Leto XVIII - številka 10 - oktober 1997 - cena 200 SIT * JB- — ill 1 fJL H v J: — -j.. 3g*S —J j . % ' 1 I rečanje gasilskih veterano Mesec oktober je mesec protipožarne varnosti. Gasilska zve- .....................~.......!...“'“I za Žalec in gasilska društva so za ta mesec pripravili program aktivnosti, med drugim tudi srečanje gasilskih ska zveza Žalec v ranov občine Žalec, ki ga je [ sodelovanju s PGD Gomilsko in KS Gomi________ Srečanje je bilo v soboto popoldne v dvorani Doma krajanov na Gomilskem. Udeležila se ga je dobra polovica od 323 veterane so dopolnili, pri moških 60 let starosti ir ' stvovanja, pri ženskah pa 50 let starosti ir n ja. Zbrane je najprej pozdravil Anton Gros, tajnik zveze, nato so < govorili predsednik KS Gomilsko Vinko Drča, predsednik PGD C milsko Franc Slak, slavnostni govornik je bil Franc Oset, pre GZ Žalec, nato sta govorila še Franc Naraks, poveljnik GZ, u Žolnir, predsednik občinskega sveta občine Žalec. Podelili plakete veterana, prejeli so jih Vinko Jug, Miha Krepčič, Fr bravc, Franc Levar, Franc Rančigaj, Štefan Likovič, Alojz Kreps, M tin Vaš, Karel Jug pa je prejel kipec,sv. Florjana ob osemdesete rojstnem dnevu. Za slovesno razpoloženje je poskrbel kvintet Lastovka, pa programu pa so veterani poklepetali ob prig Na sliki: Udeleženci srečanja veteranov. Naslednja številka n * . T be izšla SAVINJI tN 19. novembra MOpic m TOVARNA KERAMIKE LIBOJE Tel.: 707-111 INDUSTRIJSKI PRODAJALNI: CELJE, GOSPOSKA 10 LIBOJE, Kasaze PONUJATA V MESECIH OKTOBRU IN NOVEMBRU 10% popusta za študente in upokojence Posebna ponudba blaga II. kvalitete: krožniki: 80-200 SIT sklede: 150-350 SIT vrči: 100 SIT Velja do razprodaje! caffé Žalec, Savinjska cesta 87 tel.: 714-285, 715-140 Pražarna in kavni butik! Nagradna igra za nakup nad 2000 SIT! Nagrade 3 kg, 2 kg In 1 kg kave Tropic. Nagrajence bomo objavili v Savinjčanu. Nagrajenci 14. kroga žrebanja: t nagrada: Lea Polak Partizanska 28, Žalec 2. nagrada: Dragan Carevlč,, Celje 3. nagrada: Doris Kočevar, Šempeter 33/b \^V#EMJALNICA Šlandrov trg 5, Žalec, tel.: 716-879 odkupuje delnice: - PIVOVARNE LAŠKO, - PIVOVARNE UNION, - CETISA CELJE ter ostale. Prav tako v svojih prostorih PRODAJA DEVIZE NA VEČ OBROKOV. Pesem, ki se je nekdaj razlegala v hmeljiščih, se je sedaj preselila v savinjske vinograde. Letošnja trgatev pa je bila zaradi izredno lepe jeseni trgatev desetletja. Mošt že vre in vino bo izredno kakovostno. In ker so bile letos polne tudi jablane, bo več savinjskega jabolčnika, ki v pravi meri ni škodljiv, poznavalci ga priporočajo celo za zdravilo. Prejšnja številka Savinjčana je dobila še več barvnih strani, večji format in novo vsebino. Hvala za številne pohvale. Upamo, da bo tudi ta številka zanimiva. Ne prezrite razpisov za zbore občanov za oblikovanje novih občin, podjetniški kredit in nakup kmetijskih zemljišč. Po Martinu se bomo zopet oglasili, do tedaj pa bomo pridno nabirali zanimivosti. Narava - ogenj - preventiva AVTO SOLA BRINOVEC Ul. talcev 3 (za tržnico) ORGANIZIRA TEČAJ CPP ZA VSE KATEGORIJE, 27. OKTOBRA 1997, OB 16. URI. Tel.: 716-066 Velika nagradna akcija Revoza, d.d., Ljubljana: glavna nagrada TWINGO Ob mesecu protipožarne preventive bodo društva pripravila programe aktivnosti/ v katere bodo vključila ekološko problematiko, dneve odprtih vrat gasilskih domov, prikazne vaje, preventivne preglede, predavanja za občane in podobno. V tem času bodo v GZ Žalec opravili preglede pomembnejših objektov na operativnem območju PGD, operativne vaje, preglede operativne sposobnosti gasilskih društev, tiskovno konferenco na tematiko požarnega varstva v občini Žalec, srečanja mladine in gasilk, razdelili bodo gasilsko opremo PGD po planu požarne varnosti občine Žalec, pregledali električne naprave na alarmnem sistemu PGD in tečaj za specialnost - tehnično reševanje. Poseben poudarek je tudi na vzgoji najmlajših, zato so pri Gasilski zvezi Žalec k sodelovanju pritegnili vrtce in osnovne šole. Pripravili so več aktivnosti, med drugim so razpisali nagrade za najboljše spise na temo Mladi gasilec - narava-ogenj-preventiva. Prispevke učencev bodo sprejemali na GZ Žalec do 27. oktobra, posebna komisija za delo z mladino bo prispevke pregledala in izbrala najboljše, ki bodo nagrajeni. T. TAVČAR C Ringi računalništvo Laikova vas 212, PREBOLD faks: 063 701-953, tel.: 701-316 Računovodska enota Žalec, tel.: 715-860 Poslovna enota Mozirje, tel.: 832-840, int. 215 VOSNJAK TRGOVINA IN MONTAŽA ŠEMPETER, pri železniški postaji telefon: 702-100 CENE NAŠIH KABLOV: 3 x 1,5 3 x 2,5 4 x 2,5 48 SIT/m 76 SIT/m 113 SIT/m 5 x 1,5 5x4 6x6 79 SIT/m 204 SIT/m 280 SIT/m Dobriša vas 59 tel. (063) 708-063 3301 PETROVČE tel. & faks 715-484 * NOVO * UGODNO * INOX MLINI ZA GROZDJE S PECUALNIKOM IN BREZ PECUALNIKA iz nerjaveče pločevine ************* ” PROIZVODNJA CISTERN ZA VINO iz nerjaveče pl&čevine. Se priporočamo! DOGODKI Savinjčan Od Hoč do Vranskega po avtocesti Odsek Arja vas-Vransko je 19. septembra opoldne odprl predsednik vlade ar. Janez Drnovšek______________ Po dveh letih in pol gradnje je bila 19. septembra odprta avtocesta Arja vas-Vransko. Avtocesto je odprl in se po njej prvi peljal v Celje predsednik vlade dr. Janez Drnovšek. Odprtja se {e udeležilo veliko uglednih gostov, med njimi poslanci državnega zbora, direktorji gradbenih in drugih podjetij, predstavniki občine z županom in drugi. Uvodni govor je imel predsednik uprave Darsa Jože Brodnik, pomen avtocestne pridobitve pa je opisal tudi minister za promet in zveze Anton Bergauer. delo kontinuirano.« Ob gradnji avtoceste Arja vas-Vransko je bilo opravljenih za skoraj 4 milijone kubičnih metrov zemeljskih del, od tega 1,7 milijona nasipov. V traso je vgrajenih skoraj 2000 ton železa za armaturo objektov, več kot 30.000 kubičnih me- 5 metrov. Na avtocesti so štirje priključki-: v Arji vasi (v obliki romba), v Šempetru (polovična deteljica s kombinacijo romba), v Šentrupertu (romb) in na Vranskem (polovična deteljica). Na Vranskem je začasna cestninska postaja. Zaradi gradnje avtoceste je bilo potrebno 20,9 kilometra dolg odsek avtoceste Arja vas-Vransko je najdaljši odsek, zgrajen v okviru Nacionalnega programa gradnje cest v Sloveniji. Ponaša se tudi z največ podvozi, nadvozi in mostovi, skupaj jih je kar 70. Ta avtocestni odsek pomeni nadaljevanje zdaj že 86 kilometrov dolgega štajerskega avtocestnega kraka od Šentilja prek Maribora in Arje vasi do Vranskega. Samo v okviru Nacionalnega programa gradnje avtocest je bilo od januarja leta 1994 do letošnjega septembra zgrajenih skupaj 113,6 kilometra štiripasovnic. »Zgrajenih ali še v gradnji je že več kot 50 odstotkov slovenskih avtocest v smeri vzhod-zahod,« je med drugim povedal )ože Brodnik. Velik uspeh je po njegovih besedah prav odprtje avtoceste skozi Savinjsko dolino, ki je bila končana v štirih letih od začetka pridobivanja dokumentacije po dolgotrajnih, a uspešnih pogajanjih. »Tak način dela si želimo tudi v prihodnje. Pred nami oziroma v vladi in državnem zboru je tehten premislek, kako naprej. Pripravljeni so analiza dosedanjega uresničevanja nacionalnega avtocestnega programa in pred- Avfaesfm cdsel logi za nadaljevanje, to pa- pomeni, da ostanejo zakonodaja, organizacijski in pravni sistem dela še naprej takšni, kot ga je državni zbor potrdil že leta 1993 in da je trov betona in samo za vozišče 475.000 kvadratnih metrov asfalta. Na trasi je 13 podvozov, 16 nadvozov, 15 mostov in 26 manjših premostitvenih objektov razpona do prestaviti železniško progo, prestaviti 79 magistralnih, regionalnih, lokalnih, gozdnih in poljskih poti, petkrat prestaviti plinovod in štirikrat križanja elektroenergetskih vo- dov. Na 17 lokacijah so uredili telekomunikacijske vode, zgrajenih je bilo 9 križanj s kanalizacijo in 17 križanj z vodovodom, 29 regulacij vodotokov in zaščita podtalnice v skupni dolžini 7,S kilometra. Poleg tega je bilo rekonstruiranih 31 hmeljskih žičnic, sedem melioracijskih sistemov in trije namakalni. Skupna vrednost vseh del znaša 17,4 milijarde tolarjev, pri čemer vrednost gradbenih del predstavlja 79 odstotkov celotne investicijske vrednosti. Pri financiranju je poleg domačih virov -16 odstotkov bencinskega tolarja in cestnin - s kreditom sodelovala tudi Evropska investicijska banka. Pri pripravi projektne in tehnične dokumentacije je sodelovalo več kot 20 podjetij. Traso so projektirali v PA Projektivni atelje nizke gradnje in PNZ - Projekt nizkih gradenj Ljubljana. Gradbena dela sta izvedli italijanski podjetji Calli- sto Pontello in Tirrena Scavi s kooperanti: Cestno podjetje Celje, Primorje Ajdovščina in Ingrad Celje. Križanje avtoceste z železnico je opravilo podjetje SCT Ljubljana. Premostitvene objekte so gradili Italstrade ter Callisto Pontello in Tirrena Scavi s kooperantoma Ingrad Celje in Gradis, ki je zgradil tudi cestninsko postajo. Objekte za zaščito voda je zgradil Vegrad Velenje, regulacije vodotokov Cestno podjetje Ljubljana s kooperantom PUV Celje, izvajalci prometne opreme pa so bili: Meblo Nova Gorica, Liko Liboje in Cestno podjetje Celje. Brodnik, Bergauer in dr. Drnovšek so se ob odprtju zahvalili vsem sodelujočim v tem avtocestnem projektu, pa tudi prebivalcem Savinjske doline in voznikom za prenašanje težav v času gradnje. Janez Drnovšek je poudaril, da je gradnja slovenskih avtocest pomembna tudi zaradi povečane prometne varnosti '»Odsek skozi Savinjsko dolino je prometno najbolj obremenjen in to avtocesto bomo znali ceniti vsi Slovenci, ki smo se dosedaj vozili po preobremenjeni magistralki. Avtocesta bo močno izboljšala ne le hitrost potovanja, ampak tudi večjo varnost. Statistični podatki kažejo, da so vsi dosedaj odprti odseki avtocest pripeljali do večje varnosti, da je na njih manj nesreč, zlasti s smrtnim izidom.« K. R., foto: T. T. Preveč vozil skozi Arjo vas Avtocesta Arja vas-Vransko (pravzaprav Vransko-Hoče) je občutno razbremenila magistralno cesto M-10 gostega prometa, nekaterim prebivalcem pa je povzročila nove težave. Precej se je namreč povečal promet skozi naselje Arja vas. Mnogi vozniki pot do Celja z avtoceste nadaljujejo prek Arje vasi in se tam priključijo na magistralno cesto. Prizadeti krajani so na svoje težave opozorili župana Milana Dobnika, pred kratkim pa so njihovi predstavniki z županom v Ljubljani s to problematiko seznanili državnega sekretarja na ministrstvu za promet in zveze Žareta Preglja. Obljubil jim je/ da bodo strokovne službe ministrstva proučile problem in nato predlagale ukrepe. Eden od takih ukrepov bi bila prepoved vožnje skozi Arjo vas vsaj za tovorni promet. K. R. sss#s#s#®##ssss VETI^PRESENEČENJH Celje, 063/411-336 411-298 jih dogodkov. Vesel sem, da ste trmasti ljudje, trmasti v dobrem pomenu besede, da ne popustite, ko si naložite neko nalogo. Vztrajali ste, da je šola ostala v kraju, da ste namesto stare dobili novo, zdaj pa imate zaradi vaše izjemne požrtvovalnosti tudi novo telovadnico. Mislim, da ni šolskega objekta v občini, za katerega bi krajani prispevali toliko kot vi.« Gotovo so bili telovadnice najbolj veseli otroci in to so pokazali tudi v kulturnem programu. Res to šolsko leto obiskuje šolo v Trnavi le 15 otrok, vrtec pa 21 otrok, toda dokler sta v kraju šola in vrtec, se za njegovo prihodnost in razvoj ni bati. Tega se v Trnavi dobro zavedajo. Telovadnico je s prerezom traku odprl minister Slavko Gaber. Po ogledu prostorov je minister Gaber posebej za Savinjčana odgovoril na nekaj vprašanj. Ali je običajno takšno sodelovanje med ministrstvom, občino in krajani, kot je bilo pri gradnji telovadnice v Trnavi? Dr. Slavko Gaber: »Povsem običajno ni, čeprav bi se motil tisti, ki bi verjel, da se to v državi ne dogaja. Res pa je, da je bilo tudi več volje kraja, kot je ponava7 di, kadar sodelujemo na ta način, da občina, država in tudi krajev- S trmo in lastnim prispevkom do telovadnice Šola brez telovadnice ni prava šola, so bili prepričani v Trnavi - V novi telovadnici ima prostore tudi krajevna skupnost Trnava Ko so zaradi avtoceste porušili staro šolo v Orli vasi, krajani Trnave in okolice niti za trenutek niso pomišljali, da bi dovolili ukinitev podružnične šole. Po enem letu so dobili novo šolo in še leto pozneje tudi novo telovadnico. Odprtja telovadnice, 19. septembra, sta se poleg krajanov, žalskega župana, strokovnih sodelavcev z občine, predstavnic VVZ Žalec in ravnateljev šol udeležila tudi minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber in državni sekretar Janko Strel. »Ne bom našteval problemov, ki so nastali pri gradnji tega objekta,« je pričel svoj nagovor ob odprtju telovadnice z lepim igriščem ob njej predsednik sveta KS Trnava Boris Fišer. »Zelo težko je bilo v letu 1995 orati ledino. Ko je Dars ne vem po kakšni pravni poti ukinil malo telovadnico, smo s presenečenjem ugotovili, da takšen objekt, kot je nova osnovna šola, brez telovadnice ne pomeni nič. V ožjem krogu krajanov smo se dogovorili, da se lotimo gradnje telovadnice. Hvala ministrstvu za šolstvo in županu s sodelavci, da smo to delo sploh začeli. Vesel sem, da so pri tem projektu sodelovali tudi drugi, ki si prav tako želijo podobnih projektov.« Vrednost projekta je bila 97 milijonov tolarjev,'kot najugodnejši ponudnik je telovadnico zgradilo podjetje Pluton za 52 milijonov. 20 milijonov je prispevalo ministrstvo, 20 pa občina, sicer pa je bila investitor krajevna skupnost Trnava, ki ima odslej v tem objektu tudi svoje prostore. Telovadnica je velika 16 krat 26 metrov in ima igrišče za odbojko, košarko in mali nogomet. Ob odprtju telovadnice je spregovoril tudi župan Milan Dobnik: »To je za Trnavčane eden največ- JESENSKA PONUDBA - bogatejša oprema A2S na skupnost oziroma krajani prispevajo sredstva. To je vredno posebne pohvale, res pa je tudi, da bo ta objekt služil kraju. Po vsej državi se moramo navaditi gledati na stvari kot funkcionalne, kot tiste, ki so narejene za kraj, s katerimi si bo lahko kraj po drugi strani kaj od vloženega celo povrnil.« Ogledali ste si novo telovadnico, kaj pravite o njej? Dr. Slavko Gaber: »Lepa je. Kot sem že ob odpiranju nove šole in vrtca rekel, je šola pravzaprav na robu pravljičnosti. Zdaj ko smo pravljici dodali še telovadnico, mogoče ni več pravljica, je pa vsekakor pravi dodatek šoli. Prepričan sem, da ga bodo ljudje uporabljali.« Veliko je še želja po novih telovadnicah, novih šolskih prostorih? Dr. Slavko Gaber: »S temi željami je tako - realno rečeno, večjega investicijskega vala, kakršen je ta čas v naši državi, ta država ne bo doživela zelo dolgo v prihodnost. Upam, da bomo ta val lahko držali na tej ravni še nekaj let, potem pa bo standard že razmeroma spodoben. Škoda je, da smo kakšno desetletje in pol nazaj precej slabo vlagali.« K. R., foto: T. T. Časopis Savinjčan izdaja ČZP Savinjski občan, d.o.o., Žalec, Šlandrov trg 23 Telefon in faks: 717-333, 715-200 Odgovorni urednik: Janez Kroflič Novinarka: Ksenija Rozman Lektorica: Mojca Nahtigal Tajništvo: Marija Cilenšek Naklada: 13.765 izvodov Tisk: D. R Delo, Tisk časopisov in revij-d.d. Ljubljana, Dunajska 5. Po sklepu RK za informiranje št. 23-91 je Savinjčan oproščen TPD. DOGODKI Minister zb kmetijstvo Citil Smetkolj v Žalcu in Andražu Pred kratkim je minister za kmetijstvo in gozdarstvo Slovenije Ciril Smerkolj v Žalcu obiskal hmeljarje. V pogovoru je sodelovala celotna skupina, ki jo je imenovala skupščina hmeljarskega združenja Slovenije. Ministra so seznanili z izredno težavnim stanjem v ekonomiki pridelovanja hmelja. Prvič po letu 1945 je ostala neprodana določena količina letnika 1996, po razpoložljivih podatkih pa bo tudi letošnji pridelek zelo težko prodati. Cena hmelju vsako leto pada in je daleč pod stroški pridelave hmelja. Minister Smerkolj je obljubil, da bo ministrstvo pomagalo slovenskim hmeljarjem prebroditi krizno obdobje s subvencijami za hmelj, ki jih bodo v naslednjih dneh še uskladili. Celotna podpora hmeljarstvu bo vključena v proračun, ki je še vedno v razpravi. Ministrov obisk pa je bil namenjen tudi Andražanom, ki glede na hribovito področje v kmetijstvu, v klasičnem pomenu, nimajo posebne prihodosti. Prav zaradi tega se želijo vključiti v projekt celostnega razvoja podeželja, ki ga razpisuje ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo. Minister Ciril Smerkolj je tudi njim obljubil pomoč pri vključevanju v ta projekt. Tako hmeljarji kot Andražani pričakujejo, da bodo ministrove obljube seveda Izpolnjene. Na sliki: minister Ciril Smerkolj v pogovoru z Andražani. T. TAVČAR Območno tekmovanje gasilcev Na območnem tekmovanju v gasilskih veščinah savinjsko-šaleške regije, ki je bilo v nedeljo dopoldne na prostoru juteksa Ložnica na Ložnici pri Žalcu je nastopilo več kot 400 gasilcev in gasilk. Člani in članice v skupini A in B so se pomerili v hitri mokri vaji, raznoterostih in razvrščanju. V skupini pri članih /\ je zmagala desetina iz Letuša pred Velenjem in Šeščaml, v skupini B desetina Grajske vasi pred Rudnikom lignita Velenje in Šeščami, pri članicah v skupini /4 desetina Lokovice pred desetino Velenja in Caberk, v skupini B desetina Grajske vasi pred desetino Gomilskega in Škal, pri veterankah je zmagala desetina iz Bevč pred Šmartnim ob Paki In Pobrežjem, pri veteranih pa desetina Bevč pred Šalekom in Šmartnim ob Paki. Pri članih A poklicne enote pa je zmagalo Gorenje iz Velenja. T TAVČAR Že priprave na občinske volitve Na seji območnega odbora Desusa Žalec Tone Delak predstavil delo državnega zbora. Pred dnevi je bila v Šempetru seja območnega odbora Demokratične strake upokojencev Žalec. O delu odbora je najprej poročal predsednik Franc Lenko, o dogajanju v državnem zboru poslanec Tone Delak, o delu svetnikov Desusa v občinskem svetu občine Žalec pa Ernest Ramšak. Tone Delak, ki je vodja poslanske skupine petih poslancev Desusa v državnem zboru, je med drugim povedal, da se stranka pripravlja na podpis koalicijske pogodbe tudi s Slovensko ljudsko stranko. Sicer pa bo po njegovih besedah državni proračun za leto 1998 preizkušnja za koalicijo. Za letošnji proračun je Desus uspel uveljaviti koalicijsko določilo, ki se nanaša na regres za letni dopust, vprašanje pa je, ali bo uspel tudi v naslednjem letu. V zvezi z novim zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je poudaril, da kljub mnogim razpravam v javnosti sploh še ni znan predlog zakona, saj so gradivo oziroma belo knjigo o upokojenskih problemih pripravljali tuji strokovnjaki. Rešitve v novem zakonu naj bi se nagibale k Izenačitvi delovne dobe za moške in ženske, podaljšanje delovne dobe, pojavljajo pa se tudi zahteve po tako imenovani nacionalni pokojnini. Glede predloga o petih novih občinah na območju sedanje