ČASOPIS ZA SIRSO POSAVSKO DEŽELO
Zlati PRAH
■•»As
fc. Š
Nova Gorica - Planinska zveza Slovenije je podelila najvišja planinska priznanja za leto 2002.
Zlati častni znak, ki je najvišje odlikovanje Planinske zveze Slovenije, je prejel Jože Prah, predsednik Planinskega društva Lisca Sevnica, za požrtvovalno delo v planinski organizaciji in uspešno izvedbo Dneva planincev na Lisci. N.Č.C.
...če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250
Bodo v Stillesu odpuščali?
Sevnica - Zaradi likvidnostnih težav je Stilles Sevnica v postopku prisilne poravnave. O težavah seje govorilo že dolgo, vendar jih v podjetju javnosti niso priznali. Težav ni rešila niti dvakratna dokapitalizacija.
Na območnem sindikatu pravijo, da delavci ob prisilni poravnavi nimajo veliko teijatev, ne vedo pa, kakšne so zunanje terjatve do podjetja. Bojijo se, da gre za “čiščenje” presežkov, kar pomeni odpuščanje zaposlenih.
Po oceni direktorja Aleksandra Hatlaka delavci ostro postavljajo zahteve glede finančnih obveznosti v času, ko so pred pomembnimi naročili na tujih trgih. Delavci pa očitno direktoijevim obljubam, da bodo dobili razliko regresa, potne stroške in plačane nadure, ne zaupajo. Postavih so zadnji rok za izplačilo, sicer bodo 18.decembra izvedh stavko, ki so jo enkrat že napovedali.
...na strani 2 Bo na parkirišču pred Stillesom parkiranih vedno manj avtomobilov?
Krka in Sotla prestopili bregove
Posavje - Zaradi večdnevnih padavin sta reki Krka in Sotla ter številni potoki minuli četrtek popoldne, petek in soboto prestopih bregove. Reka Krka je poplavila predel na relaciji Kostanjevica na Krki - Zameško, zalila naselje Koprivnik in lokalno cesto na območju Pristave ob Krki.
V prometni nesreči umrl pešec
Brežice - Posavske ceste so teijale deveto smrtno žrtev; zaradi naleta avtomobila je letos umrl že drugi pešec.V zasneženem ponedeljkovem jutru je okoli 8. ure 41-letni P.D. iz okolice Brežic iz neznanega vzroka podrl pešca.
Kučan odlikoval Zlobka
(OČNICA SEVNICA [p svobode 10 . m SEVNICA
RADIO/BREŽICE
88,7 in 93,9 MHz
_____________
številka 69	Leto 3
-	Komplet KOPALNIŠKEGA POHIŠTVA Mizarstva Božičnik Senovo
v vrednosti 100.000 SIT
-	OMARICA ZA ČEVLJE Mizarstva Božičnik -3 KNJIŽNE NAGRADE
-5 ZGOŠČENK -5KASET
Pridobite novega naročnika in vključeni boste v žrebanje bogatih nagrad.
Srečneže bomo izžrebali v silvestrskem programu Radia Brežice in Radia Sevnica.
Izpolnite naročilnico za novega naročnika in pripišite svoje podatke ter jih pošljite najkasneje do 30.decembra 2002 na naš naslov;
Časopis SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice.
| Naročilnica za novega naročnika:
! Vročam časopis SavaGlas -
i in priimek:______________________
| Naslov:_____________1________,
i "telefon:________________________
^odpis:____________
Vaši podatki:
Ime in priimek:
Naslov:________
Telefon:_______
Podpis:________
■!^°čniško razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic naročnine je možen samo pred novim obračunskim obdobjem.
Na Borštu pri mostu je voda grozila dvorišču stanovanjske hiše.
Na posameznih mestih je bilo poplavljeno področje na relaciji Križaj -Kostanjevica, kjer je voda dosegla stanovanjsko hišo.
Podobno je bilo ob vodotoku v Borštu in Velikih Malencah. V Krški vasi je bil pod mostom izredno visok vodostaj, voda je zalila t.i. stari mlin. Korito Save je bilo polno.
Reka Sotla je v Orešju na Bizeljskem poplavila polja in travnike do mejnega prehoda, voda se je razlila tudi na Bizeljskem, v Stari vasi in vse do Dobove. Zaradi razmočenosti seje na nekaterih predelih na posavske ceste sprožilo kamenje in zemlja, ponovno pa so morah izčrpavati vodo v podvozu Drnovo - Zasap in Drnovo. S.V.
Ob prvem snegu posavske ceste vzele še eno življenje.
Voznik je j>o poročanju policistov na regionalni cesti iz smeri Brežic proti Čatežu ob Savi najprej zapeljal na peščeno brežino in nato pri uravnavanju avtomobila tik pred savskim mostom zadel v ^4-letnega Miho V. iz okolice Brežic, ki je bil varovanec doma uPokojencev. Doma je bil sicer s kranjske strani in sostanovalci Predvidevajo, da je šel v vas na obisk. Pešec je v nesreči utrpel tako hude telesne poškodbe, daje na kraju nesreče umrl. Hodil je 60 cm od desnega roba vozišča, na strani, kjer ni pločnika. Pohiti bodo zoper voznika osebnega avtomobila podali kazensko n^adbo na pristojno okrožno državno tožilstvo. Zaradi prometne nesreče in poteka policijske preiskave je bila cesta dve uri in pol nelno zaprta. S.V.
Cena 220 SIT
11. december 2002
Ljubljana - Predsednik države Milan Kučan je za zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti R Slovenije ter za prizadevno delo v častniški organizaciji s Častnim znakom svobode RS odlikoval 15 zaslužnih, med njimi tudi Stanislava Zlobka iz vojašnice Cerklje ob Krki. S.V.
NASLEDNJA ŠTEVILKA BO IZŠLA 23, DECEMBRA 2002.
v_________________________________.	________
AKTUALNO
POSAVSKE nUSlCE
Magister tu, magister tam
Volitve so mimo, na državni in lokalni ravni, a še vedno nimamo vzpostavljene oblasti. Za predsednika slovenske vlade se trudi mag.Tone Rop, ki predvideva ta položaj tudi dobiti, v Brežicah pa medtem mag.An-drej Vizjak, novoizvoljeni župan, išče somišljenike in sodelavce, da bi od prihodnjega ponedeljka dalje začel z delom.
Očitno mu v teh dneh ni lahko, kajti iz svoje socialdemokratske stranke bo le težko potegnil ustrezne ljudi, ki bi mu tudi iskreno pomagali uresničevati vse predvolilne obljube. Vedno očitneje postaja, da Vizjak nima primernih kadrov. Kar seveda pomeni, da seje v minulih štirih letih, ko se je pripravljal na županstvo, bolj posvečal predvolilnim aktivnostim, kakor pa oblikovanju kadrovskega jedra. Slišati je sicer, da si je s 17 ali 18 ljudmi že zagotovil večino v občinskem svetu, vprašanje pa je, kako bodo zaradi strankarske različnosti ravnali ob tajnih glasovanjih. Kaže, da dogovarjanja z listo za razvoj krajevnih skupnosti ni bilo uspešno. Še več, slišati je, daje ta “stranka” kot vzporednica liberalne demokracije celo razpadla in je državni poslanec Jože Avšič menda postal sedmi član liberalcev v brežiškem občinskem svetu.
Ko ima vrag mlade
Očitno bo še zanimivo, kajti videti je, da ima Vizjak neprili-ke tudi znotraj svoje stranke. Milko Veršec kot najaktivnejši člen brežiške socialdemokratske stranke naj bi pod županovanjem Andreja Vizjaka ostal celo brez prave funkcije! To je
Ferdo Pinterič
nepojmljivo in od tod tudi huda Verščeva zamera, posebej še, ker se Vizjak dogovarja z desu-sovim prvim človekom Kržanom. Kako prijateljska sta Rok Kržan in Milko Veršec kot prva bizeljska petelina, pa je splošno znano! Še zlasti hudo je takrat, ko se zagate začno kopičiti. Občinsko upravo je namreč medtem nepričakovano zapustil njen dolgoletni tajnik oziroma direktor Ferdo Pinterič. Očitno pogajanja z novim županom niso uspela in na hitro je pristal na čelu Komunalno stanovanjskega podjetja KOP Brežice. Dosedanja direktorica Vladka Kežman bo poslej le njegova svetovalka. V ozadju te ga “prevzema” je seveda bil uspešni podjetnik mag.Vojko Bibič, kije počasi pokupil večji del del in skupaj z najožjimi sorodniki postal 39-odstotni lastnik firme KOP. Odhod Ferda Pinteriča na mesto direktorja pomembnega javnega podjetja je po svoje udarec za novega
župana Andreja Vizjaka. Z vsemi vodilnimi kadri, ki mu jih zapušča Vladislav Deržič, verjetno noče imeti opravka. Vprašanje je, kaj bo denimo z Bojanom Tičarjem in še kom, Pinterič pa je le bil izkušen človek. Po začetniških napakah, ko je iz krške nuklearke prišel na občino, je diplomirani obramboslovec, z vzdev-
Vizjak bi skupaj z ostalima dvema županoma moral razmišljati tudi o zastopstvu posavskih kadrov na državni ravni. Najprej bi kazalo storiti vse, da bi na svojih položajih ostali “naši” državni sekretarji Ciril Baškovič, Milan Jazbec in Miha Molan. Prav bi bilo, če bi Posavje v Ljubljano spravilo še koga za področje ener-
Brežiški “komite ” rušijo.
kom “general”, hitro napredoval. Ker mu je tedanji župan Jože Avšič, ki je postal državni poslanec, prepuščal vse več nalog, je moral Pinterič stopiti “in mediam res”. Torej naravnost k stvarem in dejanjem, moral je zaplavati samostojno in pri tem je bil bolj ali manj uspešen in zaradi izkušenj ga je kot vodjo občinske uprave obdržal tudi župan Deržič. Vizjak bo zdaj moral iskati novega človeka, menda z javnim razpisom. Na ulici je medtem že slišati več resnih kandidatov; najprej je to bil Janez Vogrinc, zdaj stopa v ospredje Mercatorjev komercialist Sandi Denžič. Tudi okrog podžupanov še ni nič dokončnega, le Milena Jesenko naj bi svoj položaj obdržala. Kakorkoli, novi brežiški župan Andrej Vizjak bo moral še precej “štrikati”, tudi z ljudsko stranko, da bo ekipiral občinsko oblast. Jelinčičevemu Stanetu Radanoviču, ki ima v občinskem svetu kar tri člane, med njimi tudi mlado hčerko Vanjo Veselič, se je očitno odrekel. Bo pa Rada-novič Vizjaku lahko “konstruktivno” nagajal, dokazoval pa se bo tudi kot novi predsednik krajevne skupnosti Šentlenart!
Visoka politika
Sicer pa bo Vizjak res potreboval zveste sodelavce, na katere se bo lahko oprl. Posebej še, ker je že na svoji prvi predstavitvi kot županski kandidat povedal, da bo izkoristil poslanski mandat za odpiranje vrat pri ministrih in državnih sekretarjih. Bolj razmišljajoči se sprašujejo, čemu v državnem parlamentu tako vztrajno
getike ali kmetijstva, turizma. Ob najrazličnejših reorganizacijah državne uprave in delitvi takšnih in drugačnih tolarjev, denimo šolskega ali kulturnega, je že dobro, če imaš v bližini svojega človeka. Zlasti pomembno bo priti do sredstev iz “tretjega šolskega tolarja”,
Stane Radanovič
saj predvsem v brežiški in krški občini resno snujejo nove višje in visoke šole. Brez državnega denarja ne bo vlaganj v visokošolske zavode; videti je, da Novo mesto kot visokošolsko središče že prehiteva Posavje. Spomniti kaže na Nika Žibreta iz Krškega, kije uspel spraviti v državni proračun prenekatero posavsko šolsko stavbo ali telovadnico, ko je kot državni podsekretar delal na šolskem ministrstvu! Take ljudi potrebuje Posavje v prestolnici države, sicer lahko ostane brez potrebnih informacij in celo brez pomembnih regionalnih izpostav. Tako kot je ostalo brez uprave za obrambo, lahko izgubi tudi upra-
Direktorji Zorko, Dimič in Šauta
tolče po ministrih in vladi in se vo za zaščito ali reševanje, cari-zoperstavljatudi izvolitvi Toneta no, davkarijo in še kaj. Se sreča, Ropa. Bo mag. Vizjaku to res po- da bo na mestu nekdanjega ko-magalo, da bo lažje prišel do pre- mi tej a v Brežicah pravočasno miera mag.Ropa in drugih vlad- stekla gradnja nove upravne nih ljudi? In ne nazadnje, Andrej enote.
Kam strmi Matija Gubec?
Ob takem razmišljanju so zato bila kaj čudna razmišljanja predstavnikov občine Krško, ki so v odsotnosti kritičnih podjetnikov opozarjali na delo davčne uprave. Ta ima za Posavje sedež v Brežicah in tja se bo zaradi reorganizacije državne institucije moralo preseliti tudi nekaj uradnikov iz Krškega. Morda tudi zato bentijo, češ, krške firme nimajo miru pred davčnimi inšpektorji. Preveč pregledov strogih dacaijev se vrsti, menda pravijo podjetniki. Največ dela
Kam strmi Matija Gubec?
imamo s servisiranjem inšpektorjev, naj bi trdili drugi. Ko-staku so odvzeli denar in delavci so zato ostali brez plač. Res samo zaradi davkarije? Podobne trditve in pripombe krških podjetnikov bi kazalo preveriti. Kajti nekatere so videti preveč prozorne in dejansko kažejo na nervozo v tej občini, ker zna ob reorganizaciji državne davčne uprave ostati brez nekaterih pomembnih podatkov. Tudi tistih, ki zadevajo nuklearko ali prispevke za mestno zemljišče. Komu zato preti Matija Gubec s smučmi pod pazduho? Trije direktoiji Stane Zorko iz Nu-mipa, Alojz Dimič iz mariborske banke in Marko Šauta iz Vipapa so na “županovi uri” seveda razgrnili drugačni del problemov. K besedi se je oglasil tudi Jože Habinc, ki na žalost mnogih ni kandidiral za občinskega svetnika, zato pa je ob
Jože Habinc
podpori mladih in starejših Krčanov vendarle spet prevzel predsedovanje krajevne skupnosti v občinskem središču. In medtem je že vse postoril za veselo silvestrovanje v Krškem.
Od tam medtem prihajajo skope vesti, da je hotel Sremič kupil podjetnik Klobasa iz Brestanice in da je vodstvo Nove Ljubljanske banke zamenjalo prvega moža posavske podružnice Dejana Avseca. Posebej vesela vest zato prihaja le iz Sevnice, kjer je predsednik njihovega planinskega društva Jože Prah dobil Zlati znak PZS. Iskrena voščila za zasluženo odličje! Enako Stanetu Zlobku, ki ga je nagradil predsednik države.
Vlado Podgoršek
Ne zaupajo direktorju
Sevnica - Po dvakratni neuspeli dokapitalizaciji Stillesa se je ta zaradi likvidnostnih težav znašel v postopku prisilne poravnave. Po oceni direktorja Aleksandra Hatlaka je današnja situacija rezultat zadnjih dveh prodajno manj uspešnih let, se jim pa obetajo zanimiva naročila. A prav zdaj delavci na ostro postavljajo zahteve glede finančnih obveznosti, ki jih ima podjetje do zaposlenih, sicer bodo stavkali.
Nezadovoljni delavci so svoje zahteve o izplačilu regresa, potnih stroškov in stimulacij izpostavili v času, ko Stilles vodi dogovore za izredno zanimiva nova naročila, med njimi za prestižni hotel v Saint Moritzu, je povedal direktor Hatlak. Osebno vidi perspektivo za stabilno in konkurenčno poslovanje Stillesa v naslednjih letih in se nadeja, da bodo z delavci mimo, med tovarniškimi zidovi, rešili stavkovne zahteve, saj je v času sklepanja pogodb za nova naročila pomem-
bno, da bodoči kupci veijamejo v zmožnost realizacije naročil-Direktorjevim obljubam, da bodo dobili razliko regresa, potne stroške in nadure, delavci ne zaupajo in so postavili zadnji rok za izplačilo 18.december.
Aleksander Hatlak vodi družbo pet let. Prevzel jo je s 500 tisoč evri letne izgube, pod njegovim vodstvom pa je bilo skupaj ustvaijene za približno milijon evrov izgube. Razpisan postopek prisilne poravnave je drugiv petih letih. B.D.
Sremič ima kupca
Krško - Za krški hotel, ki ga družba Mercator ponuja v odkup, se je našel interesent z namenom ohranjanja dejav- , nosti. Občina Krško se je vključila v iskanje namembnosti za nadstropje in pol, ki je za rentabilnost hotelskega dela “višek” in bo v teh prostorih ustanovila Tehnološki center.
Mercator, ki je za celotni objekt postavil ceno 220 milijonov SIT, jo je v pogajanjih znižal na 175 milijonov SIT. Bodoči novi hotelir bo moral namreč vanj vložiti najmanj 120 milijonov SIT, da bo smel nadaljevati z dejavnostjo, za katero z novim letom prične veljati standard HAC-CR
Občina pa bo skušala zbrati zainteresirana podjetja za ustanovitev Tehnološkega centra, kjer bi diplomanti po zaključku šolanja delali v navezi z univerzo za firme, ki bi se odločile za tovrstno obliko sodelovanja.
Občina lahko pri tem računa na državna sredstva in je projekt že prijavila v skupnem programu treh posavskih občin za regionalne spodbude.
Idejo o Tehnološkem centru je
občini predlagalo podjetje KIN V Sevnice, je “na kavi z gospodarstveniki” povedal župan Franci Bogovič. V minulem mandatu vpeljani pomenki, ki so vsak prvi j
Župan Bogovič se bo tudi v prihodnje vs<£ prvi ponedeljek v mesecu srečal z gospO' darstveniki.
ponedeljek v mesecu v hotel3 Sremič, se bodo nadaljevali, saj izmenjavi informacij o gospodarski aktivnostih v občini zorijo tud* umestni predlogi za reševanja določenih problemov. B.D.
Odpisan bencinski servis ponovno odprt?
Brežice - Družba Petrol ponovno usposablja dlje časa zapč bencinski servis nasproti Motela na Čatežu. Odločitev je presenetila, saj naj bi ga zaradi gradnje trase avtocest porušili, tistega na nasprotni strani hitre ceste pa naj biv prihodnjem letu prestavili nekaj više in ga obnovili.
Zakaj taka odločitev v fazi, ko je trasa avtoceste nekaj metrov pre bencinskim servisom v polni pripravi, smo povprašali direktorja Petr° la OE Novo mesto Andreja Gerjeviča. Pojasnil je, da je to njih°v -poslovna odločitev in bodo črpalko zagnali, ko bodo zagotovljeni 'L tehnični pogoji. Meni, da to ni neobičajno, saj so podobno irt1®. črpalko na Drnovem leto dni zaprto, potem pa so jo ponovno odpmj Kljub vsemu je odločitev nepričakovana. Govorice, da gre s str3* družbe Petrol za izsiljevanje DARS-a, ni ne potrdil in ne ovrgel. Puc Pj nas je napotil na upravo v Ljubljano. Govori se namreč, da me družbama ni prišlo do dogovora in da zato Petrol protestno odpira črpuj ko na Čatežu. Z uprav obeh družb nismo dobili odgovora; sicer je zaUJ običajno, da si za odgovor vzamejo tudi teden dni in več časa. M
Ob brežts^ obvoznici, ■. mestu, kjer J. nekdaj P^°! imel upravo, raste nov so1 ben bencius£ servis. V P^°j0 njem tednu b° , že izvedli teh111,^ ni prevzem- . bo ta uspešemjj, bodo do božic , praznikov že 0
prli. S.V.
P* sodč
V Brežicah nekaj časa brez oblasti
Brežice - V Posavju je po volitvah le v Brežicah prišlo do zamenjave prvega moža občine, j Ker je bil razveljavljen del volitev za občinski svet, je prišlo do časovnega zamika, ki ga v Krškem in Sevnici ne poznajo. Dosedanji župan Vladislav Deržič je naslednika mag.Andreja Vizjaka (na fotografiji) v tem času pooblastil za koordinacijo pri proračunu občine Brežice za leto 2003.
Vizjak upa, da bo proračun 2003 sprejet že v marcu prihodnje leto. Zato od občinske uprave do prve vsebinske seje zahteva razrez proračunske porabe v dose-
danjem mandatu, skupaj z analizo porabe in zakonskih obvez ter investicijskih sredstev po področjih, predvsem družbenih dejavno-I sti, prostorskega planiranja in gospodarske infrastrukture. Meni, daje pomembna priprava srednjeročnega plana vlaganj kot temelj 2a naslednje proračune in občin-ski razvoj. Ta mora temeljiti na razvojnih odstopanjih, možnosti sofinanciranja lokalnih skupnos-d in števila ljudi, vezanih na infrastrukturo ter drugih kriterijev.
Z vodji oddelkov za družbene dejavnosti (kjer je tak plan spre-je0 ter prostorsko planiranje seje dogovarjal. Za gospodarsko infrastrukturo pa pravi, da je pomembno, da bo uresničen eden žadnjih sklepov občinskega sveta, ki je zahteval načrt razvojnih Programov na tem področju.
16. decembra je v Brežicah napovedana konstitutivna seja za ustoličenje tako občinskega sveta kot novega župana. Upa, da bo takoj sledila tudi primopredaja poslov v županovem uradu, pri kateri bo zahteval poročilo o izvrševanju proračuna 2002 ter vse pogodbe s finančno obremenitvi-
jo. Enako naj bi bil sestavni del primopredaje seznam vseh projektov na izpostavljenih področjih s poročili o izvršenih fazah in tudi seznam nerealiziranih sklepov občinskega sveta. Sele tako, meni Vizjak, bo razvidna finančna preobremenitev proračuna 2003.
Suzana Vahtarič
Mag. Andrej Vizjak je takoj po izvolitvi zatrdil, da ne bo delal velikih t.i. kadrovskih rošad, da pa želi imeti na mestu direktorja občinske uprave osebo, ki ji lahko 100-odstotno zaupa. Tako so bile pričakovane premestitve, ki jih je sedanji direktor prehitel.
Dosedanji direktor občinske uprave Ferdo Pinterič je bil v minulem tednu potrjen na nadzornem svetu Komunalno stanovanjskega podjetja Brežice za direktorja podjetja. Pinterič je potrdil, da naj bi mesto direktorja KOP prevzel 10. decembra, po sporazumni prekinitvi sedanjega delovnega razmerja. Pojasnil je še, da bo za mesto direktorja oz. tajnika občinske uprave občine Brežice v skladu z dogovorom z bodočim županom objavljen javni razpis.
Svetnik z dvojno avreolo
Sevnica - Stefan Teraž iz Sevnice bo v 40-članskem Državnem svetu Republike Slovenije med predstavniki lokalnih interesov - teh je 22 - zastopal posavsko regijo. Za državnega svetnika so ga izvolili elektorji iz sevniške, krške in brežiške občine, ki so imele vsaka svojega kandidata; v Krškem je to bil Damjan Obra-dtmč, v Brežicah pa Bojan Petan,
Štefan Teraž, 46 letni univerzitetni diplomirani inženir lesarstva, zaposlen kot direktor inženiringa v sevniškem Stillesu, ni novinec v politiki. Že drugič je bil na listi stranke SDS izvoljen za občinskega svetnika, kjer se je izkazal kot izkušen gospodarstvenik, umirjen politik in pronicljiv intelektualec. Izvolitev v državni svet, ki jo je, kot pravi smeje, pričakoval, jemlje kot uspeh in priznanje za dosedanje delo. Prepričan je, da lahko s pozitivno naravnanostjo v državnem svetu narediš marsikaj dobrega tako za občino kot za regijo, ki te je izvolila. N.C.C.
Štefan Teraž
Do 6. januarja 2003

