.00 uri, razstava pa bo odprta mesec dni. VABLJENI! • Volpi-Lisjak, Bruo Delamaris 1879-1999. - Izola: Delamaris, 1999 Arheologija, domoznanstvo • Kozine, Žoljko Imago Sloveniae - l'odoba Slovenije. Ljubljana: Imago Sloveniae, 1999 • Lep dan kliče: 150 izletov po Sloveniji. - Ljubljana: Modrijan, 1999 • Okič, Fani Megalit. - Radovljica: Didakta, 1999 Zgodovina • Kulturne poti 1999: vodnik po spomenikih. I jubljana: Ministrstvo za kulturo, 1999 lezikoslovje, filologija • Benčik, Miki Ein bisschen mehr als alle andoren.... -- Ljutonter: samozal., 1999 • Perko, Janja Razčlemba neumetnostnega bosedila: priprave na maturo S|K. - Ljubljana: Gyrus, 1999 • Balle, Solvcj Po zakonu: šliri poročila o človeku. - Ljubljana: Cankarjeva založba, 1999 • Čokolada za žensko dušo: 77 zgodb, ki bodo ogrele vaše plemenito srce. - Tržič: Učila, 1999 • Inzko, Marija Zvesta srca: zgodbi iz Koža. Celovec; Ljubljana; Dunaj: Mohorjeva družba, 1999 • facq, Christian Ramzes. Bitka pri Kadešu. Ljubljana: MK 1999 • Kurja lužica 7i\ dušo: modrosti, ki vam okrepijo sreo in obrusijo duha. - Ljubljana: Mladinska knjiga, 1999 • Steel, Danielle Dragulji. - Ljubljana: Mladinska knjiga, 1999 • Stegel, Marjeta Esej na maturi 2000. Mengeš: ICO, 1999 Literarna teorija in studije • Božić, Zora I jubezen in smrt v slovenski krajši pripovecli. Ljubljana: Modrijan, 1999 • Svetina, lanez Duhovna govorica pravljic. - Branik: Abram, 1999 MLADINSKA STROKA Psihologija • Pipher, Marv Sodobna Ofelija: obvarujmo osobnost odras/ajočih dt^klet. -Tržič: Učila, 1999 • VVegscheider-Crucc, Sharon DekliSki klepet. Tržič: Učila, 1999 Vzgoja, Solstvo, izohraževanje • Manning, Mick Zbir.itcljstvo. Tržič: Učila, 1999 Ekologija • Corlese, Dario Soline, - Ljubljana: Mladinska knjiga, 1999 • Knapp, Brian Deljenje, - Murska Sobola: Pomurska založba, 1999 • Knapp, Brian Odštevanje. - Murska Sobola: Pomurska z.ilozb.i, 1999 • Knapp, Brian Računanje na p.tmet. - Murska Sobola: Pomurska založba, 1999 • Redfern, Martin Najlepša knjiga o vesolju. Iržič: Učila, 1999 Geologija, biologija • Harris, Nicliolas Potovanje v središče Zemlje. - Ljubljana: Tchniška založba Slovenije, 1999 • Pickering, Lran Živali v naravi, mitologiji in človeškemu duhu. - Radovljita: Didakta, 1999 • Rahir, Renee Takšni so moji sledovi. - Ljubljan.i: Kros, cop., 1999 Gozdarstvo, kmetijstvo • O'Neill, Atnanrl.1 Najlepša knjiga o psih. - Tržič: Učila, 1999 MLADINSKO LEPOSLOVJE • Baronjan, lean-Baptiste Vaja dela mojstra: - Tržič: Učila, 1999 • Brvanl, Anti Jamini in mreža laži. - Ljubljana: Gorica, 1999 • Brvant, Ann Luče in čuden otrok, I jubljana: Gorica, 1999 • Brvanl, Ann Pogiimno, Ic!. I jubljana: Gorica, 1999 • Burr, Debora Kje je mali zajček? - Tržič: Učila, 1999 • Burr, Debora Mućka najde prijatelja. Tržič: Učila, 1999 • Burr, Debora Psičkova pustolovsVina. - Tržič: Učila, 1999 • Burr, Debora Račka se je izgubila. - Tržič: Učila, 1999 • Clark, Margaret Na novi poti: dnevnik otroka s (esle. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1999 • De Beer, I lans Beli medvedek, ne zapusli me!. Ljubljana: Kres, cop. 1999 • Durrell, Gerald My family and other animals. - L1arlow (clc): Longma: Penguin books, 1999 • Lccott, John Money to bum. - Har!ow (ote): I ongman: f'engui books, 1999 • Gerngross, Giinter Pam and Rick: - Harlow: I ongman: Penguin books, 1999 • Grindlcv, Sally Sevorna zvezela. - Tržič: LJčila, 1999 • Hagen, I lans Lizina najljubša babica. Ljublj.ina: I pt.i, ue V ULOGI BOGA 6RAĐ PI1T • AHfrHONY HOCKINS MEET lOE Bl/HCK 2— --. -------- | GENERACIJA X "■m MENGŠAN Le srce in duša ve, kako boli, ko večleni, moda je tako hotela in tebe Damjan nanije vzela. Izpolnil rad vsakemu si želje, bil prijateljem v veselje, ostala pa je bolečina in tiha solza večnega spomina. Vspomin Vteh dneh mineva leto dni od smrti najinega sina, ki najuje za vedno zapusliL DAMJAN ČEBULJ I'risrčna hvala vsem, ki šega obranili v svojem spominu in obiskujete njegov prerani grob, mu prižigate svečke in prinašate cvetje. Obranimo ga še naprej v lepem spominu. Še enkrat iskrena hvala vsem, kisegaspominjate. mami in ali ter brata z družinama Zahvala V'87. letu starosti nas je zapustil oče, stari oče in dedek FILIPJERETINA Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, jmjateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvelje in svece ter spremstvo na njegovi zadnji poli. Zahvala tuđi dr. Kovač, župniku inpevcem. vsi njegovi Zahvala Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste pospremili našega očeta FRANCA ZABRETA na zadnji poti. Hvala vam za darovano cvelje, svece in lolažilne besede. Zahvaljujemo se tuđi gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, ter Mengeški godbi in predsedniku godbe gos/iodu Francu Žunu za poslovilni nagovor. Obranite ga v lepem. spominu! vsi njegovi 36 MENGŠAN OBVESTILA SLOVO TISOČLETJU S TERCETOM KATRINAS TERCET KATRINAS (nckdaj MKM, kasncjc Makama), ki ga sestavljajo Eva Hren, Marija Pirnat - Trampuž in Katarina Habe, vas ob svoji 10-letnici vabi na svečan promocijski koncert zgoščenke z naslovom SLOVO TISOČLETJU, na katerem boste našli svoje najljubšc slovenske in tuje ever- green skladbe, od romantičnih balad do razi- granih čarlstonov. Na koncertu, ki bo 12. decembra ob l_?.30__ v Jialj komunalnega centra y Oomžalah, bo sodcloval revijski orkester luventus pod vodstvom Tomaža Habcta, različni glasbcni gostje, prisluhnili pa borno tuđi besedam nekaterih legend slovenske popevke. Pričarajte si prednovoletno vzdušje in se z nostalgijo spomnite svojih najljuboih skladb: Ko boš prišla na Blcd, Ne čakaj na maj, Brez besed, Zvončki in trobentice, Slovo tisočletju«. VIDEO KLUB METULJ Sadnikarjeva '- 180,- 1.130,- cena za kos Psičelc Cucci Dog, ki laja in renči UGODNA CINA hr