žalske občine (Vransko, Braslovče, Polzela, Prebold in Žalec) je Anton Delak povedal, da bodo pred referendumi še zbori volivcev na območjih teh občin in da se nekatere stranke zavzemajo za še 100 novih občin (vsaka fara občina). Sicer pa naj bi vlada pripravila novo zakonodajo o financiranju lokalnih skupnosti, ki naj ne bi več podpirala majhnih občin. V zvezi s sodelovanjem s sedanjim občinskim vodstvom je Tone Delak poudaril, da je razočaran, saj je prvo vabilo z gradivom na sejo občinskega sveta prejel šele za oktobrsko sejo, pa tudi sicer naj bi občinsko vodstvo, zlasti župan, premalo izkoristilo dejstvo, da žalska občina vendarle ima svojega poslanca. Sicer pa bo območni odbor Desusa v naslednjem obdobju največ pozornosti namenil kadrovski krepitvi in evidentiranju možnih kadidatov za volitve, občinskih svetnikov in županov. Pripravljeni bodo tako na volitve v enotno občino kot volitve v petih občinah. Zato je bila oblikovana posebna kadrovska komisija, v kateri so: Franc Lenko, Rado Rotar, Ernest Ramšak, Andi Goršek in Janko Cvikl. V razpravi po poročilih je bilo izrečenih kar nekaj kritik sedanji vladi, med njimi ta, da vlada ob razpravah in prizadevanjih za vključitev Slovenije v Evropsko zvezo in Nato zanemarja gospodarski razvoj države, tujina pa nas ocenjuje prav na osnovi tega. a K. R. Na fotografiji: 2 zbora stranke v Šempetru, ob podelitvi novih članskih izkaznic ZLSD Žalec Uspešno v minulem obdobju Tudi vnaprej predsednik Franci Tratar V Šempetru so se na izrednem zboru stranke zbrali člani in simpatizerji območne organizacije ZLSD Žalec. Namen tokratnega zbora, katerega se je udeležil tudi podpredsednik ZLSD Slovenije Avrelio Juri, je bil prvenstveno pregledati delo stranke v minulem obdobju in pa potrditi območnega predsednika stranke, ki je pred šestimi meseci sprejel kandidaturo le za to obdobje. Hkrati pa je bilo to tudi družabno srečanje, kateremu v ZL posvečajo veliko pozornosti. To dokazuje tudi načrtovan in uresničen program aktivnosti. Zbrane je na zboru najprej pozdravil predsednik stranke Franci Tratar, ki je po izvolitvi delovnega predsedstva obsežno poročal o delu stranke v minulih šestih mesecih. Ob tem je omenil zelo uspešno akcijo zbiranja podpisov za razpis zakonodajnega referenduma Ohranimo naše bogastvo, ki je pokazal, da ljudem ni vseeno, kaj bo z našo zemljo in gozdovi. Dobro je uspel tudi tradicionalni piknik stranke na Gozdniku, ustanovili so Mladi forum, aktivirali so Ženski forum, tako da so z delovanjem članov in svetnikov v občinskem svetu v minulem obdobju zadovoljni. Velja še omeniti uspešno sodelovanje članov stranke in simpatizerjev na strankinih športnih igrah na Jesenicah, kjer so sodelovali v vseh panogah in skupno dosegli 9. mesto, sodelovanje mladih na mladinski delovni akciji Triglav '97, sejo predsedstva Ženskega foruma ZL Slovenije v koči na Loki pod Raduho in navsezadnje tudi tradicionalni kostanjev piknik, ki je bil pred nekaj dnevi na Brnici nad Libojami. Zbrane je pozdravil Aurelio juri, ki je pohvalil delo območne organi- zacije in spregovoril o aktualnopoli-tičnih vprašanjih sedanjega obdobja, ki ne prinašajo ničesar obetavnega za izboljšanje socialnih in gospodarskih razmer. Glede lokalne samouprave, ki bo verjetno tudi žalsko občino razdelila na več občin, pa je dejal, da gre v tisto smer, ki si je ne bi smeli želeti. Ob zaključku uradnega dela zbora stranke so člani znova izvolili (oz. mu podaljšali mandat) za predsednika Francija Tratarja, ki naj bi stranko vodil vsaj še skozi to obdobje bližajočih se volitev v občinski svet in za župane predvidoma novih občin. Na zboru so nato še slovesno razdelili nove izkaznice vsem tistim članom, ki izpolnjujejo vsa članska merila, se pravi, da podpirajo program socialne demokracije s statutom, da se udeležujejo strankinih aktivnosti in da plačujejo članarino. D. N. Na Čreti znova slovesno V čudovitem sončnem vremenu so se na prizorišču bitke I. štajerskega bataljona na Čreti, na partizanskih Dobrovljah, tudi letos zbrali borci in borke NOB, predstavniki slovenske vojske in mnogi drugi ter se spomnili na bitko, ki je zadala hud udarec zavojevalcem slovenskega naroda. Predvsem pa je povedala okupatorju in domačim izdajalcem, da njihov škorenj ne bo mirno hodil po slovenski zemlji. Zbrane je najprej pozdravil predsednik borčevske organizacije občine Žalec Janko Cvikl. Za njim je množico nagovoril slavnostni govornik, predsednik ZLSD Žalec Franci Tratar. Orisal je zgodovinsko dogajanje, nato pa opozoril na velik prispevek vseh udeležencev NOB, ne samo partizanov, ampak tudi ostalih, ki so veliko trpeli in žrtvovali za to, da se je Slovenija osvobodila tujega jarma. Poudaril je, da je prav to dejanje bila osnova za vsa nadaljnja prizadevanja pri osamosvojitvi in ustanovitvi sedanje samostojne države. V svojem govoru je Franci Tratar tudi opozoril na nepravilna stališča velike večine strank, ki borcem očitajo, da so poleg osvobodilne vojne vodili tudi socialno revolucijo. Dejal je, da ne bi bilo boljšega življenja ljudi, če tega ne bi bilo. Danes se položaj znova močno slabša, ljudje so brezposelni, otroci se ne morejo šola- ti, kot bi hoteli, marsikdo že živi v revščini ali na njenem robu, kar vse negativno vpliva na razpoloženje ljudi. Franci Tratarje tudi opozoril na žrtve, ki so nastale v vojni in po njej, strinjal se je s tem, da je bila marsikatera žrtev preuranjena. Sodelavci okupatorja pa bi vendarle morali računati, da jih lahko doleti tudi najhujša kazen, če delujejo proti lastnemu narodu. Vojne rane so se skorajda že zacelile, je poudaril Tratar, in bi se še bolj, če ne bi nekateri posamezniki in nekatere stranke iz vrst tako imenovane nove demokracije ponovno začeli razpihovati stara nasprotja, zamere In s tem znova večati razdor med slovenskim narodom. Borci so za spravo, vendar le, da se odpusti, nikakor pa ne pozabi. Govoru Francija Tratarja, ki je požel med prisotnimi veliko aplavza, je sledil kulturni program, za njim pa so zbranim spregovorili še Ludvik Zupanc-lvo, eden od treh še živečih udeležencev te frontalne bitke, borec in partizanski pisatelj Ivo Jan in predsednik slovenske borčevske organizacije general Ivan Dolničar. D. Naragalav, foto: T. T. V N' >vi Goiici je bila 14. septembra 1997 osrednja slovesnost v počastitev 50-letnice priključitve h i-morsjik ni.Ttirni doniov»ni, ki pomeri! pomemben mejnik v slovenski zgodovini in izraz dostojanstvene drže prebivalstva ob siovenski zahodni meji. Tudi na Združenju borcev in udeležencev NOB občine Žalec smo se odločili, da s svojo prisot-nostjo proslavimo ta dogodek. Pri zbiranju udeležencev smo bili nemalo presenečeni s.ij se je prijav i-lo 250 borcev, njihovih družinskih članov in simpatizerjev. Stroške prevoza (5 av tobusov) sta ki «la Občina Žalec in občinsko združenje, ostale stroške je plačal v s-4 udeleženec sam. 4. STRAN - OKTOBER 1997 IZ KRA1EVNIH SKUPNOSTI POLZELA: Praznovali krajevni praznik 50 let ¡PGD POLZELA V času, ko POLZELA, tovarna nogavic d. d. praznuje 70 let svojega obstoja, njeno prostovoljno gasilsko društvo praznuje zlati jubilej. V ta namen so pripravili gasilsko tekmovanje, na katerem je nastopilo devet desetin. Največ hitrosti in spretnosti je pri tekmovanju pokazala desetina PGD Polzela, sledi PGD Dobrovlje in PGD Parižlje-To-povlje... Najboljše tri desetine so prejele pokale. Na sliki: utrinek s tekmovanja. T. TAVČAR Srečanje naj starejši h v Grižah Tudi letos so v Grižah ob krajevnem prazniku pripravili srečanje krajanov, starih sedemdeset let in več. To srečanje, ki so ga pripravili Krajevna organizacija Rdečega križa, socialnovarstvena komisija pri KS in Krajevna skupnost Griže, je bilo že dvajseto po vrsti. Kot je povedala Cvetka Kneževič, predsednica KO RK, se srečanj udeležuje približno polovica vseh povabljenih, ostali pa zaradi bolezni in drugih okoliščin ne morejo priti. Na srečanju posebno pozornost posvečajo najstarejšim in zlatoporočencem, pripravijo kratek kulturni program in vse udeležence pogostijo. Za prijetno razpoloženje je tokrat igral ansambel izpod Homa. Zbrane je v imenu KS Griže pozdravil Franc Hriheršek. Na sliki: del udeležencev s srečanja. T. TAVČAR Praznujejo 2. oktobra, v spomin na leto 1942, ko je bilo v mariborskih zaporih ustreljenih 12 Polzelanov kot talcev. Bogat spored prireditev. Od zadnjega praznovanja veliko naredili. Na Polzeli so s praznovanjem začeli 2. oktobra s sveto mašo za vse polzelske žrtve vojne in povojnega nasilja. Pri sv. maši in po maši je nastopila pevska skupina BA STELA-jutranja zarja iz Zambije. S praznovanjem so nato nadaljevali s sedmo likovno kolonijo prijateljstva, pohodom družin na Vimperk, dnevom odprtih vrat Radia Polzela in predstavitvijo glasbenih talentov iz oddaj Radia Polzela v Domu kulture, teniškim turnirjem med vaškimi skupnostmi za pokal KS, dnevom odprtih vrat, ki ga je pripravila tudi Lovska družina Polzela v lovskem domu v Založah, kjer so uredili parkirišče in obnovili dom. V soboto, 1. oktobra, so odprli razstavo 7. likovne kolonije prijateljstva? v nedeljo pa predstavitev Malteškega viteškega reda in Slovenske malteške bolniške pomoči v župnijski cerkvi, potem pa je bilo srečanje starejših krajanov. Kot je povedal Stanko Novak, predsednik sveta KS Polzela, so v času od lanskega do letošnjega praznovanja opravili veliko dela. Tako so modernizirali železniški prehod in napravili novega z zapornicami v Ločici ob Savinji, zgradili parkirišče ob osnovni šoli, kjer bo tudi avtobusno postajališče za učence OŠ, asfaltirani in razširjeni so bili posamezni krajši odseki cest, urejeno je bilo divje odlagališče v Podvinu pod Vimperkom, pripravljajo se na gradnjo vodovoda Pod-vin-Dobrič, razširili so cestno razsvetljavo, obnovili so poslikave v starem delu župnijske cerkve sv. Marjete, intenzivno pa se pripravljajo na ustanovitev občine Polzela. T. TAVČAR Obvestilo VSE ČLANE DRUŠTVA UPOKOJENCEV UBOJE obveščamo, da bo 1Z oktobra ob IZ uri v Domu Svobode Liboje tradicionalno srečanje. Vljudno vabljeni! Po končanem preizkusu gasilske opreme so se gasilci in domačini še po gasilsko fotografirali. Večja požarna varnost kmetij v Mariji Reki Prostovoljno gasilsko društvo Prebold-Dolenja vas-Marija Reka je v sredini septembra opremilo tri kmetije v Mariji Reki s hidranti in omaricama z vso pripadajočo gasilsko opremo. V sodelovanju z občino Žalec, ki je finančno podprla projekt, je gasilcem uspelo zagotoviti višjo stopnjo požarne varnosti na kmetiji Draga Lobni-karja in domačiji Janeza Cestnika, po domače pri Tonač. Hidrantni priključek in omarica z gasilsko opremo sta postavljena tako, da ju lahko v primeru požara uspešno uporabijo tudi na kmetiji Marije Breznik, po domače pri Li-povšk. Ko so gasilci skupaj z domačini preizkusili novo opremo, se je spontano pojavila ideja, da bi z nekaj dodatnimi cevmi lahko omogočili večjo požarno varnost tudi za 500 metrov oddaljeno domačijo Slavka in Nanike Artelj. Idejo so gasilci in domačini takoj preizkusili in dokazali, da pritisk vode v zbiralniku pod Lipovškovo planino dovoljuje uspešno gašenje tudi na Breznikarjevi domačiji. Zato so sklenili, da bodo oktobra, ki je tradicionalno posvečen požarni varnosti, zaselek na vrhu Male Reke opremili s še dodatnimi cevmi, poleg tega pa bodo vse domačine oktobra usposobili za delo z gasilsko opremo. Tako jim bodo omogočili, da v primeru požara takoj intervenirajo, omejijo požar, v tem času pa bo intervencijska skupina gasilcev iz Prebolda in okoliških kra- jev že lahko prihitela na kraj požara. Poleg tega gasilci iz PGD Prebold-Dolenja vas-Marija Reka oktobra načrtujejo tudi terensko vajo, pri kateri bodo vodo ža gašenje zajemali v potoku Reka, požar pa bodo simulirali, za kar bodo morali vodo črpati približno kilometer v hrib. S takšnimi in podobnimi vajami se bodo gasilci in domačini izurili za hitro in učinkovito gašenje, če bi na kmetijah v Mariji Reki kdaj zagorelo. Vendar je kljub vsemu dobro poslušati svarilo gasilcev: če bomo uspešno preprečevali požare, če bomo vedno in povsod v zadostni meri skrbeli za požarno varnost, ne bo treba gasiti, pa tudi škoda bo veliko manjša. B. Lobnikar 20-ietnica Vrbe in krajevni praznik V novembru bodo v Vrbju ne le praznovali krajevni praznik, ampak tudi 20-letnico delovanja amaterskega gledališča Vrba Vrbje, številne prireditve bodo potekale v domu krajanov. Praznovanje bodo pričeli s turnirjem v namiznem tenisu, sledilo bo odprtje razstave ob 20-letnici amatarskega gledališča Vrba s srečanjem vseh igralcev, ki so v 20-letnem obdobju sodelovali v tej skupini, gostovala bo prijateljska gledališka skupina. 12 novembra bosta gasilska vaja in zbor krajanov, 18. novembra pa srečanje starejših krajanov s kulturnim programom in odprt jem. razstave ročnih del. Na slavnostni, seji kulturnega društva bodo podelili Linhartove značke tistim članom, ki v gledališki skupini Vrba sodelujejo že 20 let, podelili pa bodo tudi priznanja in plakete. 21. novembra bo slavnostna seja sveta krajevne skupnosti, na kateri bodo prav'tako podelili priznanja. Praznovanje bo zaokrožila slavnostna premiera amaterskega gledališča Vrba, to bo komedija G. Feydoa Odlikovanje v režiji Jožeta Krajnca. k. R. Kmetijsko zemljo kmetom ZAVRH Pot na Goro bo lažja Za krajane Zavrha v KS Galicija v žalski občini je bil v soboto zares lep dan. Ne le zaradi toplega jesenskega sonca, temveč predvsem zaradi odprtja dela ceste na Kunigundo ali Šentjungert ali preprosto, kot hribu pravijo domačini, na Goro. Kunigunda je že desetletja priljubljena izletniška in romarska pot, saj na njej stoji cerkvica sv. Kunigunde. Slavje je začel moški pevski zbor iz Šmartnega v Rožni dolini s pesmijo Oj, Triglav, potem pa je zbranim spregovoril presednik režijskega odbora Janko Ograjenšek, ki je povedal, kako so premagali vse zapreke, ki so se jim postavile na poti do tega 700 m dolgega odseka asfaltirane ceste. Seveda je ta odsek sad mnogih prostovoljnih delovnih ur, prispevkov krajanov, občine Žalec in Celje ter KS Galicija. Govorili so še župan občine Žalec Milan Dobnik, predsednik sveta KS Galicija Andrej Križan in predsednik odbora za komunalo Milan Grobelnik. V spomin na ta pomembni dogodek so podelili tudi darila, iz lesa izrezljane podobe cerkve sv. Kunigunde, izdelek domačina Alojza Podvršnika. Prejeli so jih Milan Dobnik, Slavko Šketa, Milan Gerželj, Anatol Sazunov, Ivan Ašenberger, Andrej Križan, Milan Grobelnik in Janko Ograjenšek. Preden sta cesto s prerezom traku odprla Andrej Križan in Jože Žužek (na sliki), jo je blagoslovil in vsem zaželel srečno vožnjo domači župnik Janko Cigale. T. TAVČAR Izmed sklepov, ki so jih na zadnji seji sprejeli svetniki občine Žalec, sta tudi sklepa, ki ju je v imenu SKD OO Žalec predlagal Vinko Drča. Po prvem sklepu mora Upravna enota Žalec, oddelek za denacionalizacijo, prednostno reševati vračilo nacionaliziranih kmetijskih zemljišč in skladih kataster le-teh s Skladom RS kmetijskih zemljišč in gozdov. Drugi sklep pa se nanaša na Sklad kmetijskih zem- ljišč in gozdov. Ta naj bi po tem sklepu na osnovi javnega razpisa in pravilnika o najemu oddal v najem kmetijska zemljišča samo tistim kmetom, ki kmetujejo na lastni zemlji, so lastniki oziroma solastniki zemljišč in pokojninsko in invalidsko zavarovani iz kmetijske dejavnosti. Zemljišča se morajo deliti v skladu s proizvodnimi usmeritvami posameznih kmetij in ne po načelu: kdor več vzame, več dobi. 27 seja občinskega sveta Najbolj polemično zaradi hotela in kmetijstva Svetniki opozicije razmišljajo o predlogu za razrešnico predsednika občinskega sveta Po počitnicah so se svetniki občine Žalec na 27. redni seji sestali 2. oktobra. Po sprejetju dnevnega reda, zapisnika prejšnjih dveh sej in vložitvi pobud in vprašanj, so najprej obravnavali in sprejeli predlog pravil za izvolitev predstavnikov v volilno telo 5. volilne enote in določitev kandidata za člana državnega sveta. Sledilo je več premoženjskopravnih zadev; najbolj vroča je bila razprava v zvezi s hotelom Prebold. Brez razprave pa so svetniki sprejeli predlog odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega družbenega plana občine, s katerim je omogočena rekonstrukcija magistralne ceste M 10-8 v Veliki Pirešici. Sledila je razprava o sklepih v zvezi z informacijo o rezultatih poslovanja gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov in zasebnega kmetijstva v lanskem letu ter druga obravnava strategije razvoja malega gospodarstva. Največ je bilo besed o zasebnem kmetijstvu in vlogi skla% da kmetijskih zemljišč, ki daje zemljo v zakup tudi tistim, ki je ne obdelujejo sami in ki bodo tako imeli tudi predkupno pravico za ta zemljišča. Glede na to, da vlada daje subvencije v kmetijstvu na hektar in ne na količino pridelka, so mogoča razna prekupčevanja z zemljišči. Poleg tega bo ogrožen obstoj družinskih kmetij, ki ne bodo mogle od sklada kupiti manjših zemljišč. Najbolj sporno za savinjsko kmetijstvo je določilo 3. odstavka 27 člena zakona o kmetijskih zemljiščih, ki pravi, da dovoljenje upravne enote in mnenje občine ni potrebno, če so predmet zakupa nepremičnine, last države ali občine. Če pod to določilo sodi tudi sklad kmetijskih zemljišč, ki ga je ustanovila država, potem lokalna skupnost res nima nikakršnega nadzora nad tem, komu se prodaja zemlja v Savinjski dolini. Ze proti večeru so svetniki brez razprave sprejeli predlog odloka o podelitvi koncesije za obvezno lokalno javno službo za pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka, ki je bil v drugi obravnavi. Razpravljali so tudi o izvajanju določil odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini in potrdili aneks k pogodbi o odvozu odpadkov med žalsko občino in mestno občino Celje, ki upošteva v odloku sprejeto korekcijo zaračunavanja cene odvoza odpadkov za čas, dokler ne bo mogoče zaračunavanje odvoza glede na velikost posod. Državne svetnike bodo volili elektorji Predsednik državnega zbora je razpisal splošne volitve v državni svet, ki bodo 26. novembra. Državnih svetnikov pa ne bomo volili volivci, ampak tako imenovani elektorji, saj bodo volitve posredne. Elektorje in kandidate za člane državnega sveta bodo določili občinski sveti. Državni svet zastopa nosilce socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. Ima 40 članov, to so: 4 predstavniki delodajalcev, 4 predstavniki delojemalcev, 4 predstavniki kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev, 6 predstavnikov negospodarskih dejavnosti in 22 predstavnikov lokalnih interesov. Slednje bodo volili elektorji, ki jih bodo izbrali občinski sveti. Volitve predstavnikov lokalnih interesov se bodo izvedle po volilnih enotah. Vsaka volilna