✓-'»Grand v ■ ♦	■
Casino Lido
TERME CATEZ
Vanetq Program 200
Petek 13. december
liorl a par Iv
Sobota 14. december
Tanga s/toir
Petek 2?. december
Parlv
Sobota 28. december
Parlr
Torek 31. december
Si I rest rs ki i o cer
Sreda 1.januar
( (tekla il part v
Sobota 21. december
/. Kaj st ni dan igralnice
NASTOP SKUPINE NC DANCE
Vstopi v Grand Casino Lido in sodeluj v nagradni igri. Žrebanje bo v ponedeljek, 6. januarja 2003 ob polnoč:.
Grand Casino Lido
lopliškacesta 35 - 8251 (ateiobSavi Tel.: 0? 4994 800 ■ Eax: 02 4994 810
e-mait; marketing.lldoScasino.si
.	porforokž. •! >i
Volitve za Rome po novem letu
Slovenija, Krško - Vladaje z ustavnim zakonom imenovala občine, kjer bi morala ob letošnjih lokalnih volitvah v občinske svete dobiti predstavnika tudi romska skupnost. Občine bi morale spremeniti statute v členu, ki se nanaša na število svetnikov in volilne enote, česar pa šest občin ni storilo. Med njimi je tudi Krško.
Naj spomnimo, da je bilo na jesenskem zasedanju krškega občinskega sveta okrog tega, da so Romi pri njih spoznani za avtohtono prebivalstvo, kar vroče. Svetnikom se ni zdelo enakopravno, da se Romom dodeli sedež v občinskem svetu kot “manjšini”, saj imajo volilno pravico in lahko tako kot ostali državljani kandidirajo svojega človeka brez novega zakona. Predlagane spremembe statuta, ki je bila na dnevnem redu, niso sprejeli, rekoč, da bodo počakali na ustavno presojo statutov uporniških občin, kot je predlagala vlada. Taje zdaj objavljena in določa, da morajo občine sprejeti spremenjene statute v 45 dneh od konstitutivne seje novih občinskih svetov, nato pa v 30 dneh izpeljati volitve za Rome po postopku za predčasne volitve. V Krškem bodo rokovnik spoštovali, sprememba statuta bo na dnevnem redu na decembrskem zasedanju občinskega sveta Krško. B.D.
Terme Čatež na Hvaru?
Zagreb - Upravni odbor hrvaškega sklada za privatizacijo je sklenil vladi predlagati, naj kot najboljšo ponudbo za nakup 62,3-odsto-tnega deleža v turističnem podjetju Sunčani Hvar izbere ponudbo, ki so jo oddale Terme Čatež.
Kot je znano, so Terme Čatež za nakup 62,3-odstotnega deleža v Sunčanem Hvaru ponudile 74,5 milijona kun, eno leto nameravajo zadržati v podjetju vse trenutno zaposlene, izrazile so tudi pripravljenost za uvedbo ESOP programa v podjetje, v prihodnjih petih letih pa nameravajo v podjetje tudi investirati 335,6milijona kun. Tako naj bi 2200 ležiščem v desetih hotelih v prihodnje dodali še tisoč novih postelj v bungalovih in apartmajih. Nekaj hotelov naj bi bilo odprtih celo leto, saj želijo privabiti turiste tudi s kongresno, zdravstveno, športno in rekreacijsko ponudbo.
Zanimivo je, da sta slovenska konkurenta Terme Čatež in Kompas najprej nameravala oblikovati skupno ponudbo, a so si terme, ki so bile pobudnice za skupni posel, v zadnjem hipu premislile, saj bi hrvaški sklad za privatizacijo moral razpis ponoviti, če bi prispela le ena veljavna ponudba
Zadnjo besedo pri privatizaciji Sunčanega Hvara bo tako imela hrvaška vlada. Kljub temu da so izpolnjeni vsi pogoji, pa slovenski naložbi nasprotuje hrvaška javnost, saj, kot je za Delo izjavil eden izmed hrvaških ekonomskih analitikov, je ironija prav tem, da Čatežani kupujejo Hvar z delom denaija, ki so ga v njihovih termah pustili Hrvati.L.K.
/ ( v
SmGlas, 11.12.2002
■ . —-s\	/
AfNKt!
Človek je vrednota
Slovenija - Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je ob 10.de-cembru, mednarodnem dnevu človekovih pravic dejal: “Človekovo Življenje nima vrednosti, ampak je vrednota, ki ne more biti le sredstvo pri doseganju velikih zgodovinskih ciljev - bodisi nacionalnih, verskih, rasnih ali ideoloških.
Za spoštovanje človekovih pravic so najbolj odgovorne države. Svojo odgovornost pa nosijo tudi druge institucije, civilna družba, mediji, posamezniki in ombudsmani. In kaj o kršenju človekovih pravic v naši državi menijo Posavci?
Robert Ostrelič, politilog iz Krškega:
Splošna deklaracija o človekovih pravicah je v trenutnem obdobju pospešene globalizacije in koncentracije kapitala veijetno še bolj aktualna, kot v obdobju, ko so jo sprejemali. Poudarki današnjega časa bi morali biti na varovanju Li. osebnostnih jiravic ter odpravi diskriminacije in nestrpnosti. Se posebej pa bi se morali zavzemati za zagotavljanje socialnih pravic.
Jana Morinc, študentka iz Loke pri Zidanem Mostu: Mislim, da človekove pravice v Sloveniji niso ravno kršene. Predvsem zaradi tega, ker so ljudje dodobra seznanjeni z njimi, tako da ne more nihče manipulirati z ljudmi. Drugače pa je v nekaterih drugih državah, kjer človekove pravice kršijo na vsakem koraku, a skušajo tako mediji kot kršitelji vse to prikriti.
Franci Babič, upokojenec iz Brežic:
Človekove pravice so zelo relativna zadeva, ker so odvisne od družbenih norm in od tega, kako so zapisane oz. kako se uresničujejo v praksi. Institucija je sicer dobrodošla, vendar pa žal prevečkrat izkoriščena. Razočaran sem nad varuhom in Helsinškim monitoijem, ker se bolj ukvarjata z zaporniki kot državljani in državljankami, ki so resnično potrebni tovrstne podpore, največkrat iz socialnih razlogov.
Tatjana Uduč, ekonomska tehnica z Malega Kamna: Državaje poskrbela za institucije, preko katerih lahko dovolj informiran državljan poišče svoje pravice. Problem je za tako imenovanega malega človeka, ki je pri kršenju pravic vse prevečkrat tiho. Ne gre vedno za nezmožnost obrniti se na ustrezne službe, ampak bolj za strah, češ, saj ne bom ničesar dosegel in za bojazen pred posledicami za “upornika”.
Tilen Cestnik, uslužbenec Ministrstva za obrambo iz Sevnice: Pri nas človekove pravice -z rahlimi izjemami - niso kršene. Kršene so toliko kot v vseh ostalih pravnih državah,' tako da pri tem ne izstopamo. Ponekod, zlasti v nerazvitih državah, pa je drugače, saj so nekateri še vedno brez pravic. Tudi Američani, ki se imajo za najbolj razvite, najbolj kršijo pravice. Postavlja se vprašanje, če jih ne kršijo z razlogom.
MORS prodaja stanovanje
Brežice - Kot smo pred časom že poročali, se Ministrstvo za obrambo, ki ima v Brežicah praznih okoli 50 vojaških stanovanj - ta propadajo in čakajo pa reorganizacijo slovenske vojske - občasno odloča tudi za odprodajo stanovanj na javnih dražbah.
V letošnjem letu so na ta način prodali že stanovanji na Cankarjevi in Stiplovškovi, 23.decembra pa bodo na javni dražbi poskušali prodati še stanovanje na Stiplovškovi 10. Gre za dvosobno stanovanje v izmeri 93 m2, izklicna cena pa je 8,740.000 SIT. Ogled stanovanja bo 12.decembra od lO.do 11.ure. L.K.
Krčani pridno sejejo...
Krško - Občinski svetniki so na 2. seji spravili pod streho imeno- -vanje vseh odborov in komisij, z izjemo komisije za vloge in pritožbe. Ta telesa bodo omogočala normalno funkcioniranje občine.
V okviru Občinskega sveta Krško deluje devet odborov in pet komisij. Sestav vseh odborov so potrdili na tokratni seji. Imenovali so tudi člane normativno pravne komisije, komisije za občinska priznanja ter sodelovanje z občinami, komisije za ugotavljanje nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo ter komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Taje po mnenju številnih najpomembnejša, saj sooblikuje kadrovsko politiko v občini. V njej sta po dva predstavnika SLS in LDS ter po en predstavnik N.Si, SDS in ZLSD. Na 1. seji bodo komisije in odbori izvolili tudi predsednike.
Krški občinski svetniki se bodo ponovno sešli 19. decembra, ko bodo obravnavali osnutek odloka o proračunu za leto 2003, med drugim pa bodo razpravljali tudi o spremembi statuta občine. N.Č.C.
AKTUALNO
Izpust iz Vipapa neškodljiv okolju
Krško - 2.decembra približno ob 9.uri je zaradi nezgode v Vipapovem skladišču kemikalij v Savo izteklo med 500 in 700 litri spojine, ki se uporablja za umiljanje smol v proizvodnji celuloze. Koncentrirana kemikalija je sicer za oči in kožo dražljiva, za okolje in vodne organizme pa ni nevarna in je biološko hitro razgradljiva.
Inšpektor za okolje je preko regijskega Centra za obveščanje prejel obvestilo, da je Sava pri Brežicah močno spenjena, na kar je center že opozoril tudi občan.
Za prvo ukrepanje je v takšnih primerih pristojen Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, saj inšpektoiji za okolje pri akcijah preprečevanja in ugotavljanja povzročitelja ne sodelujejo, ker za to nimajo pristojnosti.
Ko je bil ugotovljen povzročitelj, se je inšpektorica Andreja Kramar z Inšpektorata RS za okolje in prostor še isti dan odpravila v Vipap in ugotovila, da je pri manipulaciji v skladišču kemikalij delavec z viličarjem zaradi nepazljivosti odprl izpustni ventil na tisočlitrski cisterni dis-pergimega sredstva “Custom Di-gester Additive U070”. Okrog 300 litrov kemikalije je steklo v
Dva centra tehničnih pregledov
Dolenji Boštanj - V sevniški občini doslej ni bilo mogoče opravljati tehničnih pregledov vozil, že prihodnje leto bosta tam kar dva centra. Dolenjem Boštanju raste objekt tehničnih pregledov družbe Sava avto d.o.o., odprli naj bi ga že sredi prihodnjega leta. Vendar pa bo njihov prvi sosed krški Avtoline z enako dejavnostjo.
Poleti 2003 načrtujeta obe Direktor Avtoline Krško Jože družbi, tako Avtoline Krško kot Baškovič prav tako zagovarja Sava avto, dokončati objekte teh- gradnjo tehničnih pregledov v ničnih pregledov. Milan Jamšek Sevnici, saj to dejavnost opravlja-iz Sava avta celo meni, da bodo jo že v Brežicah in Krškem. Teh-ob mili zimi, če bo vreme še vzdr- nične preglede v Krškem pa so žalo, z deli končali še kak mesec obnovili in posodobili. V investi-prej, kot so načrtovali, saj objekt ciji, vredni okoli 70 milijonov v teh dneh vidno raste.	SIT, so prenovili objekt, s posodo-
bitvijo prostorov so pridobili večjo pretočnost ter ga opremili z najsodobnejšo tehnologijo za opravljanje tehničnih pregledov.
Stezo za tehnični pregled koles z motorjem in motornih koles bodo v prihodn-
Objekt tehničnih pregledov v Dolenjem Boštanju jem letu dogra-
“Ni davčne kulture brez dobre davčne infrastrukture”
Čatež ob Savi - V termah je potekal tridnevni 6. kongres slovenskih davčnih svetovalcev. V osrednji temi so se posvetili reorganizaciji Davčne uprave RS (DURS) ter pravnim posledicam ustavne odločbe o razveljavitvi nekaterih določb zakona o finančnem poslovanju podjetij.
Letošnjemu kongresu so tudi zato davčni svetovalci dali naslov “Ni davčne kulture brez dobre davčne infrastrukture”. Želeli so opozoriti prav na zakonske pomanjkljivosti, ki prihajajo na dan v njihovi vsakdanji praksi.
Direktor Davčne uprave RS Stojan Grilj je spregovoril o reorganizaciji DURS, o problematiki obdavčitve kapitalskih sprememb in prenosov pa so razpravljali na
okrogli mizi.	rih naj bi svetovalci zaznali sum
V sklepnem delu kongresa pranja denarja. V društvu so se davčnih svetovalcev je direktor tudi zavzeli za poenotenje teh Urada RS za preprečevanje aktov, ki naj bi jih kot davčni pranja denarja Klaudijo Stroli- svetovalci v prihodnje usklajeno go udeležencem kongresa pred- uporabljali pri svojem delu. stavil zakon in podzakonske akte Govorili so o novem zakonu o o preprečevanju pranja denarja, delovnih razmerjih, zakonu o Ob tem so predstavili akte oziro- kolektivnih pogodbah in davku ma indikatorje, na podlagi kate- na dodano vrednost. STA/S.V.
Kot je poudarila predsednica društva Simona Štravs, v zadnjih desetih letih v Sloveniji na davčnem področju ni bilo toliko zmede in nepravilnosti kot sedaj.
Po njenem mnenju je največ zmede povzročil prav zakon o finančnem poslovanju podjetij, za ugotovitev pravih krivcev davčnih utaj pa naj bi bilo potrebno pri nas spremeniti tudi kazensko ter pravno zakonodajo.
dili tudi v Brežicah, kjer imajo nov sodoben center tehničnih pregledov od leta 1999 s stezo za pregled tovornih vozil. Podaljšali pa so tudi delovni čas v Brežicah in sicer do 16. ure ter ob sobotah do 12. ure.
V Sevnici je Avtoline Krško uredil pravnoformalne zadeve glede nakupa zemljišča ter pridobil potrebna soglasja za izdelavo lokacijskega dovoljenja. Januarja bodo ob pridobitvi gradbenega dovoljenja pričeli s pripravljalnimi deli in marca 2003 z gradnjo.
Tako bosta centra skoraj drug ob drugem, razlika pa bo v tem, da sevniško podjetje napoveduje selitev vse svoje dejavnosti, Avtoline Krško pa v drugi fazi še razširitev s hitrim servisom, vul-kanizerstvom in avtopralnico.
Suzana Vahtarič
lovilno posodo nameščeno v skladišču. Po izlitju je delavec cisterno prestavil poleg kanala, katerega odtok vodi v Savo, kamor je steklo med 500 in 700 litrov dispergimega sredstva. Kemikalija, ki je nekakšna koncentrirana milnica in je povzročila močno penjenje reke, nima
oznak, da je za okolje in vodne organizme nevarna in je biološko hitro razgradljiva, piše v poročilu inšpektorice.
Kot je še dodala, je Vipap Videm pod stalnim inšpekcijskim nadzorom, ki potrjuje, da se podjetju izvaja program ekološke sanacije. B.D.
Pena naj ne bi bila škodljiva.
T@W0>W WWC1
V pisni bodici je Karmen z Bizeljskega izpostavila delo zdravnika splošne medicine dr.Miodraga Mitiča. Pravi, da gaje klicala v petek popoldne, ker je bil tast sprejet v bolnišnico zaradi suma možganske kapi in ker je bil nedavno tega v bolnišnici v Ljubljani, so v brežiški bolnišnici potrebovali izvide iz Ljubljane. Pravi, daje bil dr. Mitič dosegljiv po telefonu, vendar jim je povedal, da ima okoli 2000 pacientov in ne more takoj najti želenih izvidov, enako jim je pojasnil, da je zavzet in ima druge opravke.
Dr.Miodrag Mitič je povedal, da ni klicala snaha temveč sin, in mu je pojasnil, da bodo podatke oz. kartoteko dobili, vendar ne takoj, saj je pacient, če je sprejet v bolnišnici, že oskrbljen.
Enako je pojasnil, da kartoteke ne bi dobili takoj, če bi bil pacient pri drugem zdravniku v zdravstvenem domu, ker so vse kartoteke, razen tistih pri dežurnem zdravniku, zaklenjene. Dodal je še, daje bil gospod po telefonu razburjen in je prekinil telefonsko zvezo.
Dr.Mitič pravi, daje pol ure za tem poklical dežurno zdravnico dr. Vando Kostevc Zorko, kije pojasnila, da pacient ne potrebuje ničesar razen zdravil, ki jih ima doma. Enako mu je zagotovila, da ga bo poklicala, če
ga bodo potrebovali, z nasvetom, naj se zaradi tega dogodka ne vznemirja, saj so sorodniki tudi v bolnišnici odreagirali neprimerno in so se neprimerno in grobo obnašali do osebja.
V tistem popoldnevu je pripravil tudi pacientovo kompletno kartoteko in jo zapečatil, če bi jo kdo prišel iskat, vendar ni prišel nihče, je še pojasnil dr.Mitič.
Alojzija iz Lončarjevega Dola je ponovila reklamacijo glede izvedbe fasade pred 6 leti. Pravi, da je prva urgenca v “Torkovih bodicah” pripomogla, da je z lastnikom podjetja prišlo do dogovora glede odškodnine, vendar zdaj tudi tega dogovora Drago Urekar ne spoštuje.
Drago Urekar je pojasnil, da bodo spoštovali dogovor, sklenjen s stranko, in sicer še v tem letu. Trenutno pa se glede odškodnine pogovarja s konkretnim izvajalcem, ki je delal na objektu.
Peter s Sromelj je izpostavil cesto Dečno selo - Sromlje. Opozarja na prekopan prepust pri t.i. Sušici, kjer so bila dela opravljena že pred 4 leti, zdaj pa se je sicer asfaltiran prekop deformiral in pri vožnji moti.
Vodja enote vzdrževanja na Kopu Brežice Matjaž Resnik je v odgovor povedal, da si bodo omenjeni prekop ogledali in če bo ocena taka, da je moteč za promet, ga bodo sanirali.
Boštjan iz Radeč jev bodici opozoril na leto dni staro obljubo naše medijske hiše glede večernega programa.
Uredništvu Radia Brežice in Radia Sevnica je žal, da nismo izpolnili dane obljube.
Vendar so načrti kot pri vsaki gospodarski družbi, ki je na trgu, tako tudi pri naši, podrejeni stroškom. Stroški vodenega programa, ki ga ima naša medijska hiša vsak dan od 5. do 19. ure ter v torek in soboto tudi v večernem programu, so visoki, saj vključujejo novinarsko, voditeljsko in tehnično podporo.
Res je, da smo načrtovali več vodenega večernega programa, ki bi ga gotovo uresničili, če bi bili za to dani pogoji, vendar nam pogoje delovanja narekujeta trg in gospodarska situacija v naši regiji.
Še morebiti pojasnilo - Radio Brežice in Radio Sevnica sta gospodarski družbi, ki nimata neposredne finančne podpore ne s strani lokalne skupnosti in ne države. In najbrž ni potrebno ponavljati, da se zavedamo, da so naš največji kapital poslušalci in poslušalke. Se pa ves čas trudimo delovati s ciljem, da jih čim bolje informiramo in tudi zabavamo, vendar pri nekaterih projektih (kot je npr. večerni program) naše ideje in načrte krojijo tudi finančni pogoji.
mnenja., odgovori, popravki...
Sporočilo bralcem!
Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki.
Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na katerije mogoče preveriti avtentičnost avtorja
Na podlagi Zakona o medijih (Ur.l.35/2001) si uredništvo pridržuje pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni.
NATO, le kdo bo tebe ljubil...
Pritisk se je že pričel, medijski namreč, saj raznorazni zagovorniki NATA že od povabila naprej izvajajo manipulativno politiko. Pišejo, da je NATO edina pot, da če zavrnemo povabilo, se bomo zamerili Ameriki in bomo deležni sankcij... Ne manjka tudi tistih, ki pravijo, da bomo v NATU končali s pomočjo referenduma ali brez in podobno. Vendar glavni razlog za tale sestavek ni v zgoraj omenjenih pritiskih, ampak se nahaja v zadnji številki Sava Glasa, kjer je eden od anketiranih (dijak) na temo NATA izjavil, da “med mladimi ni dosti znano, kaj je NATO in kaj Sloveniji prinaša ”. Jaz dodajam, da ne samo med mladimi, ampak na splošno v Sloveniji. Za to je kriva predvsem oblast, ki pa tako ali tako predstavlja samo “pluse ” vstopa, ne omenja pa negativnih posledic. In ravno tega se bom lotil v mojem članku. Naprej je potrebno povedati, da je bil cilj NATA ob nastanku, da “brani" demokratično Evropo pred komunističnim delom stare celine. Ko je padel berlinski zid in je bilo konec hladne vojne, se je NATO znašel'na prelomu. V bistvu ni bilo več potrebe za njegovo delovanje, vendar je prišla balkanska kriza in z njo tudi nove naloge NATA. S padcem Miloševiča je bilo tudi te krize konec in NATO je bil znova "višek ”. Ampak nato je prišel znameniti 11. september in z njim vse razsežnosti terorizma, ki je postal nova tarča NATA. Vse lepo in
prav, vetuiar ta atlantska organizacija ni le vojaško-politična organizacija, ampak na žalost tudi ekonomska institucija, ki skrbi za trženje ameriške vojaške tehnologije. Namreč, eden od neformalnih pogojev za članstvo v NATU je tudi nakup orožja na Zahodu (v bistvu v Ameriki). Spomnimo se samo ameriških Hummerjev (za katere je naš “teren ” baje premalo “močvirnat") in nemškega zastarelega radarskega sistema, ki je pri nas menda neuporaben. Na koncu koncev, če razmišljamo logično, Amerika NATA sploh ne potrebuje za svoje boje, saj ima sama toliko orožja in vojske, da bi lahko zrušila sto Miloševičev. Vendar kako bi drugače živela ameriška vojaška industrija?! In ko smo že pri Miloševiču, ali ni ravno Amerika tista, ki je nasprotovala slovenski odcepitvi iz Jugoslavije in se je postavila na stran diktatorja Miloševiča (oni, ki se imajo za zagovornike demokracije in človekovih pravic!)? In kdo je že bil takrat na oblasti v Ameriki... Pa saj ne pravim, da naj jim to zamerimo (jim tudi nismo), vendar če nam takrat niso pomagali, kdo pravi, da nam bodo kdaj v prihodnosti? Kdo to zagotavlja? Vem tudi, da Amerika ni NATO, vendar pa ima v njem odločilno besedo. Že, že, da obstaja znameniti 5.člen, vetuiar v njem piše, da zagotavlja pomoč (!!!), nikjer pa ne piše, da je to vojaška pomoč.
Sicer pa je glede varnosti potrebno omeniti, da bomo z vstopom prej več tvegali, kot si zagotovili varnost. Zakaj ? Dan danes več ni aktualno bojevanje
“man to man” (ker so nekateri paC vojaško premočni), ampak se je enostavneje bojevati s terorizmom, ki vse bolj postaja vojna 21. stoletja. Zanetile so ga ZDA, ki že vrsto let “terorizirajo” ves muslimanski svet (posredno in neposredno). Teroristični napadi so nenapovedani, kar prinaša vre večji strdi1 na svetu. Z vstopom v NATO se bon10 zavestno odločili podpreti ameriška politiko in s tem izstopili iz nevtralnost in postali morebitne tarče terorizma (t0 so vse zaveznice ZDA). Saj ne praviti da se bodo letala zaletavala v BTC t$ Mercator, vendar morebitni cilji teroristov bi znale biti NATO-ve (ameriške) verjetne vojaške baze pri nas. Kot nd primer pristanišče v Kopru, letališč Cerklje... Da tako je, tudi pri nas v Posavju bodo mogoče Američani i>nel svojo bazo (letalsko). Pa komaj smo & znebili nekdanje JLA in brnenja njen1 letal, že prihajajo Američani. Pa si reS Želimo ponovne militarizacije Brezd' Si res želimo tveganja, da pride d kakšnega terorističnega napada ? sikdo bo rekel, da se to pri nas ne m°re zgoditi, vetuiar trdilo se je, da se ttd* sredi NY ne more, pa se je... Pred ko,l cem bi se rad dotaknil še ene terne, jo njeni zagovorniki radi izpostavljaj0' In sicer, da bomo lahko v NATU so° ločali o svetovnem miru. Vetuiar bo tuf ta argument kmalu padel, kajti vod1 možje v NATU (Armenka) pripraviPl spremetnbe v delovanju organizfl01! ' ker bo sicer zaradi velikega štev članic postala okorna, podobno Združeni narodi (vir: Le Mond, B'al> cija). Zato bodo kmalu ustanovili eno za hitro posredovanje, o njihovih a* jah pa bodo odločale samo neko1 najbolj “tradicionalne ” članice. obstaja tudi želja, da bi sčasoma uk1 pravico do veta, ali pa bi jo vsaj o>n1 li. Toliko o našem soodločanju. ^ ^ boste glasovali na referendumu, 1 k & . da o*
uuNit giuNuvuu /ui rejere/uiw*-’ . ^
ne bom govoril, kajti nisem enak U ^ iz politike. Priporočam samo, da ločitev sprejmete s svojo glavo in se pustite zmanipulirati.
Goran Vučinič, BreZ>