enota bo imela enega državnega svetnika. Žalska občina sodi v 5. volilno enoto, ki obsega območja občin Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Žalec oziroma območja vseh občin, ki so nastale iz teh občin. Občinski sveti vseh teh občin bodo najprej določili tako imenovane elektorje - skupaj v volilni enoti jih bo 44, osem od njih bo iz žalske občine. Ti elektorji bodo 26. novembra izmed vseh kandidatov (vsak občinski svet lahko predlaga samo enega kandidata za državnega svetnika) zastopal 5. volilno enoto. V žalski občini so kandidate za elektorje in kandidate za državne svetnike do včeraj lahko predlagali najmanj trije svetniki. Na seji občinskega sveta 23. oktobra bodo izmed kandidatov določili 8 elektorjev in 1 kandidata iz žalske občine za državnega svetnika. Hotel še ostaja Hmezad Goldingu Izmed več premoženjsko-pravnih zadev so se svetniki na zadnji seji najdlje zadržali pri predlogu o prodaji prizidka pri zdravstveni postaji Prebold in o prenosu hotel Prebold s Hmezad Goldinga na občino ter njegovi prodaji na licitaciji. S prodajo prizidka (za nakup je prosil sto- »SIPRO« d.o.o. STANOVANJSKO PODJETJE 3310 ŽALEC, Pečnikova 1 tel.: 063/717-121, faks: 063/717-282 NAJEMNINE ZA STANOVANJA se bodo v mesecu oktobru povečate za 1,01%. Povprečna najemnina za stanovanje v občini Žalec znaša v mesecu oktobru 1997 10.121,11 SIT in je 206,86 SIT/m2. Najemnine za stanovanja in stroški upravljanja se oblikujejo v skladu s pravilnikom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Pravilnik je objavljen v Uradnem listu RS, št. 47/95. NAJEMNINE ZA POSLOVNE PROSTORE se bodo v mesecu oktobru povečale za 1,01%. Povprečna neto najemnina za m2 poslovnega prostora znaša 761,80 SIT. Po sklepu kurilnega odbora se povprečna akontacija za m2 toplotne oskrbe oblikuje v skladu s porastom cen kurilnega olja. V mesecu oktobru se povprečna akontacija toplotne oskrbe ne bo povečala in bo znašala 94,35 SIT/m/. Glede na porabo toplotne energije, ki smo jo spremljali v pretekli kurilni sezoni, so vsi stanovanjski objekti razvrščeni v akontacijske razrede. Ob koncu kurilne sezone 1997/98 bo v mesecu juniju 1998 opravljen obračun po dejanski porabi v kurilni sezoni 1997/ 98. Porabo toplotne energije spremljamo dnevno. Stroške lahko plačate na naši blagajni, in to vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure in ob petkih od 7. do 13. ure. Vsak dan lahko dobite informacije o poslovanju za vaš stanovanjski objekt Informacije vam dajemo po telefonu, pisno ali ustno. POSEBNO OBVESTILO! PRIČENJAMO Z VPISOM V ZEMLJIŠKO KNJIGO. Informacije dobite v podjetju. matolog dr. Martin Rakuša), kjer je bila donedavna lekarna, se ni strinjala krajevna skupnost Prebold, ki je zapisala, da je bila zdravstvena postaja zgrajena iz sredstev krajanov. Tanja Razboršek Rehar je pojasnila, da je na seji razložila, da mnenje krajevne skupnosti za svetnike ni obvezujoče in da je bila zdravstvena postaja v Preboldu zgrajena iz sredstev občinskega samoprispevka in SIS-a za zdravstvo. Večina svetnikov se je nato strinjala, naj se prizidek proda na licitaciji (izklicna cena 63.000 DEM), kot pogoj pa objavi tudi, da se v teh prostorih ohrani zobozdravstvena ali zdravstvena dejavnost. Svetniki iz KS Prebold in Šešč so vztrajali, da se ne zaobide mnenja sveta KS. Predsednik občinskega sveta je nato na glasovanje dal samo predlog, da se sklepanje odloži na naslednjo sejo. Ta predlog je podprlo 16 svetnikov. Še več polemike je bilo v zvezi s hotelom Prebold. Svetniki naj bi sprejeli najprej sklep o neodplačnem prenosu hotela s Hmezad Gostinstvo na občino, sklep o objavi licita-~cije za prodajo (po izklicni ceni 500.000 DEM) z obvezo kupca, da kompleks usposobi najkasneje v enem letu po podpisu pogodbe, ter imenovali komisijo za prodajo (Peter Marinšek, Lojze Posedel in Anton Ajdič). Priložen je bil tudi predlog aktiviranja hotela, ki ga je izdelalo podjetje C-Ring iz Latkove vasi (v tem objektu naj bi bili računalniški izobraževalni center, poslovni prostori za to podjetje, trgovski center in hotelska dejavnost). Predsednik občinskega sveta Franc Žolnir je svetnike najprej seznanil, da je svet krajevne skupnosti marca sicer soglašal z neodplačnim prenosom hotela na občino in pripravo vizije njegove oživitve, da pa je to soglasje nekaj dni pred sejo ob- činskega sveta umaknil oziroma ga dopolnil z zahtevo, da s prodajo hotela na licitaciji soglašajo le, če bo del kupnine porabljen za ureditev nekaterih komunalnih problemov v središču Prebolda. Vodja oddelka za finance Lojze Posedel je svetnike opozoril, da so se s prodajo hotela strinjali že v začetku tega leta in da je kupnina že predvidena v letošnjem proračunu kot vir sredstev. Zato je ta denar že porabljen, tudi za dodatno obnovo cest. Če se del te kupnine sredi leta nameni za druge potrebe, bo treba ta primanjkljaj pokriti iz drugih dejavnosti proračunskih porabnikov. Župan Milan Dobnik je poudaril, da so občinske strokovne službe naredile vse, kar so jim v zvezi s hotelom naročili svetniki, ki so dobili tudi nekoga, ki je pripravil vizijo oživitve tega objekta, pa prav Prebold-čani nasprotujejo prodaji. Vojko Zupanc je med drugim menil, da je v ozadju bližajoča se delitev sedanje žalske občine in da vsaka bodoča občina skuša iz sedanjega občinskega proračuna dobiti čim več, prodajo premoženja pa ustaviti do takrat, ko ga bo prodajala sama. Po njegovem mnenju v tej smeri ravna tudi predsednik občinskega sveta, čeprav predseduje občinskemu svetu te občine. Franc Žolnir je vztrajal, da je krajevna skupnost upravičena do dela kupnine, čeprav ta princip denimo ni obveljal takrat, ko je bil vir proračuna nadomestilo za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč zaradi avtoceste, na kar je opozoril tudi župan. Po petnajstminutnem odmoru je Niko Rožič v imenu svetnikov LDS - razen svetnikov iz KS Prebolda in Šešč zahteval, da predsednik da na glasovanje vse sklepe, kot so bili navedeni v gradivu. Vendar pa zanje nista glasovali potrebni dve tretjini svetnikov. K. R. Pred referendumi še zbori krajanov__________________________ Na 14. izredni seji, 27. septembra, je državni zbor sprejel sklep o nadaljevanju postopka za ustanovitev novih občin, in sicer na osnovi ugotovitev ustavnega sodišča, da sta 2. in 3. člen zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij neskladna z ustavo. Vladna služba za lokalno samoupravo je prejela 58 predlogov za ustanovitev novih občin, 8 za spremembe območij občin in en predlog za spremembo imena občine. Za območje sedanje žalske občine so prišli predlogi za ustanovitev občin: Braslovče, Polzela, Vransko, Prebold, Tabor, Griže in seveda Žalec. Razen za Tabor in Griže je državni zbor sklenil, da se postopek nadaljuje z razpisom zborov občanov in nato posvetovalnim referendumom. V obrazložitvi predloga za usta- ni samoupravi, ki ju je potrebno novitev novih občin je zapisano, da območje sedanje žalske občine obsega 335 km in ima skoraj 39.000 prebivalcev, zato odstopa od zakonske in ustavne zasnove lokalne samouprave. Občinski svet je dal pobudo za ustanovitev sedmih novih občin, vlada pa je ugotovila, da vsa predlagana območja ne izpolnjujejo pogojev za ustanovitev samostojnih občin. Ob upoštevanju celote pogojev, ustreznih in smiselnih zaokrožitev je zato vlada predlagala, državni zbor pa sprejel samo ustanovitev občin Braslovče (s Trnavo, Gomilskim in Letušem - 4652 prebivalcev), Polzela (z Andražem -5098), Prebold (s Šeščami - 4601), ustanovitev Vranskega (s Taborom - 3991) pa je bila opredeljena že v vladnem predlogu. Za Tabor in Griže je vlada menila, da so predlogi sicer smiselni, vendar njuni območji v celoti ne izpolnujeta pogojev za ustanovitev samostojne občine, saj morajo biti nove občine oblikovane tako, da so z ekonomskega vidika sposobne izvajati zadeve lokalnega pomena. Državni zbor je občinam poslal gradivo v zvezi z ustanovitvijo novih občin. Po zborih občanov mora žalski občinski svet do 31. oktobra letos svoje mnenje poslati komisiji državnega zbora za lokalno samoupravo. Državni zbor bo nato odločal o razpisu referenduma. Državni zbor je tudi pozval vlado, da čim prej predloži v obravnavo predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju občin in predlog sprememb zakona o lokal- uveljaviti pred odločitvijo o referendumskih območij in razpisom referendumov. In kakšni so prvi odzivi na predlagano ustanovitev petih občin na območju sedanje občine Žalec? Ivan Fale, vodja koordinacijskega odbora ža ustanovitev občin je povedal, da se bo odbor sestal v začetku tega tedna, ko smo že zaključili z redakcijo te številke Savinjčana, in oblikoval stališče, zlasti glede dveh predlogov za novi občini, ki nista bila upoštevana. K. R. KS Gomilsko naj bi prišla v občino Braslovče. Kaj meni o tem svet te krajevne skupnosti, je povedal predsednik Vinko Drča: »Svet krajevne skupnosti Gomilsko je sprejel stališča, da se bo v zvezi z novimi občinami odločil tako, kot se bodo krajani na referendumu. Zbor občanov je tako samo veselica. Stališča krajevne skupnosti torej še ni, osebno pa menim, da je zelo slabo, če bomo sedanjo žalsko občino razbili, gledano proti Ljubljani. Glede odločanja, kaj in kako je potrebno narediti, so male občine super, vendar brez denarja ni nič, denar pa je v Ljubljani. Za sofinanciranje investicij mora občina sama zagotoviti 50 odstotkov sredstev in pripraviti še vso projektno dokumentacijo, 75% občinskih proračunov predstavlja zagotovljeno porabo, 25% je pa tako malo denarja in čeprav v sedanjem državnem zboru sedi veliko županov, se občinam namenja vedno manj denarja.« ÄÜ71 TRGOVINE MEŠIČ s.p. <^> Levec 56 Tel.: 063/471-015 Za vse izdelke 5-odstotni gotovinski popust, plačilo na več obrokov. Izbirate lahko med: avtoradii znamk: JVC, BLAUPUNKT, SONY, PHILIPS, PIONEER, CARTEHNIC in KENWOOD glasbenimi stolpi MARANTZ, IPS, GRUNDIG in JVC PHILIPS, 900 MHz, brezžični prenosni telefon že za 29.990 SIT PANASONIC, komponentami: MARANTZ, NAD in SONY televizorji: Gorenje, Samsung, Universum; telefonskimi aparati in telefaksi Panasonic ter zvočniki JAMO. Najcenejši PHILIPS GSM-mobilni telefoni: CENA 49.990,00 SIT NAJNIŽJE CENE TELEFONOV Tudi cerkve so kulturna dediščina Načelnik Upravne enote Žalec Marjan Žohar vsako leto s sodelavci pripravi srečanje z duhovniki župnij z območja žalske upravne enote. Pred dnevi je bilo takšno srečanje v Šempetru, na njem pa so se pogovarjali predvsem o tem, kako tudi projekte obnove cerkvenih objektov prijaviti na državni razpis za Sofinanciranje ministrstva za kulturo. Marjan Žohar je povedal, da ministrstvo za kulturo vsako leto javno objavi razpis za sofinanciranje projektov na področju kulture, sem pa sodijo tudi obnove sakralnih in drugih objektov. Župniki morajo oddati na ministrstvo vlogo, pogoj za sodelovanje na razpisu pa so tudi ustrezna upravna dovoljenja. Prav tako jih je seznanil z julija letos sprejetim zakonom o lastninjenju nepremičnim v družbeni lasti. Tudi župnije imajo ponekod pravico uporabe na takšnih nepremičninah. Če te niso predmet lastninjenja po drugih zakonih, lahko postanejo lastnina fizičnih ali pravnih oseb. Vendar pa se vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi opravi samo na predlog za vpis. Načelnik in vodje oddelkov upravne enote so duhovnike sezna- nili tudi s predlogom vladne službe za lokalno samoupravo o preoblikovanju sedanje žalske občine v pet novih občin. V tem primeru upravna enota že razmišlja, da bi ponekod ustanovili dislocirane enote, če bodo nove občine seveda to pripravljene sofinancirati. Enako so se že dogovorili z mestno občino Velenje in v Vinski Gori bo žalska upravna enota naslednje leto ustanovila informacijsko pisarno. Upravna enota skupaj z občino in turistično zvezo pripravlja tudi turistične informacije -_prva brošura je izšla letos. Marjan Žohar je duhovnike prosil, naj razmislijo, kako bi bilo mogoče tudi ogled cerkva v Savinjski dolini vključiti v turistično ponudbo, saj je zanimanje obiskovalcev od drugod za to precejšnje. K. R. Na podlagi 63. člena statuta občine Žalec (Uradni list RS št. 34/95, 16/96 in 1/97) ter 10. člena zakona o postopku za ustanovitev občin ter za določitev njihovih območij (ZPUODO) (Uradni list RS št. 44/97) razpisujem zbore občanov na območju občine Žalec po krajevnih skupnostih: Andraž, Braslovče, Galicija, Gomilsko, Gotovlje, Griže, Letuš, Liboje, Petrovče, Polzela, Ponikva, Prebold, Šempeter v Savinjski dolini, Šešče pri Preboldu, Tabor, Trnava, Vransko, Vrbje, Žalec. I. Zbori občanov se sklicujejo na podlagi 10. člana zakona o postopku za ustanovitev občin ter določitev njihovih območij (ZPUODO) Uradni list RS št. 44/96), ki predpisuje predhodno obravnavo predloga za ustanovitev novih občin na območju sedanje občine Žalec na zborih občanov. Na podlagi predloga, ki ga je posredoval državm zbor Republike Slovenije, so na območju sedanje občine Žalec predlagane naslednje nove občine: Občina Braslovče (obsega območje sedanjih krajevnih skupnosti: Braslovče, Letuš, Gomilsko, Trnava), Občina Polzela (obsega območje sedanjih krajevnih skupnosti: Andraž in Polzela), Občina Prebold (obsega območje sedanjih krajevnih skupnosti: Prebold in Šešče), Občina Vransko (obsega območje sedanjih krajevnih skupnosti: Tabor in Vransko). II. Občina Žalec bi po predlagani spremembi obsegala območje sedanjih krajevnih skupnosti: Galicija, Gotovlje, Liboje, Griže, Petrovče, Ponikva, Šempeter, Vrbje in Žalec. Predsednik sveta krajevne skupnosti v skladu s tem razpisom določi kraj, datum In uro zbora, ki bo v posamezni krajevni skupnosti. Zbori občanov se skličejo v času med 15. in 20. oktobrom 1997. Občane je potrebno o zboru informirati na krajevno običajen način. Gradivo za razpravo je na razpolago v krajevni skupnosti. IV. Zapisniki zborov oziroma poročila o zboru občanov morajo biti županu Občine Žalec izročena najkasneje do 22. oktobra 1997 do 12. ure. V. Zbor občanov se opravi po določilih zakona o lokalnih volitvah (smiselna uporaba 61. do 64. člena zakona), za kar poskrbi krajevna skupnost. Številka: 02100/0002/97 Žalec, dne 7. oktobra 1997 OBČNE ŽALEC Milan Dobnik, profesor I. r. GOSPODARSTVO Človek stekla od nog do glave Družinsko podjetje Steklarstvo Leskošek se z obratom v Žalcu približuje Savinjčanom klarja zelo lep, delo je čisto, ustvarjalno in tudi dobro plačano. In ker je delo s steklom zanimivo, lahko človek v njem najde zadovoljstvo. To zagotovo lahko potrdim na osnovi lastnih dolgolet- Steklarstvo Leskošek je družinsko podjetje, ki ima osnovni sedež v Celju, z obratom v Žalcu pa se približuje Savinjčanom. Obrat v Žalcu vodi sin Aleš, ki nadaljuje več kot 30-letno tradicijo uspešnega steklarskega podjetja. Se vedno pa ima vse niti v rokah oče Albert, ki je priznan in cenjen zasebni podjetnik, predvsem pa človek stekla od nog do glave. Življenjska pot steklarskega mojstra Alberta Leskoška se je začela na Kozjanskerp. Leta 1951 se je odpravil v Rogaško Slatino, kjer je končal srednjo šolo, steklarskemu poklicu pa ostaja zvest vse življenje. Začetki družinskega podjetja segajo v leto 1965, poleg mojstra Alberta in njegove žene Majde sta v podjetju zaposlena tudi hči Milena in sin Aleš, podjetje pa zaposluje 20 delavcev. »Družinsko podjetje je naša prednost, ker vse vitalne niti, ki so po svoje tudi poslovna skrivnost, obvladujemo sami. Naša poslovna filozofija je ves čas bila: strokovnost na visoki ravni, trdo delo in zadovoljstvo strank. V teh 33-letih smo si pridobili stranke od blizu in daleč, doma in tudi v tujini. Naše podjetje deluje na dveh lokacijah. V Celju, natančneje na Okopih 4b, imamo sedež matičnega podjetja, v Žalcu v Ha-usenbichlerjevi ulici pa je naša nova poslovna enota. Od bivšega Ferralita smo odkupili del dotrajanih proizvodnih prostorov in pričeli seliti program iz obrata v Arclinu. Prepričani smo bili, da bodo Žal-čani naše načrte in ponudbo z zadovoljstvom sprejeli, še zlasti zato, ker smo načrtovali precejšnja vlaganja in nova delovna mesta, a smo doživeli nerazumljiv odpor. Kasneje smo ugotovili, da so se v javnosti pojavljale govorice o dejavnosti, ki bo okolju škodljiva in moteča, kar pa seveda ni res. Problemi so bili tudi zaradi nesprejetega ureditvenega načrta. Sedaj teh težav ni več in z vsemi sosedi imamo dobre odnose. Prepričan sem, da nas Savinjčani potrebujejo, imajo radi lepe stvari in mi jim jih lahko ponudimo. Za steklarske usluge je v Žalcu namenjenih 1500 kvadratnih metrov proizvodnih in prodajnih površin, na voljo pa imamo še dvakrat toliko prostora, na katerem pa pripravljamo projekte za trgovino in storitve, zgornji del pa bo namenjen za stanovanja in pisarne. V tem delu starega mestnega jedra, ki je bil precej zapuščen in neurejen, nastaja lep in sodoben poslovni center. Zavedamo se, da mora biti zaradi bližnjega stanovanjskega naselja na tem mestu mirna storitvena dejavnost, zato tudi mi ne predvidevamo serijske proizvodnje. Tako v Žalcu že izdelujemojermo-stekla, steklene konstrukcije, brusimo fazete, vgrajujemo varnostno steklo v kmetijsko mehanizacijo, izdelujemo ogledala in ponujamo servis. Oprema lokalov, butikov, stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov s posebnimi umetniškimi stekli je naša posebna ponudba, ki zahteva veliko strokovnega znanja, ki ga naši delavci imajo. V zalogi imamo več kot 50 vrst stekla, ki ga na željo naročnika obdelamo. Žalsko poslovno enoto smo opremili z novimi stroji, tako da lahko z najsodobnejšo opremo in strokovnim znanjem ponudimo visoko kakovost izdelkov. Čeprav se na prvi pogled morda zdi, da se na področju steklarstva ne dogaja nič novega in da je to preprosta rokodelska dejavnost, ni tako. Pojavljajo se nove vrste stekla, novi materiali in sodobnejša tehnologija in če hočeš slediti na- predku in zahtevam kupcev, moraš slediti razvoju ter vanj vlagati precejšnja sredstva. Za obvladovanje sodobne tehnologije pa je potrebno tudi znanje. Brez dobrega mojstra ni kakovostnega izdelka. Vse ljudi, ki so zaposleni v našem podjetju, sem sam izšolal, kajti poleg znanja, ki ga učenci dobijo v šoli, potrebujejo še veliko praktičnih znanj. Ta pa lahko dobijo pri izkušenem mojstru. Zadnji dve leti se trudim, da bi dobil nekaj vajencev, vendar nam ni uspelo dobiti niti enega, čeprav smo razpisali štipendije. Mladi za ta poklic očitno niso zainteresirani, čeprav je poklic ste- nih izkušenj,« pravi mojster Albert Leskošek. Sedanji časi podjetnikom niso naklonjeni Sedanji časi podjetnikom niso naklonjeni. Država ne spodbuja storitvenih dejavnosti, je predraga in neučinkovita. Malo nas je, ki za razvoj skrbimp z lastnimi sredstvi in ne poznamo nepremišljenega zadolževanja za investicije. In ker brez razvoja in sodobne tehnologije ni mogoče biti konkurenčen, bi morala za to imeti država več posluha. Le do- bro in pridno delo daje sadove, meni Albert Leskošek. »Naša prednost je, da je za nami več kot 30-letna tradicija in da smo si v tem času pridobili ugled in zaupanje. Obdobje po letu 1990, ko smo se morali začeti tržno obnašati, je zahtevalo korenite spremembe pri odnosu do dela. Zmanjšati smo morali število zaposlenih, odslovili smo 20 delavcev, vsi pa so dobili odpravnine. Kar nekaj časa smo potrebovali, da smo odpravili navade iz preteklosti. Danes imamo dovolj naročil, kupci pa so vedno bolj zahtevni, njih pa lahko zadovoljimo le z visoko kvalificiranim kadrom, dodaja Albert Leskošek. Savinjčani nas potrebujejo Nazadnje nas je zanimalo, zakaj se je Albert Leskošek podal v Savinjsko dolino, ko pa matično podjetje v Celju uspešno posluje. »Gosposka 'ali bivša Zidanškova ulica v Celju izumira, kar je velika škoda. Mesto se zapira, kar je velika škoda in nerazumljiva politična strategija celjskega gospodarskega razvoja. In ker je Žalec pravo nasprotje, s svojo odprtostjo, urejenostjo in tudi kupno močjo zanimiv, sem se odločil, da odprem poslovno enoto tudi v Žalcu. Že doslej smo imeli precej strank iz Savinjske doline in ker sem prepričan, da nas Savinjčani potrebujejo, sem se odločil, da se jim približamo. Upam in želim, da bomo v Žalcu našli obojestransko zadovoljstvo. Zato vabim, da nas obiščete, mi pa se bomo potrudili, da vam bomo ponudili kakovostne storitve,« je še povedal Albert Leskošek. Slad za razvoj kmetijstva Občine Žalec na osnovi 9. člena statuta Sklada za razvoj kmetijstva objavlja 5. JAVNI RAZPIS o dodelitvi posojil za ohranjanje In razvoj kmetijstva In dopolnilnih dejavnosti na kmetijah za leto 1997 na območju občine Žalec I. Skupni razpisani znesek za: Ajohranjanje in razvoj kmetijstva je 26.000.000 tolarjev, Bjrazvoj dopolnilnih dejavnosti 10.000.000 tolarjev. II. Namen posojila: Pod A): 1. Hmeljarstvo - nakup mehanizacije za obdelavo In varstvo hmeljišč, - nakup strojev za spravilo hmelja, - oblralnl stroji, - novogradnja, obnova In oprema sušilnic, - novogradnja In obnova žičnic. 