GOSPODARSTVO, TURIZEM
$ casinojem je za zabavo nenehno
poskrbljeno
Čatež ob Savi - Casino Portorož ima na področju igralništva najdaljšo tradicijo, ki sega v čas avstroogrske monarhije. Prva igralnica je v Portorožu zaživela že 1913. leta. Današnja družba pa je 21. decembra lani odprla novo igralnico Grand Casino Lido v kompleksu Term Čatež. Igralnica je prostor za zabavo in prijetno druženje, alternativa za nočno življenje, ki kljub splošnemu prepričanju za zabavo ne zahteva debele denarnice, pravi direktor Blaž de Costa.
Direktor igralnice Blaž de Costa in v ozadju progresivni Jack pot, ki predstavlja povezavo določenih avtomatov, tako da je na vsakem možno dobiti omenjeni Jack pot. Znesek, trenutno okoli 9.000 evrov, nenehno raste glede na količino igranja in vplačil na teh avtomatih.
Prva obletnica delovanja v novem okolju je priložnost za strnitev vtisov poslovanja v letu dni. Kaj kažejo poslovne številke?
Igralnica v novem prostoru, ki na to vrsto zabave ni bilo navajeno, seje dobro prijela. Zadovoljni smo, saj je zastavljeni poslovni načrt presežen, tako po številu obiskovalcev kot tudi po realizaciji. Povprečno imamo dnevno okoli 80 gostov. Nenehno beležimo trend porasta obiskovalcev, iz dneva v dan dobivamo nove stalne goste. Štejemo si v ponos, da smo v tem prostoru pričeli z novo dejavnostjo, ki smo jo pripeljali iz Portoroža in da smo se že osamosvojili z domačim izšolanim osebjem.
So v ciljni skupini gostov tudi domačini, kdo obiskuje Casino Lido?
Struktura gostov temelji predvsem na Zagrebčanih in pa gostih hotelov Term Čatež ter dobrih prometnih povezavah lokacije. Iz dneva v dan opažamo tudi več lokalnih prebivalcev. Občutek imam, da okoliško prebivalstvo še nekako s strahom prihaja v igralnico, mogoče zaradi stereotipov, ki se vlečejo iz prejšnjih let, saj je bil vstop našim državljanom v igralnice na območju nekdanje Jugoslavije prepovedan vse do leta 1991. Igralnico je potrebno razumeti kot alternativo za nočno življenje za srednjo generacijo in navzgor, kije prerasla diskoteke.
Kakšne vrste zabavo nudite Sostom?
Mi poskrbimo za prijetno okolje in prijazno profesionalno osebju- Igralnica ima 1600 m2, od tega
okrog 1000 m2 igralnih površin, na katerih je na voljo sto igralnih mest na igralnih avtomatih, med njimi dve elektronski ruleti, dve mizi za ameriško ruleto in tri mize za igre s kartami, kot so Black Jack in Caribbean Stud Poker. Igre dopolnjujemo, tako da v mesecu decembru uvajamo novo igro s kartami Mini Punto E Banco.
Zabavo nadgrajujemo s programi, zlasti ob petkih in sobotah, saj je casino namenjen zabavi. Obiskovalci se lahko oglasijo samo na pijačo, že kar nekaj časa uvajamo tudi sobotne pogostitve.
Gostili smo kar nekaj znanih imen slovenske, hrvaške in italijanske estrade, celo legendarno skupino The Platters, skratka za zabavo je nenehno poskrbljeno.
Pravite, da ne velja stereotip, da se v igralnice odpravljajo poslovneži z debelo denarnico, mo-
gotci in estradne zvezde.
Ta stereotip že dolgo ne velja več. Danes igralništvo deluje na masovnosti. Primer je Las Vegas, kjer se masovno igra za male denarje, že za 5 centov. Sama igra in sama navzočnost v igralnici je že zabava. Prav tako menim, da je primemo temu času, igralnica priložnost, kjer se lahko nadaljujejo decembrske zabave ob koncu leta.
S koliko denarja se pri vas že da igrati in zabavati?
Ne veliko, cene pijač v casinoju so primerljive s cenami v Termah Čatež, za vstop sta potrebna 2 evra in to je hkrati tudi konzu-macija, za katero dobite 8 žetonov za igralne avtomate. Z osmimi žetoni se je mogoče nekaj časa zabavati, lahko pa tudi obogatite, odvisno od sreče. Dejansko ni omejitev, ne navzgor in ne navzdol.
Ob vsem tem pa ves čas potekajo igre “vstopi in zadeni” z atraktivnimi nagradami. In večje število obiskov pomeni večjo možnost zadetka, žrebanja so na približno vsake 2 do 3 mesece; tako bomo 6. januarja opolnoči izžrebali super nagrado terenski avtomobil Suzuki Jimny.
V	decembru pripravljate atrak-tivnejši program, s katerim obeležujete uspešno prvo leto delovanja!
Obisk casinoja ni pogojen z igro, ob petkih in sobotah nudimo pogostitve s pijačo, izvedli smo Miklavžev večer, pred tem že drugič gostili izbor Miss Ha-waiian Tropic, v soboto bo Tanga show in 21. decembra ob rojstnem dnevu igralnice, bomo gostili skupino NC Dance. Pripravljamo silvestrski večer z nastopom brazilske plesne skupine in potijenko s cocktail partijem.
V	igralnici je možnost večerje v sklopu restavracije, ki jo upravljajo Terme Čatež, tako daje celotna ponudba na enem mestu.
Kakšni so načrti za leto, ki je pred vami?
V	povezovanju s Termami Čatež in matično družbo Casino Portorož želimo prodreti na italijanski trg. Italijanski trg je specifičen, saj je italijanskemu gostu igralnica zelo poznan in priljubljen način zabave, hkrati pa so tudi najboljši zunajpensionski potrošniki in so kot takšni zanimivi za širšo turistično infrastrukturo celotne okolice. Tudi v prihodnje se bomo še dodatno angažirali na področju Zagreba.
Suzana Vahtarič
Ustvarjalni december
Krško - Aprila letos je Podjetniški center Krško organiziral prve delavnice za spodbujanje skritih talentov posameznikov, ki znajo izdelovati spominke ali uporabne predmete po izročilu baših prednikov. Prvi, ki so zbrali korajžo za predstavitev svojih del ter spoznali, da bi njihovo r°čno delo lahko našlo kupce, so se združili v društvo “Škrija” s sedežem v Kostanjku.
„ Predseduje mu Sabina Zak-Sek, ki seje pred letom dni lotila ^delovanja medvedkov po princu izpred 100 let, ko so te igrač-imele gibljive dele telesa in so °ile polnjene z naravnimi mate-bali. Škrija se sedaj s svojimi us-Larjalci predstavlja na sedežu Podjetniškega centra v Krškem, Ner je del ponudbe že razstavne in pripravljene na prodajo, sProti pa bodo izložbe dopolnjevali še z novimi izdelki. V us-tVarjalnem decembru namreč v Pr°storih centra potekajo delavce, kjer pred radovednimi kupci nastajajo izdelki domače in umetnostne obrti ter druga priložnostna darila.
Marica Živič z Zdol, Posav-nem dobro znana po prizadevanji za razvoj podeželja, želi po 2oru Švedske, kjer obstaja tako /Penovana vas spominkov - vsa-a hiša jih namreč izdeluje in rr°daja - oživiti propadajočo ^Pečico hišo v Kostanjku. Stoji v j0seščini turistične kmetije Du-• ln bi bila idealna za prodajalno j delkov društva Škrija. Vanj so j. v tem prvem letu vključeni cJudje iz cele regije, od izdelovalca Posebnih likerjev iz Podsrede ; 1 Cebelaijev iz Sevnice in ustvar-njh posameznic iz Kapel.
; Predsednica društva Škrija, ki hkrati turistična vodička za
delovalcem poiskati prave smeri. Vendar naj jih tovrstno izobraževanje ne prestraši, da ne bi upali na plan s svojimi izdelki. Vabljeni vsi, ki ustvarjate, še posebej pletarji. V Škriji želijo, da bi se mladi naučili tudi te veščine. Pletarstvo je bilo namreč nekdaj zaščitni znak podeželja, danes pa le še starejši negujejo to znanje.
Direktorica podjetniškega centra Marija Krušič je z rezultati, ki jih je v praksi prinesel projekt “delo na domu”, zadovoljna. V celi državi so se na tak način lotili povezovanja ljudskih talentov in trženja njihovih izdelkov le še v Slovenj Gradcu, kjer so s tem pričeli pred Krčani in postavili utečeno organizirano prodajo.
Branka Demovšek
Volitve v OOZB
Brežice - Na 7. redni seji skupščine Območne obrtne zbornice Brežice (OOZB) iz mandatnega obdobja 1998-2002 in na 1. konstitutivni seji skupščine OOZB iz mandatnega obdobja 2002-2006 so potekale tudi volitve v organe zbornice za prihodnje štiriletno mandatno obdobje. In sicer za predsednika in podpredsednika zbornice, nadzorni in upravni odbor.
Novoizvoljeni predsednik Območne obrtne zbornice Brežice je Janko Hrastovšek iz Brežic, ki je bil predsednik že minuli mandat. S.V.
Marica Živič in Franc Černelič
nemško govoreče obiskovalce, v praksi spoznava potrebo po organizirani ponudbi uporabnih spominkov za tujce, vendar to ne sme biti kič. Društvo bo zato po novem letu s pomočjo etnologa dr. Janeza Bogataja pomagalo iz-
Slovenska mojstrska obrt
Ljubljana - Prve mojstrske izpite je Obrtna zbornica Slovenije pričela izvajati leta 2000. Prvim 187 so slavnostno vročili mojstrske diplome lani decembra. Novim diplomantov v svoji obrti seje letos pridružilo še 318, med njimi tudi Posavci.
Kamnoseški mojster je Marjan Jakša iz Krškega, zidarski Jožef Kodrič iz Leskovca, avto-kleparski Srečko Pušnik s Planine pri Sevnici, elektroinštalaterski mojster je postal Zdravko Vegelj iz Brežic, urarska mojstra pa sta Darko Lečnik iz Brestanice in Slavko Merslavič iz Brežic.
Mojstrske izpite je mogoče zaenkrat opravljati za 49 mojstrskih nazivov, ki omogočajo opravljanje ene ali več obrtnih dejavnosti. Mojstrska diploma pa ima tudi tri izredno pomembne mednarodne dimenzije oziroma funkcije; poslovodsko, strokovno in pedagoško. Te tri bodo ob vstopu Slovenije v EU za naše obrtne mojstre zelo pomembne, saj bo diploma v državah EU splošno priznana.
Z večjim znanjem, ki ga obrtni mojstri nedvomno dobijo v zahtevnem procesu izobraževanja, je zagotovljena višja kakovost njihovih izdelkov in storitev, obrtna organizacija pa z njimi dosega zaščito kakovosti obrtniškega dela, obrtnik-mojster ima priznano srednjo strokovno izobrazbo, v njegovi verificirani obratovalnici pa mu je zaupano izobraževanje vajencev. S.V.
Dan kakovosti Posavja
Krško - V organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije Območne zbornice Posavje je v hotelu Sremič potekal 4. dan kakovosti.
Dan Kakovosti Posavja je namenjen izmenjavi dobrih izkušenj med podjetji v regiji, ki imajo ali si prizadevajo dobiti katerega od certifikatov kakovosti, je v uvodnem pozdravu dejal direktor Območne gospodarske zbornice Posavja Marjan Šunta. V Sloveniji je 1500 podjetij s certifikatom kakovosti ISO 9001 in 170 s standardom varovanja okolja ISO 14001. Posavje še ne dosega regijskih povprečij, saj ima pri nas od 20 do 25 podjetij standard ISO 9001 in do največ 5 podjetij okoljski standard ISO 14001. Predsednik komisije za kakovost pri območni zbornici Stane Zorko je mnenja, da si morajo še preostala
podjetja prizadevati za pridobitev certifikatov, saj je včasih pri tujih partnerjih to predpogoj za odpiranje poslov.
Izmenjava dobre prakse z opozorili na najpogostejše zablode pri uvajanja standardov je potekala med predstavniki podjetij v regiji, ki imajo certifikate in skrbijo za izpopolnjevanje in dopolnjevanje standardov. Novost, ki stopi v veljavo z januarjem, je HACCP standard za živilstvo, gostinstvo in oskrbo s pitno vodo. Med prvimi gostinci v Posavju seje prakse za pridobitev standarda lotilo sevniš-ko Gostinsko podjetje in na Dnevu kakovosti je predstavnica posredovala svoje izkušnje. B.D.
Izmenjava izkušenj iz pr\je roke je najboljša, so menili zbrani predstavniki podjetij.
investiranje
Odgovori na vprašanja o vzajemnih skladih
1.	Kdo nadzira poslovanje vzajemnih skladov?
Poslovanje vzajemnih skladov nadzira Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), revizorji in odbor investitorjev. ATVP ima po zakonu pravico vpogleda v poslovne knjige, s čimer preverja izpolnjevanje z zakonom predpisanih pogojev za vodenje vzajemnega sklada (npr. ustreza, razpršenost naložb).
2.	Kakšna je vloga revizorjev?
Revizorji vsako leto pregledajo poslovne knjige vzajemnega sklada in družbe za upravljanje ter izdajo pisno mnenje o resničnosti podatkov (če so v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi). Glede na to, da se vrednost točk vzajemnih skladov računa na podlagi knjigovodske vrednosti sklada, je zelo pomembno, da so vrednosti posameznih naložb sklada pravilno prikazane.
3.	Kakšne pristojnosti ima odbor investitorjev?
Odbor investitorjev je sestavljen iz treh članov, ki jih enkrat letno imenujejo vlagatelji posameznega vzajemnega sklada Odbor investitorjev nadzoruje poslovanje vzajemnega sklada in zastopa interese vlagateljev vzajemnega sklada proti upravi družbe za upravljanje.
4.	Ali lahko premoženje sklada ‘ jpropade”?
Vrednost točke vzajemnega sklada je neposredno odvisna od vrednosti vrednostnih papirjev, v katere sklad investira denar vlagateljev. Vendar pa vsak vrednostni papir iz portfelja sklada vpliva na vrednost sklada le sorazmerno s svojo zastopanostjo v skladu. Ustrezna razpršenost torej zagotavlja varnost. Če ima določen vzajemni sklad svoje premoženje razdeljeno med 100 podjetjij, bi teoretično lahko propadel, če bi istočasno “propadla” vsa podjetja, ki so v portfelju sklada.
5.	Kdo jamči za vlagateljevo naložbo?
Za naložbe vlagateljev v vzajemne sklade nikjer na svetu ne jamči država Varnost vlog je zagotovljena z:
-	upoštevanjem vseh zakonskih določb;
-	razpršenostjo naložb (vsaka naložba predstavlja realno premoženje),
-	nadzorom ATVR revizorjev in odborov investitorjev.
Zavedati se moramo, da tudi npr. državna garancija za bančne vloge včasih ne pomeni veliko (primer propada komercialne banke Triglav, “zamrznjene” devizne vloge na bankah v začetku devetdesetih let). Ravno tako pa je verjetno vsakomur jasno, da absolutne 100-odstotne varnosti (brez omejitev) ni nikjer, relativna varnost vzajemnih skladov pa je vsekakor velika, kot dokazuje tudi dolgoletno varno poslovanje skladov v tujini in Sloveniji.
6.	Ali se lahko vrednost vloge v skladu zmanjša in dobi vlagatelj izplačano manj, kot je vplačal?
Lahko. Vrednost točke v nekaterih obdobjih raste in v drugih pada, pač glede na gibanje tečajev na borzi. Dolgoročno pa je bil trend gibanja točk vseh treh skladov KD (Galileo, Rastko, KD Bond) naraščajoč v celotnem obdobju, odkar KD Investments upravlja vzajemne sklade. Varčevanje na daljši rok (3 leta ali več) pomeni manjše tveganje glede vrednosti svoje vloge, saj borzni tečaji enkrat rastejo, drugič padajo, na dolgi rok pa naj bi rasli.
7.	Ali je mogoče iz donosa v prejšnjem letu sklepati, kakšen bo donos v tekočem letu?
Ne. Sklepanja o višini prihodnjih donosov so le predvidevanja. Pretekli donosi nikakor ne morejo biti zagotovilo za prihodnje donose. Nihče ne more zagotoviti, kakšna bo vrednost točke na določen dan v prihodnosti oziroma kdaj bo točka rasla in kdaj bo padala. Če kupujete točke na daljši rok, je odločitev za nakup vsekakor lažja, saj pri prodaji po treh letih od dneva nakupa ni potrebno plačati 30-odstotnega davka na davek iz kapitalskega dobička.
Mojca Špiler, borzna posrednica M&D Špiler k.d. Pogodbeni partner KD Investments d. o. o.
Teh 07/490 56 78 http://www. web-klik. com/
SOLSTVO, ZDRAVSTVO
Ko sem še bičke pasel pod Uršljo Goro...
Javorje, Sevnica - Tako je zapisal koroški pisatelj Lovro Kuhar, Prežihov Voranc. Tudi danes, ko mestna mladina, nasičena praznine, ne ve, kaj bi počela in poseda pred televizorji in računalniki, njeni vrstniki v odmaknjenih predelih slovenske dežele še pasejo bičke in krave, pečejo krompir v žerjavici in nemara tudi sanjajo o dolini, kjer življenje teče v drugačnem ritmu. S takimi otroki - s planine Javorje - so navezali stike sevniški šolarji.
Planina Javorje se nahaja na Koroškem in leži na nadmorski višini 2154 m. Z nje je lep razgled na Peco in Uršljo Goro, življenje tam še teče umirjeno in idilično, daleč stran od mestnega hrupa. V tej najvišje ležeči fari stoji tudi najvišje ležeča osnovna šola Javorje, ki je podružnica OŠ Črna na Koroškem. Naključje je naneslo, da so se pred časom predstavniki OŠ Savo Kladnik Sevnica srečali z vodjo enote Javorje Martino Podričnik in navezali stike. Prvo sodelovanje se je začelo v tednu otroka, ko je v goste v Sevnico prišla cela šola - vseh 25 otrok in pripravila prisrčen program za sevniške vrstnike. Sevničani so obisk vrnili; na Koroškem so gostovali z igrico Ribe na suhem.
Kasneje je dozorela ideja, da bi organizirali t.i. izmenjavo šolarjev. Tako je na Koroško odpotovalo pet šolarjev OŠ Sevnica, ki so prisostvovali pouku v nji-
hovi šoli in nato pri vrstnikih prespali, nato pa so se skupaj z gostitelji vrnili v Sevnico. Koroški vrstniki so sledili pouku na eni naj večjih šol v Sloveniji. Tako eni kot drugi so se čudili razmeram na šolah - šolarji OŠ Javorje so se skorajda zmedli ob živžavu, ki vlada na sevniški šoli, ki jo obis-
kuje skoraj tisoč učencev. Razmere v mali šoli, kot je javorska, so povsem drugačne; pouk v šoli je organiziran v treh kombinacijah. V prvo kombinacijo sodijo učenci 1. in 2. razreda devetletke ter nekaj šolarjev osemletke. Drugo skupino sestavljajo učenci 3., 4. in 5 razreda, tretjo kombinacijo
pa učenci 6., 7. in 8. razreda, vse predmete pa poučuje ena učiteljica. Šolarji z Javorja tudi niso navajeni na divje zvonjenje zvonca, saj na njihovi šoli zvonec naznanja zgolj glavni odmor.
Šolarji s Koroške so bili zaradi drugačnega načina dela sicer navdušeni nad tako veliko šolo, kot je sevniška, pa vendar je ne bi zamenjali za svojo, tam visoko na planini. Tudi njihovi starši se ne strinjajo, da bi otroci z Javorja odhajali v šolo v 10 km oddaljeno Črno na Koroškem. Poleg tega pa imajo nekateri šolarji že samo do podružnične šole 8 km hoda. Zanimivo je, da se kar pet otrok, ki so najbolj oddaljeni od šole, piše Virtič in so sorodniki sevniškega učitelja Janeza Virtiča. Takrat, ko je on obiskoval šolo Javorje, so otroci hodili v šolo peš, danes pa Virtičeve, ki imajo tudi zasluge za to zanimivo sodelovanje med šolama, k pouku vozi kombi.
Nada Černič Cvetanovski
Javorčani in Sevničani na igrišču
Pesem za življenje
Sevnica - Študentka glasbe Silvija Blaževič s Šmarčne pri Boštanju je s pomočjo Rotary kluba Čatež in Rotaracta Maribor v sevniški Kulturni dvorani organizirala dobrodelni Miklavžev koncert. Izkupiček je bil namenjen zdravstvenemu domu za nakup novega reševalnega vozila.
Poleg vokalne skupine Zefrr, ki jo vodi, je na nastop pripravila še zborček boštanjskih osnovnošolcev in povabila svoje sošolce iz akademije, ki so občinstvu pripravili čudovit večer glasbe.
S tem se je javno zahvalila kolektivu Zdravstvenega doma Sevnica, ki ji je nudiToporo in upanje v času hude preizkušnje. Mlada Silvija, ki ji je bolezen pred leti' že iztrgala očeta, je bila naenkrat soočena še s težko mamino boleznijo, za katero je bila rešitev le v presaditvi jeter.
Izkušena ekipa Kliničnega centra je operacijo uspešno izvedla, dr.Dušan Senica iz sevniškega Zdravstvenega doma pa je ves čas priprav na poseg in ob rehabilitaciji pacientke stal ob strani preplašeni Silviji takorekoč dan in noč.
Na Miklavža je Silvija okrog sebe zbrala vse te dobre ljudi na čelu z zdravnikom, ki je mamo operiral. Nastopajoči pa so v svoje pesmi dah toliko duše, da posebnih besed o tem, kaj je hvaležnost, niti ni bilo potrebnih. B.D.
rojstva v porodnišnici brežice
2. decembra je svojega prvega otroka povila 21-letna Natalija Zlobko s Senovega. Fantka, težkega 3500 g in velikega 53 cm, sta s fantom Aljošo Vrhovnikom poimenovala Jan. Mlado družinico smo ujeli srečno in nasmejano na odhodu domov.
....	.. t	---
Od 25.11. do 9.12.2002
Dečke so rodile: Mojca Horvatuš iz Pavlove vasi, Natalija Zlobko s Senovega, Helena Božič iz Zupeče vasi, Irena Papac iz Brežic, Natalija Berisha iz Dobove, Maja Fritz iz Krškega in Mateja Bogovič s Sremiča.
•
Deklice so rodile: Irena Kurajič iz Brežic, Andreja Žibert z Loga, Mojca Zlobko iz Cundrovca, Andreja Premelč z Bizeljskega, Vesna Skrbinek iz Brestanice, Saša Jalovec z Lomnega in Valerija Paulovič s Senovega.
Izobraževanje za vse
Slovenija, Posavje - Mednarodni dan invalidov, 3. december, je letos potekal pod geslom “Izobraževanje za vse”, obeležil pa je tudi začetek Evropskega leta invalidov - 2003.
S tem se je Svet EU zavezal k dodatnemu povečanju obsega ukrepov, ki bi v ustreznih razmerah spodbudilo integracijo posameznikov s posebnimi potrebami na vseh področjih življenja, predvsem običajnih sistemov izobraževanja. Ob tej priložnosti je v Termah Čatež potekala tudi ustanovna skupščina Evropske zveze civilnih invalidov vojn.
V Sloveniji je približno 170.000 invalidov - delovnih invalidov, otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, vojaških in vojnih invalidov ter zmerno, težje, težko duševno in najtežje telesno prizadetih oseb. V slovensko invalidsko populacijo spadajo tudi bolniki z dolgotrajnimi boleznimi, ki jih je približno 230.000.
Društvo invalidov imajo tudi vse tri posavske občine, aktivno pa delujejo tudi društva za posamezne kategorije invalidnosti. Po besedah predsednika Društva invalidov Brežice Mirka Kambiča (na fotografiji) je v njihovo društvo vključenih okrog 1000 članov. Zanje izvajajo različne programe, kot so socialni, ohranjanje zdravja, pravno-psihološka pomoč, humanitarna dejavnost, rekreacija in izleti ter športne aktivnosti. Poseben problem so še vedno arhitekturne ovire; v Brežicah so uspeli, da so se naredili klančine pri pošti, zelo nujno pa bi bile potrebne še pri vhodu v občinsko stavbo. J.K.
Srečanje starostnikov
Bizeljsko - V Krajevni skupnosti (KS) Bizeljsko je lani ponovno zaživel odbor Rdečega križa (RK). Na pobudo območne organizacije je predsedstvo prevzela Martina Denžič, ki je s sodelavci kot eno prvih akcij prevzela organiziranje srečanja starostnikov.
Lani se jih je zbralo okoli 60, letos pa že nekaj manj kot 100. Tudi letos so srečanje izvedli pri Kocjanu v Stari vasi na Bizeljskem, kjer je zbrane pozdravil dosedanji predsednik KS Rok Kržan, s kulturnim programom pa so presenetili učenci z OŠ Bizeljsko.
Odbor RK Bizeljsko, ki ga sestavlja okoli 10 aktivistk, je sredstva za srečanje zbral na terenu, čeprav predsednica Tinka tarna, da imajo ljudje vse manj posluha za dobrodelnost. S finančnimi sredstvi sta pomagala matični RK Brežice in KS Bizeljsko.
Razpoloženi ob ponovnem snidenju so zapeli ob harmoniki in obudili spomine na mlade dni.
Vendar vse težave zabrišejo srečna lica starostnikov, med katerimi je precej takih, ki jim je tovrstno druženje ena redkih priložnost, da se srečajo in poklepetajo z znanci. Starejše so tudi letos, tako kot lani, obdarili, še posebej je bila tega vesela 97-letna Jožefa Golobič iz Bukovja na Bizeljskem. S.V.
Fundacija Adama Bohoriča razpisala štipendije
Krško - Občinska Štipendijska fundacija Adama Bohoriča je razpisala prvih pet kadrovskih štipendij za tekoče študijsko leto 2002/ 2003 in sicer 2 za arhitekturo, 2 za gradbeništvo in 1 za politologijo. Rok za prijavo je potekel 6. decembra.
Štipendijska fundacija je bila ustanovljena z namenom, da bi podjetjem pomagala skrbeti za kadrovski razvoj. Podjetja so namreč tista, ki v skladu s svojimi potrebami in razvojnimi načrti odločijo, za katere visokošolske programe bodo razpisala štipendijo in s fundacijo sklenila sporazum o sofinanciranju. Tretjino štipendije mora zagotoviti podjetje, dve tretjini fundacija. Podjetje in prejemnik štipendije skleneta dogovor, da se bo študent
po končanem študiju zaposlil pri njih vsaj za toliko časa, kolikor časa je prejemal štipendijo. Morda je ravno obveza zaposlovanja dejavnik, zaradi katerega se podjetja v občini skorajda niso odločala za štipendiranje, razen Kostaka in Savaprojekta.
Upravljanje fundacije je zaupano Regijskemu pospeševalnemu, centru Krško, kjer je Nataša Šterban Bezjak povedala, da pretiranega navala vlog za razpisane štipendije ni bilo. B.D.
Stari, mladi in gibanje RK
Sevnica - Krajevna organizacija Rdečega križa (RK) Sevnica je za občane, stare nad 70 let, pripravila družabno srečanje, ki se gaje« udeležilo več kot 170 starostnikov. V družbi vrstnikov so vsaj za nekaj ur pozabili na vsakdanje križe in težave.
Območno združenje RK Sevnica pa je za osnovnošolce pripravilo tradicionalni kviz z naslovom: “Mladi in gibanje Rdečega križa”. Udeležile so se ga ekipe vseh šestih sevniških osnovnih šol, ki so pokazale zelo veliko znanja o mednarodnem humanitarnem gibanju Rdečega križa in njegovih dejavnostih. Znanje tekmovalcev je bilo zelo izenačeno, zato so si kar štiri osnovnošolske ekipe razdelile 1. mesto in sicer Boštanj, Blanca, Krmelj in Tržišče; na 2. mesto se je uvrstil Šentjanž in na 3. mesto Sevnica. N.C.C.
Živi in pusti živeti
Slovenija, Posavje - S tem geslom želi Svetovna zdravstvena organizacija osvestiti svet, daje HTV/AIDS pandemijo mogoče zaustaviti s posredovanjem informacij o zaščiti in znanjem o načinih prenosa. Samo z znanjem in informacijami se lahko borimo proti tabujem, premagujemo strah, ignoranco, krivice in predsodke, povezane z okužbo.
Promocija zdrave spolnosti, zmanjševanja možnosti prenosa z okuženimi iglami in preprečevanje prenosa okužbe od matere na otroka so temelj za zdravo in srečno življenje. V času, ko proti bolezni ni ne pravega zdravila niti cepiva, je preventiva edino učinkovito orožje v borbi proti okužbi s HIV.
Vsak dan se z virusom HIV na novo okuži okrog 16 000 ljudi; med njimi je najmanj 7000 mladih med 10. in 24. letom starosti. To pomeni, da se vsako minuto okuži 5 mladih ljudi. Od začetka epidemije do danes se je okužilo več kot 40 milijonov ljudi, umrlo pa preko 12 milijonov. Štrokovnjaki ocenjujejo, da se bo do leta 2020 število sirot, ki bodo zaradi aidsa izgubile starše, povečalo na več kot 40 milijonov.
Od leta 1986 pa do 30. septembra letos je bilo v Šloveniji prijavljenih 98 primerov aidsa; med prijavljenimi primeri je bilo največ oseb s stalnim prebivališčem v Ljubljani, iz celjske regije pa 8. Do 30. septembra sta bila v Sloveniji prijavljena še dodatna 102 primera diagnosticirane okužbe s HTV brez razvitega aidsa. Epidemija aidsa in okužbe s HTV je v Sloveniji še v zelo zgodnji fazi. Kljub tveganim vedenjskim vzorcem različnih skupin ljudi se še v nobeni skupini ni začelo res eksplozivno Siljenje okužbe z virusom HIV. Lahko ga pa pričakujemo, zato je nujno predvsem v skupinah z višjim tveganjem tvegano vedenje čimbolj omejiti.
Breda Rman -pozitivna
Sevnica, Tržišče - Dosedanja ravnateljica OŠ Tržišče Breda Rman seje kot edina kandidatka prijavila na razpisano mesto za ravnateljico omenjene šole za obdobje naslednjih petih let. Pozitivno mnenje k imenovanju je Rmanovi dal tudi sevniški občinski svet. Na šoli pričakujejo, da bodo do novega leta prejeli tudi soglasje Ministrstva za šolstvo, znanost in šport. N.Č.C.
Globalno je spolni način širjenja najpomembnejša pot prenosa HIV infekcije. Na ta način se okuži 85 odstotkov odraslih; 70 odstotkov teh okužb predstavljajo nezaščiteni heteroseksualni odnosi. Izmenjava okuženih igel med intravenskinu narkomanije odgovorna za 5 do 10 odstotkov HIV okužb pri odraslih« nekoliko nižji odstotek HTV infekcij pa nastane zaradi transfuzije okužene krvi oz. krvnih pripravkov.
Informacije o zaščiti in znanje o načinih prenosa bolezni so torej edino zdravilo, ki lahko zaustavi pandemijo HIV/AIDS. Zato povsod p°-tekajo različne aktivnosti na to temo« ki so še posebej okrepljene ob Svetovnem dnevu boja proti aidsu« kije letos potekal pod geslom: “Živ* in pusti živeti”. V Posavju se je v aktivnosti vključil tudi Mladinski center Krško. Pripravil je konceh Timoteja Siterja in Roka PlatinoV-ška, delil reklamni material, posredoval informacije, lepil rdeče pen1; lje, ki so svetovni simbol boja pi'otl aidsu, v klubu Zvezda v Krškem pa so vrteli film o aidsu.
Pomembno in potrebno je vedeti, da v ambulanti Zavoda za zdravstveno varstvo Celje vsak da1* od ponedeljka do četrtka med 8.111 12. uro poteka prostovoljno, strog0 zaupno in brezplačno testiranje na HIV okužbo, informacije o tem Pa so na voljo na tel. št. 07/42-51-12"; vsak dan med 8. in 12. uro. Doskj) se je v tej ambulanti testiralo l2p~ oseb; pri petih osebah so ugotovi prisotnost HIV protiteles, kar so p° trdili tudi testi v Ljubljani. razlogi za prostovoljno testiranjes na prvem mestu nezaščiteni sp° n odnosi in strah pred okužbo, in®? vensko vbrizgavanje nedovoljen11 drog in kontrolno testiranje. , • Nada Černič Cvetaru>vS
KMETIJSTVO/PODEŽELJE
Sava Glas, 11.12.2002
Bo mleko spodneslo Buta in Kovača?
Slovenija, Gornji Lenart - Republiška veterinarska uprava (VURS) je sredi preteklega tedna prejela novo pošiljko dodatnih rezultatov analiz mleka iz tujega referenčnega laboratorija, pri čemer je bila navzočnost prepovedanega antibiotika kloramfenikol potrjena v štirih vzorcih mleka. Na VURS-u čakajo še na rezultate 13 vzorcev. Doslej je skupno potrjenih 17 kršiteljev od 117 vzorcev, poslanih na potrditvene teste v referenčni laboratorij v tujino. Vrnjeni so tudi že vsi posavski vzorci, ki so pokazali, da so posavski kmetje nedolžni, ob tem pa so tudi že izračunali škodo za uničeno mleko. To jim bo sicer poravnala država, če bo izpolnila svojo obljubo, še dolgo pa ne bo poravnana moralna škoda, saj so vse te kmetije ob “dobro ime” in njihovi gospodarji na robu obupa.
Posavski kmetje, ki so bili osumljeni, da je bil v njihovem mleku najden kloramfenikol, so javnosti predstavili oceno škode in nekatere zahteve, kijih postavljajo kmetijskemu ministru Franciju Butu, neodvisni komisiji, ki jo je ustanovil, ter direktorju VURS Zoranu Kovaču.
Roman Žveglič
Podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije Roman Žveg-J*č je na zadnjem srečanju z nekaterimi kmeti, “udeleženci afe-re povedal, daje bilo v času prepovedi v Posavju uničenega 240.959 litrov mleka od 43 osumljenih kršiteljev. Škodo ocenjuje na 16 milijonov 400 tisoč SIT. K temu je potrebno prišteti še višino Pavšalnih nadomestil, kijih kme-J-°m, ki so v omenjenem sistemu, mžava ne bo pokrila. Od minule-Sa četrtka so namreč oprani krivce vsi osumljeni za kršitev v Po-Savju, tudi tisti zadnji, katerega Vzorec se je menda izgubil, kašlje so ga očitno našli in refe-renčni test je negativen.
Kmete v tem trenutku najbolj danima, kdo je krivec, da so bili °sumljeni za prisotnost prepo-Vedanega antibiotika v mleku in ^akaj so vsi postopki trajali tako °lgo. Sumi so različni, od tega,
da je prišlo do napake pri odčitavanju rezultatov analiz, pa tudi do tistih, ki kažejo na kriminalna dejanja. Med drugim je zanimivo dejstvo, da seje vzorčenje v Brežicah in Krškem začelo dan po tem, ko se je v enem od slovenskih tednikov pojavil zapis o visokih potnih stroških Zorana Kovača. “Lahko bi pomislili, da je želel g.Kovač speljati javnost v drugo smer in je pač izbral mleko,” je o sumih kmetov povedal Žveglič.
Kljub temu, da so spoznani za nedolžne, želijo zadevi priti do dna. Zato od ministra Buta ali direktorja Kovača zahtevajo podatke, kdaj so prihajale analize iz referenčnih laboratorijev (po dnevih in urah) in kdaj bo vsakemu posamezniku omogočen vpogled v celotno dokumentacijo. Hkrati pa tudi zahtevajo, da se takoj pristopi k izdelavi novih pravilnikov na tem področju, ker se-
Nekateri udeleženci mlečne afere predstavljajo oceno škode.
danji očitno niso ustrezni, če dovoljujejo tovrstne napake, da ne bi ob kakšni podobni priložnosti znova prihajalo do nepotrebnih sumničenj. Ob tem pa tudi najos-
Kot je znano, je vlada iz sredstev kmetijskega ministrstva zagotovila 110 milijonov SIT za pokrivanje stroškov zaradi uničenega mleka. Zahtevke so morali oškodovanci posredovati na Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja do petka, 6.decembra.
Sredstva bodo upravičenci dobili izplačana v celoti glede na ugotovljeno škodo. Kot je sklenila vlada, so do povračila škode upravičeni nosilci kmetijskih gospodarstev oz. kmetje, ki so bili na posamezni mlečni progi zajeti v ukrep prepovedi oddaje mleka v promet in so oddajali neoporečno mleko. Ti bodo dobili izplačana sredstva v vrednosti uničenega mleka, pri čemer se bo količina mleka v času prepovedi oddaje pomnožila s ceno, ki jo je posamezni proizvajalec dosegel v letošnjem oktobru. Prav tako so med upravičenci za povračilo izpada dohodka mlekarne in kmetijske zadruge, ki so v času prepovedi izvedle odvoz mleka v neškodljivo uničenje oz. so ga predelale v mleko v prahu in ga nato uničile. Kmetijske zadruge bodo dobile povrnjena tudi sredstva za organiziranje in prevzem mleka na posamezni mlečni progi, kije bilo uničeno.
Nadzor nad točnostjo podatkov bo izvedla kmetijska inšpekcija, ki bo do izplačila zahtevkov pregledala najmanj 20 odstotkov vseh vlog, po izplačilu pa še vse preostale.
Organizatorji odkupa so dolžni pridobljena sredstva prenakazati upravičencem ob izplačilu za mleko, ki je bilo prevzeto v novembru oz. najkasneje v roku dveh delovnih dni po prejemu nakazila, če bodo sredstva nakazana po tem datumu.
treje zanikajo namige, da so bili kmetje o vzorčenju predhodno obveščeni; nasprotno trdijo, da tudi veterinarji, ki so vzorce odvzeli, niso vedeli, zakaj sojih morali vzeti, oziroma tega niso želeli ali hoteli povedati.
Od direktorja VURS-a in vseh pristojnih inštitucij zahtevajo, da raziščejo, kdo je krivec; nezaupanje do veterinarske uprave je namreč tako veliko, da nihče več ničesar ne verjame. Mlekarn kmetje doslej niso zaklepali, zdaj so zaklenjene dvakrat. Še vedno ne vedo odgovora, zakaj naj bi dajali kloramfenikol v mleko. Pojasnilo, da ta uniči mikroorganizme in s tem dvigne kakovost mleka, jim ne zadostuje, saj podatki za več let nazaj kažejo, da so samo 3 odstotki mleka slabše kakovosti, torej takšne “izboljšave” niso bile potrebne. Zahtevajo tudi nepreklicen odstop ministra Buta in direktorja Kovača, vendar ne prej, dokler ne bodo znani krivci; bojijo se namreč, da bi se spet vse pometlo pod preprogo.
Jelica Koršič
Izobraževanje se obrestuje Topaz pripravljen za prodajo
Velika Dolina - Udeleženci prvega jesenskega izobraževanja, ki °a je organiziralo Vinogradniško društvo Velika Dolina - Jesenice, testirali letnik 2002. Za razliko od predavanj o negi mladega vina tokrat 30 udeležencev v praksi spoznavalo napake in bolezni letošnjega letnika. Po dva vzorca z istimi napakami, od najizrazitejše do v°ntaj zaznavne, sta prisotne seznanila z najbolj pogostimi napakami Mladem vinu. Tako so v živo določali bekser, cik, miševino, u ečljivost in podobno. Ob dipl.inž. Vladu Kovačiču so navzoči ne le gotavljali napake, pač pa je bil to uvod v preventivno delo v nji-°v'h kleteh.
Kot je dejal organizator izobraževanja, predsednik društva Miha je artuh, je le s takim načinom dela možno izboljšati kletarjenje, ki (jvv ycčini primerov vzrok za slabo vino. K boljši situaciji pa je nekak"11110 pripomogel tudi vinski laboratorij, ki je v zadnjih letih bil še ji 0 dober sopotnik in svetovalec članom društva pa tudi ostalim, ki ,n Je vinogradništvo prijeten “hobi”. Doslej so v laboratoriju pre-edali 80 vzorcev, toliko pa je seveda bilo tudi nasvetov za nego d(,| e2a vina. Investicija v ta laboratorij je tako postala nepogrešljiv vinogradništva v okolici Velike Doline in Jesenic. N.J.S.
Čeprav je bila letošnja letina za posavske sadjarje veliko boljša kot zadnje tri,, to ne velja za odporno sorto topaz, ki v Posavju raste na 15 ha. Spomladi ga je namreč prizadela pozeba in kasneje ponekod še toča. Kljub temu ga v Sadjarski zadrugi Posavja imajo 10 ton in prav v teh predprazničnih dneh ga pripravljajo za trg.
KANAL 2000
kmetijski nasveti
Razpis SAPARD
V Uradnem listu št. 96-97/02, ki je izšel 15. novembra, je bil objavljen drugi javni razpis za zbiranje vlog za dodelitev nepovratnih sredstev iz programa SAPARD. Razpis podpira štiri ukrepe in sicer: naložbe v kmetijska gospodarstva, naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in ribiških proizvodov, naložbe v izboljšanje turistične ponudbe na podeželju in naložbe v razvoj in izboljšanje infrastrukture na podeželju.
Ker je javni razpis zelo obsežen, lahko natančnejše informacije glede vsebine razpisa pridobite na Kmetijsko gozdarskem zavodu Novo mesto oziroma na izpostavah v Brežicah, Krškem in Sevnici.
Za vinogradnike
Tudi v tem času je potrebno, tako kot skozi celo leto, vina kontrolirati, pokušati, dolivati posode in vzdrževati dokaj stabilno količino prostega žvepla.
Za oceno vina je potrebno dostaviti 3 steklenice vina in prijavo pridelka, ko gre za vino odprte prodaje, za stekleničeno vino in vino cviček ptp, pa je potrebno po telefonu poklicati uradnega povzorčevalca.
Za vse informacije in pojasnila lahko pokličete na telefonski številki: 07/373-05-77 ali 07/373-05-92 ali se oglasite na naslovu Šmihelska cesta 14, Novo mesto. Enološki laboratorij je odprt vsak delovni dan od 7. do 15. ure.
Vinogradniki, predvsem pa predsedniki vinogradniških društev, naj v čim krajšem času vrnejo izpolnjene ankete, ki so jih pred kratkim dobili po pošti.
Oskrba govedi v zimskem obdobju
Smo v t. im. zimskem obdobju krmljenja govedi. Poleg same prehrane pa je potrebno opozoriti še na ostale prav tako pomembne skupne značilnosti reje govedi v zimskem času.
Posebej moramo biti pozorni, da živalim omogočimo primeren prostor; to pomeni, da mora biti dovolj prostora za posamezno žival, kar je po eni strani običajna danost, ki jo spreminjamo le ob gradnjah in obnovah hleva, po drugi strani, npr pri prosti reji, pa tudi s primemo gostoto naselitve (pitancev, telic, ali ostalih kategorij govedi) oziroma tudi z urejanjem izpustov.
Prostor mora biti zračen, kar pomeni, da poskrbimo za odvajanje izrabljenega zraka, ki vsebuje predvsem preveč vlage, amoniaka in drugih škodljivih plinov. Pri govejih hlevih običajno načrtujemo in dejansko v praksi tako tudi je tako imenovano naravno zračenje skozi odprtine v stenah (običajno okna) in slemenu (običajno prezračevalni jašek ali reža). Žal veliko govedorejcev hleve v bolj hladnih obdobjih preveč zapira in posledica so izjemno vlažni hlevi, kjer najdejo odlične pogoje razne kužne klice, ki povzročajo obolenja. Veijetno je to posledica tega, da ljudje sodimo po sebi in ne upoštevamo, da so temperature ugodja pri govedu 5-15 stopinj C. Govedi naših pasem pa brez škodljivih posledic prenesejo tudi bistveno nižje temperature okolice (poveča se le delež krme za vzdrževanje, zdravje pa ni ogroženo). V naših klimatskih razmerah se tako že uveljavljajo posamezne reje govedi na prostem skozi celo leto, predvsem pa pri vseh oblikah živalim bolj prijazne reje so obvezni izpusti. Izpusti omogočajo gibanje živali na svežem zraku, kar sta dve pomembni prednosti za počutje živali. Enako kot poleti moramo poskrbeti, da ima govedo na voljo pitno vodo - za tehnologije reje na prostem in v hladnih hlevih se dobijo posebni napajalniki, da voda v njih ne zmrzne.
Zaradi spremenjene klime v hlevu, razvojnega kroga raznih zajedalcev, predvsem kadar živali vhlevimo po poletni paši, je potrebno v tem času posebno pozornost namenjati okužbi z zajedalci. Strokovne službe priporočamo posvetovanje z veterinaijem, ki bo na podlagi morebitnih vidnih znakov invazije zajedalcev ali pregleda blata izvedel potrebno zdravljenje.
Krma pomeni naj večji strošek pri prireji mleka in mesa, zato je zelo pomembna kakovost in količina osnovne voluminozne krme (seno, silaže). Po dveh sušnih letih so bili letos primerni pogoji za pridelavo velikih količin kakovostne konzervirane krme na travinju. Kakovost lahko ocenimo s čutili, konzumacijo in nivojem prireje, vendar so te ocene (na podlagi prireje) ali manj natančne ali pa prepozne. Smiselno seje odločiti za analizo osnovne voluminozne krme vsaj na večjih kmetijah. Postopek se lahko spelje tudi s pomočjo lokalnega kmetijskega svetovalca. Potrebno je tudi ločevanje voluminozne krme po kakovosti. Najboljšo namenimo najbolj produktivni kategoriji govedi v hlevu (molzne krave, teleta, pitanci, presušene krave, telice, krave dojilje). Na podlagi vrste in kakovosti osnovne krme se po potrebi odločimo za dokup t. i. močne krme. Ta nakup je smiseln zlasti v primerih enostranskih krmnih obrokov na bazi koruzne silaže oziroma je praktično obvezen za doseganje večje intenzivnosti reje. Z dokupom primernega dodatka bolje izkoristimo osnovno krmo. Za izravnavo krmnega obroka glede mineralov in vitaminov pa je nujno dokupovanje mineralno-vitaminskih mešanic. Zimsko obdobje je glede tega še zahtevnejše, ker se živali manj gibljejo na soncu in ker se v konzervirani krmi s časom zmanjšuje vsebnost vitaminov. Vitaminiziranje govedi kot preventivni ukrep v zimskem obdobju je še vedno smiselno za mnoge naše reje.
Celovita oskrba govedi v zimskem času je torej osnovni pogoj za primemo intenzivnost prireje mleka in mesa. V tem času imamo običajno nekaj več časa, da se živalim lahko bolj posvetimo, lahko bi rekli, da vnovčimo obdobje pridelave krme. Če nas še tako prizadevajo ali celo motijo fazni vplivi na pogoje gospodarjenja, je vendarle naloga vsakega rejca, da dosega čim boljše rejske rezultate v hlevu. Mnogi naši rejci to vedo, znajo in zmorejo, kar seje pokazalo tudi v primem afere z ugotavljanjem kloramfenikola v mleku.
Viktor Kožar, univ.dipl.inž.kmet.
KSS Krško
Ponovitev volitev le presenetila
Brežice - Zaradi nepravilnosti na lokalnih volitvah je okoli 2500 volivcev v občini Brežice moralo volitve ponoviti. Čeprav naj bi ponovitev odločala le o zadnjih imenih članov občinskega sveta, je spodnesla tudi mandate.
Po volitvah je bil znan sicer neuraden razrez mandatov ter imena pridobljenih neposrednih mandatov v bodočem občinskem svetu. Ponovitev volitev za občinski svet na treh voliščih na področju 1. volilne enote v širšem področju mesta Brežice naj bi odločala le o imenih svetniških mandatov. Vendar je s podporo presenetila SNS, ki sta ji po prvih volitvah pripadla dva mandata, s ponovitvijo volitev pa je dobila še tretjega. In sicer
na račun zmagovalke volitev -SDS, ki se ji je najprej kazalo osem mandatov, dejansko pa jih ima sedaj sedem. V 30-članskem svetu bo 15 svetnikov nadaljevalo mandat, izvzet je Vizjak kot župan, ravno toliko je novih svetnikov.
Poročali smo, da je Občinska volilna komisija razveljavila volitve na 3 voliščih z okoli 1200 volivci za občinski svet (Gubčeva ulica, Bukošek- gasilski dom, Šentlenart-gasilski dom) ter na treh za svete krajevnih skupnosti
(Bukošek-gasilski dom, vrtec-Kregarjeva ulica, Pišece-večnamenski dom).
Predsednica komisije Maja Baškovič je takrat pojasnila, da se pač zgodi, da so člani volilnih odborov tudi na listah, česar pa zakon ne dovoljuje. Pri okoli 950-članskem telesu, ki je v Brežicah skrbel za potek volitev, se to zdi razumljivo. Vendar pa javnost meni, da bi morala Občinska volilna komisija vsaj zaradi moralne odgovornosti odstopiti. S.V.
Občinski svet Brežice:
SDS (7 mandatov): Andrej Vizjak (Robert Žagar), Marko Hercigonja, Jernej Zorko, Andrej Ošterbenk, Ivan Molan, Milko Veršec, Ivan Pondelak
LDS (6 mandatov): Bojan Petan, Alja Kobali, Bojan Tičar, Borut Mokrovič, Branko Blaževič, Nataša Starki
LORKS (4 mandate): Vojko Bibič, Jože Avšič, Stanka Preskar, Dušan Medved
SLS (3 mandati): Lado Križman, Janez Vogrinc, Roman Matjašič
SNS (3 mandati): Stanko Radanovič, Vanja Veselič, Peter Skrivalnik
DeSUS (2 mandata): Janko Žalec, Rok Kržan
PUM (2 mandata): Jurij Pezdirc, Davor Račič
ZLSD (2 mandata): Milenka Jesenko, Mihael Škrlec
N.Si (L mandat): MiraBudič
Občinski svet Brežice 1998		Občinski svet Brežice 2002	
SDS	6	SDS	7
LDS	5	LDS	6
LORKS	5	LORKS	4
SLS	3	SLS	3
SKD	3		
ZLSD	3	ZLSD	2
DS	2		
SNS	2	SNS	3
Lista mladih Plus generacija	1		
		DeSUS	2
		PUM	2
		NSi	1
Pritožba na volilno komisijo
Krško - Na konstitutivni seji Občinskega sveta Krško so obravnavali pritožbo Liste za razvoj mesta in naselij v Krajevni skupnosti Krško in sicer gre za delitev mandatov iz preostanka glasov. Po obrazložitvi zakonodaje predsednice občinske volilne komisije Mateje Resnik Bahčič in njenega namestnika Boštjana Škrleca je bila pritožba zavrnjena kot neutemeljena.
Na prvi seji novega občinskega sveta so potrdili vseh 31 mandatov svetnikov tako, kot je rezultate volitev izračunala občinska volilna komisija. Pritožba, ki je bila naslovljena na svet, se ni nanašala na število mandatov posameznih list, temveč na izbiro kandidatov posamezne liste, ki so svetniško mesto zasedli z izračunavanjem preostanka glasov. 14 mandatov je bilo v 31-članskem svetu izvoljenih neposredno. Do pritožbe je po besedah namestnika predsednice občinske volilne komisije Boštjana Skrle-ca prišlo verjetno zaradi neinformiranosti o delni spremembi zakona o volitvah, ki je nastala ob zadnjih državnozborskih volitvah. Novost je ravno v spremembi izračuna zaporedja količnikov iz preostanka glasov, kjer se upošteva ustavni zakon oziroma Zakon o volitvah v državni zbor. Ta določa, da se vrstni red količnikov izračuna tako, da se za vsako listo odšteje toliko najvišjih količnikov, kolikor je bilo razdeljenih neposrednih mandatov. Na lokalnih volitvah pred štirimi leti pa so se preostanki glasov ra-
čunali po drugačnem sistemu in pritožnik na podlagi tega navaja, da je šest podeljenih mandatov spornih. Kot rečeno, pritožba leti na imena, ne na število mest, ki sojih liste dosegle. Na primer, s spremembo zaporedja najvišjih količnikov se zgodi, da pride v občinski svet nekdo iz ene volilne enote, po načinu računa izpred
štirih let pa bi bil to kandidat iz neke druge volilne enote iste liste.
Za pritožbo imenovana mandatna komisija v sestavi Miran Stanko, Andrej Božič in Damjan Obradovič je svetnikom predlagala, dajo zavrnejo kot neutemeljeno, s čimer so se ti strinjali.
Branka Demovšek
Miran Stanko, Damjan Obradovič in Andrej Božič
Brežice in Krško za Drnovška, Sevnica za Brezigaijevo
Slovenija - Slovenija je dobila novega predsednika države. Janez Drnovšek, ki je bil desetletje predsednik vlade, bo poslej predsednik države. Predsedniške pravice in dolžnosti bo prevzel od Milana Kučana, ki je bil oče naroda prav tako celo desetletje.
Ob nekaj več kot 65-odstotni volilni udeležbi je Janeza Drnovška podprlo 56,54 odstotka volivcev, Barbaro Brezigar pa 43,46 odstotka.
Najvišjo podporo so Drnovšku volivci ponovno namenili v 6.volilni enoti Novo mesto, in sicer več kot 59 odstotkov. V tej volilni enoti pa so tudi posavske občine. V Brežicah in Krškem je večjo podporo dobil Drnovšek, v Sevnici pa je več dobila Brezigarjeva.
Sevnica in Trebnje sta tudi edini občini v 6. volilni enoti, kjer je večino glasov dobila Barbara Brezigar. Sicer pa je v vseh osmih volilnih enotah Drnovšek dobil več podpore kot Brezigarjeva. Taje sicer zmagala v nekaterih od skupaj 88 volilnih okrajev.
Novoizvoljeni predsednik države Janez Drnovšek bo pred poslankami in poslanci zaprisegel 23. decembra - prav na 10. obletnico slovenskega parlamenta. L.K.
	Brežice	Krško	Sevnica
Janez Drnovšek	61,49%	55,10%	48,33%
Barbara Brezigar	38,51%	44,90%	51,67%
Ne vlecimo za sabo bremen preteklosti
Sevnica - Že na prvi seji je sevniški občinski svet sprejel rebalans proračuna za letošnje leto - proračunski primanjkljaj znaša 112 milijonov SIT, sprejel pa je tudi sklep o začasnem financiranju proračunskih potreb za leto 2003.
Svetniki so potrdili letni program športa za prihodnje leto, za katerega naj bi bilo po predlogu Branka Kelemine (SDS) namenjenih 20 milijonov SIT sredstev in ne 14, kot je bilo predvideno v predlogu. Predstavniki športnih društev potem ob različnih priložnostih trkajo na županova vrata in ta jim dodatno odobri sredstva. Vse to mora biti v planu, je prepričan Kelemina. Župan Kristijan Janc (SLS) je sprva ugovarjal, da ne gre za sprejemanje proračuna, pri čemer se bo ponovno ugotavljalo, da denarja ne bo dovolj za vse želje, potrebe in pričakovanja. Marjan Kurnik (LDS) , ki je poleg številnih razpravljalcev tudi podprl predlog, da se v proračunu za
šport nameni 6 milijonov SIT več, pa ni mogel razumeti, zakaj tak hrup okrog 6 milijonov, ko pa so svetniki pred tem brez razprave sprejeli rebalans proračuna, v katerem je šlo za bistveno več milijonov.
Na predlog Brede Drenek Sotošek (ZLSD) bosta po novem o športu in kulturi odločala dva ločena odbora; odbor za šport pa mora pregledati in ažurirati tudi korekcijske faktoije, po katerih se financirajo športni klubi in društva. Stefan Teraž (SDS) je ob vsem tem poudaril, da morajo svetniki ob zač.etku novega mandata preusmeriti čustva in misli in narediti nekaj novega, ne pa vleči za seboj bremen preteklosti. N.Č.C.
Le Drnovšek in Brezigarjeva lahko še visita
Posavje - Po zakonu o volilni kampanji morajo organizatorji volilne kampanje najkasneje v 15 dneh po dnevu glasovanja s plakatnih mest odstraniti vse svoje plakate in druga volilno propagandna sporočila. Rok za prvi krog volitev je potekel 25. novembra, za ponovitev volitev pa bo potekel v ponedeljek, 16. decembra. Kljub temu nas posavski kandidati še vedno nasmejano pozdravljajo z zbledelih plakatov.
Večino dela sta opravila dež in veter, bolj so se potrudili v Sevnici, kjer po izteku prvega roka ni bilo vidnih plakatov. Veliko manj jih je bilo tudi v Krškem, čeprav so pred Kulturnim domom zbledeli in strgani plakati na dodatnih stojalih viseli še 8 dni po poteku roka. Novi in sveži teden dni dlje, kot bi smeli viseti, so se zdeli tudi plakati na CKŽ na praznih izložbenih oknih. V Brežicah pa so bolj ali manj izginili le iz ožjega mestnega središča, iz okoliških mest, nakupovalnega centra na robu mesta in oglasnih kozolcev po občini pa ne. V oči bode zlasti SDS, kije imela dva velika t.i. “jumbo” plakata z izraženo zahvalo za podporo na cesti na Čatežu ter pri Bizeljskem in še nekaj dni več tretjega v središču Bizeljskega. Zasledili smo jih v Brežini, Bukošku, v Dečnem selu in Globokem. Avtobusna po-
stajališča ob regionalni cesti od Stare vasi do Brezovice na Bizeljskem so bila 10 dni po izteku roka prelepljena s plakati predvsem SDS in LDS ter v enem primeru s plakatom samostojnega kandidata Avgustinčiča.
Po prispevku v skupnem programu Radia Brežice in Radia Sevnica so čez noč izginili zaostali plakati ZLSD. DeSUS je bil še vedno prisoten v središču Bizeljskega. Dodatna plakatna mesta, lesena in kovinska stojala, pa so ostala, ali prelepljena z ostanki plakatov ali prazna, še do sedaj.
Če volilnih sporočil ne odstranijo organizatorji kampanj, mora zanje poskrbeti komunalni nadzornik. Brežiški Mladen Arnšek je pojasnil, da kljub zagroženim denarnim kaznim ne bodo ukrepali, pač pa le opozarja stranke, da počistijo za seboj. Se najbolj problematični pa so se mu zdeli
Koalicija DA, a kako dolgo
Sevnica - “Delo v občinskem svetu naj bi potekalo timsko. Izpolnili naj bi tisto, kar od nas pričakujejo občani tako na levem kot na desnem, bregu Save,” je občinske svetnike nagovoril stari -novi župan Kristijan Janc. Med 25 svetniki je 14 starih in 11 novih, vsi pa so prodorni ljudje in izkušeni gospodarstveniki, ki bodo skupaj delali za dobrobit občine, je prepričan Janc.
Če bi sklepali po prvi seji sevniškega občinskega sveta, bi lahko rekli, da bo deloval kot dobro podmazan stroj, čeprav je bilo čutiti, da so si za prvo sejo svetniki nataknili rokavice. Sneli jih niso niti pri imenovanju pomembne komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, katere sestav je bil odločen že pred pričetkom seje. Omenjeno komisijo je v prejšnjem mandatu vodil Tine Zupančič iz vrst SLS-Tudi nova komisija, t.i. KVIAZ, bo delala pod taktirko SLS, saj ju njen predsednik Srečko Ocvirk Poleg njega je v tej pomembni komisiji iz njegove stranke še Jože Imperl, iz vrst LDS Andrej Štricelj in Jože Železnik, iz vrst SDS pa Bojan Rugelj in Rudi Dobnik. Če so naivneži pričakovali, da bo sedmi član komisije iz vrst ZLSD, ki ima v občinskem svetu tri svetnike, so se ušteli-Kajti očitno je začela delovati že pred volitvami napovedana koalicija LDS-SDS- N.Si. Tako je sedmi član komisije Jože Ašie (N.Si), ZLSD pa je zaenkrat ostala praznih rok.
Omenjena koalicija bi znala močno načeti živce staremu - novemu županu, saj bi imela v občinskem svetu prevlado - kaf 14 svetnikov. Janc bo zato verjet' no skušal koalicijo razbiti z mam' ljivimi ponudbami za podžupan® ali celo več njih, o čemer pa n® prvi seji niso govorili. S tem s° bodo ubadali na drugi seji sveta-ki bo šele 29. januarja. Takrat b° tudi jasno, ali bo podžupanstv0 res ponujeno ZLSD, da bo “volk sit in koza cela” pa še SDS i® LDS. S tem pa verjetno ne d1 razbil koalicije LDS-SDS-N.Si-v kateri ta čas tečejo resna dog0' varjanja in pogajanja.	,
Sicer pa bi se znala katera 0
koalicijskih partneric za cen0 podžupanskega mesta poslovi
od koalicije, za katero je 18.°k' tobra Branko Kelemina (SD-5' dejal: “Koalicija bo obstajala t°' liko časa, dokler bo interej>> bistveni člen koalicije pa je, 0. lahko katerakoli stranka kadark0 izstopi iz nje in to brez obrazi0 žitve...”
Nada Černič Cvetanovs
plakati Posavske unije mladih-so zamudili rok prijave v kamp®11 ji in so plakate izobesili ”vse p°v prek”. In jih, tako kot večina ost® lih, tam tudi pustili.
Po pojasnilu državnega sekrf tarja na Ministrstvu za notraffl zadeve Bojana Trnovška lah v tem času, 15 dni po drugem gu volitev, visijo le plakati pr° j sedniških kandidatov, v breŽt®
občini pa še plakati strank tah1
.vil'
kjer so se volitve zaradi nepr®’ nosti morale 1. decembra p°n
Viti.
Suzana Vahtaf
Volitve članov svetov KS v občini Sevnica
Sevnica - V nedeljo, 10 novembra, so bile izvedene volitve v svete krajevnih skupnosti na območju občine Sevnica. Od 14.236 volilnih upravičencev jih je na 55 voliščih v 53 volilnih enotah glasovalo 10.395. V KS Loka pri Zidanem Mostu se volitve niso izvedle v 4. volilni enoti, ker v kandidacijskem postopku ni bilo vložene kandidature. V svete KS je bilo izvoljenih 98 članov.
KS Blanca
Andreja Fakin, Marija Kelemina, Antonija Kozinc, Jože Mirt, Damjan Medvešek, Darinka Lipovšek, Nada Beline, Danijel Žnidarič, Andrej Bobek, Marija Vidmar
KS Boštanj
Lojze Zalašček, Marjan Kogovšek, Mirko Hribar, Robert Perc, Stanko Lisec, Andrej Novšak, Martin Salamon, Ivan Možic, Ivan Podlogar, Bojan Košir, Janez Revinšek
KS Krmelj
Janez Martinčič, Marko Zabukovec, Anton Kovač, Rado Kostrevc, Janez Mirt, Roman Starič, Janez Močan, Rudolf Dobnik, Anica Zupan
KS Loka pri Zidanem Mostu
Zoran Cvar, Jože Racman, Martin Roštohar, Franci Ter-bovec, Ivan Novšak, Radoš Fon, Jože Dobovšek, Matej Imperl
KS Primož
Peter Blatnik, Darko Lisec, Silvo Vintar, Drago Kozinc, Alojz Rak, Ladislav Zgonc, Mirko Krnc
KS Sevnica
Zvone Tuhtar, Stanislav Možič, Jože Božič, Anton Košar, Drago Jazbec, Estera Savič Bizjak, Anton Grilc, Anton Be-dek, Ljubomir Motore, Bojan Lipovšek, Jože Cimperšek
KS Studenec
Janoš Janc, Jelko Vizlar, Mihael Metelko, Stane Kokove, Danilo Zalokar, Rudolf Rupar, Martin Marušič, Andrej Lisec
KS Šentjanž
Jože Škoporc, Marta Knez, Milan Sotlar, Mihael Jazbec, Ciril Kranjec, Marko Gole, Tomaž Strnad, Ivan Kuselj, Dušan Stopar, Anica Sladič, Marjan Karlič, Ivan Orešnik
TSO nrr v»w
KS lrzisce
Jože Jene, Stanko Majcen, Silvo Štih, Srečko Vodenik, Franc Crnek, Anton Janežič, Marjan Jamšek, Alojz Škoporc, Jože Sebanc, Franc Mrgole, Alojzij Švigelj, Slavko Simeonov
KS Zabukovje
Alojz Romih, Dominik Kolman, Melita Nepužlan, Alojz Pajk Martin Požun, Slavica Krmelj, Janez Podlesnik, Srečko Cesar
Nada Černič Cvetanovski
Nejasna zakonodaja spodnesla referendum?
^ebtjanž - Novi svet Krajevne skupnosti (KS) Šentjanž sestav-12 članov; v prejšnji sestavi jih je bilo 11; deset je novin-®v> dva od članov pa sta bila ponovno izvoljena. Tudi Ivan , resnik, dosedanji predsednik KS, je na to funkcijo ponovno l*Voljen, kar pomeni, da je uspešno vodil KS v preteklih letih; ^Predsednik je Miha Jazbec, tajnica pa Mija Gorenc.
Na konstitutivni seji so preči r fZornosti namenili neuspelem erendumu za krajevni same
i ooz volilnih upravičenci v Podstavlja 58,61 odstotk
Vs »“'-uMdVija Jo,O 1 OOSIOIKC
‘eh glasovalnih upravičence prf..Uvedbo jih je glasovalo 28: cev p a v°lil„n>h upravičei sta' Problem so v Šentjanžu pre< ..J“de neveljavne glasovnic VolJlh Je bilo kar 28. Občinsl komisija je zato izda (jUm°vdveni sklep, da referei Se .v Šentjanžu ni uspel. K Prit J-anŽ se Je na omenjeni skle n0 ^Zl^a’ saj meni, da je potret Hod ■ Pndobid pojasnilo zak< ftto ai.a'ca za 2. člen zakona o s; sj ^Pevku, ki se doslej v pral
ti izvajal.
— .ovajal.
Pray ^aJ Pravi sporni 2. člei P da se samoprispevek uva
po opravljenem referendumu, na katerem se je za uvedbo samoprispevka izrekla večina glasovalnih upravičencev, ki so glasovali, pod pogojem, da se jih je gla-
Predsednik KS Šentjanž Ivan Orešnik
Sveti KS občine Krško
Krško-V 16 krajevnih skupnostih občine Krško je 15.900 občanov, ki so se udeležili lokalnih volitev lO.novembra (vseh volilnih upravičencev je 22.829), izvolilo nove svete krajevnih skupnosti, skupaj 156 svetnikov.
KS mesta Krško
Viktor Kožar, Milan Glas, Matjaž Šribar, Dušan Dornik, Marko Šonc, Janko Hrovat, Boštajan Pirc, Anton Planinc, Jožef Habinc, Danijel Mižigoj, Miloš Kukovičič, Apolonija Urek, Jožica Mikulanc, Marija Stopinšek, Branko Mirt.
KS Gora
Ivan Avguštin, Jože Šinkovec, Jožef Bučar, Alojz Kerin, Drago Marušič, Rafael Prebejšek, Franc Gunčar, Janez Levičar, Stanko Alegro
KS Veliki Trn
Martin Božič, Franc Lekše, Lado Hribšek, Ivan Lekše, Jožef Kerin, Anton Žaren, Alojz Pirc
KS Zdole
Vinko Planinc, Robert Habinc, Jože Slivšek, Aleksandra Žnideršič, Rudolf Černoga, Sabina Zakšek, Drago Župevc, Zdenka Beuc in Jože Dular
KS Leskovec
Ana Nuša Somrak, Janez Kerin, Dušan Arh, Vojko Sotošek, Jože Žarn, Benjamin Salmič, Martina Arh, Zvonko Arh, Martin Sintič, Jože Račič, Zvonko Trampuž, Ladislav Arh
KS Senuše
Metka Resnik, Marjan Tomažin, Stanislav Mežič, Alojz Lekše, Jože Tomažin, Simon Banič, Majda Kerin
KS Veliki Podlog
Franc Nečemer, Rihard Kodrič, Jože Lipar, Rafael Urbanč, Janez Sintič, Janez Avguštin, Janez Nečemer
KS Dolenja vas
Branimir Vodopivc, Rafael Arnšek, Karel Očkerl, Robert Drugovič, Mihael Planinc, Bogdan Slak, Jožef Arnšek
KS Senovo
Jože Požun, Mihael Senica, Anton Petrovič, Darja Boh, Franc Mirt, Jožef Ribič, Stanko Mirt, Janika Umek, Maks Bogovič, Vlado Grahovac, Jože Šoln, Martin Tutin, Silvo Kozole, Franc Kukovičič, Anton Remih
KS Brestanica
Miroslav Mikeln, Margareta Marjetič, Miran Pavlič, Vesna Butkovič, Mitja Oražen, Rafael Kostanjšek, Vlado Bezjak, Vojko Omerzel, Edi Vodopivec, Franci Živič, Mirko Omerzu, Ferdinand Topolovšek
KS Rožno - Presladol
Anton Bohorč, Franc Gole, Marija Špiler, Vladimir Hriberšek, Dušan Abram, Andrej Sluga, Božo Sajovec
KS Koprivnica
Peter Planinc, Franci Bogovič, Marija Božičnik, Jožef Božičnik, Andrej Bogovič, Franc Gorjup, Srečko Bohorč
KS Kostanjevica
Anton Jarkovič, Rajko Kaučič, Sandi Tršinar, Oton Petrinčič, Stanko Kaušek, Milan Herakovič, Stanislav Tomazin, Anton Olovec, Anton Miklavčič, Jože Hočevar, Silvester Miklavž, Anton Palčič, Lea Marija Colarič
KS Podbočje
Franc Glinšek, Ivan Urbanč, Viktor Baznik, Jože Jalovec, Andrej Vrhovšek, Stanko Kuhar, Zdravko Urbanč, Stanko Zakšek, Janez Barbič, Martin Kodrič, Franc Stipič, Štefan Pirc
KS Krško polje
Mihaela Jenžur, Alja Bogolin, Alojz Marolt, Anton Gregoršanec, Ladislav Klemenčič, Franc Žibert, Alojz Završnik, Jože Kozole,Vincenc Škoda
KS Raka
Anton Alojz Kralj, Alojz Novak, Jože Novak, Branko Pečarič, Jože Vizlar, Martin Gorenc, Mirko Gorenc, Igor Pirc, Alojz Kerin
Branka Demovšek
sovanja udeležila večina. V primeru Šentjanža je večina glasovala ZA, vendar pa je spomih-28 neveljavnih glasov.
Pritožbo zoper sklep je obravnaval tudi sevniški občinski svet, ki pa jo je iz formalnih razlogov zavrgel. Pravna služba namreč pojasnjuje, daje pritožbo vložila neupravičena oseba, ki ni aktivno legitimirana v postopku. KS Šentjanž bi namreč po tolmačenju občinske pravne službe lahko podala le pobudo za vložitev
pritožbe. Naslednja pravna pot pa je vložitev tožbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, ki bi odločalo o pravilnosti odločitve občinske volilne komisije.
Predsednik KS Šentjanž Ivan Orešnik pravi, da je zanje stvar zaključena in da ponovitev referenduma v kratkem času ni smiselna, čeprav bodo izpad dohodka krepko občutili pri načrtovanju investicij v kraju.
Nada Černič Cvetanovski
Novi sveti KS v občini Brežice
Brežice - V občini Brežice je 20 krajevnih skupnosti (KS), ki so dobile nove svete kot najvišje organe. Novoizvoljeni sveti v skladu s Statutom občine Brežice na prvih sejah med člani volijo vodstvo KS. Ker tega še niso vsi opravili, objavljamo le člane svetov.
KS Artiče
Franc Derenda, Miran Zorko, Marija Kukoviča, Zdenka Kurtovič, Marjan Koprivc, Branko Vegelj, Blaž Žerjav, Franc Glogovšek.
KS Bizeljsko
Rok Kržan, Srečko Denžič, Vida Najger, Alojz Berkovič, Jožef Geršak, Bojan Veršec, Branko Balon, Milan Zalokar, Ivan Malus, Ivan Jazbec, Franc Kelher, Franc Križančič, Jože De-cecco.
KS Brežice
Zinka Kristarič, Boštjan Lukež, Mateja Podgoršek, Blaž de Costa, Jože Baškovič, dr. Zvonimir Škofljanec, Milan Žagar.
KS Cerklje Ob Krki
Silvester Lopatič, Stanislav Škulj, Dušan Erhovnic, Igor Srpčič, Darko Udovič, Milan Baznik, Drago Kožar, Alfonz Oštir, Franc Kus, Janez Kodrič, Marko Matijevič.
KS Čatež ob Savi
Alojz Škrabi, Ignac Slakonja, Lado Križman, Franc Brata-nič, Aleš Orešar, Andrej Budič, Jože Horvat, Slavko Rostohar, Franc Oštrbenk.
KS Dobova
Mihael Škvarč, Ivan Humek, Janez Vogrinc, Ivan Kovačič, Jože Šavrič, Mihael Boranič, Janko Krulc, Albin Jurkas, Franc Polovič, Ivan Molan, Rudolf Deržič.
KS Globoko
Anton Kmetič, Franc Zevnik, Roman Levičar, Karl Kovačič, Franc Zidarič, Stanislav Preskar, Anton Rožman, Igor Kostevc, Mihael Petančič, Slavko Bibič.
KS Jesenice na Dolenjskem
Marko Hribar, Darko Frigelj, Boris Ajster, Venčeslav Kunštek, Darko Povh, Ivan Vegelj. Jože Budič, Stanko Brce, Franc Golobič.
KS Kapele
Franc Kolarič, Ivan Urek, Branko Blaževič, Vinko Cvetkovič, Anton Cerjak, Vilko Urek, Roman Kovačič, Ivan Krošelj, Sandi Hervol, Miroslav Podpečan, Franc Zijal.
KS Križe
Johan Božičnik, Jože Lah, Jože Omrzel, Ladislav Ban, Ivan Grmšek.
KS Krška vas
Martin Baškovč, Franc Jurečič, Ivana Baškovič, Zdravko Gerdovič, Martin Ogorevc, Jože Kranjec, Jože Piltaver.
KS Mrzlava vas
Ivan Kovačič, Jože Škofljanec, Mihael Tomše, Zlatko Lipičar, Martin Oštir, Marjan Tomše, Branko Baškovič, Liljana Rožman, Jože Gramc.
KS Pečice
Jože Zupan, Janez Petrovič, Mani Godler, Dušan Germšek, Ivan Omerzel.
KSPišece
Jože Krulc, Željko Štrucel, Franc Travnikar, Mirica Germovšek, Branko Grmovšek, Slavica Medved, Janez Šeler, Ivica Sotelšek, Uroš Škof, Janko Ogorevc, Ivan Sumrak, Branko Kostrevc.
KS Skopice
Anton Plevanič, Anton Kodrič, Jože Baškovič, Gregor Horžen, Miroslav Ferenčak, Miran Rudman, Mojca Tomše Žibert.
KS Sromlje
Stanislav Černoš, Jožica Verstovšek, Ivan Ban, Janez Petan, Anton Kocjan, Franc Molan, Ferdo Pinterič, Franc Kostanjšek, Janez Strgar, Ivan Juratovec, Branko Petan, Antonija Pinterič.
V'
KS Sentlenart
Rado Kržan, Branko Hervol, Stanko Radanovič, Jožef Podvinski, Stane Kocjan, Robi Šetinc, Karol Vimpolšek.
KS Velika Dolina
Ivan Vogrin, Roman Zofič, Marijan Žibert, Milan Požgaj, Bojan Grad, Sandi Glogovšek, Franjo Šinko, Jože Bajs, Andrej Munič, Alen Žrlič, Aleksander Gajski.
KS Velike Malence
Jože Prah, Emil Arh, Robert Veličevič, Milan Kreačič, Janez Prišelj, Alen Gramc, Ernest Kožar.
KS Zakot-Bukošek-Trnje
Jožica Bratanič, Marija Knez, Ludvik Rezelj, Franc Rostohar, Bojan Bogovič, Franc Bertoncelj, Andreja Tomažin.
Suzana Vahtarič
IZ LOKALNIH SKUPNOSTI
Ivan Živič
Grenko življenje s sladkorjem
Na svetu je 150 milijonov sladkornih bolnikov; v Sloveniji jih je z boleznijo tipa dva - 75 tisoč; v Posavju je registriranih 2200; eden od njih je tudi Ivan Živič, ki se je med diabetike zapisal leta 1985, nekaj let za tem pa prevzel krmilo najštevilčnejšega slovenskega društva, Društva diabetikov Posavje. Med diabetike so ga spravila zdravila, ki so bila kasneje umaknjena iz obtoka. Danes je na insulinu, toda krivde ne vali na stroko in nehal se je spraševati - zakaj se je to zgodilo ravno njemu, temveč se je usmeril v osveščanje sladkornih bolnikov. Z aktivnostmi in srečanji, kakršno je bilo pred kratkim v Termah Čatež, skuša Živič doseči, da bi tudi sladkorni bolniki živeli (skoraj) normalno življenje.
Življenje s sladkorjem je - pa naj se sliši še tako ironično - grenko. Je pa prav društvo diabetikov tisto, ki skuša omiliti grenkobo in pomagati članom, da živijo kar se da normalno življenje. Kako ste vi zajadrali v sladkorne vode tega društva?
Predsednik društva diabetikov Posavja sem postal leta 1991, drugo leto bo torej 12 let, kar aktivno delujemo. Društvo je bilo sicer ustanovljeno že leta 1982, vendar ni bilo zelo aktivno. Formalno je sicer obstajalo, a ni delovalo in ko smo v marcu ’91 začeli znova, društvo ni imelo nobenega člana. Začeli smo iz nič in danes nas je v društvu okrog 800. Diabetiki iz Sevnice, Krškega in Brežic smo vključeni v enotno društvo. Ko smo pred leti ponovno oblikovali pravila, smo razmišljali tudi o tem, da bi se kako drugače organizirali, a smo ostali pri enotni organizaciji, vezani na diabetološki dispanzer Bolnišnice Brežice, s tem da imamo dve posvetovalnici za diabetike v okviru Zdravstvenega doma v Sevnici in v Krškem.
Pravijo, da je samo ena petina posavskih diabetikov vključenih v društvo in da jih menda Posavje premore 4000. To drži?
Strokovnjaki pravijo, daje glede na razmere tako v svetu, Evropi, pa tudi v slovenski državi je med prebivalci od 3 do 4 odstotkov diabetikov. Tako naj bi jih bilo v Posavju 3500, toda registriranih sladkornih bolnikov s kartonom je pri nas 2200, le 800 pa jih je vključenih v društvo. Naša žel-
ja in naš cilj je, da bi bila vključena vsaj polovica. Seveda pa je tu še ena žalostna resnica; da je med diabetiki velika umrljivost. Samo v lanskem letu jih je v Posavju umrlo 35. Mnogo je tudi
Ivan Živič na srečanju v termah
starejših, ki se ne vključujejo, čeprav si mi to želimo.
Osnovni cilj društva diabetikov je izobraževanje; da diabetik spozna svojo bolezen, da spozna vzroke zanjo, da spozna rizične momente, da bolezen obvladuje in da ob pomoči zdravnika doseže, da je njegovo stanje kolikor toliko normalno in da lahko normalno funkcionira. To je naša osnovna naloga in v tej smeri je zastavljen naš program - izobraževanje in še enkrat izobraževanje. Diabetik, ki se ravna po navodilih, lahko s svojim ravnanjem doseže, da kronične zaplete, ki so pri sladkornih bolnikih izredno težki, prepreči ali pa odloži na poznejša leta; denimo okvare oči in v končni fazi slepoto, gangreno, amputacije nog, odpovedi ledvic, okvare ožilja in podobno.
Jaz osebno sem med diabetike zapisan od leta ’85. V začetku je bilo težko, sedaj sem na insulinu in se skušam ravnati po navodilih.
Katerim stvarem se najtežje odrečete?
Človek je na splošno razvajen, saj to, kako živimo, ni zdravo življenje in to, kako se prehranjujemo, ni zdrava prehrana; lepo zapečena mastna svinjska pečenka, sladke stvari, bel kruh, pecivo -to ni zdravo. Diabetik lahko je vse, le v določenih količinah. Druga razvada je sedanji način življenja. Ves čas smo pod stresom in temu se je težko izogniti. Gre predvsem za to, da mora biti prehrana redna; pet obrokov dnevno z določenimi presledki. Sam jemljem insulin in če imam ob tem pravilno prehrano, pozabim, da sem na insulinu.
Ali so tudi vas prej omenjene razvade pripeljale do sladkorne bolezni?
Ne, mene ne. Jaz sem bil v 50 letih bolan in v bolnišnici v Zagrebu sem užival tablete, ki so bile kasneje prepovedane. Te tablete - v štirih mesecih sem jih popil 3,5 kg - so mi povzročile okvaro trebušne slinavke, ki ni bila več sposobna izločati insulina. Sicer pa v naši družini ni sladkorne bolezni in vsi moji sorodniki so zdravi dočakali visoko starost. Res pa je bil moj način življenja zaradi dela stresen in delno sem tudi sam pripomogel k svoji bolezni. Pogosto sem šel od doma brez zajtrka in se zvečer tešč vračal domov. Res nisem bil dis-
cipliran.
Z zdravniško napako ali zmoto pa niste obračunavali preko sodišča, temveč ste se odločili za povsem drugačen korak - za osveščanje diabetikov.
Saj nimaš kaj... Ne krivim zdravnikov. Tablete so bile tisti čas v uporabi in zdravniki so naredili vse, da bi mi pomagali. Zdaj gre pa res za osveščanje - kaj je sladkorna bolezen, kaj vpliva nanjo in kako z njo živeti kolikor toliko normalno. In prav društvo diabetikov naj bi odigralo to vlogo. Društvo povezuje in združuje ter omogoča strokovnjakom z različnih področij, da povedo, kaj in kako se ravnati, da bi resnično postali subjekt zdravljenja in ne objekt. Še nekaj je treba poudariti - diabetik, ki pričakuje, da ga bo zdravnik pozdravil, je v popolni zmoti. Zdravnik samo svetuje, od posameznika pa je odvisno, ali se bo teh napotkov držal.
V programu društva je poudarek na izobraževanju in na srečanjih v Termah Čatež je bilo v teh desetih letih 48 predavanj, ki jih je poslušalo okrog 3000 diabetikov. Poleg tega je pomembno tudi druženje; na srečanjih člani društva diabetikov izmenjujemo izkušnje; vidiš, da nisi sam s tako težavo, vidiš, kako drugi živijo; to se prenaša z enega na drugega in je pravzaprav kar veselo. Ugotoviš, da lahko tudi diabetiki živimo (skoraj) normalno.
Nada Černič Cvetanovski
Najpogosteje edino srečanje
Čatež ob Savi - Krajevna organizacija (KO) RK Čatež je pripravila že tradicionalno 13. srečanje starejših krajanov, ki gaje že trinajstič popestrilo igranje ansambla Majoika in ga je prav tolikokrat pripravila dolgoletna predsednica Fanika Zaniuk. Sicer pa soji prireditev in srečanje pomagale pripravid tudi prostovoljke KO RK s pomočjo prispevkov krajanov, KS Čatež in Društva upokojencev Brežice ter lastnim prispevkom slaščic.
Anton Sodec in Draga Tomše
Starejši krajani se teh srečanj izredno veselijo, saj je to za prenekaterega največkrat edini način, da so v družbi med enakimi, kjer si lahko izmenjajo tegobe svojih let in si skupni čas popestrijo s pesmijo. Srečanja so se udeležile tri najstarejše krajanke, stare nad 90 let - Francka Vovk (90), Ivanka Avšič(91) in naj starejša Draga Tomše(92), ki je kljub skoraj popolni gluhoti zapela “Zabučale gore”, ter med moškimi najstarejši 87-letni Anton Sodec. Najstarejša krajana so obdarili, ju v spomin fotografirali, vsi pa so se poslovili z željo in upanjem, da se snidejo spet na 14. srečanju.
Natja Jenko Sunčič
Počutite se živi, ne krivi!
Sevnica - Znamenita Slovenka, nekdanja redovnica Vida Žabot (na fotografiji), je na povabilo Društva prijateljev mladine Sevnica-Boštanj razpredala misli o vzgoji otrok, o stresu, jezi in konfliktnih situacijah. Staršem, zlasti materam, je položila na srce, naj ne bodo mučenice, naj se ne počutijo krive in naj se ne uničujejo; otroci namreč potrebujejo veliko manj, kot si mi mislimo. N.Č.C.
Miss Havvaiian Trapic
Penzion Čatežki dvorec je 1. decembra gostil dekleta, ki so prišla v ožji izbor Havvaiian Tropic Internacional v Casinoju Lido Terme Čatež. V ožjem izboru je tudi 18. letna domačinka z Dvorc Simona Ištvanovič.
EU - sanje o večnem miru
Sevnica Leta 1797 je filozof Emanuel Kant napisal kratek politični spis z naslovom “O večnem miru”.V njem je sugeriral, da je edina bodočnost za Evropo federacija. Čeprav so se 50 let po tem dogodki odvijali prav v obratno smer, je dr.Janko Prunk prepričan, daje bil to v bistvu začetek EU.
205 let po Kantovih preroških besedah je tudi Slovenija na pragu EU. 205-letno pot je na srečanju, ki ga je organiziral Mladi forum Združene liste socialnih-demokratov, slikovito orisal loški rojak, prof.dr. Janko Prunk, ki ni mogel skriti razočaranja nad maloštevilno udeležbo. Nina Sankovič iz Centra Evrope pa je poljudno predstavila značilnosti EU.
N.Č.C.
22. otroška likovna kolonija
Bistrica ob Sotli - Na tradicionalni likovni koloniji je 3. oktobra sodelovalo 62 učencev z mentorji iz okoli 20 šol širšega področja. Mladi že leta tkejo vezi s šolarji s hrvaške strani, tako so letos sodelovale šole iz Kumrovca, Klanjca, Huma na Sutli in Lučelnice. Ob domači Bistrici ob Sotli kot gostiteljici pa so sodelovale še OS Bizeljsko, Brežice, Koprivnica, Kozje, Lesično, Pišece, Podčetrtek, 1., 2. in 3.
OS Rogaška Slatina, Rogatec, Senovo, Šmarje in Jelše.
62 učencev je pod strokovnim mentorjem akademskim slikarjem Petrom Krivcem ustvarilo preko 70 likovnih del, ki jih je pregledala komisija in izbrala tri enakovredna dela, ki so jih na slavnostnem odprtju tudi nagradili.
Te so prejeli učenka 3. razreda Nastasija Mahne z mentorico Ano Bogovič z OŠ 14. divizije Senovo, Jaka Hrepevnik iz 8. razreda z mentorjem Urošem Krivcem iz 1. OŠ Rogaška Slatina ter učenec 4. razreda devetletke Mitja Čižmek z mentorico An- j dreja Dragovan z domače šole Bistrica ob Sotli.
Kulturni program je pripravila šola gostiteljica z mladinskim pevskim zborom, recitali in mlado pianistko Petro Vehovar.
Vsi obiskovalci razstave in sodelujoče šole so prejele katalog likovnih del, kjer je predstavitev kolonije, mentorja ter nagrajena in posebej izbrana dela. Vino Brežice je že 12 let pokrovitelj kolonije, da pa ta prerašča meje druženja, dokazujejo tudi podpore katalogu s strani občin Brežice, Krško, Kozje, Podčetrtek, Rogaška Slatina, Šmarje in Bistrica ob Sotli.
Kot je še povedal ravnatelj šole Jože Uršič, se bo razstava 22-otroške likovne kolonije selila po sodelujočih šolah in gostovala tudi v galeriji mladih likovnikov na starem celjskem gradu. S.V.
Dr.Janko Prunk
S kulturo v praznično leto