2. Živinoreja - nakup plemenske živine, - obnova govejih stojišč, - molzna In mlekarska hladilna oprema, - novogradnja In obnova hlevov, - pašna oprema. 3. Ostalo - nakup traktorjev, - nakup mehanizacije za pripravo In obdelavo tal ter linij pri spravilu krme, - nakup mehanizacije in opreme za zelenjavarsko proizvodnjo, - gradnja objektov za namene zelenjavarske In sadjarske proizvodnje, - nakup kmetijskih zemljišč In gozdov, - nakup gozdarske mehanizacije. Pod B): Za Investicije v razvoj kmečkega turizma na kmetij! in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. III. Upravičenci Pod A): Upravičenci za pridobitev posojila so fizične osebe - kmetje s prebivališčem v občini Žalec, ki niso v rednem delovnem razmerju, ter pravne osebe, ki se ukvarjajo s pridelavo in Imajo sedež In obdelovalne površine na območju Občine Žalec. Pod B):. Upravičenci za pridobitev posojila so fizične osebe - kmetje, ki niso v rednem delovnem razmerju, s prebivališčem v Občini Žalec. IV: Pogoji Posojila se dodeljujejo pod naslednjimi pogoji: Pod A) 1. Višina posojil za ohranjanje in razvoj kmetijstva ne sme presegati 75% predračunske vrednosti programa. 2. Maksimalni znesek posojila na prosilca je 3 milijone SIT. Pod B); 1. Maksimalni znesek posojila na prosilca je 5 milijonov S|T. 2. Izdelan razvojni program kmetije in mnenje Kmetijske svetovalne službe. 3. Višina posojil ne sme presegati 75% predračunske vrednosti programa. V, Rok vračila 1. Do 10 let za naslednje namene: novogradnja hlevov, novogradnja sušilnic, novogradnja hmeljskih žičnic In novogradnje hiš za namene kmečkega turizma. 2. Za ostale namene se rok vračila določi glede na program, vendar najdlje 5 let. V dogovoru z banko je možen moratorij na odplačilo glavnice, v skladu s pravilnikom. Vi.Obrestna mera Obrestna mera pod A); znaša T + 4% pod B); znaša T + 4% Vil. Vsebina zahtevka - Investicijski program, - pri objektih mora Investitor predložiti veljavno gradbeno dovoljenje oz. dovoljenje o priglasitvi del, če gre za obnovo objektov, - dokument pri nakupu (račun), pri nabavi opreme oz. mehanizacije tudi prospekt, iz katerega je razvidna vrsta stroja in njihov namen, - zemljiškoknjižni Izpisek, - potrdilo o plačanih davkih in prispevkih oz. potrdilo Zavoda za zaposlovanje, - potrdilo o tržnih viških, - mnenje o Izpolnjevanju pogojev za kmeta, - bon-obrazec, - bilanca stanja In uspeha, - fotokopija kartona podpisnikov. VIII. Zahtevke s potrebnimi dokazili za pridobitev posojil vložite: pod A) do 1. decembra 1997 pod B) do 1. decembra 1997 na naslov: Občina Žalec, Oddelek za gospodarske In negospodarske dejavnosti, Savinjske čete 5, 3310 Žalec. IX. Posojila se bodo dodeljevala prek HKS KZ SAVINJSKA DOLINA, Žalec, Žalskega tabora 1, s katero bo Sklad sklenil pogodbo. X. Vlagatelji bodo o dodelitvi posojila obveščeni najkasneje v 30 dneh od roka za vložitev zahtevkov. Na osnovi 8. člena Pravilnika o dodeljevanju posojil za pospeševanje razvoja podjetništva In obrtništva v občini Žalec. objavlja Sklad za razvoj obrti In podjetništva Žalec sklep o razpisu 12. natečaja za dodelitev posojil za pospeševanje podjetništva In obrtništva v Občini Žalec I. Razpisuje se javni natečaj za dodelitev posojil v skupnem znesku 42.000.000 SIT (dvainštirideset milijonov tolarjev) II. Posojila se bodo prednostno dodelila prosilcem za Investicije v proizvodne dejavnosti, za Investicije v odpiranje novih delovnih mest, za investicije v ekološko čiste tehnologije, vse pod pogoji dajanja pozitivnih ekonomskih učinkov v skladu s kriteriji pravilnika ter pod pogoji usklajenosti s kriteriji za prestrukturiranje gospodarstva. Pravico kandidiranja na natečaju imajo pravne in fizične osebe s sedežem oz. stalnim prebivališčem v občini Žalec. IV, Posojila se bodo dodeiiia za najdaljšo dobo vračila 5 let, po obrestni meri T + 5,9%. Minimalni znesek posojila je 1 mio SIT in maksimalni znesek 5 mio SIT. V. Kandidati za posojila naj svojo vlogo skupaj z zahtevano dokumentacijo oddajo do 14. novembra 1997 na naslov; Sklad za razvoj obrti In podjet- ništva, Ul. Savinjske čete 5, Žalec, s pripisom - »12. natečaj - NE ODPIRAJ.« Vlogi morajo priložiti: - kratek poslovno-investicljski načrt v skladu z navodili za izdelavo investicijskega programa, - potrdilo o vpisu v register obratovalnic oz. v drug ustrezen register oz. sklep o vpisu družbe v sodni register ali potrjeno vlogo o pričetem postopku za ustanovitev, - potrdilo o poravnanih davkih In prispevkih za samostojne podjetnike oz. BON 3 za družbe In BS in BU po zadnjem ZR, - izjavo o predvidenem načinu zavarovanja posojila, - druga dokazila glede na namen posojila (predračun, gradbeno dovoljenje...) VI. Prijavljeni kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni najkasneje v 30 dneh od roka za vložitev vlog. Nepravočasno prispelih in nepopolnih vlog upravni odbor ne bo obravnaval. Vil. Posojila se bodo dodeljevala preko BANKE CELJE, d. d., s katero bo Sklad sklenil pogodbo. Vili. Sklep se objavi v Savinjčanu. Opomba: - Dodatne informacije lahko dobite pri članih UO ali po tel. 715-313, 716-959 Int. 240 ga. Tanja Razboršek-Rehar - T - temeljna obrestna mera, - BS - Bilanca stanja - BU ~ Bilanca uspeha - ZR - Zaključni račun Upravni odbor GOSPODARSTVO Brezplačno: posebna barva in prevoz. |e prava izbira, DAEWOO 1.000 DEM POPUST/ KREDIT* « NA 3 LETA T+5% E NA 4 LETA T+6% û NA 5 LET T+7% ZA VSE AVTOMOBILE VAM PONUJAMO: * ugodne bančne kredite, * kredite na položnice, * lizing za firme in občane. TURISTIČNI PAKET AGENCIJE DOBER DAN POOBLAŠČENI PRODAJALEC TRAKTORJEV . VSI STARI IN NOVI TIPI PO IZJEMNIH CENAH IN UGODNIH KREDITIH G S J; P NOKIA, PHILIPS! NIZKE CENE, OBROČNA PRODAJA HMEZAD KMETIJSKA ZADRUGA PETROVČ E SUPER PONUDBA v KMETIJSKI PRESKRBI PETROVČE in KMETIJSKI PRESKRBI VINSKA GORA Telefon: 063/708-235 Telefon: 063/851-963 Prodaja OZIMNICE: \ krompir: beli 27,00 SIT/kg čebula 69,30 SIT/kg rdeči 25,50 SIT/kg česen 340,00 SIT/kg jabolka 55,00 SIT/kg zelje 25,00 SIT/kg oa\'saÎV ./SEMENSKA PŠENICA: Marija, Ana, Žitarka.94,00 SIT/kg “ -’«-v —■»• 'r - 12,50 SIT/kg regres __ SEMENSKI JEČMEN: Rex (dvoredni), Gotic (šestredni)..95,00 SIT/kg KVASOVKE za vrenje mošta in ostala SREDSTVA ZA NEGO MOŠTA - VINA SODI INOX in PVC KADI SLADKOR ZA DOSLADKANJE MOŠTA 50/1.vreča 5.975,00 SIT.kg 119,50 SIT z» AKCIJA: strešna kritina Eurowel plošča 1600 SIT (2 m2) Bar kava, kg jajčne testenine, 500 g pašteta Gavrilovič, 100g tel.: 063/707-410 1.572,00 SIT Dufi mehčalec, detergent 140,00 SIT 97,00 SIT pralni prašek 199,00 SIT z darilom, 3/1 1.684,80 SIT Nudimo vam možnost nakupa na več čekov! Kdor preudarno kupuje, vedno v Zadrugi Petrovče kupuje! POOBLAŠČENI PRODAJALEC VOZIL Jtagî ÉÉp/IÉSÉl "aSâtiL lilatJha, StimÍMt* ÉdMMi UGODNI KREDITI DO 5 LET - TOM+7,5%, ZAMENJAVA STARO ZA STARO VOZILA SO BREZHIBNA Z OPRAVLJENIM TEHNIČNIM PREGLEDOM Telefon: 063 443-033, int 21 ali 063 482-212 v znesku do 1.500.000 SIT 063/441-250 In servis, Miklošičeva 5 telefon: 063/443-033 ponudba Rabljenih vozil CITROEN AX 1.1 CABAN 5V BELA 92 625.000 SIT FIAT TIPO 1.4 IES 5V RDEČA 94 1.399.00 SIT GOLF CADDY 3V BELA 88 399.000 SIT HYUNDAI GRACE VAN H 100 4V MODRA 94 1.469.000 SIT JEEP CJ 5 3V SIVA KOV. 60 1.199.00 SIT LANCIA DEDRA INTEGRALE 4X4 4V BELA 93 1799.000 SIT LANCIA THEMA 16V TURBO 4V ČRNA KOV. 90 1.345.000 SIT MITSUBISHI COLflfeoO EL 3V SIVA 86 499.000 SIT OPEL CALIBRA 2.5 V6 3V MODRA KOV. 94 2.990.000 SIT PONTIAC TRANS SPORT Š3 DOHC 16V 5V ČRNA 94 2.980.000 SIT SUZUKI MARUTlj 800 5V MODRA 92 435.000 SIT LADA SAMARA iM S M 5V ZELENA KOV. 93 699.000 SIT LADA SAMARA 18® M 3V RDEČA 93 498.500 SIT _ADA SAMARA 1300 5V KREM 93 499.000 SIT LADA 1500 KARAVAN. 5V RDEČA 94 499.000 SIT WOLKSVAGEifÜLO 14 5V RDEČA 96 1.799.000 SIT AGRO AVTOHIŠA ŠEMPETER tel. 702-510, tel./faks: 702-610, GSM 041/672-300 Ta delniška družba je največji no-gavlčar v Sloveniji In med največjimi v Evropi, saj na dan proizvede okrog sto štirideset tisoč parov nogavic. S programi ženskih, moških in otroških nogavic sledi »POLZELA« glavnim modnim usmeritvam na področju tekstilne industrije pri nas in v svetu. V svoje izdelke vgrajuje najkvalitetnejše surovine, med proizvodnim procesom pa vso skrb posveča temu, da bi bili vrhunske kvalitete tudi izdelki. Ob tem veliko skrbi posveča ekologiji, saj za proizvodnjo uporablja čisto tehnologijo in neškodljiva sredstva ter s tem zagotavlja, da so izdelki zdravju neškodljivi. V prvem delu revije, ki si jo je ogledalo okrog 200 Polzelinih poslovnih partnerjev, so prikazali kolekcijo izdelkov za sezono pomlad-poletje '98. Pri snovanju novih izdelkov so upoštevali, da moderna, zaposlena ženska potrebuje diskretno eleganco, v modi pa išče predvsem udobnost. Čiste linije in enostavna moda ustvarjajo novo eleganco. Za šport je potrebna vrhunska kvaliteta, ki zagotavlja sproščenost, dovolj prostora pa so dali tudi romantiki. Upoštevali pa so tudi kombiniranje različnih barv, kot jih narekuje moda za prihajajočo sezono. Kombinirali so svetle naravne barve s hladnimi toni, zeleno barvo vrtov z zemeljsko rjavo, čiste pastele, ki jim je roza osnova, s flider in rjavo, bogate eksotične barve začimb, hladne barve morskega sveta, v vseh izdelkih pa dominirajo prosojnost, sijaj in polsijaj ter sintetični efekti. Evrocolor barva za pomlad in poletje '98 se imenuje RIBEIRA, kot se imenuje znano špansko belo vino s kančkom roseja. Od materialov pa prevladujejo bombaž, kombiniran s poliamidno ali elastomerno prejo lycra. Drugi del revije pa je bil namenjen jeseni in zimi 97/98. Moto te kolekcije so enostavnost, udobje, mnogostranost, vsakdanja eleganca, mešanica športnosti in ženskosti, pri moških pa tudi domiselnost in raznolikost. Posebne otroške mode ni več, kar je preostalo, je zgodba iz sveta odraslih. Barve letošnje jeseni in zime so barve jagodičevja, sadja, veliko rjave in rjavo oranžne. Nasprotje tem so malce motne, megleno sive, zelene in modrikaste barve. Modna revija, ki jo je vodila Miša Molk, je bila obogatena z vložki plesa in glasbe. Na sliki: Izdelke »Polzele« so predstavili manekeni studia Formica iz Maribora. T. TAVČAR óAVINJáKA BOQZNO-POÔDEDNtôKA DRUŽBA, dd, ŽALEC ODKUPUJEMO PRIVATIZACIJSKE DELNICE po najvišjih dnevnih cenah: PIVOVARNA LAŠKO 3.600,00 SLr GORENJE SAVA KRANJ 6.000,00 SIT POTROŠNIK JUTEKS ŽALEC (B, D) 860,00 SIT CINKARNA JUTEKS ŽALEC (G, C) 1.100,00 SIT in druge... 900.00 srr 800.00 SIT 5.000,00 SIT Posredujemo pri nakupu in prodaji vseh vrednostnih papiijev na Ljubljanski borzi, d.d. Smo člani Ljubljanske borze, d.d., Ljubljana in člani KDD, d.d., Ljubljana in edini v žalski občini, ki se ukvarjamo s to dejavnostjo. Za vse informacije smo vam na voljo na tel. št. 715-572 in 715-573. Obiščete nas lahko na sedežu družbe v I. nadstropju poslovne stavbe na Savinjski c. 21 (nad bistrojem Tanja). E A Vino, d.o.o., Šmartno ob Paki tel.: 885-040 PRODAJA MOŠTA * REFOŠK 405,00 SIT * MALVAZIJA 305,00 SIT Vsak dan od 7. do 14. ure, v torek od 7. do 17. ure, v soboto od 8. do 12. ure. POLZELA, tovarna nogavic d. d. praznuje letos 70-letnico svojega obstoja. Ta jubilej je proslavila med drugim tudi z že tradicionalno modno revijo, ki je bila tokrat v kristalni dvorani Zdravilišča Dobrna. Na modno revijo so povabili svoje poslovne partnerje, ki so jim predstavili kolekcijo za prihajajočo sezono pomlad-poletje '98 in izdelke iz rednega programa sezone jesen-zima 97/98. __________________________Savinjčan »POLZELA« v korak s svetovno modo <& HYURDHI / VEDNO NA DOBRI POTI /T\ OD 510 - 1500 DEM Savinjčan V vsakem kraju nekaj lepega in tudi neurejenega_____________ TURIZEM Turistična zveza Spodnje Savinjske doline je v sodelovanju z Občino in Upravno enoto Žalec razpisala tekmovanje za najbolj urejeno krajevno skupnost. Tekmovanje spada tudi v republiško akcijo Turistične zveze Slovenije Moja dežela lepa, čista in urejena, ker pa v tej sodelujejo samo nekateri kraji, je bil namen občinske akcije v tekmovanje vključiti vse krajevne skupnosti. Za tekmovanje se je prijavilo 15 krajevnih skupnosti: krajevne skupnosti Petrovče, Vrbje, Griže in Tabor pa se za tekmovanje niso prijavile. ' Komisija je pri ocenjevanju upoštevala kriterije Turistične zveze Slovenije, po temeljitem ogledu pa se je odločila za naslednji vrstni red (v oklepaju je povprečna ocena): Žalec (8,15), Braslovče (8,14), Polzela OP 5), Prebold (6,43), Ponikva (6,15), Gotovlje (6,11), Letuš (5,83), Galicija (5,78), Andraž (5,66), Vransko (5)16), Gomilsko (5,37), Šempeter (4,86), Šešče (4,52), Trnava (4,47) in Liboje (4,26). in Latkovi vasi zaslužita pozitivno oceno, kar pa ne velja za postajališče na Grobli ob magistralni cesti. Krajevna skupnost Šempeter se lahko upravičeno ponaša z Rimskimi izkopaninami, jamo Pekel in gostiščem Štorman. Tudi okolici osnovne šole in bencinskega servisa Petrol sta lepo urejeni. Precej manj pohval pa si zasluži urejenost centra pri Zadružnem domu, pokopališča in informativnih tabel. Svetovne znamenitosti Šempetra bi si gotovo zaslužile zgle-dnejše napise. Vransko je z gostiščem Filač in Muzejem motorjev precej pridobilo, zgublja pa s kopališčem in nekdaj obetavnim Podgradom. Slikovit primer urejenih in neurejenih pročelij stanovanjskih hiš si lahko ogledate prav v trgu. Tudi pokopališču z mrliško vežico vred bi morali Vranščani nameniti več V Letušu ¡majo tudi lep dom pevskega društva Če bi v Galiciji uspeli polepšati okolico objektov pri Fervega, bi si za urejenost kraja gotovo zaslužili višjo oceno. Pohvaliti jih je treba za urejene pločnike in v Hram-šah za lepe turistične informativne table. Med kraji, ki si jih velja ogledati, so tudi Šešče in Matke. Če se boste v ta kraj peljali s kolesom, vam priporočamo, da obiščete kmetijo odprtih vrat Potočnik, kjer boste lahko žejo potešili tudi z jabolčnikom. V Šeščah si zaslužijo krajani priznanje za lepo cvetje okoli hiš, prav nasproten vtis pa daje okolica sedeža krajevne skupnosti Šešče. V krajevni skupnosti Gomilsko si Grajska vas zasluži za splošni vtis višjo oceno, pohvalno je na Gomilskem urejeno pokopališče pa tudi gasilski dom lepša sicer manj urejeno okolico centra in zadružnega doma. Zaradi gradnje avtoceste so v Trnavi precej uničene zelene površine okoli Zadružnega doma, sicer pa cvetlice in urejene hiše dajejo kraju lep videz. Moteča pa je razpadajoča hiša nasproti bencinskega servisa. Če se ustavite v Letušu, vam priporočamo, da stopite do šole, kjer je zanimiva hišica pevskega društva, ogleda vredno pa je tudi naselje ob Savinji. Ko bosta polepšana tudi okolica gostišča ob mo- stu in pročelje Sulzerjeve hiše, si bo Letuš zaslužil še višjo oceno. Med lepe in idilične hribovite kraje gotovo sodi tudi Andraž s svojimi zaselki. In če bi lahko turistu ponudili kakšno kmetijo odprtih vrat ali kmečki turizem, bi imeli precej večje možnosti za razvoj turizma. Za obiskovalce bi bile dobrodošle tudi turistično-infor-mativne oznake. Na prvi pogled dajejo Liboje vtis, da je to industrijski kraj. Kiosk pred tovarno KILI ne daje prijetnega vtisa, kar velja tudi za sedež krajevne skupnosti in okolico kulturnega doma. Drugačno podobo pa kažeta osnovna šola in obnovljena cerkev. Turistični objekt na Brnici, predvsem pa razgibano društveno življenje bo kraju dalo živahnejši utrip. Da je Spodnja Savinjska dolina lepa in zanimiva, so prepričani tudi člani komisije in ugotavljajo, da bi se dalo še marsikaj izboljšati. Prav to pa je tudi namen ocenjevanja. Ko bodo naslednje leto ponovno ocenjevali urejenost posameznih krajevnih skupnosti, bodo še posebej pozorni na neurejene primere, ki so jih letos zapisali v ocenjevalne lističe. Skratka, namen komisije je bil predvsem spodbuditi krajevne skupnosti, da bi urejenosti krajev in turistični ponudbi namenjala še več pozornosti. I. K. Etnološki muzej na Ponikvi si je vredno ogledati. še prijaznejšo podobo kraju. pozornosti. Še največ točk so si Če vasi v krajevni skupnosti Pre- pridobili z urejenostjo asfaltiranih bold pohvalimo za urejenost hiš, cestišč. zelenic in okenskih polic, pa to ne Cotov,je so največ ločk dobi,e velja za center rebolda. Okolica zaradi lepega centra s stoletnimi hotela je zanemarjena, tudi ljudska |jpami, prenovljene šole in poko- čitalnica ne daje prijetnega vtisa, pa|iSča. obiskovalcu pa pade v oči pa tudi pri sedežu krajevne sku- razpadajoča hiSa/ pa tudi oko|ica P.nosti smo marsikaj pogrešah No- Zadružnega doma bi lahko bila vi avtobusni postajališči v Dolenji |epša JHk Tudi središče Ponikve z