Cerklje ob Krki - Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) CerklJ ob Krki je pripravilo dobrodelni koncert narodno zabavne gla® znanih ansamblov in pevec ter humoristov Dua Brajdimir (na
Z namenom zbrati finančna sredstva za nakup novega gasilske^ vozila so v gasilki dom privabili okoli 250 občanov. Tako se je blagajni nabralo okoli 250.000 SIT. Viktor. Račič, ki skrbi za kt^ turno sekcijo, je pojasnil, da bodo vsa sredstva namensko porabili novo vozilo ob 100-letnici društva v letu 2003. Tudi sami v mar pripravljajo že 7. prireditev “Korajža velja”, v poletnih mesecih P tudi slovesnost ob jubileju društva. S.V.

IZ LOKALNIH SKUPNOSTI
Marjanci Ogorevc zlata plaketa
Pišece, Brežice, Ljubljana - Zavzeto delo Marjance Ogorevc na turističnem področju je bilo že leta 1977 nagrajeno z bronastim in leta 1983 z zlatim znakom Turistične zveze Slovenije (TZS), 30. novembra letos pa je na predlog Občinske turistične zveze (OTZ) Brežice na 25. volilni skupščini TZS v Ljubljani prejela zlato plaketo.
Predana prelepim roj stnim Piše-camje bila leta 1962 med ustanovnimi člani Turističnega olepševalnega društva Pišece in nato še OTZ. Izjemno delovna je opravljala vrsto funkcij v raznih krajevnih društvih in organizacijah, iz te zagnanosti pa so sledile še druge zadolžitve na republiški ravni in sicer na področju gasilstva, pa vse do predsednice Krajevne organizacije RK, delegatke v občinski skupščini in drugih zadolžitev. Kot tajnica (71et) in nato Predsednica TD (201et) sije s predavanji in ogledi lepo urejenih slovenskih krajev prizadevala za urejenost krajev v KS Pišece. K prostovoljnemu deluje znala pritegniti sokra-jane, s tem pa so Pišece in tudi drage vasi dobesedno zacvetele. Tako je TD Pišece dvakrat prejelo “turistični nagelj”, na tekmovanjih za najlepši kraj v občini se Pišece ponašajo z več prvimi mesti in nekajkrat z drugim.
Na pobudo Ogorevčeve so v TD Ustanovili kulinarično sekcijo, iz te Seje kasneje razvilo Društvo kmetic
Pišece, TD pa je bilo največkrat kar pobudnik, organizator in izvajalec najrazličnejših prireditev.
Marjanca Ogorevc
Zadnje veliko delo Marjance Ogorevc je obnova Pleteršnikove domačije. Namero, da TD obnovi domačijo velikega slovenskega jezikoslovca, so mnogi podprli, med njimi tudi vse strokovne institucije. Iniciativni odbor seje imenoval TD
90. jubilej Žibertove mame
brezovo pri Studencu - V krogu svojih štirih sinov - Lojze-Francija, Janeza in Jožeta, dveh vnukov, petih vnukinj, osmih pravnukov, nečakov, nečakinj, med sorodniki in pripelji, zbralo se jih je kar okoli 80, je slavila okroglo 90-ktnico mama Rozalija Žibert.
V življenju je malo tako visokih okroglih obletnic, skozi 90 jeseni, Pi, pomladi, poletij in križev je jdanra Rozalija šla po trnovi poti Pnanstva in spletanju družin-I ega gnezda s pokojnim možem Pjzem, ko sta dom v Brezovem, ^ je v občini Sevničank ob meji s krško občino in Škocjanom, Oodila tudi njegovemu bratu. Nje-110 tkanje je temeljilo na medseboj -
nem spoštovanju in ob sklepanju dogovorov med družinskimi člani. Energijo je črpala iz zemlje in narave, tudi takrat, ko je po moževi smrti preko svoje volje morala sama vzeti v roke družinske vajeti. Za vsem tem je njena modrost: v razumevanju, potrpežljivosti, tehtanju, ljubezni in molitvi. Spominja se, da so zahvalno kapelico postavili že takrat, ko so se srečno vrnili iz izgnanstva. Za svoj jubilej je pozabila na oporno palico, daje lahko zaplesala v veseli družbi. Preživela je dve sestri in dva brata, zato sinu Janezu, ki se je močno potrudil za njen praznik, in njegovim bratom njeno dragoceno življenje pomeni dragulj, ki naj jim še dolgo sveti.
N. Jenko S.
Najbolj urejena posavska prodajalna
l ^režice - Modiana Brežice, ki posluje v verigi Modne hiše Mari-v r v NC Intermarket, je prejela priznanje Gospodarske zbornice Slo-U niJe, Območne organizacije Posavje kot najbolj urejena prodajal-ob' sicer je najlepša v regiji v kategoriji prodajaln s tekstilom in ob«vlio. Urejeni so od prvega dne, saj je prvi vtis same prodajalne . PKjaznem osebju izjemno pomemben, menijo zaposlene vtrgovi-ls tekstilom. S.V.
- odbor Maks Pleteršnik Pišece in v letih 1993-96 opravil izjemno kulturno delo, Pišece pa so iz teh prizadevanj postale pomembna kulturna in turistična točka. Celotno delovanje odbora in predsednice Ogorevčeve je popisano v brošuri Bršljanov cvet, pomembnost tega projekta pa je bila pohjena tudi s podelitvijo oktobrskega priznanja občine Brežice za leto ’96. Danes je zaradi obsega dela ta odbor prerasel v samostojno društvo.
Marjanca Ogorevc ostaja aktivna in polna idej in kot taka z veseljem in veliko ljubeznijo spregovori obiskovalcem o pomenu rojaka jezikoslovca Maksa Pleteršnika. Vodi zbor pišečkih ljudskih pevcev, ki ohranjajo izročilo domačih pesmi. Zvesta ostaja pri delu gasilcev in v društvu invalidov, predvsem pa svojo energijo usmerja v delo, kako narediti Pišece še zanimivejše za obiskovalce, predvsem z ohranjanjem kulturne dediščine.
N. Jenko S.
“Klic dobrote” za ljudi v stiski
Brežice - Iztekel se je Teden Karitas, v katerem so škofijska Karitas in tudi mnoge župnijske izvedle vrsto aktivnosti. Slovenska Karitas je z dobrodelnim 12. tradicionalnim koncertom “Klic dobrote”, ki so ga priredili v Celju, zbrala 30 milijonov SIT. S koncertom v brežiškem Prosvetnem domu pa se je Teden Karitas iztekel tudi v Brežicah.
Slovenska Karitas je dobrodelna in humanitarna organizacija, ki je bila ustanovljena leta 1990 in je članica Cari-tas Evropa. Skupaj s strokovnimi delavci pomagajo v 350 krajih s 3500 rednimi in 1000 občasnimi prostovoljci. Tudi letos seje v aktivnosti ob Tednu Karitas, ki je potekal pod geslom “Vse, kar hočete, da bi ljudje storili vam, tudi vi storite njim”, vključila Župnijska Karitas Brežice. Organizirala je zbiralno akcijo denarnih prispevkov in vseh materialnih dobrin na svojem sedežu v brežiškem župnišču, kjer so zbrali 35.000 SIT. Denarne prispevke so - zbirali tudi v radijskih oddajah skupnega programa Radia Brežice in Radia Sevnica, kjer je 37 poslušalcev darovalo 130.000 SIT in mnogo drugih dobrin, kot so pohištvo, kuhinjski aparati in podobno. Pred prvo adventno nedeljo so v župnišču z otroki izdelovali adventne venčke. Teden Karitas pa so tudi v Brežicah zaključili z jubilejnim 10. dobrodelnim koncertom “Klic dobrote”, kije bil v Prosvetnem domu Brežice. Obiskovalci, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano, so s prostovoljnimi prispevki darovali 447.050 SIT, kar pomeni, da so v skupnih akcijah zbrali preko 600.000 SIT, kijih bodo namenili za družine v stiski in za ljudi, potrebne pomoči.
Jelica Koršič
nmu rsci*i
Doroteja Babič
“Tu je na malem koščku ves svet”
Zvončki, vrtnice, tulipani, marjetice, maki, hortenzije, magnolije, nešteto poljskih rož. Vse so Dorotejine ljubezni, ki jih vzgaja. Vzgaja jih na posebnem papirju, s posebnimi van Goghovimi in Pelikanovimi vodenimi barvicami, ko človeka, osuplega nad lepoto, zaznamuje občutek, da je preživel izjemne trenutke v nekem čisto posebnem cvetličnjaku. V Dorotejinem domu na Vidmu pri Krškem se ni mogoče dokopati do končnega števila vseh cvetov. Tako živi so ti cvetovi, da bi jih najraje kar obral. In z njimi njeno dušo. S sten doma in iz map, kadar razgrne naložene čase spomina.
Idilični vrt njenega doma na hribčku in vinograd na Bočju nad Podbočjem sta njena vira napajanja in hkrati tolažba ob gledanju, kako kaj raste. Ko čisto preskromno kaže še nešteto narisanih pokrajin.
Preteklost sedaj' vidim in vem, da bi bila lahko drugačna.
“Gledam, gledam naravo. Narava je nekaj najlepšega in že kot otrok sem porisala vse, na čemer seje dalo risati. Zaradi tega sem bila velikokrat okregana, pa oštevanje ni nič pomagalo. V osnovni šoli sem risala tudi karikature sošolk in sošolcev in se me še danes spominjajo, kako lepo sem risala, jaz pa se tega nisem zavedala. Spominjam se, kako smo se nasmejali ob narisanih portretih. To je bil težak čas po vojni, ko nisem imela denaija za papir in barvice. Oče (Zakrajšek) je šel leta 1939 za zaslužkom v Ameriko, z bratom Ivanom sva ostala doma sama z mamo. Končala sem šolo v Lichtentumu, meščansko v Šmihelu pri Novem mestu, 3. in 4. razred nižje gimnazije v Ljubljani Poljane, kjer je bila umetnostna akademija in sem hodila gledat študente, kako so risali. Mama mi je dejala, da to ni zame in kaj bi jaz s tem, nikogar ni bilo, da bi me podpiral. Po vojni sem končala redno ekonomsko šolo in risala za dušo, v pokoj sem šla iz Ljubljanske banke. V začetnih službenih korakih pa sem risala plakate, a ljudje risanja niso ravno znali ceniti.”
Leta ’53 sta odšla mama in brat, misleč, da samo za tri mesece, k očetu v Cleveland, kjer sta tudi ostala, brat si je tam ustvaril družino, vzgojil tri sinove in hčerko. Doroteja si jo je ustvarila doma; z možem Jakom, strastnim vinogradnikom, imata hčerke Magdo, Bojano in Dorti. ”S svojimi deklicami sem ob decembrskih praznikih risala Miklavže, angele, parklje in Božičke, da smo malo poživile praznike. Vsi skupaj smo bili tudi eno leto v Ameriki. Tam sem naredila tečaj angleškega jezika, obiskovali smo muzeje in znamenitosti, veliko videli in doživeli, tam je drug svet in druge navade in je vse oddaljeno. Tu pa je na malem koščku ves svet. Za risanje ni bilo časa. Jaz sem malo želela ostati in malo ne, mož pa je imel preveliko domotožje in smo se vrnili. Domov nas je vlekel tudi domek v Krškem. Preteklost sedaj vidim in vem, da bi bila lahko drugačna, ampak takrat nismo videli prihodnosti, kljub veliki moralni podpori mame in brata.”
rada in pravi: “Kakšna radost je podarjanje! Jaz sem tako srečna doma, ko slikam v tisti svoji sobici ob radiu dolgo v noč. Je strast, ki zgrabi.
V začetnih službenih korakih sem risala plakate, a ljudje risanja niso ravno znali ceniti.
Nasploh pa si njeni v Clevelandu želijo, naj jim prinese svoje zvončke.
Doroteja svojih slik ne prodaja, jih poklanja. Hčerkam, ki si za svoje praznike želijo samo maminih slik, Marryann, ženi nečaka Marka, ki si je iz njenih slik ustvarila kar galerijo, nasploh pa si njeni v Clevelandu želijo, naj jim prinese svoje zvončke. Slike, svojo dušo, poklanja vsem, kijih ima
Čas mine, da sama ne vem kdaj. Presrečna sem s svojimi slikicami. Ko jih končam, prižgem še enkrat luč in jih pogledam. Mož včasih godrnja nad mojimi nočmi, a me zjutraj ob pogledu na delo nagradi z besedami, da sem res lepo naredila!”
V svojih nočeh porabi barvice za hortenzije, ki jih je obljubila. In je vse le nedokončana zgodba slovenske “van goghi-nje”, ki daje dušo nepreštetim sončnicam, ostalemu svetu cvetov in pokrajin.
N at j a Jenko Simčič
Pričevanja - najdragocenejši vir
Brežice - V Posavskem muzeju Brežice je bila predstavitev knjige Miloša Poljanška s koncentracijskega taborišča Hamburg - Neuengamme v letih 1938 - 45 z naslovom “Sonce tisočih je utonilo v morju”. Na predstavitvi je sodeloval dr.Damijan Guštin z Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani, razgovor pa je vodil kustos pedagog Ivan Kastelic. Predstavitev zbornika je na željo avtorja potekala na rojstni dan Franceta Prešerna.
Miloš Poljanšek se je rodil v brežiški družini zavednega Slovenca, ded in oče sta bila v Brežicah narodna buditelja, družino sta preživljala s pekovsko obrtjo in obdelovanjem zemlje. Gestapo je takoj po prihodu v mesto vso družino hkrati z dragimi zavednimi Slovenci izgnal čez mejo v NDH-jevski Samobor, od koder so se Poljanškovi zatekli k prijateljem v Ljubljano. Med zagnanim ilegalnim delom je bil Miloš izdan, italijanski okupatoiji so ga obsodili na zaporno kazen, ki jo je prestajal v Kopru. Po kapitulaciji Italije so številne koprske zapornike, med njimi tudi Miloša Poljanška, zaradi organiziranega upora esesovci prestavili v nacistično koncentracijsko taborišče Neuengamme. Kljub strahotam je taborišče preživel, služil vojsko v KNOJ-u, doštudiral slavistiko, postal pedagog, nato pa leta deloval kot poslanec na področju kulture in
prosvete. Živi v Ljubljani in je častni občan Brežic.
Poljanšek daje zbornik, kije zadnji v nizu taboriščnih pričevanj, v branje redkim preživelim posameznikom in svojcem tragično preminulih
•Miloš Poljanšek in Ivan Kastelic
v severno nemškem peklu, če pa se bo kdo od bralcev spraševal, zakaj preživeli te moralne dolžnosti niso opravili že veliko prej, je vzrok v tem, da čas po vojni taboriščnikom ni bil naklonjen. Dr.Guštin je ob predstavitvi dejal, da so koncentracijska taborišča simbol zlega 20. stoletja, da ne smemo pozabiti, da smo jih po 2. svetovni vojni imeli tudi v nekdanji skupni državi (npr.Goli otok in druga) in da jih ne gre pozabiti še v zadnji vojni vihri na območju nekdanje Jugoslavije (npr. Srebrenica). Kajti človek, ko postane kratež, postane to do onemoglosti. Človečnost in ozaveščenost pa bi si morah razvijati z ogledi teh krutih živih spomenikov in sicer s poudarkom na mlajših rodovih.
Ob predstavitvi je odlomke iz zbornika bral Klemen Slakonja, za popestritev pa je poskrbel Kvartet godal iz Gimnazije Brežice. N. J.S.
KULTURA
Brežiška literata med prvimi
Ljubljana, Brežice - Mohorjeva družba Celje in Radio Ognjišče sta pred dvema letoma razpisala V. nagradni natečaj za kratko prozo in poezijo. Nanj sta se s proznima deloma prijavila Brežičana Lidia Danyi in Rudi Mlinar in pristala med nagrajenci. Nagradi sta prejela v Škofijski gimnaziji ob 8. obletnici Radia Ognjišče in ob V. izdaji zbornika “Moj čopič je beseda”.
Lidia je osnovnošolsko izobraževanje pričela v Brežicah, ga končala v Ljubljani, od letošnje jeseni pa je dijakinja Klasične gimnazije v Budimpešti, kjer se odlikuje z odličnimi uspehi, na šoli pa je v prvih mesecih dobila nagrado za najboljšo povprečno oceno na šoli.
Lidia si je s proznima odlom-
Lidia Danyi
koma v L kategoriji do 19. let “Zamujeni avtobus” in “Federi-ko postane junak” pripisala prestižno 1. mesto z denarno nagrado. Pravi, da ji je pisanje v veliko veselje in da je bilo kar nekaj njenih spisov že objavljenih; njen jezik pa je presenetljivo zrel in spreten, je spretna v opisovanju in tudi v dialogih, tako da zgodba lepo teče in zveni verjetno in zaokroženo. Nagrada ji bo za spodbudo, saj nadarjenost in pronicljivost, ki ju kaže, napovedujeta, da so pred njo še zelo ustvarjalna leta.
Rudija je s Koroške v Brežice pripeljalo življenje oziroma partnerica Ivanka Vatovec. Smeli bi dejati, da ju je združilo pero, ko sta se spoznala na literarnih delavnicah in literarnih natečajih. Rudi se že od nekdaj lahko pohvali z literarnimi nagradami in priznanji in je zelo aktiven član KD Žarek Brežice, pred prihodom v Brežice pa je aktivno deloval v KD Literati Mežiške doline.
Rudi Mlinar
Za tokratni natečaj v 2. kategoriji od 19 let dalje sije prislužil častitljivo 3. mesto s proznim delom “Družina” in pravi, daje njegovo ustvarjanje tenkočutnost opazovanja dela in življenja ljudi, ki mu križajo poti, tudi kot varnostnika v Železniško invalidskem podjetju Lj ubij ana. Pisanje pa mu je bilo in mu bo ostalo lajšanje življenjskih preizkušenj.
N. Jenko S.
Kostanjevica ujeta na platnu
Brežice - V brežiški enoti Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti jeseni že tradicionalno izvajajo likovne kolonije. V njih skušajo domači (uveljavljeni in tudi manj znani) likovniki pod vodstvom mentorjev na platno prenesti lepote pokrajine in časa.
Letos so za “model” izbrali praznično - 750 let staro mesto Kostanjevica. Pod vodstvom priznanih brežiških likovnikov Cvetke Miloš in Vlada Cedilnika jo je upodobilo 18 likovnikov. Njihova dela so na ogled v galeriji PosavskegamuzejaBrežice. S.V.
Predbožični
koncert
Brežice - Pevke in pevci KUD Brežice in Tamburaški orkester iz Artič se bodo v cerkvi sv. Lovrenca v Brežicah v nedeljo, 15. decembra, ob 15.30 svojim zvestim poslušalcem zahvalili s predbožičnim koncertom. Dirigirala bosta Elizabeta in Drago Križanič.
S pesmijo obeležili peto obletnico delovanja
Sromlje - KD Ljudski pevci Sromlje je v Domu krajanov z gosti priredilo koncert ob peti obletnici delovanja. S prisotnostjo jih je počastil novoizvoljeni župan mag. Andrej Vizjak, ki je s predsednikom KS Stankom Cernošem pevcem dal priznanje, da z negovanjem ljudskega izročila dajejo posebno noto kraju, prisotni pa so se z minuto molka poklonili tudi spominu na njihovo prvo mentorico Olgo Kolan.
Današnji sromeljski Ljudski pevci so bili v začetku na pobudo njihovega župnika le cerkveni pevci. Za pomoč so poprosili pokojno Olgo Kolan, ki je bila organistka v Dobovi. Skupino 12 pevcev je naučila lepega petja, ki se je prvič predstavila na Martinovo nedeljo leta 1991, zato so sromeljski ljudski pevci sv.Mar-tina določili za svojega zavetnika. V začetkih svojega delovanja so ob večjih praznikih peli le v cerkvi, uspehi so jih gnali dalje, ob pomoči vztrajne zborovodkinje Kolanove pa so kasneje prevzeli še njeno idejo, da so začeli vaditi ljudske pesmi, se s petjem
Sromeljski Ljudski pevci
teh začeli predstavljati širše in tudi peti na vsakoletnem srečanju ljudskih pevcev v Sevnici - teh srečanj je bilo do danes že sedem.
Rezultate svojega zavzetega dela so najprej delili s svojo mentorico Olgo, ko jim jo je usoda vzela, jo je nadomestil sin Dani Kolan. Veselje ob jubileju svojega plodnega dela so delili s sekcijo harmonikarjev in MPZ ter gosti KD - Ljudski pevci Artiče, KD Ljudski pevci Globoko, KD Pleteršnikovi Ljudski pevci Pišece in glasbeno gostjo Nušo Derenda.
N. Jenko S.
slovenski dom - nas drugi dom
Španski veleposlanik v Slovenskem domu
Društvo hrvaško španskega prijateljstva je v Slovenskem domu Zagreb pripravilo srečanje s španskim veleposlanikom Antoniem Pedauye - Gonzalesom; Duhovna sekcija A.M. Slomšek KPD Slovenski dom Zagreb pa je gostovala v Dobovi.
Slovenski dom Zagreb je znan po tem, da gosti tuje veleposlanike na Hrvaškem, s tem odpira vrata doma in prispeva Sloveniji k razpoznavnosti po svetu. Znano je, daje španski veleposlanik iz domovine flamenka, dobrega vina, lepih pesmi, lepih žena in mož, dobro gledanih telenovel do številnih svetovno znanih umetnikov - Lorce, Tizziana, Picca-soja in drugih. Antonio Pedauye Gonzales je spregovoril o španski politiki, odnosih s Hrvaško in odnosih v EU. Poudaril je, da goji izjemno dobro prijateljstvo s slovenskim veleposlanikom na Hrvaškem dr.Petrom A. Bekešem, ki tudi zelo dobro govori špansko, zase pa je dejal, daje močno naklonjen poeziji, z branjem te si hrani in ohrani dušo. Organizatorja sta mu ob gostovanju izrazila veliko zadovoljstvo in čast tudi s tem, da je srečanje potekalo ob recitalu Lorcove poezije, prevedene v hrvaški jezik.
Slišali smo, da Španija danes ni več tisto, kar je nekoč bila, saj je v obdobju 60 let nastal velik politični jez, španska ekonomija je danes na 11. mestu z zelo dobrim dohodkom
na prebivalca Hrvaško in Španijo so že od nekdaj - od 15. stoletja dalje -vezali kultura, gospodarstvo in politika, državi si delita isto Sredozemsko morje, Španija je imela prvo veleposlaništvo na Hrvaškem že v času NDH, državije vezalo partizanstvo in v zadnjem obdobju tudi hrvaška domovinska vojna, med obema je danes ponovno priviligirana veza in sta državi partnerici na vseh življenjskih področjih. Beležita bilateralno rast, id je po zadnjih podatkih 170 milijonov evrov in pričakujejo, da bo porasla na200milijonov evrov. Španij a pomaga Hrvaški med ostalim tudi z donacijami hrvaškim študentom, v urejanju katastrskih vprašanj, vračanju beguncev in v boju proti terorizmu.
Španija je ena od petih držav, ki je v sabora ratificirala sporazum pridružitve Hrvaške k EU, pridružitev pa je odvisna od nje same, saj ima odlično delovno skupino, tako za članstvo v EU kot v NATU, in ni pomembno, kako hitro se bodo vključevale drage države.
A. P. Gonzalesa sta očarala ponos hrvaškega naroda in lepota Hrvaške,
vzljubil je njene enostavne in spontane ljudi, posebno starejše ženske s črnimi rutami, M ga spominjajo na rodno Španijo in s katerimi seje lahko lepo sporazumeval (mandat veleposlanika na Hrvaškem se mu izteka) ne glede na jezikovne ovire. ‘ Zbližuje pa nas tudi klima“, je dejal Gonzales, ki za špansko veleposlaništvo v Zagrebu v času svojega bivanja ni želel policijskega varstva.
V domovino vedno radi pridejo
KD Zvezda in župnij a Dobova sta na tradicionalno srečanje in revijo odraslih cerkvenih pevskih zborov iz župnij Dobova, Videm-Krško, Čatež ob Savi, Cerklje ob Krki, Sromlje in Artiče povabili tudi MePZ A. M. Slomšek Duhovne sekcije, ki deluje pri KPD Slovenski dom Zagreb. Pevci vadijo vsak petek, pojo dvakrat mesečno pri slovenskih mašah v Kapelici ranjenega Jezusa na Hiti 1, kjer mašujejo duhovniki iz leskovške in videmske dekanije, po mašah pa se pevci že 11 let veselijo druženja v Slovenskem domu na Masarykovi
13. Sekcijo vodi Olga Tkalčec, pevce pa prof.Vinko Glasnovič. V cerkvi imena Marijinega v Dobovi so zapeli Lepa si, Marija Franza Schoepfa ter dve prof. Glasno vica -latinsko mašo Agnus Dei in Slavo. Pod umetniškim vodstvom prof. Glasnoviča pa so ob koncu zapeli tudi vsi sodelujoči zbori. V imenu pevcev je članica zbora Mira Marija Bahun izrazila zadovoljstvo ob povabilu na revijo: “Gostovanja v matični domovini nam neizmerno veliko pomenijo in so takšna srečanja, poleg prijetnih draženj, predvsem prispevek k ohranjanju slovenske besede in slovenske pesmi. K temu nam z zanosom pomaga prof. Glasnovič, ki pozna slovensko besedo in pesem, saj je študiral v Ljubljani in je kot izvrsten tenor pel operne arije”. Predsednica KD Zvezda Dobova Darinka Cvetko Segota pa je dodala: “Glede na to, da duhovniki leskovške in videmsko- krške dekanije redno mašujejo pri rojakih v Zagrebu, je še kako prav, da smo zbor povabili na revijo, saj s svojim delovanjem in petjem ohranjajo slovensko kulturo in dediščino.” N.J.S.
Prijatelji ne živijo samo v harmoniji, temveč v melodiji
Sevnica - Ženska vokalna skupina Corona iz Boštanja si je ime nadela po glasbenem izrazu oz. znaku nad noto, ki označuje trajanje glasu. Tudi dekletom iz vokalne skupina Corona glas traja oz. služi že kar nekaj časa, saj letos obeležujejo 15-letnico delovanja.
Vokalna skupina Corona
Dekleta so v t.i. dekliškem nonetu začela prepevati že kot osnovnošolke pod taktirko Mance Polanc, danes pa so povečini že mamice in zato jih na odru ne srečujemo prav pogosto.
V petnaj stih letih so se lotevale različnih glasbenih zvrsti in pripravile kar nekaj glasbenih projektov. 15-letnico delovanja so okronale Z dvema nastopoma v Sevnici. Predstavile so se z glasbeno-plesno prireditvijo z naslovom Hotel Pipika-s petimi piščančki, kar ni kar tako ; ali Zmešnjava z dobrim koncem.
In kdo so “Coronke”? Sestri Nataša Kreže in Romana Pokorn, j ki pojeta prvi sopran, Melita Železnik in Zdenka Kozinc - drugi j sopran,Valerija Kamplet - prvi alt ter Tadeja Krnc in Polonca Gačnik - drugi alt. N.C.C.
Prepletanje časa
Sevnica - Dan pred svojim dvojnim praznikom je akademski slikar Nikolaj Vogel prepletel čas v galeriji Ana. Mladi umetnik iz Maribora, ki gaje narava prizadela s pomanjkanjem sluha in govora, seje po končani srednji šoli za elektrotehniko vpisal na Akademijo za likovno umetnost, kjer danes nadaljuje podiplomski magistrski študij. Kot pravi njegov mentor, akademski grafik Bojan Gorenc, se Voglova oblikotvomost naslanja na podobnost s svetom oblik, ki jih je naši izkušnji prispeval tehnološki razvoj z novimi vpogledi v makro rO mikro svetove ter njihovo simulacijo v računalniški sliki v obliki formul in vzorcev.
Mladega umetnika je v Sevnico pripeljal dr.Marko Marin, profesor, ki obuja v življenje grad na Mimi, sicer pa član galerijskega sveta Ana; za omenjeno razstavo si ne lasti zaslug. “To je zasluga slikarja, kije vstopil v ta prostor,” pravi Marin, ki si kot strokovnjak vzame pooblastilo, da publiko nauči gledati oz. videti, da bo sama spoznala vrednost del in ocenila, ali so slikarjeve samotne ure ob ustvarjanju tekle v prazno ali so rodile sadove. “Treba je torej gledati z očmi in srcem in videti,” je dejal Marin, kije prepričan, da bi bil take razstave vesel jtudi katerikoli pariški salon. N.Č.C.
napovedi
14. december
Sevnica - komedija “Veliki manevri v tesnih ulicah”, gledališče T. Čufar' ja z Jesenic, ob 19. uri, Kulturna dvorana;
Brežice - literarni večer, ob 20. uri, Mladinski center
18.	december
Krško - koncert “Glasbena šola malo drugače”, ob 18. uri, Kulturni doh1 Podsreda - ustvarjalna božična delavnica, ob 16. uri, Kozjanski park
19.	december
Brežice - predbožični koncert učencev Glasbene šole Brežice, Glasbena šola
20.	december
Brežice - predbožični koncert nekdanjih učencev Glasbene šole Brežic^ Glasbena šola; Koncert Josipe Lisac, ob 21. uri, Mladinski center
21.	december
Brežice - Satirično gledališče Slavka Cerjaka s predstavo “Srednjeveške balade in pridige Janeza Menarta”, ob 21. uri, Mladinski center;
Krško - slavnostni koncert ob 45-letnici Pihalnega orkestra Videm KrŠk°’ ob 19.30, Kulturni dom
22.	december
Krško - dobrodelni božični koncert Rotary kluba Čatež, ob 16. ^	,
Kulturni dom
23.	december
Krško - večer s plesno šolo Lukec Krško, ob 18. uri, Kulturni doih
L
REPORTAŽE, NASVETI...
“Pri nas je božič vse leto”
Oklukova Gora - Tako pravita zakonca Branko in Nada Drugovič, ki od leta 1996 v okviru družinskega podjetja Spominček izdelujeta božične jaslice in okraske, spominke, velikonočni program ter nabožne kipce. Ker gre za unikatne ročne izdelke, za katere ves material nabereta v naravi in ga zbirata skozi vse leto, je božič pri njih res vsak dan.