etnolo- Iol škim muzejem, Slomškovim in Ga- silskim domom si zasluži najvišjo , oceno. Zato predlagamo Savinjča- nom, da ta idilični kraj obiščejo, zaradi urejenih c est je vožnja s ko-Bk lesom zelo zanimiva in prijetna. Vranski trg krasijo hiše z lepo urejeno okolico, žal pa kar nekaj objektov kazi podobo trga. na kriterije, ki jih zlasti manjše krajevne skupnosti ne morejo izpolnjevati. Zato se je komisija odločila, da pri razvrščanju upošteva povprečno oceno. Mestna skupnost Žalec je prejela najvišjo povprečno oceno in v primerjavi z drugimi krajevnimi skupnostmi izstopa predvsem zaradi pogojev, ki jih ima mesto. V Žalcu namreč za urejenost zelenih parkovnih površin in ulic skrbi podjetje, v drugih krajih morajo za to skrbeti krajani in turistična društva. Poleg številnih dobrih vtisov o urejenosti mesta, o pestri gostinski, kulturni in športno rekreativni ponudbi je nekaj tudi motečih. Najbolj izstopajo neurejeni vhodi v mesto in pa okolica nekaterih blokov ob obvoznici. Moteči so tudi nekateri reklamni panoji ob glavni ulici, lepo pa so urejeni smerokazi. Tesno za petami so Žalcu Braslovče, ki imajo poleg zgledno urejene šole, centra kraja s cerkvijo, smerokazov in seveda številnih turističnih zanimivosti tudi nekatere slabosti. Urejenost trgovin in še zlasti gostišč bi težko pohvalili. Vendar pa se Braslovčam tudi na tem področju kažejo boljši časi. Primerov, kot je tale v Trnavi, je žal v dolini še več. Očitno je ekipa Obalne straže na reklamnem panoju pri bazenu na Vranskem nemočna, da bi okolica 111 ~r /l n -» > i/i, ^ -.J.. Z~ - I _ * I • f I * Redko ohranjena kmečka hiša v Grajski vasi, bazena in Podgrada dobila videz urejenega okolja Obalna straža i: n — 1 1 Savinjčan $ kolesom po Savinjski dolini Če ob akciji in priporočilu ministrstva za šolstvo in šport rekreaciji še niste odprli vrata, ker morebiti ponudba rekreativnih dejavnosti ni bila povsem po vaši meri, potem imate vedno možnost kolesarjenja. Če ne veste, katere so najprimernejše ceste za to, si oglejte tale zemljevid. V okviru projekta Alpske ceste so bile namreč s podporo Občine Žalec - oddelka za gospodarstvo in negospodarstvo in Turistične zveze Spodnje Savinjske doline izdelane proge krožnih kolesarskih poti po Spodnji Savinjski dolini. Na območju Spodnje Savinjske doline je projektna skupina (v njej so javni delavci, ki delajo na področju turizma) pripravila 14 krožnih kolesarskih poti, ki pa so povezane tudi med seboj, potekajo pa po lokalnih in stranskih cestah. Vrisane so na zemljevidu, vsaka ima svojo številko, ki se ujema s spodaj opisanimi potmi. Tiste, ki potekajo večinoma po ravninskem in položnejšem terenu, imajo v oklepaju črko R, tiste z zahtevnejšimi vzponi in spusti pa so označene s črko V v oklepaju. Krožne kolesarske poti so: 1. Petrovče - Kasaze - Migojnice - Žalec - Dobriša vas - Petrovče (R) 2. Kasaze - Liboje - Sončni hrib -Zabukovica - Griže - Migojnice -Kasaze (V) 3. Žalec - Griže - Šešče - Zgornje Roje - Spodnje Roje - Žalec (R) 4. Griže - Žadom - Matke - Šešče - Griže (V) 5. Šešče - Sv. Lovrenc - Prebold -Dolenja vas - Latkova vas - Sv. Lovrenc - Šešče (R) 6. Kaplja vas - Zg. Selo - Grajska vas - Gomilsko - Kamenče - Poljče - Zakl - Trnava - Šentrupert - Kaplja vas (R) Z Kamenče - Sp. Podvrh - Žovnek - Jezero - Sp. Gorče - Kamenče (V) Nova poslovna enota Krekove banke je s prvini oktobrom odprla svoja vrata v Prešernovi ulici 23. Pravnim osebam nudimo celovit bančni servis, za prebivalstvo pa smo pripravili še posebej ugodne možnosti kreditiranja s poudarkom na takojšnjem reševanju vaših vlog. Postopoma bomo svojo ponudbo širili in jo smiselno prilagajali vsem vašim potrebam in željam, saj se zavedamo, daje dobro partnerstvo potrebno graditi. Prijazno vas bomo sprejeli vsak delovni dan od 8. do 12. in od 13. do 16. ure. Dosegljivi smo vam tudi po telefonu 063/485-912 in faksu 063/485-913. S poslovanjem v Krekovem duhu vam zagotavljamo poštenost in razumevanje. Dobrodošli! Oo v j(»2bi cfo '¿¿¡Zjtv ŽOVMIK tb LJU&LJANA CELJE U*OJ« KREKOVA BANKA 'ZA VAS V CELJU LK CENI* i ----^------ KOLE SAR.SK.A POT -.. P0MHMWEJ4® CESTNE POVEZAVE -— a AVTOCESTA ---------- VODOTOKI 8. Sp. Gorče - Braslovče - Rakov-Ije - Parižlje - Poljče - Kamenče -Sp. Gorče (R) 9. Parižlje - Polzela - Založe - Zg. Grušovlje - Sp. Grušovlje - Šempeter - Šešče - Sv. Lovrenc - Prebold -Kaplja vas - Šentruper - Trnava -Zakl - Poljče - Parižlje (R) 10. Polzela - Podvin pri Polzeli -Dobrič - Andraž nad Polzelo - Založe - Polzela (V) 11. Šempeter - Sp. Grušovlje - Zg. Grušovlje - Šempetrski Zalog - Podlog - Šempeter (R) 12. Šempeter - Podlog - Gotov-Ije - Ložnica - Žalec - Vrbje - Sp. Roje - Zg. Roje - Šempeter (R) 13. Podlog - Jama Pekel - Sp. Ponikva - Studence - Gotoveljski Zalog - Gotovlje - Podlog (V) 14. Žalec - Ložnica - Velika Pire-šica - Pernovo - Grmovje - Mala Pirešica - Zaloška Gorica - Arja vas - Petrovče - Dobriša vas - Žalec (R). Turistični katalog Spodnje Savinjske doline V sodelovanju s Turistično zvezo pripravljamo izdajo turističnega kataloga Spodnje Savinjske doline v angleškem, nemškem In slovenskem jeziku v nakladi 5000 izvodov. Katalog bo vsebinsko in slikovno namenjen predvsem tujim obiskovalcem, uporaben pa tudi za poslovne sodelavce. Cena posameznega izvoda bo 990,00, v predprodaji pa 900,00to-larjev. V katalog bo mogoče vlagati tudi propagandna gradiva ali pa oglas. Oglasi bodo vloženi v katalog v nakladi 5.000 izvodov. Založnik kataloga je ČZP Savinjski občan d. o. o. Ža- Vransko Se en nov gostinski lokal Odprtje v petek, 17. oktobra Vranska krajevna skupnost bo od petka imela še en gostinski lokal. Odpreti ga, sta se odločila zakonca Kropivšek. Nadaljevati želita tradicijo gostinske dejavnosti prejšnjih lastnikov. Zaradi prizidkov, fasade, oken in drugih rešitev ni skoraj nobenega sledu o nekdanji stari stavbi. Namesto nje krasi podobo tega dela Vranskega lepa zgradba z lepo urejenim gostinskim lokalom, ki lahko hkrati sprejme 60 gostov, Po letu 1987 bo sedaj na tem prostoru znova živahno. Vsekakor pa se bosta zakonca Kropivšek trudila vdahniti gostišču čim več domačnosti. In to z gostoljubjem, dobro in kakovostno postrežbo in bogato ponudbo domače hrane. Pripravljata vrsto pravih gurmanskih specialitet. Ena od njih bodo prav gotovo nadevana telečja prša. Za res kakovostno meso bo poskrbel glava družine, ki je mesar po poklicu, za pripravo pa žena Marija, ki ji na kulinaričnem področju ne manjka izkušenj. Gostom bodo tako na voljo vsakodnevne malice, jedi po naročilu, kosila, večerje, pogostitve za zaključene družbe... Skratka, vse kar lahko ponudi dobra, prava slovenska gostilna. Gostilne Kropivišek ni težko najti. Stavba stoji na koncu trga, ob cesti, ki vodi proti bazenu, na Čreto in prek Lipe v Zgornjo Savinjsko dolino. Za konec še povejmo, da bo zaenkrat delovni čas gostilne od 10. do 22. ure. S tem, da bo ob 10. uri vse, ki bodo želeli malicati, malica že čakala. In ne pozabite! V petek, 17. oktobra, ob 16. uri se slovesno odpirajo vrata te nove krajevne pridobitve. Pridite tudi vi! EP-da Morda veste, kaj je to? V septembrski številki Savinjčana smo na posnetku objavili dva kamnita kipa, ki sta postavljena ob petrovški baziliki -cerkvi matere Božje- V uredništvo je prispelo veliko vaših dopisnic s pravilnimi odgovori, izmed njih pa smo izžrebali tri, ki bodo nagrade prejeli v uredništvu. To so: 1. FRANC BIZJAK, Liboje 13 2. ZORA OGRIZEK, Petrovče 3. EMILIJA SERDONER, Zg. Grušovlje 25, Šempeter Tokrat pa vas sprašujemo, kje je ta poslovni center in kako se imenuje. Odgovore pričakujemo do 8. 11. 1997. KULTURA S knjigo v svet____________________ Bralna značka ima v vseh 36 letih svojega delovanja velik-pomen. Je najbolj množična oblika širjenja dobre knjige, je gibanje, ki spodbuja mladino k branju. V naši občini smo leta 1967 pričeli s tekmovanjem za Kajuhovo bralno značko. Način tekmovanja se je iz leta v leto spreminjal. Od začetnega odgovarjanja o prebrani knjigi pred komisijo do sproščenega pogovora o knjigi v današnjem času. Značkarji se lahko sami odločijo za knjige, o katerih se želijo pogovarjati, čeprav pogovor ni edina oblika dela z njimi. V Sloveniji imamo 36 različnih bralnih značk, ki so združene v Zvezi bralnih značk Slovenije. Vse pa imajo sedaj skupen naslov S knjigo v svet. Spremembe so se začele že leta 1990/ 91 v prvem razredu, v letošnjem šolskem letu se končajo v osmem razredu. Zaščitni znak značke je podoba korakajočega Ostržka s knjigo pod pazduho. Ob začetku bralnega leta dobi prvošolec Ostržkovo mapo. Mapa ima štiri prazna okenca za nalepke. Štiri nalepke za štiri leta branja na razredni stopnji osnovne šole. Nalepke Cicibanov svet, Miškolinov svet, Murijev svet in Kekčev svet so barvne. Na nalepki je avtor, ustvarjalec pomaknjen v ozadje, v ospredju pa je literarni junak. Tudi v petem razredu dobijo bralci mapo, vanjo vlagajo priznanja za branje, ki so si jih pridobili do osmega razreda, in zloženko, v kateri si lahko zapišejo svoje naljubše knjige tistega leta. Za bralno značko S knjigo v svet tekmujejo učenci na vseh central-riih in podružničnih šolah v žalski občini. Pri tem mentorjem bralne značke na šoli pomaga komisija za bralno značko pri Občinski zvezi Društva prijateljev mladine Žalec. Prek nje dobimo mape, nalepke, priznanja, zloženke, značke in če se le da, še kaj posebnega za zlate značkar-je, za tiste, ki so knjigi zvesti vseh osem let. Lansko šolsko leto je za bralno značko v naši občini tekmovalo 3166 učencev. Zaključki bralne značke so na vseh šolah zelo slovesni. Šole povabimo v goste ustvarjalce (letos so bili z nami Ervin Frizt, Bogdan Novak, Marjan Marinšek, Tone Partljič, Desa Muck, Marjan Manček...) ali pa značkarje odpeljemo v gledališče. Odgovori učencev o pomenu bralne značke so: - bralna značka je lep spomin na osnovno šolo, plačilo za trud, uspeh, zadovoljstvo, dokaz, da nekaj zmorem, ponos, nekaj lepega... Vsi načrti v novem šolskem letu so že narejeni. Prepričana sem, da so zelo dobri in tudi v to, da jih bomo uspešno izvedli, na koncu šolskega leta pa s ponosom pokazali rezultate. Breda Veber Hrana - 6. mednarodni knjižni kviz V septembru smo zaključili 6. mednarodni knjižni kviz, katerega organizatorka in povezovalka za žalsko občino je bila tudi letos Občinska matična knjižnica Žalec. Hrano, temo letošnjega kviza, je vsekakor bolje okušati in vonjati kot pa o njej govoriti. A izbor leposlovnega in poučnega gradiva v zvezi s to temo je bil tudi letos tako pester, da ni le vzbujal apetita po dobri hrani, temveč je odkril neslute-ne povezave hrane z drugimi področji življenja in dela. Nekatere šole so to dejstvo dobro izkoristile, na primer osnovna šola v Preboldu je reševanje kviza vključila v celoletni projekt o zdravi prehrani. Število reševalcev se je tudi letos močno povečalo (1496 pravilnih in 72 napačnih rešitev), kar tri osnovne šole pa so v reševanje zajele vse učence od 2. do 8. razreda (v Grižah, na Polzeli, v Preboldu pa tudi 1. razred). Na zaključnih prireditvah, ki jih je glede na množično udeležbo bilo več, smo podelili 18 knjižnih nagrad, za vse reševalce pa na šestih predstavah zavrteli filmsko uspešnico Matilda. Prvo nagrado sta letos prejeli dve učenki; Blanka Jurkošek, OŠ Griže, in Tina Kumer, OŠ Prebold. S spremljevalcem sta se prejšnji ponedeljek udeležili zaključne prireditve v Ljubljani. Glavni pokrovitelji kviza za našo občino so občinski odbor DPM Žalec, založba Karantanija, Sadjarstvo Mirosan in Zavod za kulturo Žalec. Glede na to, da reševanje kviza označuje predvsem množična udeležba, kar pa ne pomeni, da so prebrane tudi knjige, vključene v kviz, poglavitni namen kviza, to je širjenje bralnih navad, nekako izginja. Če kviz naslednje leto še bo, bomo vsekakor sodelovali. Irena Štusej Poslastica za ljubitelje motociklov Kako postati srečnejši____________________ V Občinski matičnji knjižnici v Žalcu so pred dnevi predstavili prvi slovenski prevod mednarodne knjižne uspešnice Andrewa Matthewsa Bodi srečen. Knjigo je izdala založba Sledi iz Žalca, poslovenila in uredila pa jo je Nada Mulej. Andrew Matthews je poklicni karikaturist in portretist, ki živi v Avstraliji. Sodeluje z največjimi svetovnimi revijami in je za svoje delo dobil že več nagrad. Je priljubljen voditelj seminarjev in govorec, ki povezuje sproščenost vzhodnjaškega mišljenja in praktično razmišljanje Zahoda. Poleg napotkov, kako bolje razumeti samega sebe, se naučiti smejati sebi, oproščati si in kako postati uspešnejši, premožnejši in srečnejši, je v knjigi tudi 70 avtorjevih ilustracij. Nada Mulej je knjigo številnim obiskovalcem tega prijetnega literarnega večera predstavila ob pomoči dramske igralke Slovenskega mladinskega gledališča Ljubljana Damjane Černe in igralca Eksperimentalnega gledališča Betontanc Ivana Petrnela. Sodarstvo UČAKAR dipl. ing. Marko Učakar, s.p. Vransko 5, 3305 VRANSKO telefon: (063) 725-050 Odprtja muzeja so se udeležili številni prijatelji in ljubitelji motociklov in tudi njihove jeklene konjičke so si obiskovalci z zanimanjem ogledali Spoštovani! V naši delavnici izdelujemo sode že petintrideset let. V tem času smo si pridobili mnogo izkušenj, ki nam pomagajo zadovoljiti Vaše želje. Naša največja nagrada so zadovoljni kupci po Sloveniji in tujini, ki uporabljajo vse vrste lesenih sodov, darilnih sodčkov, kadi, cvetličnih kadi in kadi za savne izpod naših rok. Dragocene izkušnje, novo znanje in Vi, ki nam v vse večjem številu zaupate, so temelji našega delovanja tudi za prihodnost. Z Vami in za Vas - včeraj, danes in jutri. Hvala in na svidenje! Jugoslavije uresničil svojo največjo željo. Odprl je muzej, v katerem je na 400 kvadratnih metrih pokritih površin na ogled približno 100 motociklov iz vseh časovnih obdobij njihove izdelave oziroma do šestdesetih let. V Evropi je samo deset podobnih muzejev, muzej na Vranskem pa sodi med večje in ponuja tudi drugod po svetu izjemo redke primerke iz 20-ih let. Med njimi sta Indian Scout in Ner-A Car, ki je po videzu skoraj avto. Na ogled je tudi eden najredkejših in najdražjih motociklov, štirivaljni Indian. Poleg zbirke motociklov so razen ob četrtkih vsak dan (od 10. do 18. ure) na ogled tudi druge motociklistične tehnične zanimivosti, kot so zbirka redkih predvojnih registrskih tablic, usnjene obleke, čelade, zbirka medalj in drugo, na ogled pa so tudi modeli predvojnih pločevinastih motociklov - igrač. Prav tako na željo obiskovalcev vrtijo filme o oldtimerjih ali omo- Milan Dobnik, Petja Grom m Stane Veniger ob odprtju muzeja gočijo vožnjo s starim prikoli-čarjem po okolici Vranskega. Seveda ima muzej tudi razne fotografije, literaturo in dokumente. O vrednosti zbirke upravljalec muzeja Petja Grom noče govoriti, sicer pa je za prave ljubitelje starih motociklov prav gotovo neprecenljiva. Muzej je odprl direktor Urada slovenske policije Stanislav Veniger, sicer domačin z Vranskega. Predsednik sveta KS Vransko je poudaril, da je muzej pomembna pridobitev za kraj, prisotne pa je pozdravil tudi župan Milan Dobnik. Da je odprtje muzeja motociklov pomemben dogodek ne le za Vransko, ampak za vso Slovenijo, saj ohranja in omogoča ogled pomembnega dela tehnične dediščine, je poudaril vodja uprave za tehnično kulturo pri ministrstvu za kulturo Miha Vrhunc. K. R., foto: T. T. Odprtje muzeja je na Vransko privabilo številne ljubitelje motociklov, pa tudi avtomobilov oldtajmerjev. Eden izmed strastnih zbiralcev oldtimerjev - Petja Grom je namreč po dvajsetih letih zbiranja motocikov na območju Slovenije in nekdanje Lisica in Grdina V Občinsko matično knjižnico smo v okviru taborskih kulturnih dni v septembru povabili gosta, ki sta otrokom in staršem priigrala in prismejala dve ustvarjalni popoldanski urici. Jelena Sitar, dramaturginja, in Igor Cvetko, muzikolog, sta par, ki že nekaj let razveseljuje otroke s svojim ustvarjalnim programom. Za rezijansko pravljico o Lisici in Grdini sta sama izdelala oder, lutke in sama odigrala polurno predstavo na njima lasten način. Zatem je Igor Cvetko predstavil nekaj nenavadnih inštrumentov, ki jih je nabral po svetu ali pa izdelal sam. Duhovito je iz njih izvabljal glasove, ki jih ne slišiš prav vsak dan. V drugem delu srečanja so otroci lutkam izbrali ustrezne glasove teh inštrumentov in še enkrat skupaj z gostoma odigrali vso predstavo. Spontano in duhovito so improvizirali, kot bi ne bili prvič skupaj. Prijetno ustvarjalno razpoloženje se je nadaljevalo tudi v tretjem delu, ko so otroci s starši izdelovali svoje kulise, svoje lutke in odigrali vsak svojo Lisico in Grdino. Gosta sta medtem zaigrala poskočne rezijanske in ni jih bilo malo, ki so zaplesali. Čeprav je prijetno popoldne soustvarjalo kar 45 otrok in staršev, je škoda, da med njimi ni bilo več vzgojiteljev in učiteljev, ki bi v svoje okolje lahko prenesli čudovito izkušnjo srečanja z dvema, ki sta z malo denarja, a z veliko ustvarjalnosti, smeha in neposrednosti predana otroški duši. Irena Štusej Uro pred odprtjem avtoceste je bil v središču Vranskega odprt muzej motociklov. Vransko se poslej ponaša z enim večjih od približno desetih muzejev motociklov oldtimerjev v Evropi. KULTURA H a FOTO TONICA DARJA JURČEC, s.p. Žalec, Šlandrov trg 9 telefon: 063/717-252 ^ Za vse ujete trenutke... ¡N . velika izbira fotoalbumov in fotoaparatov Sj * vse fotografske storitve Sl . fotokopiranje tS > ekspres izdelava fotografij za dokumente Rl M ^—I S PRIČAKUJEMO VAS TUDI V LOKALU V NOVI ^ VASI V CELJU (Ul. Grevenbreich 9), S tet: 412-337 v. Û k I -, a I K Likovna kolonija prijateljstva Največji budistični tempelj na svetu Ogromno piramido, posveCeno Budi, ki so jo zgradili na Javi v 8. stoletju, so poimenovali Borobuder. Ime pomeni tempelj neštetih Bud, arhitektura pa se s svojimi 42 metri v višino šteje za največji budistični tempelj na svetu. Ker je Javo kmalu po gradnji zajel val drugih ver, je ogromno svetišče zarastel pragozd. Ponovno so ga odkrili v 19. stoletju ter ga rešili objema dreves in ovijalk. Borobudur je kot gora sredi ravnine. Zgradili so ga na griču iz na-nosnega peska in ilovice. Spodnje stranice so dolge 111 metrov, nad njimi se dviguje piramida z devetimi terasami. Na spodnjih terasah so reliefne upodobitve svetih budističnih zgodb, na zgornjih terasah v treh krogih 72 za dva človeka velikih zvonov. V vsakem od njih je bil nekoč kip Bude. Zdaj je ponekod Buda brez glave, drugim manjka kakšna okončina, nekateri so izginili. Kljub temu je ime arhitekture primerno. Kipov Bude je res skoraj nešteto: 432 je samo tistih, ki prekinjajo 6 kilometrov dolgo zgodbo Budinega življenja, izklesano v šte- je sprehod po terasah zelo zanimiv, saj naj bi bilo izklesanih figur kar 1400! Od vznožja piramide ne vidimo njenega vrha, prav tako ne od vrha stranice spodnje terase. Stavbe torej niso zasnovali kot pi- ne spodnjih teras. Če prištejemo še tiste kipe, ki so jih namestili pod zvonove, in enega nedokončanega na vrhu, jih je toliko več. Če hočemo videti celotno zgodbo Budinega življenja, se moramo sprehoditi po vseh terasah, če pa želimo le lep razgled na okoliški pragozd in vulkane, lahko pridemo na vrh po stopnicah, ki so na sredini vsake od štirih stranic. Vendar ramido, pač pa kot stupo. Namen je bil, da romar ob vznožju ne ve, kam ga bo pripeljal tempelj. Spodnje terase so ponazarjale razvojne stopnje, ki jih je treba preseči, da se doseže nirvano, duševni mir. Tega je ponazarjala najvišja ploščad. Zato od tod ni bilo razgleda na nižje terase, na razvojne stopnje, ki so jih prekoračili. - Barbara Čeh Rossini v Preboldu Novo vodstvo DPD Svoboda Prebold si je v novi kulturniški sezoni zadalo precej visoke cilje. Predvsem želi izvršni odbor s kulturno ponudbo zadovoljiti tiste, ki menijo, da v Preboldu vlada mrtvilo. Poleg že tradicionalnih nastopov domačih skupin nameravajo v Prebold povabiti tudi skupine od drugod. Uvod v novo kulturno sezono tako za Prebold res ni bil običajen, saj je v dvorani zadružnega doma koncertiral ansambel Pro mušica tibicinia iz Maribora. Naslov koncerta je bil Gioacchino Rossini in njegova ustvarjalnost. Ansambel Pro mušica tibicinia je del mariborske opere, nastal pa je leta 1983. V sedanji zasedbi deluje že 10 let. Vodi ga prof. Marjeta Urbanc, učiteljica flavte na srednji glasbeni in baletni šoli v Mariboru. Nastopal je na številnih koncertih doma in v tujini, snemal za radio, s svojimi programi pa ansambel opravlja tudi pomembno poslanstvo širjenja glasoene kulture. Tako koncert Rossinijevih skladb s precej izčrpno razlago prof. Urbanc pred vsako od zaigranih skladb ni. bil zanimiv le za dobre poznavalce klasične glasbe, in čeprav so nekateri napovedovali prazno dvorano zadružnega doma, ki niti ni najprimernejši prostor za takšne komorne sestave (dvorana v graščini bi bila gotovo mnogo prijaznejše okolje za klasično glasijo), se je koncerta udeležilo precej ljubiteljev te zvrsti glasbe. Prisluhnili so lahko tudi sopranistki Andreji Zakonjšek in baritonistu Emilu Baroniku. K. R. Parni Valjak s polno paro V petek, 19. septembra, smo bili ponovno priča glasbenemu dogodku. To je bil koncert mnogim Slovencem priljubljene in znane skupine Parni Valjak. Kulturni dom na Gomilskem je bil skoraj poln. Nekaj po 22. url so se ugasnile luči in med množico je zavreščalo. Na oder je prišlo vseh 8 članov benda. Zaigrali so nekaj uspešnic iz predzadnjega albuma, nato nadaljevali z manj znanimi skladbami novega albuma in na koncu zaključili še s skoraj zimzelenimi melodijami, ki vedno dobro vžgejo. Teh komadov pevcu Akiju skoraj ni bilo potrebno peti, ker so poslušalci znali vse na pamet. Ob burnem žvižganju in cepetanju po lesenem podu so se morali člani skupine kar dvakrat vrniti na oder. Organizator koncerta Roman Jurički že napoveduje koncert Ba-jage. Ta koncert tu je bil prvi, a upamo da ne tudi zadnji. R. O. Aid v pevskem elementu JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d.o.o. Nade Cilenšek, 3310 Žalec, telefon: 063/715-225 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občine Žalec je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefon, na številke: Uradne ure za stranke v DE Vodovod so vsak torek in četrtek od 8. do 12. ure. Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA ŽALEC JE OD 1. 9. 1997 DALJE OD 7. DO 15. URE. CAM doa W Lmmhhb PRODAJNI CENTER - trgovina z gradbenim LATKOVA VAS MATERIALOM Laikova vas 84, 3312 Prebold Tel:. 063/702-250, faks: 702-251 VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO v oktobru in v času SEJMA DOMOFIN v CELJU nudimo po akcijskih cenah: * CEMENT * APNO * OPEKO * SCHIEDEL DIMNIKE * * IZOLACIJSKE MATERIALE * * KRITINE: bramac, bobrovec, creaton, jamina... * * BETONSKE IZDELKE * TLAKOVCE * PRANE PLOŠČE * * ROBNIKE * KERAMIČNE PLOŠČICE * BETONSKO ŽELEZO * * ZIDARSKO ORODJE IN DRUGO... -POPUST OD 5 DO 10% Vabimo vas, da nas obiščete na SEJMU DOMOFIN V CELJU v hali D od 22. do 26. oktobra. V SAVI-u d.o.o. vam material lahko DOSTAVIMO Z AVTODVTCALOM. n-- • -L - BREZPLAČNA DOSTAVA DO 25 km mul vrednost]« 80.000 SIT, RAZEN ZA OPEKO MODI L l\BETONSKE ZIDAKE. Pričakujemo \>.ak dan od 7. do 10. ure. ob sobotah od 7. do 13. ure. SAVI D.O.O. PRODAJNI CENTER, I EL.: 702-250 ——......- —i Trgovina ŠTORMAN SVETLOBNA OPREMA 3312 PREBOLD Hmeljarska c. 10 tel./faks: (063) 724-674 NAJVECJA IZBIRA SVETIL VELIKA AKCIJA • 10% POPUST TUDI V OKTOBRU NE VERJAMETE? - PREVERITE!!! VEČ SVETLOBE V VAŠEM DOMU TRGOVINA ŠTORMAN Že sedmič zapovrstjo so pripravili Zveza kulturnih organizacij občine Žalec, Kulturno društvo Polzela, likovna sekcija in Krajevna skupnost Polzela likovno kolonijo prijateljstva likovnikov. Tudi letos je bila ob krajevnem prazniku. Udeležili so se je likovniki Iz Celja, Gornjega Grada, Raven na Koroškem, Slovenj Gradca, Šoštanja, Štor, Velenja in Žalca, vseh je bilo 23. Lep sobotni dan je bil kot nalašč za ustvarjalno domišljijo likovnikov, ki so si Izbirali motive za svoje slikanje na Polzeli in v njeni okolici. Skupaj so ustvarili kakih 80 likovnih del v raznih tehnikah. Posebna strokovna komisija je pregledala dela In najboljša pripravila za razstavo, ki so jo odprli v soboto, 11. oktobra, v mali dvorani Kulturnega doma na Polzeli in bo odprta do 20. oktobra vsak dan od 9. do 11. in od 15. do 17 ure. Dogovarjajo se, naj bi letošnja razstava potovala v občine, odkoder so udeleženci kolonije. Na sliki: Udeleženci letošnje 7. likovne kolonije prijateljstva na Polzeli. T. T. IMATE TEŽAVE Z VAŠO VIDEO-, AVDIONAPRAVO? OBRNITE SE NA SERVIS TV - VIDEO -AVDIO - HI-FI POPRAVILO VSEH ZNAMK VIDEO-, AVDIONAPRAV TER pooblaščeni servis: SONY, GRUNDIG, GOLDSTAR, SAMSUNG, SELEČO, SCHNEIDER, ICeS, LENCO DUŠAN SLUGA Poslovna enota: ŽALEC Mariborska 60, 3000 CELJE Kidričeva 4, 3310 ŽALEC tel./faks: 063/31-508 tel./faks: 063/716-805 AKTUALNO Odrasle bremeni strah pred učenjem! Tako meni Alja Roš, strokovna sodelovka z UPI - Ljudske univerze Žalec - Ob tednu vseživljenjskega učenja Na vedno večjo vlogo in pomen, ki ga ima izobraževanje odraslih tudi pri nas, vplivajo številni dejavniki: od tega, da skušajo dodatno izobrazbo pridobiti ljudje, ki ostanejo brez službe, do mladih, ki jim ne uspe zaključiti »retine« srednje šole in se po pridobitvi spričevala in znanja odpravijo v katero od ljudskih univerz. Vse več pa je ljudi, ki se odločajo tudi za izobraževanje »kar tako« -ker si želijo pridobiti znanja, ki jim omogočajo izpolnjevati se v službi ali pa na različnih področjih zasebnega življenja. O glavnih smernicah, novih načinih in ciljih vse številnejših procesov izobraževanja odraslih smo se pogovarjali s sociologinjo Aljo Roš, ki v Ljudski univerzi Žalec vodi delavnice in tečaje, namenjene ljudem, ki ostanejo brez zaposlitve. S kakšnimi težavami se srečujejo ljudje, ki po nekaj desetletjih dela nenadoma ostanejo brez službe in brez dohodkov? Večjo težavo kot izpad dohodka pri teh ljudeh ponavadi pomenijo psihosocialne motnje, ki prizadenejo brezposelnega. Gre predvsem za sram pred otroki, za izgubo samospoštovanja in samozavesti, kar je bistveno bolj kot pri ženskah opazno pri moških, saj je v naših družbi še vedno zakoreninjena miselnost, da je moški hranitelj in glava družine. Ko torej ostane brez službe, se počuti nekoristnega, zdi se mu, da ne zmore ali ne zna delati nič drugega... Iz tega pa ponavadi izhajajo nesporazumi v družini in razne druge krize. Kako pa odraslemu, ki ne more več upati na to, da se bo lahko kmalu spet zaposlil v svojem poklicu, pokazati nove poti v življenju? Centri, v katerih se ukvarjamo z izobraževanjem odraslih, v sodelovanju z območnimi zavodi za zaposlovanje, že nekaj let pripravljamo razne delavnice, katere osnovni namen je tem ljudem dokazati, da je brezposelnost lahko tudi izziv. V našem centru smo takšno delavnico prvič pripravili v lanskem letu, v njej pa je sodelovala skupina brezposelnih, ki so jih k sodelovanju povabili z zavoda za zaposlovanje. Delo v takšni delavnici temelji na skupinskem delu; ljudem, ki ostanejo brez zaposlitve, skušamo predstaviti predvsem različne možnosti in sposobnosti, ki jih prav gotovo imajo, pa jih morda le niso sposobni odkriti sami. Govorimo, na primer, o samopodobi, ponovnem pridobivanju samozavesti, predvsem pa skušamo odkriti nove možnosti, s katerimi si lahko ti ljudje pomagajo tako v materialnem kot tudi v psihičnem smislu. Takšnih možnosti je ponavadi veliko in vsakdo jih ima, vendar pa še, glede na vzgojo, ki je vselej NOVI TEDNIK WIMM Vsi razlogi za Novi todnik Novi tednik izhaja vsak četrtek, za njegovo ceno pa dobijo bralci 48 strani branja iz krajev na celjskem območju, razvedrilno brarjje v stalni prilogi Petici in še 16 stranski TV vodič s sporedi zemeljskih, lokalnih kabelskih in satelitskih TV postaj. Ugodnosti naročnikov •Mesečno plačevanje naročnine s položnicami. •Letno izide 52 številk Novega tednika, naročniki jih plačajo le 40. • Naročniki imajo pravico do treh brezplačnih malih oglasov letno in do ene čestitke po željah na Radiu Celje. Prihranki Če redno plačujte naročnino, vas bo pri trenutni ceni Novi tednik stal 11.160 tolarjev letno, če ga bi kupovali v prosti prodaji pa 14.560 tolarjev letno. Če boste izkoristili še pravico do brezplačne objave treh malih oglasov in čestitke na Radiu Celje, boste prihranili še 4.000 tolarjev. Skupni prihranek, ki si * z naročilom na Novi tednik je tako .. neverjetnih 7.400 tolarjev letno NOVI TEDNIK SPOŠTUJE ZVESTOBO IN ZANESLJIVO NUDI NAROČNIKOM KOT DARILO ZA ZVESTOBO NAJVEČ OD VSEH NOVI TEDNIK 3000 CELJE Prešernova 19 R O Č I L N I C A pošta. I naročam časopis "NOVI TEDNIK". Začnite mi ga pošiljati dne I Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino. podpis naročnika usmerjala le v en poklic, nanje marsikdo sam niti ne spomni. Tako imajo nekateri doma zemljo, drugi takšne ali drugačne sposobnosti, ki jih lahko izkoristijo... Skratka, osnovni namen tovrstnih delavnic je iz ljudi izvabiti skriti potencial, ki ga sami, najbrž tudi zaradi šoka ob izgubi zaposlitve, največkrat ne morejo najti. Odraslim, ki se vkljčujejo v delavnice, skušate pomagati tudi s tem, da jrh skušate naučiti, kako naj se sploh učijo, pri čemer gre za metodo, ki se bistveno razlikuje od klasičnega šolskega učenja. V čem so bistvene spremembe na tem področju? Predvsem skušamo razložiti, da učenje ni nikakršen bavbav, temveč je lahko prav prijeten proces, koristen za marsikatero področje življenja. Ena od vse pogosteje uporabljenih metod pri učenju učenja odraslih je središče za samostojno učenje, kjer so posamezni programi sestavljeni tako, da posamezniku omogočajo ustvariti si lasten ritem učenja. To je še posebej pomembno zato, kar marsikomu ne ustreza sedeti v šolskih klopeh tri, štiri ure oz. si ritem učenja in dela najraje prilagaja sam. S takšnimi tečaji so pričeli v Veliki Britaniji, težava, s katero se srečujemo ob uvedbi tovrstnih programov pri nas, pa je predvsem visoka cena le-teh in pa dejstvo, da v Sloveniji sploh še ni nikakršnega gradiva za izvajanje takšnih programov. V naši ljudski univerzi s takšnim središčem začenjamo letos, zaradi pomanjkanja programov pa bomo tako izvajali le učenje tujega jezika in pa delo z računalnikom. Ena od oblik, ki smo jih uvedli v lanskem letu, pa so tudi brezplačni študijski krožki. Gre za srečevanje ljudi z različnimi znanji in interesi; vsak študijski krožek ima svoj cilj in vsakdo, ne glede na prejšnje znanje ali formalno izobrazbo, v njem nekaj naredi. V lanskem letu smo izvedli dva študijska krožka; v prvem smo izdelovali krpanko, v drugem pa smo slikali na svilo. Sploh pa se struktura slušateljev, ki se vključujejo v procese izobraževanja odraslih, v zadnjih letih bistveno spreminja; po znanje ali spričevalo se v ljudske univerze zateka vedno več mladih, ki niso končali srednje šole. Res je, ob brezposelnih in tistih odraslih, ki največkrat iščgjo ožje specializirana znanja, se v andragoške programe, namenjene pridobitvi srednješolske izobrazbe, vključujejo predvsem mladi, ki si želijo pridobiti IV. ali V. stopnjo izobrazbe, veliko pa je tudi takšnih, ki se po končni srednji šoli ne uspejo vpisati na fakulteto, zaradi česar se odločijo za izredni študij na kateri od ljudskih univerz. Dejstvo pa je, da so motivi ljudi, ki se tudi po končani redni šoli odločajo za vključevanje v takšne ali drugačne procese izobraževanja, zelo različni. V splošnem pa je mogoče trditi, da gre mladim bolj za spričevalo oziroma za »papir«, pri tečajih, ki so usmerjena v pridobitev znanja za življenje, pa je struktura slušateljev največkrat mešana. Kljub temu da je glavni motiv dostikrat mogoče res samo pridobitev ustreznega spričevala, se začno slušatelji ob obiskovanju tečajev pozneje navadno dobro počutiti; še posebej, ko ugotovijo, da se jim ni potrebno boriti za ocene in ko uspejo premagati strah pred učiteljem, ki ponavadi izvira iz izkušenj klasične šole. Programi izobraževanja odraslih se izvajajo v skladu s spoznanjem, da je znanej vrednota, učenje pa pravzaprav vse - tudi pogovor ob kavi, ogled televizijske oddaje ali prebranih nekaj vrstic knjige v prostem času... Skratka, učenje še zdaleč ni nekaj, kar se konča ob zaključku takšnega ali drugačnega izobraževanja, temveč je proces, ki traja vse življenje. N. M. S. Mare Cestnik Z vsako cesto nas je manj Veliki jez na reki Chang, nam po pomoti bolj znani pod imenom Jangce, ki naj bi bil končan leta 2009, je gradbišče neprimerljivih razsežnosti in največji kitajski gradbeniški podvig po graditvi Kitajskega zidu. Prizadel bo 660 kilometrov reke, ene od zibelk kitajske civilizacije, in nekatera najbolj plodna območja večno lačne Kitajske. Zbiralno jezero bo po površini večje kot Avstrija; zalilo bo 1400 mest in večjih vasi, troje znamenitih sotesk, skupaj dolgih 180 kilometrov, svetovne naravne spomenike prve kategorije, več kot 8000 arheoloških znamenitosti, starih tudi več kot 4000 let, obenem z njimi vso kulturno dediščino ljudstva Tujia, ki je tu neprekinjeno naseljeno že skoraj 5000 let. Zaradi umetnega jezera in jezu, visokega 180 metrov, v katerem bo elektrarna s turbinami, ki bodo zmogle napraviti električne energije za 18 jedrskih elektrarn, bodo preselili 2 milijona ljudi, in to v 13 povsem novozgrajenih mest. Povrh pa ob vseh teh grozljivih številkah nihče ne more z gotovostjo napovedati, kakšne bodo ekološke posledice tega politično brezumnega podviga in koliko majhnih človeških tragedij bo povezanih z njim. Številke savinjskega dela slovenskega avtocestnega križa so znane, tako kot slavnostne besede, hvala, reklame in nujno nekritična videnja. Vse skupaj je seveda mnogo manj dramatično kot zgoraj opisani primer iz prostorsko in prebivalstveno orjaške Kitajske - toda kaj je veliko in kaj majhno, je potrebno najprej vprašati posameznika (človeka, žival, rastlino, kulturno vrednoto, krajinsko enoto) in odgovore šele nato združiti v zaokroženo podobo stvarnosti. Žal sem najbrž eden silno redkih, ki ne deli samozavestnega savinjskega navdušenja nad odprtjem avtoceste, ostajam od »realnosti odtujeni sanjač«, ki le bolj ali manj nemočno opazuje, kako je brez poštenega, iskrenega in nesebičnega premisleka zdaj raztrgana in pretrgana ta imenitna dolina. Tukajšnja velika cesta je do zdaj pač najbolj grobi izraz osrediščevanja človeka - in to takšnega, ki sebično živi samo za sedanjost. Za neizbirčno in brezvestno tehnološko nabiranje in izkoriščanje. Zaradi tega gradbeniškega posilstva so bila dokončno izrinjena in pobita živa bitja in njihovi ekosiste- mi, ki so morda bolj nujen del bivanjske celote kot zgoraj omenjena, tehnološko samozavestna človeška peronospora. Nihče jih ni ničesar vprašal niti ponudil nadomestil. Ljudje so si oddahnili, mene pa je med vožnjo po tem enaindvajset kilometrov dolgem in kaj vem koliko metrov širokem traku novo mrtvega sveta strahovito stiskalo v prsih in so mi silile solze v oči: moj bog, kaj ste storili, koliko vsega ste uničili; kako ste se spet pustili stisniti v kot globalne krivde in samouničevalnega brezumja! Koliko premišljenega, a tudi nepremišljenega cinizma je v hvalnicah lepih gospodov, ki se jim z jezika usipajo besede o skrbi za varnost, okolje, raven življenjske kulture, napredek in pozitivna videnja. Verjemite mi, ne bi bilo tega pisanja, če bi ne bil prepričan že od vsega začetka (od takrat, ko so spustili z vajeti buldožerje, tovornjake in mešalce betona), da jih bo prihodnost postavila na laž. Kajti preživetve-na vizija sveta nasprotuje kopičenju in vse bolj kliče k pametni, skromnejši uporabi danega, ne prisiljuje k zazidavanju in obremenjevanju, ampak k ohranjanju in strpnosti. Tako do človeka kot do narave, katere del smo. Tudi avtocesta je škodljivo odpravljanje in popravljanje posledic, ne vzrokov. Debeluh, ki mu grozi kap zaradi visokega pritiska, si je dal sešiti širše hlače in prekrojiti suknjič, žre pa še vedno, in to več in več. Z drugimi besedami: pokomunistična blaznost iskanja evropske identitete z dragimi avtomobili, 40000 v Sloveniji to leto. Na primer. Vse bolj pa primanjkuje prostora in radosti za življenje, za naravno premikanje in sproščen ritem, za spoznavanje, da potrebujemo, kar pogrešamo samo takrat, kadar smo iskreni sami s sabo. Tišino morda. Dih gozda. Obiske ptic. Zaupanje v utrgani sedež. Odprt pogled brez motečih zidov. Korak v čisti rosi. Nov in velik del te lepe doline je ostal brez teh vrednot, ki so za trgovce, pisarnarje, gradbince, tehnokmetovalce, ekonomiste in vse njim podobne smešne in nesmiselno sanjaške. Ne morem si predstavljati, kako boleč bo obrat, ko bodo začeli pogrešati, pa ne bodo .več znali najti. Resno mislim: z vsako cesto nas je manj! Mare CESTNIK PEKARNA -TRGOVINA UDUČ tel.: 063 713-365 KRUH IZPOD GOZDNIKA, KAMNIKA IN MRZLICE - POJEM DOMAČNOSTI IN KAKOVOSTI! Smo najmlajši v družbi savinjskih pekov, a srčni in predani svojemu poklicu. Prav tako nam ne manjka izkušenj, ki nam omogočajo, da pečemo kruh in pecivo po okusu potrošnikov. Spoštovani! Poletje je čas za dopustovanje, izlete v gore, kopanje v rekah, jezerih, morju. To je čas, ko si napolnimo svoje telesne »akumulatorje«. Jesen je tu in z njo čas jesenskih darov narave. V naši pekami in trgovini jih imamo vse leto. Prepričajte se! Hvala za dosedanje zaupanje in srečanja z Vami. Upamo, da ste zadovoljni z našim kruhom in vsem, kar Vam ponujajo naše prodajne police, ki so odslej še bogateje založene. Kolektiv pekarne in trgovine Uduč Pongrac 102a 3302 GRIŽE Nove položnice Komunalnega podjetja Javno komunalno podjetje Žalec je eno prvih komunalnih podjetij v Sloveniji, ki svoje storitve zaračunava na novih položnicah, precej drugačnih, kot smo jih bili vajeni doslej. Zakaj je bilo to potrebno in ali to pomeni višje ali nižje stroške pri pošiljanju položnic uporabnikom komunalnih storitev, smo vprašali direktorja Komunalnega podjetja Žalec Matjaža Zakonjška. »Nova položnica, ki smo jo začeli uporabljati ta mesec, je določena z zakonom, zato jo morajo sprejemati vse pošte in banke, brez izgovorov. Počasi bo nadomestila tudi vse položnice, ki jih sedaj - na pol legalno - pošiljata denimo Elektro in Telekom. Do konca tega leta morajo vsi preiti na nov sistem položnic, naše komunalno podjetje pa je med prvimi, ki je to že storilo.