I
Povsem naključno so prve jaslice za znanca izgledale obupno, pravi Branko, vendar je vztrajanje obrodilo umetnine. Te so s certifikatom Podjetniškega centra Ljubljana priznane kot unikatni ročni izdelki. Na ogled in za nakup so v domačem “ateljeju” na Oklukovi Gori 2, v prostorih Podjetniškega centra Krško, zdaj pa tudi na božično-novoletnem sejmu v Novem mestu na Glavnem trgu.
Letos sta izdelke predstavila
na celjskem sejmu in na sejmu v Frankfurtu, kar si še posebej štejeta v ponos. Branko pravi, da dela predvsem za svojo dušo, v tem najde pomiritev, izdelek pa mu daje nov zagon. Oba pravita, da zaslužka ni, poplačata davke, pa prazniki lepše minejo, morda ostane kak tolar, več ne. Ugotavljata, da žal v okolju ni spodbud za male podjetnike, izdelke in vložen trud pa znajo ceniti posamezniki, ki priznavajo ročno delo.
Na gradu Mokrice sta se 30.novembra poročila tudi l.gor Vrstovšek s Sromelj in Darja Pribovšek iz Artič.
30-letni ženin in 23-letna nevesta sta si zvestobo obljubila še pred oltarjem artiške cerkve; mamico in očka je ponosno spremljal tudi dve in polletni sinek Rok, zatem pa sta se skupnega življenja veselila v družbi 110 svatov.
Sevnica
26. oktobra sta zakonsko zvezo sklenila Zvonko Tratar iz Slepška pri Trebnjem in Tatjana Sporer iz Trstenika ter Mirko Kuhar in Danica Medved, oba iz Dolenjega Boštanja.
Zlato poroko sta praznovala Matija in Marija Jermančič iz Jelovca 23.novembra sta se na gradu poročila Aleš Kolman in Vesna Kolman iz Sevnice ter 14. novembra Jožo Tubanovič iz Sevnice in Mirjana Jkndra iz BiH.
Krško
V	Kostanjevici na Krki sta 9. novembra izrekla svoj da Aleksander Kožman iz Ljubljane in Urška Žagar iz Šentjerneja.
Brežice
30. novembra sta se na gradu Mokrice poročila Borut Kavzar iz Trbovelj in Maša Benko iz Ljubljane. Zlato poroko pa sta zadnjega novembra slavila Ivan in Jožefa Agrež s Piršenbrega.
V	skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov objavljamo s°mo tiste mladoporočence, ki so z javno objavo soglašali.
Zakonca Drugovič v “ateljeju”
Kljub temu bo nekaj časa še vztrajal, pravi Branko; letno izpod njegovih marljivih rok pride okoli 500 jaslic v petih različnih tipih, okoli 100 kompletov figuric zanje, pa tudi do 3000 ovčk različnih velikosti. Tako na morju nabira školjke, v gorah mah in lišaje, tudi izlet ali dopust se spremeni v nabiranje materialov in v iskanje idej. Pomaga žena in pri barvanju hčerka. Sam izdeluje tudi okraske in spominke za različne priložnosti, omenjamo pri-
merne božičnemu in novoletnemu času - pikapolonice, dimnikarje, podkve in druge “simbole sreče”.
Enako domišljije na zmanjka za ostale praznike, kot je na primer velika noč. Vsako leto najde kaj novega, v zadnjem času se posveča nabožnim kipcem, od angelov do Marij oz. Marijinega in Jezusovega srca. Kipi so ali v naravni barvi ali obarvani.
Branko izdeluje različna priložnostna darila ob obletnicah in jubilejih. Zdaj razmišlja, da bi obudil vžiganje na les za drobne spominke, ki jih v okolju pogreša. Sicer pa je že izdelal večmetr-ske vžgane motive na lesu. Preizkusil se je že v gobelinih, tapiserijah in makra-mejih, vztraja pa pri jaslicah.
Suzana Vahtarič
Velike jaslice
				-r—			-					
1				P


Volkswagen Polo 1.4 TDI
. Prvi Polo je nastal že daljnega ,eta 1975. Od takrat seje že nekaj-!?at Preobrazil, zato je danes več-lepši, boljši in kdo ve kaj še ISe- Polo je zdaj v četrtem obdob-u Svojega življenja, v katerega je stopil dobro pripravljen in utr-i n z dolgoletnimi izkušnjan
ami.
njegov prednji del znova uporabili. Nekoliko so ga seveda prilagodili, posodobili in mu dodali nadaljevanje tri ali petvratnega Pola. Morda bo kdo med vami rekel, da je petvratni nekoliko resnejši, da mu zadnja vrata kvarijo izgled. Lahko je tudi res, da
PrM a Prv' P0cLd se podobnost He dela z manjšim Lupom je b-,0re sknti, a nič zato. Že Lupo .^J^ttumiv, morda so prav zato
Motor;
pUfbodieselski linijski trivaljnik ■ttpe-Duse
^ Prostornina: 1422 cm3
, "ajVečja moč: 75 KM (55 kW) 195 Nm pri 2200/min.
je tri vratni lepši, a ne pozabite na uporabnost. Današnji Polo ponuja vsaj toliko udobja, kot gaje Golf pred petnajstimi leti, zato ga marsikdo zlahka uporabi tudi kot edini avtomobil. Ob tem se zadnja vrata pokažejo v povsem novi luči.
Sicer pa je Polo “nov” tudi drugače. Povečane so njegove mere, ko sedemo vanj, pa opazimo tudi preskok kakovosti. Ne glede na nekoliko pusto (a funk-
cionalno notranjost), se po nekajdnevni uporabi ne moremo znebiti občutka, daje kakovost izdela-
ve na zavidljivi ravni. Tudi zato je Polo običajno med dražjimi v razredu. Alije predrag in kdaj (ne pozabite na akcije), je vprašanje, ki od primerjave do primerjave zahteva drugačen odgovor.
Z gotovostjo lahko trdim, da je motor, ki je poganjal testnega
Zmogljivosti:
-	najvišja hitrost 170 km/h
-	pospešek 0-100 km/h: 13,6 s
-	poraba po podatkih proizvajalca: 4/4,5/5,61/100 km
-	testno povprečje: 5,41/100 km
Pola, nov linijski trivaljnik s prostornino 1,4 litra, ki vozniku ponuja povsem dovolj konjskih moči.
Zvok, ki se ob tem sprošča (predvsem zunaj), je značilen za trivalj-ne motoije in ne vliva nikakršnega zaupanja, saj smo vajeni predvsem poslušanja drugačnih, štiri ali več-valjnih melodij. A ne pustite se prevarati. Motorček jo simpatičen in v kombinaciji z natančnim petstopenjskim menjalnikom ponuja veliko užitkov. Tudi poraba je v popolnem nesoglasju z zvokom in komajda presega 5 litrov. Ne glede na zmogljivosti in varčnost, se Polo na servisu oglaša le vsakih 30.000 km.
Pohvalno!
Aleksander Krebelj
za lepši videz
Praznično veseli december
Pred nami je najbolj prazničen in najlepši mesec v letu. Veseli december mu pravimo in naj bo tak tudi v resnici. Kako ga bomo preživeli, je odvisno le od nas samih. To je čas, ko lahko sebi privoščimo nekaj več.
Zlasti predstavnice ženskega spola bomo najverjetneje obiskale svojo kozmetičarko, mani-kerko, frizerko ali si privoščile lepo zagorelo polt s pomočjo solarija. In prav je tako! Naj bo najdaljša noč v letu polna blišča.
Kako se bomo uredile v tem mesecu? Nekaj nasvetov in česa ne smemo pozabiti?
Obiščite svojega frizerja ali frizerko in si pobarvajte narastek. Najbolje je kakšen teden ali štirinajset dni prej, da ne bi imele prevelikega narastka na kateri izmed zabav. Glede na to, da je ta mesec prazničen, je morda čas, da se opogumite in si zamislite kakšno drugačno barvo las, kot ste jo nosile do sedaj.
Prav tako vam svetujem obisk pri kozmetičarki, da
vam dobro očisti obraz, ah naredi “peeling” obraza, kajti le tako
bo vaš “make-up” obstojen in lep. Zlasti večerni “make-up” potrebuje svežo in čisto polt, saj je nanos pudra močnejši kot pri dnevnem.
Kakšne so barve “make-upa” za zimo 2002? Predvsem v vseh odtenkih vijola barve. Vendar tudi rdeči odtenki barv niso prepovedani, ravno nasprotno. Svetujem vam ličenje v salonih. še zlasti, če hočete biti nekaj posebnega in če želite, da bo vaš “make-up” bolj obstojen. Prav tako pa vam bomo lahko tudi svetovali, kako si “make-up” lahko v nekaj minutah osvežite.
In na koncu ne pozabite še na svoje nohte. Zdaj je čas, da si privoščite kakšno poslikavo na svojih nohtih ali sijih podaljšate. Tudi pri lakih za nohte prevladujejo vijolični odtenki, sicer pa morajo biti nohti vedno v skladu z vašim “make-upom”.
Skratka - ne pozabite nase v teh prazničnih dneh in si brez slabe vesti odtrgajte nekaj uric za svoj lepši videz.
Alenka Dimbek (tel.št. 07/49-61-775)
e-mail: alenka@alenkinstudio.com http: www.alenkinstudio.com
moda
Bliža se konec leta, s tem pa zabave, prireditve, razna draga dogajanja in tudi silvestrovanje. Vse to so lahko zabave, kjer ste oblečeni po zadnjem modnem hitu, v športnih oblačilih, vsakodnevno ali pa ste v večerni toaleti, odvisno od priložnosti. Glede na to, da smo modne sloge že omenili in pisali o njih, se bomo posvetih samo “večerni obleki“. Torej glamur, “luksuz”, obleka za eno noč, ko ženska ni v službi, ni doma, ampak je “diva”, kjer je v središču pozornosti, v blišču in vsej svoji lepoti. Kar zadeva večerne obleke, je pomembno to, da ni posebnih pravil, nobeno leto, malce sprememb pa je le, saj sicer ne bi mogli govoriti o modi. Ce pogledamo na svetovni modni trg, kar velja tudi za nas, je ugotovljeno, da obleke niso samo dolge, temveč tudi kratke in dolge do kolen, lahko so široke ah ozke! Torej dovoljene so v vseh dolžinah! Lahko so opazni t.i. “volančki” v španskem slogu. Materiali so pri oblekah seveda glamurozni, nikoli ceneni. Naj bodo prozorni, svileni. Dodatki, ki so zmagovali, so raznovrstna ogrinjala, šah. Iskano je krzno, saj je to sezono zelo moderno. Obutev mora pristajati obleki. Modema je oblika “špice”! Barve,ki prevladujejo, so tradicionalna črna, tudi bela in rdeča, zanimiva barva, ki izstopa le tu in tam, je vijoličasta! Pri dekoltejih je ponudba zelo široka. Od drznih globokih V-izrezov, višjih, pa celo v obliki pulija, moderna so gola ramena, kjer je mogoče pravo igranje geometrije. Če ni veliko barv na izbiro, pa je veliko različnih oblik obutve, pa dodatkov in veliko raznolikih dekoltejev.
Najbrž si boste, če se boste udeležili kakšne prireditve, kjer so primerne večerne obleke, našli pravo zase. Vsaj enkrat na leto biti diva, biti ženska v vsej svoji “veličini”, biti v središču pozornosti, si želi vsaka izmed nas.
Lea Šinko Štraus
ŠPORT
plavanje
Uspešni krški plavalci
Kranj, Dunaj - Plavalna sezona v kratkih bazenih je v polnem zamahu, tekmovanja pa si sledijo iz tedna v teden. Tako so se krški plavalci udeležili kar dveh velikih tekmovanj -mladinci in kadeti so plavali na že 19. memorialu Špele Rebolj, v letalski nesreči preminule plavalke kranjskega Triglava, Jaroslav Kovačič pa je nastopil v absolutni konkurenci na Turnirju narodov na Dunaju. Obe tekmi sta privabili številne vrhunske mojstre plavalnega športa. V Kranju se je borilo skoraj 500 plavalcev iz osmih držav, na Dunaju pa je bilo tekmovalcev in sodelujočih držav še nekoliko več.
Pa začnimo s Kranjem. Po treh sušnih letih seje na najvišjo, zmagovalno stopničko, v disciplini 100 m delfin povzpela Nika Jev-nik.
Manj sreče oz. hitrosti sta imeli Sara Hojski in Nina Andrija-ševič, ki sta zasedli 4. oz. 5. mesto med kadetinjami na 100 m delfin oz. 200 m mešano.
Mladinka Dolores Žičkar je bila 6. na 100 m prsno, Maja Marušič 9. v isti disciplini, Matej Fuerst pa je bil 9. na 100 m hrbtno. Proti večeru so se dekleta pomerila še na 100 m kravl in uradno je trenutno najhitrejša Posavka Nina Andrijaševič. Po svojih najboljših močeh sta se trudila tudi Nina Mandl in Jaka Kramaršič; oba sta popravila lastne rekordne dosežke.
Na Dunaju je potekalo tekmovanje kar tri dni, Jaroslav Kovačič pa seje v vseh svojih nastopih
uvrstil med deseterico. Na tekmo- bil 9. na 200 m hrbtno, enako vanju, kije služilo številnim pla- uvrstitev je dosegel na 200 m valcem kot zadnji preizkus forme mešano (zmagal je Peter Man-pred evropskim prvenstvom, je to koč), medtem ko je na 200 m del-za Kovačiča - še vedno mladinca fin osvojil 10. mesto.
- nedvomno spodbudno. Jaro je	Peter Kovačič
Nika Jevnik v zmagovalnem slogu
mali nogomet
Malonogometni turnir tudi pozimi
Krško - Ker si v klubu posavskih študentov želijo popestriti dogajanje v Posavju, so se odločili za organizacijo dvoranskega turnirja v malem nogometu. Menijo namreč, da pri nas primanjkuje tovrstnih prireditev.
FUSTAL 2002 seje imenoval dvodnevni dvoranski turnir v malem nogometu, ki sta ga organizirala Klub posavskih študentov in Športni društvo Reaktor. Turnir se je zaključil z naslednjimi rezultati: 1. mesto so osvojili M&CO extreme iz Ribnice, druga je bila ekipa Pizzerija Italia iz Sobenje vasi, tretji so bili Tuga s Juga iz Krškega in četrti Drinkersi iz Velike vasi. Najboljši strelec je bil Sašo Rabič, ki igra za ekipo l\iga s Juga, najboljši vratar pa je bil Jože Salmič iz Drinkersov. P.K.
motokros
. v /-; * '• • •' •:_	;	“v*?*'v
Pestile so jih poškodbe in finančni problemi
Krško - Motokrosisti Fun športa z letošnjo sezono - njihovo že šesto po vrsti - ne morejo biti ravno zadovoljni. S tekmovanji sta že pred sezono prenehala dva njihova tekmovalca -Niko Hrstič in Denis Dolinšek, medtem ko je Boštjan Ocvirk tekmoval zgolj na pokalnem tekmovanju, pa še to ne v celoti.
strelstvo
Najbolj mirno roko je imela Vesna Kržan
Leskovec pri Krškem - Brežiška strelka z zračno pištolo Vesna Kržan si je na sobotnem pozivnem kontrolnem tekmovanju v Leskovcu pri Krškem priborila nastop na dvoboju s Hrvaško, ki bo prihodnjo soboto potekal na centralnem strelišču v Ljubljani. Po štiridesetih strelih rednega dela je osemnajstletna Kržanova kljub temu, da je še mladinka, z doseženimi 366 krogi prvič v življenju premagala zadnjih deset let najboljši slovenski članici n državni rekorderki Ireno Toroš in Ksenijo Maček. V popoldanskem absolutnem finalu sta jo šampionki za malenkost prehiteli. Izmed strelcev posavsko-dolenjske strelske regije je med “pištolarkami” nastopila še Brežičanka Kristina Grubeša. V streljanju z zračno puško sta v mladinski konkurenci nastopila tudi dva Leskovčana - Andrej Pavlin in Nina Zupančič.
Med pioniiji so bili najboljši Leskovčani, ki so se prav tako v soboto pomerili v 3. krogu regijske lige. Z zračno puško so zmagali, v Marku Arhu pa so imeli tudi najboljšega posameznika. Med pionirkami je na naj višjo stopničko stopila Leskovčanka Natalija Oprauš, v streljanju z zračno pištolo pa seje najbolje odrezal Brežičan Borut Hollan. P.K.
Tako so rumene klubske barve na državnem prvenstvu zastopali štirje tekmovalci, trije - Nik Rovan, Domen Janc in Tomaž Sa-lobir v razredu članov do 85 ccm in Blaž Germšek, ki seje po treh letih ponovno vrnil med “fanov-ce”, v kategoriji 125 kubičnih centimetrov. Medtem ko sta Salo-bir in Janc, ki je sredi sezone prenehal tekmovati, šele prestopila v višji razred, je Rovanu kljub zlomu roke, ki ga je imel v aprilu, že kazalo, da bo osvojil 3.mesto v najšibkejšem članskem razredu, potem pa se je na dirki v Lembergu hudo poškodoval in z dobrim rezultatom ni bilo nič. Na državnem prvenstvu se je Fun šport Bence MX team tako med enaindvajsetimi ekipami uvrstil na 14. mesto, kar je enako kot leto poprej, dva njegova najboljša predstavnika v vsakem razredu pa sta skupaj zbrala 183 točk. Zato pa je z letošnjo sezono lahko bolj zadovoljen sponzor Fun
športovih motokrosistov Iztok Bence, ki že tretje leto tekmuje na pokalnih in ligaških tekmovanjih. Letos se mu je v kategoriji veteranov pridružil še en član - Branko Povše, ki pa ni odpeljal vseh dirk, saj je šele sredi sezone dopolnil predpisano starost - 35 let.
Nik Rovan
šah
V termah tudi šahirjo
Čatež ob Savi - Šahovska zveza Slovenije je v tehnični izvedbi Šahovskega kluba Milan Majcen iz Sevnice v Termah Čatež organizirala 5., 6., 7., 8., in 9. krog prve šahovske lige - vzhod za leto 2002. Tekmovalo je 10 moštev s po 6 člani. Z 9. krogom je bila končana ta liga za leto 2002, in sicer je Šahovski klub Milana Majcna iz Sevnice po končanem 9. krogu zasedel 9. mesto.
Tekmovali tudi tisti, ki so že praznovali abrahama
Sevnica - Šahovski klub Milan Majcen iz Sevnice je organiziral šahovsko prvenstvo veteranov v Sevnici za mesec december. Igrali so vsi starejši nad 50 let. Zasluženo je zmagal Jože Blas, kije premagal vseh 8 šahistov in tako zabeližil 100-odstotni izkupiček točk za november 2002 ter si tako zanesljivo priboril 3. mesto v končni razvrstitvi za leto 2002. Prvak za leto 2002 pa je z veliko prednostjo postal Franc Derstvenšek.
Memorial Borisa Debelaka
Krmelj - Delavsko kulturno in športno društvo Svoboda Krmelj je v tehnični izvedbi ŠK Milan Majcen iz Sevnice organiziralo 21. šahovski memorial Borisa Debelaka v posamični in ekipni konkurenci. Memorialnega tekmovanja seje udeležilo 22 posameznikov in 8 štiričlanskih ekip iz Trebnjega, Sevnice, Radeč in domačinov iz Krmelja. Posamezno je 1. mesto osvojil Miha Furlan, drugi je bil Zvonko Mesojedec, tretji Primož Potočnik, četrti domačin Arif Begulič in peti Sevničan Bojan Smerdel. Ekipno je bil prvi ŠK Trebnje, drugi ŠK Milan Majcen, tretji ŠK Milan Majcen v drugi postavi, četrti so bili domačini, torej Svoboda Krmelj in peti prav tako iz Svobode Krmelj v drugi postavi.
karate
Brežicam so se dobro izkazali
Slovenke Konjice - Člani Karate kluba Brežice so se v športni dvorani v Slovenskih Konjicah udeležili tekmovanja v 2.krogu
badminton
Področno prvenstvo osnovnih šol
Brežice - Tekmovanja se je udeležilo 49 učenk in učencev iz OŠ Savo Kladnik iz Sevnice, OŠ Brežice, OŠ Dobova in OŠ Globoko.
Rezultati:
Učenke letnik 1990 in mlajše: 1. mesto Doris Trupi (Sevnica), 2. Tea Hotko (Dobova) in 3. mesto Asja Omerzu (Brežice).
Učenke letnik 1988 in mlajše: 1. mesto Urška Videnič (Brežice), 2. Tina Volčanšek (Sevnica) in 3. mesto Sonja Fabinc (Brežice).
Učenci letnik 1990 in mlajši: 1. mesto Gregor Baškovč (Dobova), 2. Nejc Kovačič (Dobova) in 3. mesto Tomaž, Vizlar (Sevnica).
Učenci letnik 1988 in mlajši: 1. mesto Mitja Trefalt (Sevnica), 2. Miha Metelko (Sevnica) in 3. mesto Rok Kežman (Dobova) in Nino Bogovič (Dobova).
Na finalno tekmovanje se uvrstijo trije prvouvrščeni v vsaki kategoriji.
gimnastika
32. Malejev memorial
Ljubljana - Selekcijske telovadke Gimnastičnega društva RAIN Krško so kot posameznice nastopile na 32. Malejevem memorialu v ženski športni gimnastiki v Ljubljani, ki je potekal v organizaciji Športnega društva Tabor Ljubljana.
V	konkurenci naj mlaj še kategorije, cicibanke A program Gimnastične zveze Slovenije letnik 93/94 je v mnogoboju Ana Vodeb zbrala 34 točk in osvojila 23.mesto, Ana Račič je zasedla 25.mesto z rezultatom 33,40 točke in Klementina Novak 28. mesto s seštevkom 31,15 točke.
Med deklicami Al - nacionalnem programu je nastopila Urška Mižigoj in kljub poškodbi osvojila 17. mesto s seštevkom mnogoboja 29,50 točke.
V	kategoriji kadetinje Al - nacionalni program Gimnastične zveze Slovenije je Urška Štus osvojila 4. mesto s seštevkom mnogoboja 34,3 točke in le za pol desetinke točke zgrešila bronasto odličje; odlično pa je telovadila tudi Nika Močivnik, kije zasedla 5. mesto z rezultatom mnogoboja 34,05 točke.
V	konkurenci članic Al - programa je nastopila Simona Gnidica, edina posavska telovadka v tej kategoriji ženske športne gimnastike, in osvojila 9. mesto s seštevkom gimnastičnega mnogoboja 31,5 točke-
katate
v / •
Karateisti iz Rajhenburga priborili 12 medalj
Italija - V Udinah v Italiji je potekal tradicionalni mednarodni turnir Siiperchampion Christmas Cup, na katerem so nastopili tekmo; valci iz Italije, Slovenije, Avstrije, s Hrvaške in Madžarske. Člani Kluba borilnih športov Rajhenburg so domov prinesli 12 medalj, 4.,
7. in 8 mesto.
Sara Jeler je pri mlajših deklicah blestela v katah in zaslužen0 osvojila 1. mesto. V katah sta njen uspeh dopolnila še sestra Marij3 in Matic Krajnc, ki pa sta v kategoriji starejših deklic oz. dečkov' prav tako zmagala. Pri kadetinjah sta si bronasto medaljo delili JasnU' na Grilc in Vesna Požun, Danijela Grilc pa je pri mladinkah klonil3 komaj v finalu in končala kot druga.
Nastopa v športnih borbah pa zagotovo ne bo pozabil Toma2 Gorenc, ki je prvič posegel po zlatu, s tem ko je v finalu kategorije starejših dečkov do 60 kg premagal italijanskega nasprotnika. Matic Krajnc je v isti starostni kategoriji do 50 kg izgubil za las šele v' finalu in seje moral po treh zmaganih dvobojih zadovoljiti s srebrom-Pri deklicah do 60 kg se je do finala suvereno prebila Marija Jelef ki pa je zaradi manjše napake izgubila zlato proti bolj izkušeni hrvaški nasprotnici. Jasmina Grilc je na omenjenem tekmovanju prvič p°' segla po odličju v borbah - končala je kot tretja.
V kategoriji članov nad 80 kg je blestel Martin Hriberšek, ki j6 osvojil zlato medaljo in seje nato pomeril še v absolutni kategorijiza trofejo super šampiona 2002, kjer so lahko nastopili le finalistl posameznih članskih kategorij. Prebil seje do polfinala, kjer je izg3' bil in se zadovoljil z bronom.
Peter Kovač* j
šolske karate lige v katah posamično in športnih borbah posamično. Na tekmovanju je sodelovalo 23 klubov s 187 tekmovalci. Najuspešnejši tekmovalci Karate kluba Brežice so dosegli naslednje uvrstitve: Lovro Ivšič, 9.mesto kate, malčki, Bruno Budič 5.mesto boji do 35kg, mlajši dečki, Vojvoda Rem, 9.mesto kate, mlajši dečki, Matija Medvešek, 5.mesto boji do 45 kg, mlajši dečki, Erik Žerjav, 5.mesto boji do 45kg, mlajši dečki, Vid Zevnik, 5.mesto boji do 45kg, mlajši dečki in 3. mesto kate, mlajši dečki, Aljaž Petan-čič, 3. mesto boji nad 45kg, mlajši dečki, Gordan Lazarov, 5. mesto kate, mlajši dečki.
kegljanje
Zelo uspešni krški kegljači
Hrastnik - Na kegljišču Rudnika v Hrastniku se je 1. decembra odvijala prvenstvena tekma 9. kroga 3. lige vzhod med ekipama iz Krškega in ekipo Piramida iz Zagorja ob Savi. Kegljači iz Krškega, ki so bili pred kratkim tudi gostje v “športnem klepetu” skupnega programa Radia Brežice in Radia Sevnica, so odlično kegljali. Končni rezultat je bil 2:0. Po jesenskem delu je ekipa Kegljaškega kluba Krško na 1. mestu s 5 točkami prednosti pred drugo uvrščeno ekipo.
mali nogomet
Mavi Brežice močno premagal nasprotnika
Brežice - Klub malega nog3 meta Mavi Brežice je odigral tek mo 8. kroga. V domači dvor3^ so Brežičani gostili ekipo venskih Goric in jo premaga3 rezultatom 10:3.
Strelci za domače so bili K žar, Omerzu, Mirkac, Bizjan’ Dušic in Rozman.
V naslednjem krogu so m žičani gostovali v Oplotnici, ki je klub malega nogometa M3 Brežice odigral tekmo 9. krog^ 2.slovenske malonogometne Us vzhod. Po dokaj izenačeni in 0. • beni igri so Brežičani v kon*-'31^ nesrečno prejeli zadetek in lZ~ bili z rezultatom 5:6.
Strelci za Mavi so bili Mf . Mirkac, Gregor Dušic in M3 ko Bizjan.	jp
Mavi Brežice ima 16 toCi^rij. je sedaj na 5. mestu s tekmo m'
V Sevnici prav tako uspeh
Sevnica - KMN Sevnica v 9.krogu pomeril s KMN li int. Pernica in zabeležil zm3^, z rezultatom 1: 0. Strelec J3 Robert Gačnik. Sevničani ^ odigrali še pokalno tekm0 ^ uvrstitev v polfinale z ekip0 ^ renc na Pohoiju.
1
V
d ii ti ; l
P
ti
g
s]
z
Ii;
Sl
k-
S
<*i
ti
s
n,
v
le
sl
h
ol
4
v
ti:
ja
Pi
Pt
te
S,
iti
Vl
sl
er
bi
ol
si
0,
Pii
let
VSi
Ob
tei
vo
tp
Pe
ve,
s«
%
g
o
■bi,
c>j!
vkl
KRONIKA
Sever v knjigi
Krško - Združenje Sever in Policijsko veteransko društvo Sever Posavje sta v Kulturnem domu Krško organizirala predstavitev knjige “Sever”, v kateri avtor Anton Bukovnik, univerzitetni diplomirani obramboslovec, opisuje aktualne družbenopolitične dogodke konec 80 let in dejavnosti organov za notranje zadeve pri preprečevanju “mitinga resnice” Srbov in Črnogorcev v Ljubljani. Predstavitev je vodila Biserka Debeljak, profesorica umetnostne zgodovine in diplomirana etnologinja, sodelovala pa sta tudi dr.Božo Repe, zgodovinar, in Miha Molan, državni sekretar na Ministrstvu za notranje Zadeve ter udeleženec akcije Sever. Ob 13. obletnici dogodkov “Sever” pa so pripravili še slavnostno akademijo s kulturnim programom, kjer sta nastopila Veliki orkester slovenske policije in Posavski oktet, slavnostni govornik je bil minister za notranje zadeve Rado Bohinc, sledilo pa je družabno srečanje.
Knjiga “Sever” je druga knjiga, ki obravnava vlogo in delo slovenskih organov za notranje Zadeve v času prehoda Slovenije iz ene od šestih federalnih enot Socialistične federativne republike Jugoslavije v suvereno državo | Slovenijo. S knjižnim prvencem j Smer: Sever-Koper” je bil strjen pregled dela v tem obdobju, s knjigo “Sever” pa se avtor vrne Qa začetek dogajanja v leto 1989,
| v čas mitingarskih pohodov Mi-loševičevih privržencev po Jugoslaviji, ko je bila za naslednjo Žrtev izbrana Slovenija. Knjiga Uravnava družbenopolitično | Ugajanje v Sloveniji, ki jo zlasti v mesecu pred napovedanim mitingom 1. decembra 1989 ogreva Javno mnenje oziroma strah ljudi Pred mitingom. Srčiko knjige pa Predstavlja akcija Sever - načrtovanje in operativna izvedba pre-
prečitve mitinga, ki sojo opravili gospodarskimi organizacijami, slovenski organi za notranje Avtor poudarja, da sta poleg ak-zadeve, katere posledica je bila cije “Sever” ključna elementa popolna prekinitev vseh stikov preprečitve mitinga politična od-SFRJ s Slovenijo in slovenskimi ločitev in javno mnenje in šele ta
O knjigi “Sever” so spregovorili Biserka Debeljak, dr. Božo Repe, avtor Anton Bukovnik in Miha Molan.
organska celota je dosegla odpoved mitinga.
Knjiga “Sever” zajema predstavitev dejavnikov, ki so privedli do srbskega nacionalizma, hegemonizma in mitingovanja na eni strani ter strahu in odpora ostalega dela Jugoslavije na drugi strani s poudarkom na Sloveniji. Predstavljena je takratna struktura in organizacija organov za notranje zadeve Republike Slovenije ter zakonske in druge pravne podlage za preprečitev mitinga in izvedbo posameznih ukrepov. Vse to temelji na dokumentih, video in zvočnih posnetkih ter fotografijah iz dokumentacije organov za notranje zadeve, na drugih knjigah, časopisnih prispevkih, analizah ter izjavah in pogovorih z vidnejšimi posamezniki, ki so bili v organih za notranje zadeve v tistem obdobju.
Tanja Grabrijan
Vse stvari so težke, preden postanejo
lahke....
D
’evnica - Pri nas je vse več nasilja in tudi veliko vrst ga je; nasilje med vrstniki, v družini, ^ed starši, nasilje staršev nad otroci in obratno, spolno nasilje... Predvsem o nasilju med Vtstniki so govorili na okrogli mizi, ki jo je organizirala največja sevniška osnovna šola.
OŠ Savo Kladnik Sevnica s *°raj tisoč otroškimi dušami je f?a naj večjih v Sloveniji, zato bi J* skoraj čudež, če bi jo nasilje °bŠlo. Ravnateljica Jelka Slukan 1 ne zatiska oči pred tem proble-
ma takrat, kadar otrok v šoli izstopa s svojim nasilniškim vedenjem. V porastu je tudi družinsko nasilje, kjer so posredno ali neposredno žrtve vedno otroci.
Predsednica šolske skupnosti
c, * r- f,	f1"'r'
| 0tn, saj so v prvih treh mesecih i °šnjega leta na šoli zabeležili . nekaj primerov nasilja; pred-0.ertlv gre za fizična in verbalna ^.^cunavanja med vrstniki, sta-J?1 šolarji ustrahujejo mlajše, j .ji primer nasilja pa se je V . ij pred dnevi na avtobusu, ki i3 šolarje na Studenec. Zaradi HJuvanja sedežev in siceršnjega v> voznik avtobusa ne more ^ Vamo prevažati šolarjev. Šola Ha 2ato s pismom obrnila tako ^nrše kot na učence.
. udi sevniška policijska posta-skupaj s šolo in starši že re-(e ala nekaj primerov nasilniš-stav .Vec*enia’ je povedal pred-H t'pC Policije Janez Vimpol-$0 ; ^den od primerov je bil, ko Stgv .^i v vlak metali kamenje, t|e uJejo pa se tudi s tatvinami, '.^'nicrnim vedenjem, izsilje-in razbijanjem stvari ? šole. Šola je take primere č;ttjVega dejanja dolžna sporo-Policiji.
<k 'Cer pa se število kaznivih fy)Sanj.z elementi nasilja tudi v ^riarU povečuje, ocenjuje kri-1Stl^a Sonja Molan s Poli-vk|jL|e uPrave Krško. Policija se cHje v razreševanje proble-
Tina Voljčanjšek, ki je vodila mlade udeležence okrogle mize, je iz njih izvabila marsikatero resnico. Šolarji so priznavali, da učitelji še vedno udarijo učence, da ob tatvini posameznih predmetov iz šolskih torb navržejo, da si za to kriv šam, kaj pa to nosiš v šolo; priznali so, da učenci velikokrat vedo, kdo je storilec med
sošolci, pa to zamolčijo, saj se bojijo, da bodo naslednjič sami žrtve; nemočno opazujejo, kako se skupina šolaijev “spravlja” na sošolca, pa ne pokličejo pomoči...
Od naivnih razmišljanj, da storilca oz. nasilneža spoznaš po obliki in barvi obraza, so prešli tudi na zrela razmišljanja o tem, da včasih grda beseda boli bolj kot klofuta, da udariš v sekundi, brez premisleka, a nobeno opravičilo potem več ne pomaga.
Kljub temu, da ima večina šol varnostnike in vgrajene kamere, to mladostnikov ne odvrne od nasilja, ugotavljajo šolarji. Nasilje se ne dogaja pred kamerami, temveč se umakne na skrite kotičke in zunaj šolskih prostorov.
Tisti, ki delajo z mladimi, pa naj bodo to učitelji, vzgojitelji, policisti ali socialni delavci, so skušali mladim pomagati poiskati odgovor na vprašanje, kako se obvarovati pred nasiljem. S skupnimi močmi in sodelovanjem lahko premaguješ tudi nasilje. Ali kot pravi angleški pregovor: “Vse stvari so težke, preden postanejo lahke.”
Nada Černič Cvetanovski
Organizatorjem zaporne kazni
Krško - Na tamkajšnjem okrožnem sodišču so izrekli sodbo trem obdolženim iz okolice Kostanjevice, ki naj bi maja 1999 prepeljali preko meje skupino 18 ilegalcev. Zagrožena kazen za to kaznivo dejanje je do 8 let zapora. Po še ne pravnomočni sodbi je Jožetu S. izrečena zaporna kazen leto in pol. Andrej Z. in Franc V. pa sta obsojena na leto in tri mesece zaporne kazni. V si si bodo delili stroške postopka ter plačali še po 100.000 SIT povprečnine. Sodišče je ocenilo, da je šlo za združbo, kije bila v ilegalnem poslu očitno izkušena, sicer jim organizatoiji ilegalnega sprovajanja ne bi zaupali tako velike skupine ilegalcev. Šlo je za jugoslovanske državljane, ki so bili namenjeni v Italijo, organizatorjem pa so plačali od 1.200 do 1.500 evrov na osebo. Obsojene so prijeli konec maja 1999 na Oštrcu nad Kostanjevico. Andrej je imel v avtu 10 ilegalcev, Jože je imel prazen avto s prikolico. Vendar sta bili obe vozili njegovi. V bližini so policisti naleteli še na Franca, okoli 50 m od njega pa še 8 ilegalcev. Zagovore štirih ilegalcev, ki so jih podali ob prijetju, so brali na sodišču, čeprav so zagovorniki obdolžencev želeli, da bi jih neposredno zaslišali. Obdolženci so ves čas zatrjevali, da niso krivi in da se med seboj ne poznajo. Sodišče meni drugače. S.V.
Preventiva, ki “nič ne stane”
Posavje - Prednovoletni čas, še bolj pa same praznične dni ob vseh prijetnih stvareh spremljajo tudi manj prijetni dogodki. Posledice nepazljive oziroma nepravilne uporabe pirotehničnih sredstev so lahko grozovite in vas zaznamujejo za celo življenje. Če že ima vaš otrok petarde, ga poučite, kako z njimi ravnati.
Oba razreda pirotehničnih izdelkov - pirotehnične igrače in izdelke za male ognjemete - je mogoče dobiti v prosti prodaji, obstajajo pa omejitve glede njihove uporabe. Tako jih lahko osebe do 16. leta uporabljajo le pod nadzorom oziroma v navzočnosti staršev. Uporaba pirotehničnih izdelkov, katerih osnovni namen je pok, je dovoljena med 26. decembrom in 2. januarjem.
Ob nesrečah, ki so posledica nepazljive oziroma nepravilne uporabe pirotehničnih sredstev, je za to obdobje značilno tudi povečano število vlomov, tatvin, ropov in uličnega nasilja. Zavarujte sebe in imetje!
Izrecno pa je prepovedana uporaba teh izdelkov v stanovanj -skih naseljih, stanovanjskih zgradbah in drugih zaprtih prostorih. Prav tako jih je prepovedano uporabljati v bližini bolnišnic, domov za ostarele, okolici cerkva, šol, kino-dvoran, gledališč in podobnih objektov ter v prevoznih sredstvih, namenjenih za javni potniški promet, na javnih športnih in drugih prireditvah ter povsod tam, kjer se zbere večje število ljudi.
Policisti vsako leto v stanovanjskih soseskah izvajajo poostren nadzor, sodelujejo s šolami in v prazničnih dneh bdijo tudi nad morebitno uporabo strelnega orožja, zatrjujejo tudi na PU Krško. V Posavju že nekaj let ne beležijo poškodb oziroma v zadnjih treh letih le eno pri starejši osebi. S.V.
kompas po pravnih labirintih
Piše: univ. dipl. prav. Marta Jelačin Nadaljevanje iz prejšnje številke...
Zakonski standardi človekovih pravic
V praksi pridejo najbolj pogosto do izraza naslednji členi ustave:
22.	člen (enako varstvo pravic), ki določa: “Vsakomur je zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah in pravnih interesih.”
23.	člen (pravica do sodnega varstva , ki določa: “Vsakdo ima pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Dolžnost sodišča je, da sodni postopek izvede brez zavlačevanja in s čim manjšo porabo časa ter s čim manjšimi stroški, prav tako pa tudi, da s čim manj dela uresniči zadani končni cilj, to je, da sodnik izreče pravilno in zakonito sodbo.” Procesna ekonomija pomeni, da se sodnik izogiba izvedbi dejanj, ki niso potrebna, da določi najkrajši možen čas za izvedbo dejanj in da so procesna dejanja opravljena tako, da jih ni potrebno ponavljati. V naj večji meri je ekonomičnost postopka v odvisna od delovanja sodnika oz. sodišča, pa tudi od obrambe posameznega primera.
24.	člen (javnost sojenja), ki pravi: “Sodne obravnave so javne. Sodbe se izrekajo javno. Izjeme so določene z zakonom.”
25 .člen Ustave (pravica do pravnega sredstva), ki določa: “Vsakomur je zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah in pravnih interesih.”
Podobna določila kot v ustavi najdemo tudi v objavljenih mednarodnih pogodbah, ki jih je ratificiral državni zbor in se neposredno uporabljajo. Ker so njihova določila skupaj s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava v hierarhiji pravnih aktov uvrščena nad zakone in druge predpise (tako predpisujeta 8. in 153. člen Ustave RS), jih mora zakonodajalec in tisti, ki uporabljajo zakone, poznati in spoštovati; Med te sodijo zlasti: 14. člen Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (Uradni list SFRJ 7/71 - MP in Uradni list RS 35/92- MP št. 9), 6. in 13. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščinah (EKČP Uradni list RS št. 33/94 -MP št.7), ker predvidevata mednarodnopravne sankcije. Zlasti EKČP je obvezujoča, saj omogoča mednarodni sodni nadzor nad izvajanjem človekovih pravic pred sodiščem za človekove pravice pri Svetu Evrope v Strasbourgu. .
Ustavne pravice torej niso nekaj, kar lahko vsakdo kar po svoje razlaga. Ustava je akt, ki odraža ne eni strani temeljne vrednote neke družbe, na drugi strani pa vsebuje tudi številna načela in pravila pravne države, zato ljudje ne bi smeli pristati, da bi jih sodniki ali drugi razlagalci in uporabniki prava tolmačili drugače, kot so napisane.
Padlim hrastom se nic zadoščenja
Krško - Na Okrožnem državnem tožilstvu v Krškem se je junija začel proces glede poseka dreves v grajskem kompleksu gradu Mokrice marca 1998. Zdaj sledijo obravnave z zaslišanjem prič, ki naj bi dokazale, da je takratni direktor Andrej Sprajc protipravno, brez soglasij pristojnih služb v zaščitenem grajskem kompleksu posekal več zavarovanih dreves.
Obtožnica takratnega direktoij a bile kasneje zaradi varnostnih razlo-Sprajca bremeni oškodovanja na- gov prenešeni h kapeli. Hudoklin
ravne znamenitosti, saj naj bi brez soglasja pristojnih služb za varstvo naravne in kulturne dediščine odobril posek več dreves, med njimi nekaj velikanov hrastov kapitalcev. V skupni izmeri je bilo takrat posekanih okoli 150 m3 lesa. Franc Vardijan, kije kot glavni republiški inšpektor na Ministrstvu za kulturo opravil ogled, pravi, da soglasij ni bilo. Primer je prevzel glavni republiški inšpektor za gozdove Janko Vidmar, čigar ustno mnenje ob podanem pisnem želi slišati tudi državni tožilec Jože Zevnik. Vardijan je po poseku dreves zadržal prodajo lesa in predlagal mogočne hraste za Forma Vivo, od 6 podaijenih dreves so letos tri že razstavljena v Kostanjevici.
Tako Vardijan kot priči z novomeških zavodov za varstvo naravne in kulturne dediščine Hudoklin in Simič sta odgovaijala na vprašanja o pomenu parka, njegovi zasnovi in možnostih vpliva sprememb v parku na drevesa tako zaradi izgradnje golf igrišča kot ceste na podtalnico.
Mogočni hrasti, posekani na samem vhodu v kompleks, so imeli ob baročni zasnovi grajskega parka simbolni pomen, skupaj s skulpturami štirih letnih časov ob njih, ki so
je posekane hraste poznal, ocenil je, da imajo med 100 in 130 let, meni pa, da se taka drevesa šele pri 80 letih začnejo razmnoževati in so pri 150 v t.i. pubertetniški fazi. Simič pa je pojasnil, da na zavodu niso bili obveščeni, da bi bili hrasti kakršen-
Na obravnavi so ugotovili, da je bil posek prelomnica in daje po tem dogodku vodstvo hotela Mokrice zgledno sodelovalo s spomeniškim varstvom in Zavodom za gozdove, čeprav slednji v gozdnih načrtih nima parkovnih površin.
koli problem in sojih podrta drevesa toliko bolj presenetila. Pred tem so sodelovali pri izdaji dovoljenj za gradnjo golf igrišča in so izbirah koridorje predvsem v gozdnih površinah in sadovnjakih in so se tako izognili ožjih parkovnih površin. Vendar so že takrat brez razloga v neposredni bližini posekali še mogočnejši hrast, ravno tako brez soglasja.
Kot priči sta nastopila še predstavnik enote Zavoda za gozdove in lastnik podjetja za odkup in prodajo lesa, ki naj bi posredoval še nekaj dokumentov. S. V.
RAZVEDRILO
stran 16
HOROSKOP
OVEM
Zadnje čase ste pogosto nezadovoljni, saj imate občutek, da ste se pod prisilo odrekli nekim sanjam, kar pa vam ni ravno všeč. Ne pozabite, da je bila odločitev vaša! Prevzemite odgovornost za svoja dejanja.
BIK
Zaskrbljeni ste, ker imate občutek, da vam sodelavci mečejo polena pod noge. Na dan bodo res prišle neke vaše napake, a jih ne poskušajte prikriti; če boste iskreni, vam bodo ljudje rade volje zaupali.
DVO JCKA
Na delovnem mestu se vam obeta zelo uspešno obdobje. Obljube nadrejenih se bodo počasi začele uresničevati. Se malo potrpite in želje se vam bodo uresničile. Vzemite si več časa za svojega partnerja.
RAK
Zadnje čase ste pogosto zamišljeni. Morda razmišljate o preteklih odločitvah, ki so usodneje zaznamovale vaše življenje. Če morda prav sedaj stojite na katerem izmed takih križpotij, se prepustite intuiciji.
LEV
Na delovnem mestu vas zasipajo z dodatnimi zadolžitvami. Čeprav ste zaradi tega že pošteno slabe volje, pa se raje vzdržite komentarjev. Čez nekaj mesecev se bodo stvari uredile in izborih si boste lahko več pravic.
DEVICA
Pestile vas bodo drobne zdravstvene težave, kar je sicer čisto običajno v tem letnem času, le da boste vi iz muhe naredili slona in si tako nakopali dodatne težave. Najbolje se boste počutili ob partnerju, saj vam bo pomagal.
TEHTMICA
Čeprav se vam zdi, da je v vašem življenju čedalje manj veselja in užitkov, ni tako. Prepustite se spremembam in odkrili boste nova zadovoljstva. V svoje načrte vpletite tudi partnerja - v dvoje je lepše sanjariti o prihodnosti.
ŠKORPIJOH
Napetosti v družinskih odnosih se bodo začele kmalu urejati. Razveselilo vas bo neko vetje darilo in zamere bodo hitro pozabljene. Zadržite grde beseda zase, da vam ne bo kasneje žal! Nekdo od sodelavcev se je zagledal v vas.
STRELEC
Čeprav ste zelo družabni, si včasih z nepremišljeno izrečenimi besedami nakopljete nenaklonjenost ljudi. Razmislite, kako bi lahko popravili vtis. Bolj ko boste preprosti in iskreni, več boste dosegli.
KOZOROG
Zadnje čase ste pogosto nezadovoljni s seboj, poleg tega
prav ne
oj, pole
pa ste si nakopali še manjše denarne težave. Čepi teče vse po načrtih, se bodo nevšečnosti kmalu vnesle in že prihodnji teden bo pogled v denarnico nekoliko bolj rožnat
VODMAR
Kljub manjšim nerodnostim, vam bo uspelo ohraniti dobro voljo in smisel za humor. V družbi boste nasmejani in priljubljeni, saj boste pozitivno energijo znali prenesti na druge ljudi. Čas je, da izboljšate tudi odnose z domačimi.
RIBI
Radi bi spremenili razmere na delovnem mestu, pa ne veste, kako. V sebi imate dovolj odločnosti in poguma, da naredite nekaj zase. Zdaj je pravi čas za to! V prostem času se posvetite sebi. Ne prepuščajte se turobnim mislim!
( v'
V