« Nove položnice so po besedah Matjaža Zakonjška rezultat skupne akcije komunalnih podjetij celotne celjske regije. »Ker skupaj predstavljamo dovolj veliko maso oziroma potrebujemo dovolj veliko količino položnic, smo že pri proizvajalcu teh položnic dosegli bistveno bolj ugodne cene. Stara položnica je imela ceno 13 tolarjev, bila pa je tudi nepraktična, saj na njo nismo mogli napisati nobenega sporočila za stranke. Nova položnica nam to omogoča in tako bomo na njih vsak mesec stranke obveščali na primer o varčevanju z vodo, o novih cenah in o drugem, kar se tiče ljudi. Poleg bistveno nižje cene in možnosti pisanja sporočil smo dosegli s pošto še dogovor o nižji poštnini, saj prek pošte pošljemo več kot sto tistoč položnic vsak mesec. Podjetje bo tako na leto prihranilo do milijona in pol tolarjev.« Ta prihranek po zagotovilih Matjaža Zakonjška ne bo porabljen za višje plače v Komunalnem podjetju - te so enake že od marca lani, ampak kvečjemu za pokrivanje izgube iz preteklih let. K. R. TRGOVINA IN CVETLIČARNA *. -\TV' ŠT* LIPCA Vransko 140 3305 VRANSKO, TEL 063/725 320 OB DOBROTAH S POLIC ŠE ŠOPEK ROŽ ZA VSE PRILOŽNOSTI! Spoštovani kupci, naši prijatelji! Vabimo vas, da si z nakupi, tako kot doslej, polepšate svoj dan. V teh dneh pred 1. novembrom bomo poleg dobrot na naših prodajnih policah poskrbeli za bogato ponudbo vseh vrst cvetja, cvetličnih aranžmajev In sveč. Vljudno vabljeni! Hvala za dosedanje zaupanje! Prodaja gradbenega in tehničnega blaga Dobrteša vas 46 b ŠEMPETER (063) 702-231 cisterne za olje keramične ploščice sanitarna keramika tuš kabine izolacije - tervol, novoterm pohištvene cevi vijaki, žičniki itd. premazi za les Možen nakup na obroke. KUPLJENO BLAGO DOSTAVIMO NA DOM TRGOVINA IN SERVIS AVTOMOBILSKIH GUM <£ufančič (Vabiija-tbEjan Arja vas 10, Petrovče, tel.: 707-051 mobitel: 0609-620-450 ROČNA AVTOPRALNICA Predsezonski 10-odstotni a\T0 U DnO gotovinski POpust za SEMPERIT ® zimske gume DUNLOP lnN0KIA ¡Fui MICHELIN XM + S ALPIN Plačilo na več čekov in plačilne kartica ¿¿HANCCCK NAJBOLJŠA ZIMSKA GUMA ! V*EDESTEINIH3 d.o.o. Trgovina na debelo in drobno LATKOVA VAS 51,3312 PREBOLD Laikova vas Marelica Dolenja vas tel.: 702-314 tel.: 724-090 * ENOOSNE TRAKTORSKE PRIKOLICE - nosilnost 4 tone, - z dvojnimi stranicami * TRISTRANI KIPER 395.000,00 SIT t' 'SC 'i'>\ i; , , - X , 'v,. / .. Iv. ¡8 ' Vsakega kupca prikolice čaka nagrada. Za urejanje grobov pa vam ponujamo ZEMLJO ZA PRESAJANJE INilSEK ' Kolektiv Manel DUSET/ d. O. O. TRGOVINA — SERVIS Parižlje 8/a, 3314 BRASLOVČE tel. In faks: (063) 720-598 POOBLAŠČEN SERVISER IN PRODAJALEC IZDELKOV STIHL JONSERED HUSQVARNA - MOTORNE ŽAGE STIHL - akcija za modele 017, 025, 029, 046 (darilni paket) - MOTORNE ŽAGE JONSERED in HUSOVARNA novi modeli in ugodne cene - REZERVNI DELI ZA MOTORNE ŽAGE - VERIGE, VODILA, OLJA, PILE, ZAGOZDE, GOZD. ČELADE... - V ZALOGI MOTORJI ACME In LOMBARDINI - VRTNE KOSILNICE PO UGODNI CENI 26.740,00 SIT Odprto vsak dan od 7. do 18. ure, sobota od 7. do 12. ure. VABLJENI! Najbolj priljubljen trgovec in najbolj priljubljena trgovina y mesecu septembru ste, cenjeni bralci, pri glasovanju za najbolj priljubljeno trgovino izbrali Blagovnico Savinjka Žalec, sledita ji Žana Žalec in Trgovina Miklavc. Za najbolj priljubljeno trgovko ste izbrali Marinko Drča iz Žane Žalec, sledita ji Marinka Vošnjak (Blagovnica Polzela) in Darinka Stanko (Trgovina Miklavc). Izmed prispelih glasovnic smo izžrebali tri nagrajence: 1. URŠKA SKRBLIN, Dobriša vas, Petrovče 2. ŠTEFKA OMEREŠEK, Breg 3, Polzela 3. DANIJELA NOVAK, Sv. Lovrenc 118, Prebold. Nagrade dobite v uredništvu Savinjčana. Glasovnice iz oktobrske številke Savinjčana nam pošljite do 8. novembra 1997. Najbolj priljubljen/a trgovec/ka je: ime in priimek trgovina Najbolje urejena trgovina je: ---- Moj naslov: ---------------:________ Hmezad TP ŽANA p. o. Žalec Mestni trg 2, 3310 Žalec OBJAVLJA prodajo rabljene trgovinske in gostinske opreme ter raznega poslovnega inventarja. 1. Hlajeni prodajni pult - vitrino LTH za meso in delikatesne izdelke 3 kom x 3 m a’ 100.000,00 SIT 2. Nehlajen prodajni pult - vitrino LTH za kruh in pecivo 1 kom x 3 m a’ 50.000,00 SIT 3. Hlajene stenske vitrine LTH za mleko in mlečne izdelke 6 kom x 2 m a’ 60.000,00 SIT Oprema 1-3 deluje s priključitvijo na centralno kompresorsko strojnico., 4. Hlajeni stenski vitrini LTH tip Venera s samostojnim agregatom 2 kom x 2 m a' 150.000,00 SIT 5. Zamrzovalna skrinja 400 I 1 kom a’ 30.000,00 SIT 6. Kompresorji (kompletna strojnica ali po delih) različnih zmogljivosti 15 kom a’ 20.000,00 SIT 7. Izparilci za hladilne komore 5 kom a’ 20.000,00 SIT 8. Elektrostikalna - komandna omara za strojnico hladilnice cena po dogovoru 9. Telefonska centrala Iskra tip 5/25 Pabx 1 kom a' 50.000,00 SIT 10. Cisterna za kurilno olje 30.0001 dvoplaščna, izolirana, komplet z nadstrešnico 4 x 8 m 1 kom a’ 300.000,00 SIT 11. Oljni gorilec WEISHAUPT MONARCH tip L7Z 300.000. 00 SIT Vsa oprema od 1-11 je v delujočem stanju 12. Svetilke s fluo žarnicami 2 x 120 in seničnikom komplet 200 kom a' 2.500,00 SIT 13. Zračna zavesa (ventilator, grelec, obtočna črpalka, elektro omarica) 1 kom a’ 50.000,00 SIT 14. Skobeljni stroj hobi MIO kombiniran 20.000. 00 SIT 15. Tehtnica 500 kg s pomičnim utežem 50.000. 00 SIT 16. Več trgovinskih pultov, polic In skladiščnih regalov 17. Razna operna za gostinstvo (stoli, mize, omare) 18. Razni elementi trgovinske opreme 19. Razna druga oprema in material Od točke 16 do 19 je cena po dogovoru Oprema od 1-11 je v funkciji v PC LENA Levec; ostala oprema pa je skladiščena na Isti lokaciji. Za vse informacije in dogovor za ogled pokličite na telefon 40-510 (ga. Irena Rotar). študentski servis maribor PODRUŽNICA ŽALEC Mestni trg 7, tel./faks: 063 717-197 POSREDOVANJE DELA ZA ŠTUDENTE IN DIJAKE - ŠTUDENTSKI RAČUN - HITRE IN KVALITETNE BANČNE STORITVE - DOSTOP DO GOTOVINE - 24 UR NA DAN /// NAJCENEJŠE FOTOKOPIRANJE !!! !!! ODSLEJ TUDI BARVNE FOTOKOPIJE !!! A 4-FORMAT - samo 8 SIT Del. čas - vsak dan od 7.30 do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure PRODAJA RABLJENIH VOZIL DACA d.o.o. Migojnice 140, 3302 GRIZE tel.: 063/715-946 mobitel: 0609/629-093 ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 1990 DALJE [TRENUTNO V ZALOGI) VW Golf JX VW Golf JXD VW Passat GTVR6 FORD FIESTA 1,1 IC I. 89 8.000 DEM I. 90 10.500 DEM I. 92 19.900 DEM I. 95 12.300 DEM FIAT TIPO 1.6 IESX FIAT TIPO 1,6SX CITROEN C 25 E OPEL FRONTERA 2.0 SPORT I. 93 11.700 DEM I. 93 11.700 DEM I. 95 18.000 DEM 94/95 32.000 DEM od 7. do 15. ure, sreda: od 7. do 17. ure, petek: od 7. do 13. ure. ZA VSA RABLJENA VOZILA MOŽEN KREDIT. TEMA MESECA Vpis stanovanj v zemljiško knjigo do leta 2000 Ko smo Slovenci dobili svojo državo, smo temeljito spremenili naš družbeni sistem. Ena bistvenih sprememb je bilo lastninjenje vsega, kar se je do takrat imenovalo družbeno. In družbenih je bila tudi večina stanovanj v blokih. S stanovanjskim zakonom so dotedanji imetniki najemniške pravice ta stanovanja sicer lahko odkupili, toda njihovo lastništvo povečini še vedno ni potrjeno z vpisom etažne lastnine v zemljiško knjigo. Vsaj v žalski občini je tako. Razen za pet objektov, v katerih je tudi več občinskih stanovanj, kjer je postopek vpisa skoraj že zaključen. Pravzaprav gre za postopke, v katerih sodelujejo mnoge državne službe in ki so tudi precej zapleteni. Največ o njih ta hip verjetno ve Zlatko Prislan, tehnični direktor Stanovanjskega podjetja Sipro Žalec, ki je kot predstavnik upravnika sodeloval pri vpisih za prvih pet objektov v občini. Ali je bilo pred sprejetjem stanovanjskega zakona sploh kakšno stanovanje v večstanovanjskih hišah vpisano v zemljiško knjigo? Zlatko Prislan: »Pred letom lastninjenja stanovanj, to je dejansko pred letom 1992, so bili kupci oziroma lastniki stanovanj tako imenovane družbeno usmerjene gradnje občina, takratna stanovanjska skupnost, podjetja in tudi fizične osebe. Njihovo lastništvo se ni vpisovalo v zemljiško knjigo, ker so se razen tistih sto etažnih lastnikov, ki smo jih imeli v naši občini, ta stanovanja obravnavala kot družbena lastnina. Lastniki oziroma solastniki pa smo bili takrat vsi. Zato tudi država tega vpisa ni zahtevala in zato zemljiška knjiga sploh ni imela nastavljene knjige etažnih lastnikov. Pri nas ni bilo tako, kot na primer na Zahodu, kjer mora najpozneje po tednu dni po spremembi lastnika priti prek notarja overovljena kupoprodajna pogodba na sodišče za vpis v zemljiško knjigo.« Ko je bil pri nas sprejet stanovanjski zakon, kakšen rok je predpisal za vpis lastništva stanovanj v zemljiško knjigo? Zlatko Prislan: »Po sprejetju zakona se je začelo lastninjenje teh stanovanj, nekaj pozneje, mislim da v letu 1996, pa je izšel tudi zakon o zemljiški knjigi. Ta ureja vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo, tako da se kupljena stanovanja tudi pravnoformalno vpišejo v zemljiško knjigo. Pred tem nam je manjkala zakonodaja.« /e torej šele lani bilo pravzaprav mogoče začeti z vpisi v zemljiško knjigo? Zlatko Prislan: »Tako je.« Ali drži, da je samo občina doslej začela z vpisovanjem svojih stanovanj v zemljiško knjigo? Zlatko Prislan: »Kako so se lotili vpisa v zemljiško knjigo, je v posameznih občinah različno. Treba je vedeti, da je iz prejšnjih -recimo deset lastnikov, naenkrat nastalo tisoč lastnikov, če se izrazim bolj slikovito. Določen problem je predstavljal pristop vseh služb v občini, saj so v postopkih vpisa etažne lastnine v zemljiško knjigo udeleženi: občinska uprava, upravna enota, kataster oziroma geometri in v končni fazi zemljiška knjiga. Poleg tega je tu vrsta zemljišč, khso po starem še služila kot funkcionalna zemljišča večstanovanjskih objektov, kot njihov lastnik pa je vknjižena občina. Zato si je občina (zato pravim, da je bil različen pristop v posameznih občinah) prisvojila to vlogo in pravico, da določi mejo funkcionalnega zemljišča k vsakemu stanovanjskemu objektu. To pomeni, da del posameznih zemljišč, ki so pri nekaterih objektih kar velika, v samih središčih obdrži v svoji lasti in jih bo pozneje namenila za kakšne druge dejavnosti, npr. za gradnjo garažnih hiš ali kioskov, kar bo pač v skladu z urbanističnimi programi predvideno na teh lokacijah. V nekaterih občinah so se dogovorili, da v funkcionalno zemljišče spada vse, kar so do sedaj koristili stanovalci večstanovanjskih objektov in tako tudi odmerili zemljišča. V drugih občinah pa so kot funkcionalno zemljišče posameznega večstanovanjskega ob- jekta odmerile le najnujnejši del zemljišča, ki ga rabijo lastniki za vzdrževanje objekta, parkirišča in dovozne ceste pa bodo javno dobro v lasti občine.« Ali velikosti funkcionalnega zemljišča ne predpisuje zakon? Zlatko Prislan: »Zakon je predpisal le minimum, to je: dostop do objekta za vzdrževanje mora biti zagotovljen, koliko zemljišča pa je lahko še zraven, določi občina. Sploh pa je res, da imajo tudi po moji presoji nekateri večstanovanjski objekti prevelike funkcionalne površine, to pa pomeni višje stroške vzdrževanja in plačila nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč.« Žalska občina sodi med tiste občine, ki odmerja funkcionalna zemljišča tako, da dele teh zemljišč še ohranja v svoji lasti. Je tako? Zlatko Prislan: »Prvi pogovori v zvezis tem so se začeli pred približno letom in pol, ko smo naleteli na omenjene probleme. Mi kot upravniki smo se aktivno vključili v te postopke, saj pokrivamo celotno občino in smo tudi zainteresirani, da bi ljudem ponudili celotno storitev vpisa v zemljiško knjigo, to pa pomeni od odmere funkcionalnega zemljišča do končnega vpisa, z izvajalcem, ki je cenovno najbolj sprejemljiv in hkrati opravi celovito storitev. Tako smo se udeležili tudi vseh pogovorov z županom, kako izpeljati te postopke. Z občinsko upravo, upravno enoto, geodetsko upravo in zemljiško knjigo smo se dogovorili, kako naj bi vpis potekal v občini Žalec. Žalska občina je bila ena tistih, ki -ni imela nastavljene zemljiške knjige za vpis etažne lastnine, zato je bilo potrebno začeti čisto na novo. Omenjeni smo se torej dogovorili za sam postopek izvedbe vpisa etažne lastnine. Ker pa ni bilo odziva etažnih lastnikov, da bi lahko na zahtevo večine lastnikov stanovanjskega objekta začeli z vpisom, smo se dogovorili, da za pet stanovanjskih objektov trenutno denar založi občina, da se ti objekti vpišejo v zemljiško knjigo in da tako preverimo še v praksi, kakšni so ti postopki. Po letu in pol je že drugače in mnogi lastniki stanovanj želijo te stvari urediti.« Za katere objekte je občina založila denar oziroma začela postopek vpisa? Zlatko Prislan: »To so štirje starejši objekti v Ulici Florjana Pohlina v Žalcu in en novejši blok na Polzeli, ki ima tudi zunanjo ureditev skladno s projektno dokumentacijo. Občina Je zagotovila denar, mi kot upravniki pa smo z izvajalci podpisali pogodbo. Nato je bila imenovana komisija, v kateri so bili predstavniki upravne enote, občine in Sipra. Komisija je na kraju samem vizualno določila meje funkcionalnosti zemljišč, ki bi pripadala tem posameznim objektom. Zapisnik komisije smo poslali na geodetsko upravo, geometri so odmerili funkcionalno zemljišče, na osnovi odmere pa je upravna enota izdala odločbe. Želeli smo namreč istočasno urediti vpis etažne lastnine v stanovanjskem objektu in vpis lastniških deležev na funkcionalnem zemljišču. V nekaterih občinah so pohiteli in vpisovali le etažno lastnino, se pravi stanovanj in skupnih prostorov, vendar pa bodo morali kasneje odmeriti tudi funkcionalno zemljišče in ponoviti postopek vpisa lastniškega deleža na tem zemljišču za istega etažnega lastnika.« Lastniki stanovanj so verjetno solastniki funkcionalnega zemljišča v tako imenovanem idealnem deležu? Zlatko Prislan: »Tako je, enako kot na skupnih delih in napravah, kjer je solastništvo določeno glede na delež vrednosti posameznega stanovanja v primerjavi s celotnim stanovanjskim objektom. Ta delež se nato vpiše tudi kot solastniški delež skupnih naprav, opreme, prostorov in funkcionalnih zemljišč. Vpis za prvih pet objektov v naši občini je narejen in odločbe že imamo. To pa pomeni, da so objekti integralno razrezani in so posamezni lastniki stanovanj vpisani kot imetniki pravice uporabe nad funkcionalnimi zemljišči in skupnimi deli in napravami večstanovanjskega objekta.« Kako pa je z vpisom lastništva samega stanovanja? Zlatko Prislan: »Gre pravzaprav za dva vpisa. S prvim vpisom se izbrišejo vsi predhodni lastniki oziroma pravni nasledniki; ki so vpisani v zemljiški knjigi in ki največkrat ne obstajajo več. Podjetja so šla v stečaj, zdaj se morda drugače imenujejo, skratka za določene lastnike ni mogoče najti pravnih naslednikov. V posebnem postopku se to iz zemljiške knjige izbriše in se v prvi fazi vpiše pravica uporabe sedanjih lastnikov. V drugi vknjižbi pa se vpiše lastništvo z imenom in priimkom. Takrat so lastniki vabljeni na zemljiško knjigo z originalnimi kupoprodajnimi pogodbami, plačajo minimalne takse in s svojim podpisom uredijo lastništvo, tako da potem lahko dobijo zemljiško-knjižne izpiske.« Bosta tudi pri vseh drugih večstanovanjskih objektih dva vpisa? Zlatko Prislan: »Ta postopek se bo za vse večstanovanjske objekte ponovil. Naša naloga kot upravnika stanovanj pa je, da izberemo za izpeljavo tega postopka res tistega izvajalca oziroma podjetje, ki bo ponudilo izvedbo vseh faz postopka vpisa v zemljiško knjigo. Rad bi poudaril, da se pojavljajo različna podjetja, ki ponujajo za določeno ceno vpis v zemljiško knjigo. Ljudje teh postopkov ne poznajo. Vse ponudbe, ki visijo na oglasnih deskah v večstanovanjskih objektih, ne zajemajo celotne ponudbe vpisa v zemljiško knjigo.« Ali se morajo lastniki vedno obrniti najprej na upravnika? Ali lahko začne postopek tudi en sam etažni lastnik v bloku? Zlatko Prislan: »Poti so različne, lahko pa povem, kaj kot upravniki svetujemo. Načelno lahko vsak etažni lastnik vpis ureja sam. To pa pomeni, da če se dvajset etažnih lastnikov v enem objektu odloči za svojo pot, mora vsak skozi isti postopek, ki ga lahko izbran izvajalec opravi za vseh dvajset skupaj. Brez odmere funkcionalnega zemljišča ni smiselno opraviti vpisa etažne lastnine v zemljiško knjigo. Vpis je sicer mogoč tudi brez tega in možna je naknadna odmera funkcionalnega zemljišča, vendar to pomeni strošek. Odmero sicer lahko naroči samo en lastnik, vendar bo potem ta strošek plačal tudi namesto vseh ostalih lastnikov. Vsaj do odmere bi morali vsi lastniki stanovanj v objektu nastopiti skupaj. Naprej lahko ureja vsak posebej.« Poleg odločbe o odmeri funkcionalnega zemljišča, kaj še potrebuje lastnik stanovanja za vpis v zemljiško knjigo, kakšno dokumentacijo, ali tudi gradbeno dovoljenje objekta? Zlatko Prislan: »Začne se torej z vlogo za odmero funkcionalnega zemljišča, nato pa je potrebno počakati na odločbo z upravne enote. Sledi predlog vpisa v zemljiško knjigo etažne lastnine, kateremu je treba priložiti projektno dokumentacijo ena proti dvesto z izrisanim tlorisem stanovanja, z označenimi vsemi prostori in tlorisem skupnih prostorov. Zakon o zemljiški knjigi natančno predpisuje, kaj mora vsebovati ta tehnična dokumentacija, ki jo mora na zemljiško knjigo predložiti vsak etažni lastnik. Ce vsak lastnik izrisuje tlorise zase, lahko pride tudi do razhajanja podatkov, prvi in drugi vpis se ne ujemata, usklajevanje podatkov pa se lahko zavleče in je povezano z dodatnimi stroški.« Vsi ti izrisi tlorisev se ob vpisu delajo na novo ali je treba poiskati dokumentacijo objekta? Zlatko Prislan: »Za novejše objekte, grajene po letu 1975 imamo tlorise na Sipru, in jih bodo tisti, ki bodo za lastnike urejali vpise, dobili pri nas. Lahko pa tudi etažni lastnik sam izriše tlorise. Gradbene dokumentacije oz. dovoljenja pa ne potrebuje. Postopki so precej zapleteni in nekdo, ki se s tem ne ukvarja, bo za vpis svoje etažne lastnine porabil veliko časa in živcev. Zato je bolje plačati neko podjetje, da to uredi namesto njega. Do leta 2000 pa mora biti vsa etažna lastnina vpisana v zemljiško knjigo.