:
faks;
oošta: uredniki@tv-nm.si splet: www.tv-nm.si
rJ^/jHMHM r / c/j. ,
&	... na Dolenjskem,
v Beli krajini in Posavju J J
nagradna križanka
Nagrade
Nagrade, ki jih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo:
1. nagrada-knjižna nagrada Franci Jelenko,
Dovško 24, 8281 Senovo
2. nagrada -zgoščenka Katarina Stanič,
Ribniki 16, 8290 Sevnica
3. nagrada -kaseta
Martin Lupšina,
Glogov Brod 22, 8253 Artiče
Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi:
APAČE, TITAN, ALEŠI, RANTA, BITENC, SAMURAJ, CA, ANDROMEDA, PC, BG, AKADEM, LA, ALIL, OBADAR, DED, BAVARSKA, IZIDOR, KE, EC, LILIJA, ENOTA, ATAMAN, LATAS.
Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 20.12.2002, na naslov:
Uredništvo časopisa SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”.
Za pravilno rešitev bomo upoštevali rešitev cele križanke, ne le gesla!
Fotokopij ne upoštevamo!
I31	I21	I41	E	E	I21	r	|<M	|	I8 1	|o |	P 1
Kino Brežice
Četrtek, 12.12., ob 18. in ob 20. uri 3000 milj do Gracelanda, akcijska komedija; petek, 13.12., ob 18. in ob 20. uri 3000 milj do Gracelanda; sobota, 14.12., ob 18. in ob 20. uri 3000 milj do Gracelanda; nedelja, 15.12., ob 18. in ob 20. uri 3000 milj do Gracelanda; ponedeljek, 16.12., ob 18. in ob 20. uri 3000 milj do Gracelanda; sreda, 18.12., ob 18. in ob 20. uri Guru, komedija; četrtek, 19.12., ob 18. uri Guru, ob 20. uri Znamenja, ZF triler; petek, 20.12., ob 18. uri Guru, ob 20. uri Znamenja; sobota, 21.12., ob 18. uri Guru, ob 20. uri Znamenja; nedelja, 22.12., ob 18. uri Guru, ob 20. uri Znamenja; ponedeljek,23.12., ob 18. in ob 20. uri Znamenja.
Kulturni dom Krško
Četrtek, 12.12., ob 18. uri Lili in Žverca, animirana komedija, ob 20. uri Pot v pogubo, gangsterska drama; petek, 13.12., ob 18. uri Slepa pega, drama, ob 20. uri Pot v pogubo; nedelja, 15.12., ob 18. uri Lili in Zverca, ob 20. uri Slepa pega; četrtek, 19.12., ob 18. uri Naključni milijonar, romantična komedija, ob 20. uri Nevama smer, drama; petek, 20.12., ob 18. uri 8 žensk, komična kriminalka, ob 20. uri Nevama smer; sobota, 21.12., ob 18. uri Naključni milijonar; nedelja, 22.12., ob 18. uri Naključni milijonar, ob 20. uri 8 žensk; četrtek, 26.12., ob 18. uri K-19: Črna vdova, akcijska drama, ob 20. uri Inacto, triler.
Okus po življenjski večerji
Brežice - Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, OI Brežice je sezono gledališkega abonmaja 2002/2003 odprl z dve in polurno predstavo Mestnega gledališča ljubljanskega “Večetja s prijatelji” avtorja Donalda Marguliesa. Delo je prevedla Desa Puc, režiral Zvone Šedlbauer, igrali pa so Slavko Cerjak, kije brez dvoma pritegnil domače gledalstvo, Boris Kerč, Bernarda Oman in Judita Zidar. Prva slovenska uprizoritev je bila 3. oktobra letos. Drama, ki je leta 2000 dobila Pulitzerjevo nagrado, je življenjska zgodba dveh parov, štirih prijateljev v srednjih letih, ki se soočijo s težko preizkušnjo, ko se en par odloči za ločitev. N.J.S.
novosti knjižnice brežice
Zgodba Hvalnica sončnicam prikaže, kako zelo odtujeni s ° lahko medsebojni odnosi v družini, ko medsebojno komunikacij0 zamenja gledanje televizije ali prerekanje za vsako malenkost-Pravljica o Lori razkriva zanimivo in skrivnostno življenjsko zg°°' bo Lore. Preko njenih tegob spoznarno, kako pogosto smo ljudje krivični do soljudi in jih sodimo samo po videzu. Arhimed - im6' ki zbudi domišljijo! Avtorja knjige Arhimed se opirata na zgod0' vinske zapiske rimskega državnika Cicera, ki je iskal Arhimedov0 grobnico. Skupaj s Cicerom boste popotovali po poteh in uličic30 Sicilije in iskali Arhimedove sledi.
Če imate pri hiši diabetika, potem veste, da zanj ni lahko kub3' ti, saj ima veliko kulinaričnih želja, a številne prepovedi. Kuharsk knjiga Diabetes vsebuje osnovne napotke in več kot sto recept0 ’ primernih za tiste, ki so se že naveličali vedno istih jedi in bi r3 poskusili še kaj drugega. Kaj je projektno vodenje, kako deluje >
kako z njim doseči najboljše rezultate, boste izvedeli v knjigi Dire^
tor se odloči. Ob naj večjem zgodovinskem šahovskem dogodke Sloveniji se je Šahovska zveza Slovenije odločila izdati cel°v^ pregled in razvoj šaha na slovenskih tleh ter vlogo Slovencev svetovnem šahu. Knjigo Slovenski šah dopolnjujejo najleps
partije po izboru najboljših slovenskih igralcev, turnirske taL slovenskih prvenstev in mednarodnih turnirjev v Sloveniji. Prir°\ nik Vaše najboljše leto doslej vam bo pokazal, kako si ustvari življenje, kakršnega si želite. Ponuja vam k ciljem usmerjen pre°b kovan program, ki vam bo pomagal, da iz tega leta in vsakega j6 ^ poslej ustvarite najboljše leto svojega življenja. Kako pripravim^ in se naučimo uporabljati zdravilne zeliščne pripravke, da bom.
ibde
lil ov/ nuuvimv u|iuiauijau z-v_ii ci v iiiiv, z.v/iiov.itk/ jjiijjiarrvv,
ohranili dobro razpoloženje in zdravje, boste izvedeli v nove. priročniku Zeliščni pripravki za boljše življenje. Uvajanj
informacijske tehnologije zahteva nova znanja. Splošno uvelj3 ljen evropski standard Evropsko računalniško spričevalo je nam6^ jen vsem, ki uporabljajo računalnik na informatiziranem delovn6 mestu v službi ali doma.	.//
Novosti najdete na domači strani Knjižnice Brežice (hltP_ www.bre.sik.si/), v rubriki Novosti Knjižnice Brežice, ki bo v P ■ gramu Radia Brežice v petek, 13. decembra, ob 9.30 in na oglaS deski v Knjižnici Brežice.	,
Sabina Strmecki, univ.dip-‘
Spomin na Elvisa
• 0r3v
Krško - Po 25 letih smrti je legendami Elvis zopet z nami- r ^ legenda slovenske popevke Oto Pestner. V celovečernem ko° ^ je v krškem Kulturnem domu obudil glasbo legendarnega kralj3 ^ žn roka in gospela. Z glasbenim recitalom je Pestner prom0
tišeta: Škrat Smrčobrad in Karmen Molan
stran 17
IZ MAJHNEGA ZRASTE VELIKO
Sava Glas, 11.12.2002

Slovenija - Evropa
Delovno novembrsko soboto smo učenci OŠ Bizeljsko preživeli drugače kot običajne šolske dni. Na umiku je bila Evropska Unija, v delavnicah smo spoznavali različne države EU in izdelali Plakate.
Naloge za delo sta pripravila vodji Saša Demač in Vilko Urek. belo sta razdelila v devet delavnic, določila mentorje, učenci smo glede na svoje zanimanje izbirali, o čem bi radi izvedeli čim-več.
Na steni hodnika smo narisali Zemljevid EU, v glasbeni delavni-ci smo peli pesmi različnih dežel v njihovih jezikih in se seveda naučili evropsko himno. Iz učilnice 5. razredaje dišalo, saj so bili bm kuhaiji. Pripravili so angleški Caj, francosko solato, z irsko kavo s° pogostili učitelje, izdelali so Plakate znanih evropskih kuhinj. \ naslednji učilnici smo predstavi Evropo v številkah (prebival-
stvo, število prebivalcev na km2, bruto domači proizvod, velikosti držav, valute) in narisali grafe. V naslednjih delavnicah smo raziskovali naravne in turistične znamenitosti. Zanimivo je bilo delo skupine, ki je raziskovala
ustanove EU. Spoznali smo znane športnike, pisatelje, likovnike, glasbenike ...
Učenci 1. razreda so izdelali slovensko zastavo in zastavo EU, v 2. in 3. razredu so izbrali zastave različnih držav in povedali mednarodne oznake, četrtošolci so se naučili nekaj besed in fraz v nemškem jeziku in pripravili razstavo pravljic, slikanic, leksikonov ...
Vsi smo navdušeno ustvarjali, se hkrati zabavali in tudi veliko naučili. Svoje delo smo predstavili. Najprej so učenci iz glasbene delavnice zapeli slovensko himno, nato je vsaka skupina poročala ob svojem plakatu. Poročanje so popestrile skladbe in jedi Evrope. Zaključili smo z evropsko himno. Ravnateljica Vida Najger nam je čestitala za uspešno delo.
Plakati so razstavljeni na šolskih hodnikih.
Novinarski krožek OŠ Bizeljsko
Moj kuža Miki
Doma imamo kužka. Pri-nesla mi gaje mamica. Ko sem §a dobila, je bil čisto majhen 111 Prenlašcn Pini go sem raz-mu bo ime. odločila, da
Vsak dan, ko pridem iz l°'e- grem z njim na sprehod. 5®lo rad se igra. Učim ga, naj ■j11 da tačko, za pohvalo pa °oi briketek. Zdaj, ko je že jjjalo večji, lepo pazi na našo ls°- Imam ga zelo rada.
Peljala, kako naj jwadnje sem se
b° Miki.
Zbiranje starega papirja
V mesecu oktobru sem kot predstavnica RK OŠ Boštanj organizirala zbiralno akcijo odpadnega papirja. V veliko nesebično pomoč mi je bila gospa Zupančič, predstavnica Pošte Boštanj.
Vsi skupaj smo zbrali 4460 kg odpadnega papirja. Kot je bilo navedeno v obvestilu, smo za ta denar kupili 15 hokejskih palic, koš za igranje košarke z nastavljivo višino in 15 kolebnic. Vsi rekviziti so na voljo vsem otrokom v času pouka.
Zahvala gre vsem, ki ste nam pomagali zbrati tako veliko količino papirja. Naslednja zbiralna akcija odpadnega papiija bo v začetku spomladi in se priporočamo.
Erika Anzelc Intihar, OŠ Boštanj
Požarna varnost na preizkušnji
Manuela Altenbauer, l.r.,
f/S Krmrivnirn
Moja najljubša žival
i	najljubši živali sta pes in
'ho d ’ ^'vo mačk° Tačko ima-Pji ®0ma. Imeli smo tudi psičko L0, Venc^ar je na žalost umrla, tj Je bila že stara. Tačka je poleni otila dva mladička Meriko in h^j0- Rasli sta in s starejšim igr„l m Tomažem sva se že lahko hila V- nTma' Iškega dne je izgi-(vc, Tigrica in kmalu nato še cbka.
Jo	alaJe le še Tačka. Zelo rada
°stant ,Tl' Najraje je brikete in ker : e kosila. Rada jo božam, ^Uea TTtak° mehka in prijetna itheia tuPlj11’ b° nasle(lnje leto
Eva Jelenc, OŠ Krmelj
Blanca - V petek, 22.novembra, je Občinska gasilska zveza Sevnica (OGZ) organizirala 2.občinski kviz iz požarne varnosti. Udeležilo se gaje 8 ekip prostovoljnih gasilskih društev (PGD) občine Sevnica in sicer iz Krmelja, Tržišča, Boštanja, Loke, Zabukovja, Trnovca, Pokleka in Blance. Tekmovanje je pripravil in vodil Milan Kajič, poveljnik OGZ Sevnica. Ekipe so pokazale dobro teoretično znanje, zataknilo se je pri praktičnem delu, ko so morali tekmovalci poiskati ustrezen gasilnik za gašenje posamezne vrste požara (na primer za gašenje preproge, električne pečice, vozila in podobno). Ekipi PGD Poklek in Trnovec sta bili ob koncu izenačeni,saj sta dosegli vse možne točke. Po dodatnih vprašanjih je zmagala ekipa PGD Poklek pred Trnovcem in Loko.
Zmagovalna ekipa
Vse ekipe so prejele priznanja, prve tri ekipe pokale in praktična darila. Zmagovalna ekipa PGD Poklek je prejela motorno brizgalno Tomos, med poletnimi počitnicami pa se bodo vsi trije tekmovalci -Marko Kozinc, Primož Kozinc in Bojana Ločičnik - udeležili letovanja mladih gasilcev v Logarski dolini. A.M.
Uspeh
brežiških
akrobatov
V	soboto, 23.11.2002, je v Športni dvorani Tabor v Mariboru potekalo državno prvenstvo v skokih z malo prožno ponjavo. Zopet so zelo uspešno nastopili brežiški akrobati, saj so dijaki Gimnazije ponovno osvojili naslov ekipnih slovenskih državnih prvakov, gimnazijke so bile druge, dijaki Ekonomske in trgovske šole pa so ravno tako osvojili naslov slovenskih prvakov. Med posamezniki so se najbolje izkazali na 4. mestu Dominik Černelič in Barbara Tomše ter Roman Predanič na 6. mestu.
Za ekipo državnih prvakov, ki jo je pripravljala prof.Zden-ka Senica-Grubič, vodil pa jo je prof.Leopold Rovan so bili še Matej Krstov, Žiga Peteline in Davor Živkovič. Uspeh podprvakinj pa so dopolnile Katja Lapuh, Anja Antončič, Mojca Bizjak in Katja Ereš.
V	ekipi slovenskih podprvakov pod vodstvom prof.Berta Žnidaršiča so z malo prožno ponjavo skakali
še Dejan Predanič, Marjan Priveršek, Dalibor Pristajko in Aleš Rancinger.
Uspeh
rokometašev
“ekonomcev”
V	torek, 26. novembra 2002, je v Športni dvorani Brežice potekal tradicionalni srednješolski dvoboj v rokometu med ekipama Gimnazije Brežice in Ekonomske in trgovske šole Brežice. Ob spremljanju velikega števila gledalcev sta več znanja in domiselnosti v rokometu prikazali tako moška kot ženska ekipa Ekonomske in trgovske šole. Še posebej velja pohvaliti žensko ekipo ekonomk, pod vodstvom prof. Vladke Lo-patič-Omerzu in Salvadorja Krajnčiča ter njunima izjemnima igralkama Barbaro Varlec ter Simono Tomič, kije bila s šestimi goli najboljša strelka tekme, saj so gimnazijke premagale kar 21: 9. Ekipni uspeh so dopolnile Mateja Lipej, Adrijana Lipič, Katja Dimič, Ines Femec, Andreja Krajnčič, Maja Josič, Anja Veble in Tina Lešnjak. S to zmago so se rokometašice Ekonomske šole uvrstile na področno tekmovanje za srednješolke, ki bo potekalo v Novem mestu. Gimnazijo sta vodila prof.EIa Tomše in prof.Gregor Avsec. V moškem delu derbija so eko-nomci s tesnejšim rezultatom, 22:19, v zelo dinamični igri prav tako premagali gimnazijce. Izjemen organizator zmagovalne ekipe Tadej Stajnko je poleg najboljšega strelca Tonija Čan-žara (6 golov) popeljal rokometaše na področno tekmovanje v Ivančno Gorico, ki se je odvijalo 2.12.2002.
Mentorja ekipe Ekonomske šole prof.Berto Žnidaršič in Alan Krajnc sta imela v sestavi še Saša Mlinerja, Gregorja Junteza, Roka in Iva Kovačiča, Francija Čanžarja, Marka Krošlja, Marka Jurkasa, Roka Urbanča, Miho Debeljaka in Roka Toporišiča.
Gimnazijec Simon Petan je s šestimi goli bil glavni adut prof. Gregorja Avseca.
Najmlajši že rajajo
Brežice - Otroci in delavci vrtca Mavrica Brežice so povabili predšolske otroke, ki ne obiskujejo vrtca, da se jim pridružijo na predstavi Nora zabava s Fackom. Polno dvorano malčkov v Prosvetnem domuje zabaval Grega Sulejmanovič iz Ljubljane, kije ob Romani Kranjčan pogost gost v vrtcih in šolah po celi državi.
Direktorica vrtca Ana Kupina je ob veselem dogodku, nad katerim so bili otroci navdušeni, enako pa redke mamice, ki so svoje malčke tudi pripeljali na predstavo, še pojasnila, daje prireditev uvod v veselo decembrsko rajanje. V ponedeljek pa so si malčki ogledali še predstavo Volk in Kozlički Mini teatra iz Ljubljane. S.V.
Navdušeni “vrtičkarji” in njihovi vrstniki so Gregorju pomagali k razposajenosti celotne dvorane.
Adventni venčki
Otroci skupine Pikapolonice iz vrtca Najdihojca Dobova, so skupaj s svojimi starši izdelovali adventen venčke. Sodelujoči so bili vneti izdelovalci, iznajdljivi vztrajni in domiselni.
Najbolj so bili zanimivi pri pripravi in posvetu, kako se bodo lotili izdelave. Pri tem so morali upoštevati različne okuse članov družine, sposobnosti in seveda konkurenčnost pri sosednji mizi. Po končani aktivnosti so pripravili razstavo. Ob pogledu izdelkov seje slišalo le občudovanje, vzhičenost in ponos, kaj vse so zmožni narediti.
Marija Stajnko, VVE Najdihojca Dobova
Konj
Konj je domača žival. Imamo tekmovalne in vprežne konje. Vprežne konje uporabljajo kmetje. Konj ima svoje prebivališče v hlevu in je tudi prijazna žival. Kmetje jih uporabljajo predvsem za delo na polju in travnikih. Konj je moja najljubša žival.
Lovro Srebrnjak, 3.r, OŠ Krmelj
Pes
Moja najljubša žival je pes. Pes ima močno in mišičasto telo, vzdržljivo srce in pljuča, zobovje za ugriz, prijem in trganje. Zaščiten je z varovalno dlako. Zelo ima razvita čutila za voh. Psi se ločijo po pasmah. Radi jejo meso, s kostmi pa se radi posladkajo. Psi potrebujejo veliko prostora za gibanje, zato gredo radi v naravo s svojim gospodarjem. Svojega psa po imenu Sokrat imam pri babici, saj doma nimamo dovolj prostora, da bi se lahko dobro počutil.
Manca Ajdišek, OŠ Krmelj
Bil sem nagrajenec
V četrtek smo imeli na Čatežu v hotelu Terme lepo prireditev. Imeli smo zaključek likovnega natečaja z naslovom Sanje o miru. Lions klub, kije natečaj vodil, je pripravil čudovit zaključek. Jaz sem bil nagrajenec. Moja slika je bila razglašena za najboljšo iz naše šole. Dobil sem lepo nagrado. Prireditev je bila zelo lepa. Ni mi žal, ker sem sodeloval na natečaju. Gospe predsednici dr. Daiji se za vse lepo zahvaljujem.
Šipron Morina, 6.r., OŠ Ana Gale Sevnica
Moj papagaj
Imam papagaja, ki mu je ime Koki. Je bele barve. Je semena, kijih kupimo v trgovini. Rad ima tudi solato in sadje. Vsak dan mu menjam vodo. Menjam tudi pesek v kletki. Za družbo ima zelenega papagaje Pikija. Skupaj se igrata. Najbolj zabavna sta, ko vidita, da kdo je. Takrat jesta tudi onadva. Imam ju zelo rad, še posebej mojega Kokija. Bojim se, da mi ne bi ušel.
Matic Povše, 3,r., OŠ Krmelj
OGLASI
Vsak dan na Radiu Brežice in Radiu Sevnica med 11.30 in 12.00 uro
MOO°'i°°H0 PREM £°PAiNiši(.
INTEHMA
CKŽ 61, KrSko Telefon -13 22 S40
n KIS I K NA | t ( ' I \ 4 IYV rnc
AGENCIJA L J ;\ VI *
Cl’li 17. I irc/icc. tololon (W 02 X(l
P/umor
Predpraznični nakupi:
Dunaj 2 dni 15.500 SIT/ Munchen 7.900 SIT Smučanje - cenovni hit!
Cavalese 7 dni 39.920 SIT / Tri doline 7 dni 52.800 SIT
Turčija 8 dni avion 64.900 SIT I Pariz 6 dni od 57.500 SIT Dubrovnik 3 dni avion samo 48.300 SIT
NEVERJETNO!!!
vikend paket v Termah Radenci že za 16.900 SIT_


PE KRŠKO CKŽ 6, KRŠKO TEL.: 490 I 460
PE SEVNICA PLANIN8KA 8. SEVNICA TEL.: 818 5 816
Stan vas 58, Bizeljsko td: 07/4520103, fax: 07/4520104, GSM: 041/50 37 41
m
OKULISTIČNA AMBULANTA
r\n
SEVNICA. Trg svobode I4a Tel- 81 G2B2D
KRŠKO. Dalmatinova I Tel.: 49 22 812 .
AKCIJA - merilci sladkorja v krvi ‘merilci krvnega tlaka*
*vlažilci in ionizatorji zraka* *kosmodisk* ‘perilo moči*
Sanolabor
Specializirana prodiijatmi medicin s kih, ortopedskih pripomocko\ in /dravil
Brežice in Sevnica
VULKANIZ ERSTVO ■ SERVIS - TRGOVINA V mesecu decembru popust! na zimske pnevmatike (
Trnje 14. Brežice, tel. 49 66 990
www.vulkanizerstvo-lasic.si j
TRCOVU4A EVROPA
. BLAGO ZA PLAŠČE IN ZIMSKE KOSTIME NA KILOGRAME J</
. ZAVESE NA KILOGRAME <5\,
. SATEN, ČIPKE, SVILA fO . METRAŽNO BLAGO S} (Js
Stermeckijeva 17, Krško
INDUSTRIJSKA OPREMA BREŽICE d.o.o.
Krška vas 34/b, 8262 Krška vas
. PREDNOVOLETNI POPUSTI MULČARJEV KLADIVARJEV IN RAZSIPALNIKOV MINERALNIH GNOJIL . PLANIRNE DESKE SNEŽNE PREŽE . LOPATE
. AKUMULATORJI VESNA
L
Senovo d.o.o.
Partizanska 13, tel. 497 12 50, 497 32 95
PRODAJA IN SERVISIRANJE VOZIL !
DAEWOO

RENAULT

iih doživetij [novega. Menane.
TPV AVTO d-«.*., K«ndij«ka M, SOOO Nov« M«sto
Na slovite Le je prišel novi Megane/ Sporple.ga in se piistite zapeljati v prodajnem-epa TPV Avto Brežice,
Ob vznemirljivi testni vožnji vas čaka tudi darilce.
TPV AVTO Brežice
VT^) Cesta bratov Cerjakov 11,8250 Brežice
Tel.: 07 49 91 903,49 91 901
INDUSTRIJSKA PRODAJALNA
IZPUŠNI SISTEMI NOVAK, KATALIZATORJI ALUMIN0X - ŠPORTNI IZPUŠNI SISTEMI AKUMULATORJI - AVTOPLAŠČI - PLATIŠČA
Na lazu 1 tel: 07/ 33 75 555 fax: 07/ 33 75 551
(Obrežje) tel: 07/ 49 57 087 fax: 07/ 49 57 087
OBČINA BREŽICE
Na podlagi določil Pravilnika o dodeljevanju priznanj za dosežke na področju inovativne dejavnosti (5.11.1998) in 30.člena Statuta občine Brežice (Ur.l. RS, št. 49/99 in 86/99) je občina Brežice 3. in 4.12.2002 na Radiu Brežice objavila
JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ ZA DOSEŽKE NA PODROČJU INOVATIVNE IN RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI
Občina Brežice razpisuje zbiranje predlogov za podelitev priznanj za dosežke na področju inovativne in raziskovalne dejavnosti v letu 2002. V skladu s pravilnikom z naslova bosta podeljeni največ dve priznanji za obe področji.
2.
Priznanja se podeljujejo za:
-	izume, tehnične izboljšave in predloge, ki so preizkušeni v praksi, prinašajo tehnične in ekonomske učinke ter prispevajo k produktivnosti dela;
-	raziskovalna dela, predloge, ki prinašajo nove ideje pomembne za spodbujanje poglabljanja in razširjanja znanja;
-	izvirna dela, ki še niso preizkušena v praksi in ni mogoče ugotavljati ekonomskih učinkov.
3.
Kandidate za priznanja lahko predlagajo:
-	poslovodni in drugi organi ali organizacije v delovnih organizacijah, zavodih in podjetjih,
-	strokovna društva, zveze društev in združenj,
-	posamezniki.
4.
Predlogom za priznanja je potrebno priložiti:
1.	Osnovne podatke kandidata:
-	ime in priimek,
-	naslov,
-	zaposlitev,
-	davčna številka,
-	matična številka, <
-	številka TR, ŽR ali HK,
-	zaposlitev in izobrazba,
-	kratek opis predlaganega dela.
2.	Za inovacije s tehničnega področja še dokazilo o registraciji patenta oz. če gre za izboljšavo lastnega izdelka, potrdilo neke druge neodvisne institucije iz te panoge o izvirnosti oz. uporabnosti; za predloge z ostalih področij pa še mnenje in ocena recenzenta, ki ne izhaja iz iste sredine kot predlagatelj in kandidat (mentor ne more biti recenzent). Dokazilo oz. recenzija morata dokazovati, da gre resnično za inovacijo, ki je na trgu ne ponuja noben drug proizvajalec.
3.Strokovno utemeljitev predlagatelja o pomembnosti predlaganega dela.
4.Razlogi za začetek in kratek opis poteka nastanka predloženega dela.
Utemeljitev predloga naj ne bo le informacija o inovaciji ali raziskovalnem dosežku, pač p o utemeljitev kandidatovega dela oziroma njegove zasluge za inovacijo ali raziskovalni dosežek. Pričakujemo podatke o uporabnosti in trženju izdelkov, ki so rezultat inovacij oziroma raziskovalnega dela.
5.
Predloge za priznanja za dosežke na področju inovativne in raziskovalne dejavnosti za leto 2002 pošljite na naslov: OBČINA BREŽICE, Oddelek za družbene dejavnosti, CPB 18, 8250 Brežice, z oznako "Predlogi za priznanja na področju inovativne in raziskovalne dejavnosti
-	Ne odpiraj" oz. jih oddajte v sprejemni pisarni Občine Brežice najkasneje do 17.12.2002 do lO.ure.
KOMISIJA BO OBRAVNAVALA LE PREDLOGE, KI BODO VSEBOVALI VSO ZAHTEVANO DOKUMENTACIJO IN PODATKE.
6.
Datum podelitve priznanj bo določen naknadno.
Vse dodatne informacije so na voljo na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Brežice (tel.: 07/49-91-546).
Vladislav Deržič, l.r., župan občine Brežice
!fe[!@predlajna trgovina Opekamo Novo mesto d.d.
IMudi v	d@c@mhru
15% p@ptL!]gft
na opeko lastne proizvodnje In ugodne cene ostalega gradbenega materiala.
Delovni čas: od 7.00 do 17.00, ob sobotah: od 7.00 do 12.00
Telefon: 07/38-48-123 in 07/38-48-121
Opekarna Novo mesto d.d., Zalog 21.8000 Novo mesto
4-8
« o
■S S
-8 sa
£	%
u	p
f
ČERNELČEVA 9, 8250 BREŽICE TEL.: 07/49-61-090, 07/49-93-240 FAX: 07/49-93-241 GSM: 041/619-455
TTTT
e v
Delovni čas: 7.00 -18°° ob sobotah: 8.00-13.0°

mmmammm
Vsak dan na Radiu Brežice in Radiu Sevnica med 1130 m 12.00 uro
kruh
peko vsko pecivo krhko orehovo peci vo
EVROPSKO OKNO ZA PRAVO CENO
o	S*C0M d.0.0., Kliko A-	|
I I /	\/DDIMA QQ 'ICC 097rt WOiur\ (jrf MM2
m
l • I J	VRBINA P.P. 265,8270 KRŠKO M ,„a
I PVC OKNA VRATA I
I	tem o/m i-rzot mišim ntrtrbi	■
.. . .
V mesecu decembru

PAPF7 v w$«4i	tsr^s©S®a^» prodajna
m’v	. NISMO NAJROL
ZIMSKI VRTOVI

tlMt*Ftawfe
M&.&.ZJK RO CELI SLOVENUi i Jsl. NAJVFCJI. VENDAR SE TRUDIMO *
FURLAN
T
Tet": Q7 4880160. 162. 170. 171 172: fax 07 4SS0173

. www.vulkanizerst vc>-furlan.si
Mihalovec 1. Dobova
OPTIKA
smi$, TRSOV’NA in AVTOPRALNICA
KRŠKO
BREŽICE
2
v 3
Z* MS DENAR VAM NUDIMO NAJVEČ |
cfliasaM£3B©^IFSSaHSzn kopitarna sevnica
X; • *COPATI, ZIMSKI ČEVLJI, TREKING IM POHODNA OBUTEV
[;<gl00’ ‘+

p:


velika izbira sedežnih garnitur na zalogi
4
«
3
3
s
ah	ijft ^	..;
<r— JT™£ UR AR J IVO	* — m TRCOVINA
<$Mm mišmi®
od 16.12. do 31.12.2002
božični popust do 2Q°!o na Vso obutev
V Sevnici in A/C In te rmarket Brežice
TehmaSjač*^ m 1JEir
tipske kuhinje že za neverjetnih 59.900 sit I
mladinske sobe že od 49.990 SIT
i
£
I
*
Mostec 6, Dobova. Tel.: +386 (0)7 49 92 400 Krško. Tei: +386 (0)7 48 80 390
URE ZLAT NAKIT
ZUTARNE CELJE m ZLATARNE TRBOVLJE
SREBRN NAKIT Z JANTARJEM NAKIT S PRAVIMI BISERI UGODNE CENE CKŽ 7 IN TA*BU center KRŠKO
nVTO€l£KTmi<fl KOPP
na zalogi r&z&rvni d&ii
. akumulatorji	. alternatorji
. avtoalarmi	. zaganjalniki
. žarilne svečke
Trnje 5E, Brežice, telefon: 49 62 172
POPUSTI 0015-2(7$ ZA PRALNE STROJEIN HLADILNIKE GORENJE UGODNI KREDIT GORENJE NA 4 ALI 12 OBROKOV S POPUSTOM
7 1 ¥ :	> - v »: Y- ■
' | \ .• . ’ •• • *
S MAGIC N31 V. , ——vV. -
| PIZZERIA
^ v mm rov umu i
(fl JEDI IZ KRUŠNE PEČI ^ f POSEBNA NOVOLETNA ^ W PRESENEČENJA ZA OTROKE
mali oglasi
Prodam dobro ohranjen avtomobil Opel Corsa, letnik 90, s peti-ži vrati. Pokličite 040-570-397.
ugodni ceni prodam manjši hladilnik ter manjšo ročno stiskalnico za grozdje. Pokličite ti3l-548-273.
Prodam jabolka prve kakovosti za ozimnico sort aidared in mel-rose, cena za kg je 80 SIT. Obstaja možnost dostave na dom. Prodam tudi jabolčne krhlje po 1.500 SIT kg.
Pokličite 45-22-093 ali se oglasite pri Jožetu Zorku, Sela 95.
Okrepčevalnica Olimp redno ali honorarno zaposli dve natakarici ali dva natakarja.
Pokličite 041-624-596.
^in n%
M
os
”3
e-
rit

pr
o
TOM pri ZPMS ■
BREZPIA&N KUC - VSAK DAN OD I J* DO JO'
RADIO/BREZICE
na 88,7 in 95,9 MHz
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi dragega očeta, starega očeta, soseda in sodelavca
SLAVKA GLASA
iz Krškega
se zahvaljujeva vsem, ki so nama v teh težkih trenutkih požugali in stali ob strani. Hvala sodelavcem iz Vipap-a Krško, godbi na pihala Vipap, gospe Balasovi iz kadrovske službe Vi-PaP-a ter dr.Straškovi in osebju Bolnišnice Brežice za nego in žjšanje bolečin v zadnjih trenutkih njegovega življenja. Hvala Podjetju Kostak za pogrebne storitve, govorniku g.Busaiju za esede slovesa, g. župniku z Vidma za lepo opravljen obred in f^žo mašo, družini Mastikosa za nesebično pomoč, gostišču 'Turko za gostinske storitve ter vsem, ki so nama v teh težkih renutkih kakorkoli stali ob strani. Vsem še enkrat iskrena hvala.
žalujoča: sin Boris z Mojco in hčerka Ksenija z družino
V SPOMIN
“Vse odhaja, kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka. Odšel tiho si tja, kjer ni solza, ni trpljenja, ne gorja.
Ostala je le tvoja dobrina in v naših srcih bolečina. ”
19. decembra 2002 bodo minila tri leta, odkar nas je zapustil naš dragi mož in ate
LEOPOLD CIZEL
z Velikega Obreža pri Dobovi
Vsem, ki postojite pri njegovem grobu, se prisrčno zahvaljujemo.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V nedeljo, 1. decembra 2002, smo na zadnjo pot pospremili našo drago mamo, staro mamo in prababico
MARIJO ZIJAL
iz Slovenske vasi
Hvala gospodu župniku z Velike Doline za lepo opravljen obred in sveto mašo, družini Štojs za vso pomoč, gospodu Žičkaiju za storitve ter vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter pokojnico spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
Direktor: Damijan Korošec Odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsako drugo sredo. Cena izvoda je 220 tolarjev.
Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 250, telefax : 07 /4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Geijevič; telefon: 07 / 4991 250 - Elektronska pošta: simona.geijevic@radio-brezice.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: Medijski centar Glas Slavonije d.d., Osijek, Hrvatske Republike 20
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Število tiskanih izvodov: 5.000
Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
DVAJSETA
špranje in okenca posavcev
Cveto Gradišar, dr. med.: “ Sinteza ni proteza, zdravje ni šavje, vse se rima, Bog ne daj, nič ne Štirna!”
Rojen je bil v Celju, doma v Sevnici, končal je brežiško gimnazijo, služboval 10 let v Ormožu in Vojniku, bil 12 let direktor posavskih socialnih domov (domov in zavodov upokojencev) ter vodil in gradil Impoljco, ki so jo po njem končali drugi in pravi:
“Mislim, da je bil v Posavju to edini konsenz, kije bil strokovno voden in očiten, v sodelovanju z vsemi župani in ob prizadevanjih Jožeta Kneza, Dušana Stuparja in Ivana Koželja iz posameznih posavskih občin. V letih 90/92 sem bil poslanec v parlamentu in so me poznali na ustvarjalnem področju socialnega varstva.” Sedaj je že 18 let vodja Psihiatričnega dispanzerja v Zdravstvenem domu Novo mesto in psihiatrični sodni izvedenec s preko 20 leti prakse.
Srečanje je bilo na moč zanimivo in razgibano. Nikakor pa se nisva mogla izogniti vprašanju, kako je pri nas z duševnimi bolniki Zadovoljil je z odgovorom: ”Že kar 50 odstotkov državljanov ima psihične, duševne težave. Te izhajajo iz osebnih in družinskih stisk. Tako ima Slovenija že kazalce razvitega sveta. Depresivnost, razne zasvojenosti in samo-
morilnost rastejo, najpogostejši vzrok za to je visoka nezaposlenost, psihiatrija je postala zavetišče, ko ljudje ne vidijo več izhoda v svojem okolju. Celostna družinska obravnava je izhod iz tegob, z notranjo in zunanjo delovno skupino. V te so vključene pa-
tronažne in socialne službe, delodajalci, naravno okolje, razne institucije, neprofitne vladne organizacije in prostovoljci. To je mreža socialnih segmentov, ki pomaga k ozaveščanju,” in nadaljeval, “psihiatrija je mentalni higienski dispanzer, kjer zdravljenje ni samo odsotnost bolezni, ampak tudi psihično socialno blagostanje posameznika, a še vedno prevla-
duje sekundama preventiva, gašenje problemov, ne pa preventivno vrtnarjenje.”
Dr.med.Gradišar pojasnjuje, da prizvok “psihiatrije” že dolgo ni več grožnja ali etiketa, ampak strokovna pomoč in podpora, ki s timskim pristopom dela in individualnimi projekti prispevajo k reševanju osebnih in družinskih preizkušenj. Te rešujejo po sodobnih strokovnih metodah, predvsem pa z občutljivostjo in odzivnostjo po načelih temeljnega človeškega odnosa, kulture zdravja in kakovostnega življenja.
In kakšne so izkušnje z mladino? “Mladi so odslikava staršev, vsa razvojna problematika odraščanja je bolj odraz družinskih kot družbenih razmer. Študija mladih kaže, da mladi zelo smiselno opredeljujejo vrednostne sisteme, nikakor pa ne po stereotipih “žurk”, odvisnosti in samosvojosti. V družinskih raziskavah smo ugotovili oddaljenost bližine družinskih članov in pogosto vsebinsko siromašno komunikacijo. Mladi potrebujejo naklonjenost. Ljubezen. Da čutijo pripadnost, kar jim je duševna hrana in dokaz sprejetosti. Pretirane ambicije staršev, ki so pogojene s preživet-
jem in pridobitniško naravnanostjo, vodijo v zadrege tako staršev kot otrok.”
Dr.med.Gradišar vodi Šolo za življenje - zakonsko družinsko obravnavo “Nezasenčene luči življenja”, napisal je knjigo aforizmov (eden izmed njih: da bi Anderlič, častni doktor kumrov-ške univerze, preizkusil svoj patentirani alkotest, ki pokaže tudi malo krvi v alkoholu na kamilič-norumski osnovi), končuje drugo knjigo “Etika sobivanja”, tretja “Šola za življenje” je v pripravi, piše strokovne članke in objavlja v reviji “Rast”.
Sicer pa dr.med. Gradišar pravi: “Vedno več dela bo v psihiatričnih ambulantah in socialnih ustanovah, draga kurativa pa bi morala neizbežno odstopiti mesto preventivi, izbira bi morala biti v duhu višjih vsebin in obče človeških resnic. Sestaviti bi morali notranjo in zunanjo podobo te družbe in samobitno podobo te Slovenije, kajti dežela, ki nima dovolj in prave civilne družbe, svobodomiselnikov, marketinga človečnosti in demokratičnih medčloveških odnosov, nima perspektive.”
Natja Jenko Simčič
Župnijski mladinski center Brežice je v prosvetnem domu Brežice pripravil miklavževanje. Obdarovali so 105 otrok, igrico pa so pripravili otroci pod vodstvo prof.Mateje Količ.
Hop! Financiranje urejeno le z osebno izkaznico ...
... nakup pa lažji za 300.000 SIT.
Lupo hop - s servo volanom še bolj okreten in primeren za mestno vožnjo. Ob nakupu vam ostane kar 300.000 tolarjev! Izberete lahko ugodno financiranje z minimalnim 20 % pologom, ki ga omogoča podjetje Porsche Kredit in Leasing SLO, d.o.o. Uredite ga takoj, potrebujemo le nekaj vaših podatkov in vašo osebno izkaznico!
Lupo hop
Število vozil in modelov je omejeno.
Radanovič d.o.o.
Černelčeva ulica 5, Tel.: 07/49-92-150 8250 Brežice	Fax: 07/49-92-172
Podarite igračo
Posavje - V sodelovanju Dijaške skupnosti Posavja in Rdečega križa teče v regiji humanitarna akcija zbiranja igrač pod sloganom “Ni otroštva brez igrač”. Dvotedenska akcija se bo zaključila ta petek.
Ideja, da bi z lepo ohranjenimi igračami, kijih družine darujejo preko dijakov na posavskih srednjih šolah in na sedežu Punkta v Krškem, v prihajajočih praznikih razveselili otroke iz revnejših družin, seje v Dijaški skupnosti porodila lani. Predsednica Meta Vodopivec pravi, da so zbrali preko 220 igrač. Letos so točke zbiranja razširili in prepričana je, da bodo zbrali lepo število igrač, kijih bodo predali organizacijam Rdečega križa v Posavju, te pa bodo poskrbele, da bodo prišle kot darilo v prave roke.
Ni otroštva brez igrač, so prepričani v vodstvu Dijaške skupnosti. Če imate tudi pri vaši hiši še lepo ohranjene igrače, pa bi radi z njimi razveselili kakšnega otroka na božično jutro, veste, kam jih lahko oddate. B.D.
PODARITE
Savačfe
V času praznovanj in obdarovanj imate ENKRATNO PRILOŽNOST, da svoje najdražje obdarite z naročnino na časopis SAVAGLAS.
Uredništvo SavaGlasa bo pripravilo čestitko presenečenja ter vašemu najdražjemu, tistemu, ki ga boste ob božiču ali novem letu presenetili z naročnino na SavaGlas, podarilo tudi zgoščenko ali kaseto. Pokličite 07-49-91-265 ali se oglasite v našem uredništvu in vaše darilo - SAVAGLAS bo prišlo v prave roke!
Podarite časopis SavaGlas - darilo, ki ga prejemaš vse leto.
Srečanje Unesco ASPnet šol Slovenije
Ljubljana - Ob dnevu človekovih pravic je v Koloseju potekalo tradicionalno srečanje posvečeno temu dnevu ter predstavitvi dejavnosti, povezovanju in druženju. Že himna Unesco mreže je posvečena 50. obletnici splošne deklaracije o človekovih pravicah, mlade pa so nagovorili tudi zunanji minister dr.Dimitrij Rupel ter varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek in varuha dijakovih pravic.
Na srečanju so šole predstavile projekte in tabore. Naše posavske udeleženke so bile OS XIV. divizije Senovo, Maksa Pleteršnika Pišece in Gimnazija Brežice. S.V.
Blažen med ženami oz. “Mi trije smo najboljši par” (Berta Logar, Jože Rostohar in Breda Drenek Sotošek- trije svetniki ZLSD)
Vsak je svoje sreče kovač. Nesreče kmetov pa je Zoran KOVAČ.
V teh dneh že povsod neusmiljeno pokajo petarde. Policist Vimpolšek in kriminalistka Molanova sta sevniškim šolarjem pojasnila, da so petarde zelo nevarne in da to niso igrače. Položila sta jim na srce, da če bodo starši že kupovali petarde, naj jih kupujejo v specializiranih trgovinah. Petarde, ki se dobijo na črnem trgu, so sicer poceni, a so nekakovostne in lahko povzročijo nesrečo. Mladi šolar je policistu strumno namignil, naj policijo kdaj preveri tudi črni trg...
Sevniška občinska uprava potrebuje za sklic druge seje občinskega sveta en mesec več kot krška; Krčani so se zbrali že na drugi seji, Sevničani se bodo šele 29. januaija, ker prej to ni mogoče, pojasnjujejo. Ali govorimo o isti oziroma o tisti strokovni upravi, na katero nenehno prisega župan Janc?

M jj t,
i	.	5
S količki so pred časom v Brežicah zavarovali trg s spomeniko”1 izgnancem in tako poskušali s pločnika pregnati nepravil’10. parkirane avtomobile. Vendar ni trajalo dolgo, saj je bil P1"' stebriček kmalu izpuljen in tako omogočen prehod vozil°rn' Svojevrstno parkiranje si je omislil lastnik tegale vozila, ki mu ”e količki in ne etika ne morejo do živega.
Sanje o miru
Čatež ob Savi - Lions klub Krško je tudi letos sodeloval mednarodnem lions likovnem natečaju za mirovni plakat z naS 0 vom “Dream of Peace”. Združenje lions klubov Slovenije . natečaju sodeluje že 6 let in vsako leto se priključi več slovensk' šol. Omenjeni natečaj ima prav v Posavju že tradicionalen pome j postaja vse bolj prepoznaven in priljubljen med otroci. Njeg0^ namen ni tekmovalnost, temveč spodbuditi otroke k razmišlja11-' o miru, prijateljstvu in strpnosti med ljudmi.	,
Letos so v Lions klubu Krško povabili k sodelovanju štin 0 novne šole, natečaj pa so uspešno končale tri in sicer OS Dobo''/ ter dve s prilagojenim programom, OŠ Ane Gale iz Sevnice in dr.Mihajlo Rostohar iz Krškega.	0
V Termah Čatež so pripravili zaključno prodajno razstavo otroških likovnih del. Vsa so uokvirjena v velikosti 60 krat 70 o ’ cena je 10.000 SIT, izkupiček pa bodo namenili otrokom s PoSTa. nimi potrebami v Posavju. Svečano prireditev so s kratkim K turnim programom polepšali učenci šol, ki so sodelovale natečaju. J.K.	^