« Glede na to, da lastniki nepremičnin na vpise v zemljiško knjigo čakajo tudi več mesecev in da leto 2000 ni tako daleč, ali bo vseh okoli tri tisoč etažnih lastnikov v občini uspelo v dveh letih vpisati svojo etažno lastnino?« Zlatko Prislan: Do leta 2000 mora biti na zemljiški knjigi vsaj vloga za vpis. Treba je vedeti, da bo v zvezi s temi vpisi na zemljiški knjigi potrebnih nekaj tisoč vknjižb. Odločbe o vpisu bodo zato lahko etažni lastniki prejeli tudi šele leta 2002 ali celo pozneje.« Kdo lahko v imenu etažnih lastnikov ureja vse prej opisane postopke od odmere do vložitve vloge za vpis v zemljiško knjigo? So to odvetniki, druga podjetja? Zlatko Prislan: »Kot sem že omenil, seje na tem področju odprlo precej dela. Precej podjetij se je informiralo o teh postopkih in se prijavilo na natečaje, saj bodo vpisi etažne lastnine kar velik vir dohodkov, če računamo, da bo v povprečju en vpis stal približno 300 DEM. Ta podjetja lahko urejajo vse postopke za etažne lastnike, tako da je lastnik v končni fazi vključen in povabljen z izvirno kupoprodajno pogodbo šele ob vpisu v zemljiško knjigo. Vse do te faze lahko kdo tretji ureja te postopke. Samo od etažnih lastnikov je odvisno, katero podjetje si bodo izbrali. Pravzaprav so to lahko tudi fizične osebe, ki so registrirane za to dejavnost, precej je projektantskih organizacij in gradbenih podjetij.« Vsi ti ponujajo različne cene za vpis v zemljiško knjigo, vendar pa menda vsi ne ponujajo v okviru te cene enakih storitev? Zlatko Prislan: »To je bistveno. Ponudbe posameznih podjetij oziroma izvajalcev se zelo razlikujejo in vedno se je potrebno pozanimati, kaj vse vsebuje ponudba, katere cena je lahko zelo nizka. Cene se gibljejo od 25.000 tolarjev naprej, s tem da na primer ne ponujajo odmere funkcionalnega zemljišča, kar je potem za lastnike dodaten strošek, prav tako izbris predhodnih lastnikov v zemljiški knjigi. Vsak pa v glavnem ponuja izris stanovanja in predlog vpisa etažne lastnine. V celotnem postopku pa je še ogromno opravil. Podjetje ponudi ugodno ceno, plačilo na dva obroka, kasneje se izkaže, da morajo lastniki od neke faze naprej še sami urediti določene zadeve in tudi še primakniti nekaj denarja. Prav zaradi tega bo Sipro kot upravnik etažnim lastnikom predlagal izvajalca s celovito in najugodnejšo ponudbo, s čimer jih bomo seznanili z obvestili na oglasnih deskah v vseh večstanovanjskih objektih.« Sami kot upravniki pa ne urejate vpisov za etažne lastnike? Zlatko Prislan: »Ne, mi bomo samo posrednik, ker imamo pač ».ogromno bazo podatkov in lahko te posredujemo izbrani izvajalski organizaciji. Odločili pa se bomo za izvajalca s celovito ponudbo, od ogleda, določitve mej in odmere funkcionalnega zemljišča, vključevanja vseh služb - občine, upravne enote, katastra in zemljiške knjige - do predloga vpisa v zemljiško knjigo. Lastnik mora potem še dodatno plačati samo takso ob vpisu.« Koliko je trenutno izvajalskih organizacij oziroma ponudnikov teh storitev? Zlatko Prislan: »V našem prostoru se pojavljajo trenutno štiri izvajalske organizacije. Cene so zelo različne, od 250 do 380 DEM, dve sta že vključeni v vpise, eno pa bomo še predlagali.« Katerega izvajalca je izbrala občina za vpis prvih pet objektov? Zlatko Prislan: »Odločitev o izvajalcu je bila sprejeta na občini, naše podjetje pa je z njim sklenili pogodbo in zagotovilo sredstva. To podjetje je bilo Construc-ta Iz Kranja. Dokončnega obračuna stroškov tega vpisa še ni, ker še ni zaključena faza drugega vpisa v zemljiško knjigo. Ravno pri teh objektih je občina obdržala del zemljišč pri odmeri funkcionalnih zemljišč. To razmejitev še moramo narediti in to mora občina posebej poravnati.« Ko bo tudi to urejeno, boste poslali račune za plačilo etažnim lastnikom? Zlatko Prislan: »Tako je. Etažne lastnike bomo obvestili, da je bil izveden postopek vpisa etažne lastnine v zemljiško knjigo in da je to stalo toliko tolarjev. Verjetno pa bomo ponudili obročno odplačevanje tako kot predvidevamo, da bomo omogočili vsem ostalim lastnikom, ki naj bi se vsaj v naslednjem letu odločili za vpis svoje lastnine v zemljiško knjigo.« Kaj v primeru, da se na primer 70 odstotkov etažnih lastnikov v enem objektu odloči, da bo začelo postopek vpisa v zemljiško knjigo, ostali pa ne in tudi nočejo plačati tega stroška? Zlatko Prislan: »V tem primeru bomo vztrajali, da vsi plačajo vsaj prvo fazo tega postopka, to je odmero funkcionalnega zemljišča, ki jo bodo koristili, ko se bodo odločili za vpis. In odločiti se bodo slej ko prej morali.« Predvideva država kakšne posebne sankcije, če etažni lastnik do leta 2000 ne bo dal vsaj vloge za vpis v zemljiško knjigo? Bo glavna sankcija to, da v tem primeru lastnik ne bo mogel trgovati s svojo nepremičnino? Zlatko Prislan: »V zvezi s tem imajo lastniki stanovanj že zdaj težave, ker ne morejo dobiti zem-Ijiško-knjižnega izpiska, ki je pogoj za pridobitev kredita. Banka daje kredite le na nepremičnine, dokazilo ¿lastništvu nepremičnine pa je za banko samo zemlji-ško-knjižni izpisek. Overjena kupoprodajna pogodba ni dovolj. Lastniki nimajo kaj oklevati in bi se pravzaprav že morali odločiti za začetek postopka. Kljub vsemu pa pravim, da mora vsaka stvar dozoreti in da je dobro, da se za vpise nismo odločili takoj lani, saj so bile cene vpisa dosti višje - po prvih informacijah od 400 do 500 mark.« K. R. Čas za preregistracijo društev se izteka Zakon o društvih je bil v Uradnem listu št. 60 objavljen 20. oktobra leta 1995, veljati pa je začel 15 dni.po objavi. Zakon v prehodnih določbah med drugim navaja, da morajo vsa društva svoje temeljne akte uskladiti s tem zakonom in se tako pravzaprav na novo registrirati v roku dveh let od začetka veljavnosti tega zakona. To pomeni, da imajo društva le še do 5. novembra letos čas, da opravijo to uskladitev. Koliko društev tega še ni opravilo do 1. oktobra letos, je povedal vodja oddelka za notranje upravne zadeve Upravne enote Žalec Miran Kranjšek. V žalski občini oziroma na ob- ganizacij Žalec že ima pripravljen močju Upravne enote Žalec je bi lo do sprejema novega zakona registriranih 295 društev. Do 1. oktobra je bilo usklajenih 151 društev, od tega je bilo 33 društev ustanovljenih na novo, 118 društev pa je svoje delovanje oziroma temeljne akte le uskladilo z določbami novega zakona. Med njimi je večina gasilskih društev (tudi Gasilska zveza Žalec se je registrirala), društva upokojencev, čebelarske družine, nekatere strelske družine, planinska, športna, hortikulturna, turistična in kulturna društva pa lovske družine. Tudi Zveza kulturnih or- statut za registracijo. Niso pa še uskladila svojih aktov društva prijateljev mladine (19), krajevne organizacije Rdečega križa (16), smučarski klubi, mladinski klubi in nekaj zvez. Pri krajevnih organizacijah DPM in RK lahko društvo ustanovi vsak krajevni odbor, nekaj krajevnih odborov skupaj ali pa samo na ravni občine. Združenje borcev in udeležencev NOB je ustanovljeno kot društvo na ravni občine, po krajih pa ima odbore. Tista društva, ki se ne bodo registrirala na novo, bodo po 5. novembru usahnila, upravni organ pa bo preveril njihove do sedaj veljavne statute in v primeru, da je imelo društvo tudi kakšno premoženje, bo upravni organ določil, kaj bo s tem premoženjem, ali ga bc dobilo sorodno društvo, če pa je bilo pridobljeno večinoma iz javnih sredstev, bo vrnjeno občini. Vsa novo registrirana društva pa lahko prosijo tudi za poseben status, ki jim omogoča financiranje iz občinskega ali državnega proračuna. Ta status podeljujejo pristojna ministrstva. Sicer pa društvom po novem zakonu največ preglavic povzročajo nove zahteve v zvezi z vodenjem financ, saj veljajo za društva enaka pravila kot za denimo samostojne podjetnike. Miran Kraj-šek zato priporoča, da društva pošljejo svoje predstavnike na katerega od seminarjev na to temo, ki ta čas med drugim potekajo tudi v Celju. AKTUALNO Anketa Savinjčan Avtocesta - velika pridobitev? Avtocesta skozi našo dolino je odprta. Za veliko večino Savinjčanov se je z njenim odprtjem uresničila dolgoletna želja po razbremenitvi magistralke, ki ni zmogla požirati vedno več vozil in je s tem močno hromila lokalni promet. Sicer pa poglejmo, kaj so povedali naši anketiranci. Avgust Palir, Polzela: »Danes sem se prvič peljal po novi avtocesti z Ločice do Vranskega. Cesta je lepo speljana in zdi se mi, da niti ni vzela toliko zemlje, kot so govorili. Vsekakor mislim, da je avtocesta skozi dolino ena največjih pridobitev tega stoletja ali vsaj zad- zastojev ni več. Skratka, prav prijetno se je peljati po stari magistralki. Po avtocesti sem se doslej peljal že kar precejkrat. Če pa imam opravke v Žalcu, Petrovčah ali kje drugje po dolini, se raje peljem kar po lokalni cesti. Opažam pa, daje še kar veliko vozil neceljskih registracij, tudi tovornjakov, ki še vozijo po stari cesti.« Ludvik Gošnak, pobiralec cestnine: »To delo opravljam že dobra njih dvajset, trideset let, ko se je promet po magistralki iz dneva v dan povečeval. Ustvarjali so se pravi polžji zamaški in skoraj vedno, ko si šel proti Celju, se je promet skozi Šempeter skoraj ustavil. Sedaj je drugače, želel pa bi še dočakati, da bi se po avtocesti lahko pripeljal do Ljubljane in naprej vse do morja.« Niko Vihar, Latkova vas: »Že kar precej kilometrov sem naredil po novi trasi avtoceste, saj se vsak dan vozim v službo v Celje. Mislim, da je avtocesta res ogromna pridobitev za Savinjsko dolino. Glede na to, da sem moral veliko voziti po prejšnji cesti, je avtocesta zame in mislim, da tudi za vse voznike, pri- dobitev, ki bi ji težko našli primerjavo. Boris Bizjak, Polzela: »Avtocesta je pridobitev, ki smo jo vsi vozniki, ki smo pogosto vozili na magistralki med Šempetrom in Celjem, težko pričakovali. Z njo se je močno razbremenil promet, mnogo varneje in hitreje se sedaj lahko vključimo v promet na njej, tri leta, tako da lahko rečem, da je avtocesta skozi vašo dolino bila resnično potrebna. Vozniki to cesto sprejmejo z velikim veseljem. Prav tako lahko rečem, da je ta odprti sistem pobiranja cestnine mnogo boljši od zaprtega. Delo gre dosti hitreje od rok. Vozniki so sicer deljeni glede tega. Eni so zadovoljni, drugi ne. Mislim pa, da je več zadovoljnih. Prej so dejansko plačevali cestnino po vsej trasi, sedaj pa je medkrajevni promet tako rekoč zastonj. Plačuje se samo na dveh cestninskih postajah, tu na Vranskem in v Tepanju.« Branko Novak, Ločica pri Polzeli: »Sam sem nekoliko bolj odmaknjen od avtoceste, vendar zaprt med štiri prometnice, tako da hrup prihaja tako od avtoceste kot tudi s stare magistralke. Avtocesta je bila potrebna, vendar pa bi morali načrtovalci temu primerno poskrbeti za neposredno ogrožene, kot so na primer Gračnerjevi, ki sedaj resnično nimajo nikakršnega življenja več. Kakšni bodo dejanski vplivi na naše bivalno okolje, še ne vem. Veliko je bilo že pro- seno pisali pritožbe na Dars, na ministrstvo za okolje, da se tu ne da živeti in da zahtevamo preselitev. Vendar je ostalo le pri obljubah Brodnika, Batiste, Peklaja. Naročili so celo meritve, ki naj bi bile a odkup. Sedaj, dobili v roke in izvedeli, da je onesnaženje večkrat preseženo, se delajo, kot da tega blemov pri gradnji, kako bo v prihodnje, pa zaenkrat še ne vemo. Čas bo pokazal svoje.« Aleksander Gračner, Ločica pri Polzeli: »Naša hiša je 15 m oddaljena od avtoceste, na drugi strani je sosed, ki je še bliže temu zidu, ki spominja na Berlinski zid. To je zid, ki je visok 10 m, tako da nas res spominja na Berlin. Balkona ne moremo več uporabljati, hrup je tako močan, da se pri odprtem oknu ne da spati. Onesnaženje zraka je kar trikrat do štirikrat preseženo, tako da zelenjave z vrta ne smemo uživati. Vrt smo tako morali opustiti, tudi sadje ni užitno, tako da tu resnično ni več živeti. Že dostikrat sploh ni bilo. V glavnem nas ignorirajo, tako da sedaj delujemo in se borimo za razrešitev tega nevzdržnega življenja prek ministrstva za okolje in prostor. Za mene, mojo družino in še druge je torej avtocesta pekel, ki ga ne bi privoščil nobenemu.« D. Naraglav d. O. O. POLZELA, LOČICA 75/A tel.: 063 701 249, faks: 063 701 366 PROIZVODNJA IN MONTAŽA OGREVALNE TEHNIKE * PEČI ZA CENTRALNO OGREVANJE IN BOJLERJEV IZ INOX PLOČEVINE * * SPECIALNI INDUSTRIJSKI KOTLI * * KOTLI NA LESNE OSTANKE IN ŽAGOVINO * - Gospodinjski aparati Gorenje - Kuhinje Gorenje in Svea - Kopalniška oprema - BTV in akustični aparati RAZVOJ - PRODAJALNE Z OPREMO ZA DOM Polzela, Ločica 75-a, tel.: 701-249 Celje, Grevenbroichova 9, tel.: 412-448 Prodajalna v Ločici odprta vsak dan od 8. do 18, sobota od 8. do 13. ure Prodajalna v Celju: od 9. do 12. in od 15. do 19, sobota od 8. do 13. ure Nova Ljubljanska banka v Žalcu Poleg osebnega pristopa, prijaznosti in strokovnosti pri klasičnih bančnih storitvah vam nudimo tudi najboljše in najsodobnejše načine bančnega poslovanja domajn v svetu. Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Celje Poslovalnica Žalec Šlandrov trg 7 3310 Žalec telefon: (063) 718 000,718 001 fax: (063) 718 101 ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Savinjčan ( Ob peti obletnici bomo naše kupce tudi nagradili N i Al liansa r lil le trg ovina, j je tu di sen ris ii n vaš [ Dartner ŠEMPETER 13/A tel. 701-888 faks: 702-088 Del. čas: 8.00- 19.00 sobota 8.00- 12.00 TEHNIČNA TRGOVINA - SERVIS VROČE CENE -h f^v~rW~SS'70F 7~ w * ' SUŠILEC PERILA Z ODZRAČEVALNO CEVJO 41.322,00 SIT REZALNI STROJ KOVINSKI bosch 18.603,00 SIT «Ste i ’. ?v * ’’ • . 7 ' BTV ART LINE 70STTX 86.320,00 SIT NAGRADNO ŽREBANJE t SUŠILNI STROJ 2. BTV SAMSUNG, 37 cm 2 ELEKTRIČNI ŽAR CORONA 4. TRANZISTORSKI SPREJEMNIK 5. POPRAVILO V SERVISU (Vrednost 5000,00 SIT) 6. BUDILKA 7. RADIO URA Pred petimi leti smo združili želje in cilje in se odločili odpreti v Šempetru trgovino, ki bo kupcem poleg klasične prodaje tehničnega blaga ponudila kaj več. Poleg bogate izbire tehničnih izdelkov za gospodinjstvo in dom vam izdelke dostavimo in priključimo. In če pride do okvare televizorjev in drugih akustičnih aparatov, vas z našim servisom hitro rešimo težav. Naša ponudba je celovita, z njo smo si pridobili zaupanje številnih kupcev. Vaše zadovoljstvo je naša poslovna filozofija in strategija. Zato Vas vabimo, da nas obiščete, mi pa se bomo potrudili, da bodo vrata naše trgovine odprta za Vaše želje in potrebe. Vaše zadovoljstvo bo naš poslovni uspeh. Čeprav mali, Je za nas 5-letni jubilej pomemben. Ob tem dogodku pa bomo naše kupce tudi nagadili. Predvsem pa se Vam želimo zahvaliti za dosedanje zaupanje in Vas vabimo, da nas v naslednjih dneh obiščete. Tudi v prihodnje želimo postati vaš partner. ŠTEDILNIK 50.760,00 SIT . Bogata ponudba rezervnih delov za belo tehniko (več kot 3000 artiklov). p isr 1 M NAPA EUCA, 60 cm 9.950,00 SIT GLASBENI STOLP SONY MHC RX 70 65.900,00 SIT V NAGRADNO ŽREBANJE SE VKLJUČITE Z NAKUPOM NAD 20.000,00 SIT V ČASU OD 15. OKTOBRA DO 15, NOVEMBRA 1997. ŽREBANJE BO V SOBOTO, 15. NOVEMBRA 1997 r ^ n PHUIPS •\ is t m* n t‘%f. VIDEOREKORDER PHILIPS 35.900,00 SIT Spoštovani bralci! ŽANA vam sporoča, da ta mesec ker smo izdali nismo v Savinjčanu, KATALOG PONUDBA ZANA BLAGA od do v 50.000 izvodih na dvajsetih straneh. Hmezad AGRiNA d.d. Žalec, Celjska c. 7, 3310 Žalec, tel.: 063 715-311 Elektro Krašovec \f na Šlandrovem tr Trgovina z elektromaterialom Krašovec, d. o. o. se je s Savinjske ceste preselila v nove poslovne prostore na Šlandrovem trgu, nasproti bivše policije v Žalcu. Podjetje si je v kratkem času s strokovno in kakovostno ponudbo pridobilo številne kupce iz bližnje in daljne okolice. In ker so postali dosedanji prostori tesni, so se odločili za selitev na novo lokacijo, ki jim omogoča poleg razširitve prodajnega programa tudi kakovostnejšo ponudbo za kupce. Še naprej pa si bodo prizadevali zadovoljevati želje in potrebe njihovih kupcev. ep Matke Potočnikova turistična kmetija Naša dolina se z Zgornjo Savinjsko verjetno nikoli ne bo mogla primerjati po številu turističnih kmetij. Lahko pa smo vendarle veseli, da se tudi na tem področju polagoma le premika. K temu sta v lanskem letu prispevala tudi zakonca Veber iz Matk. Kmalu bo leto dni, kar je nekdanja Pinterjeva, po domače Potočnikova domačija svojo zanimivo arhitekturno zgradbo, ob raznovrstnih dobrotah iz domače shrambe in kleti, ponudila na ogled in pokušino. Pred nekaj dnevi smo jih obiskali in se znova prepričali, da je Potočnikova turistična kmetija resnično vredna svojega imena. Lepo urejena okolica, zanimiva stavba s stebričastimi oboki in prijetna ter lepa notranjost gostinskih prostorov so ob dobri hrani in pijači res prijetno doživetje. Obiskovalci, teh pa doslej ni bilo malo, so se o tem že lahko prepričali. Marsikdo ima še sedaj prijeten spomin na okusne domače povojene svinjske krače, na kruh, pečen v domači krušni peči, na narezke z domačo salamo in domačim sirom, na zelo okusno domačo pašteto in seveda na vse druge tople jedi po naročilu, ki sodijo v kulinariko pravih domačih jedi. Sedaj prihaja čas kolin, repe in kislega zelja, čas krvavic in pečenic, čas kostanja in mošta. Pri Potočnikovih so nanj dobro pripravljeni. Dovolj pa imajo tudi prostora v dveh sobah in ob šanku. V večji, lepo obokani sobi imajo petdeset sedežev, v manjši pa od 20 do 24 sedežev. Brez težav lahko tako sprejmejo cel avtobus in več izletnikov ali razne zaključene družbe in za vse bodo poskrbeli, kot znajo in zmorejo. In še nasvet: če še niste bili pri Potočnikovih v Matkah, potem tja le'pojdite, prav gotovo vam bo prijetno in lepo. D. N. VRTNARSTVO CELJE ODPRLI NOV VRTNI CENTER Vas z bogato ponudbo in ugodnimi cenami. j čas spravila prtaelkov, se napolnijo kašče in Da bo praznik še ra zn 3000 Celje, Ljubljanska 93 SLOVENIJA tel.: 063/471-021, 471-036 komerciala: 063/471-510 telefaks: 063/471-510 V naslednjih dneh bomo v Žalcu, v novem poslovnem centru na Šlandrovem trgu, ZANIMIVOSTI Moški so se zvijali v poporodnih bolečinah Tretji največji otok Sredozemlja se med drugim odlikuje po tem, da je ohranil skoraj prvotni videz, da ima edini od velikih otokov pitno vodo, da ima kristalno čisto morje in bleščeče bele plaže. In da je videti kot gora v morju. Korzika. Povprečna višina otoka je 586 metrov. Najvišja gora, Monte Cin-to, je le 25 kilometrov od obale in se dviguje 2706 metrov nad morje. Več kot 30 vrhov naj bi segalo čez magično mejo, ko se v Sloveniji vsi lahko tikamo, torej čez dva tisoč metrov! Zanimivo je tudi, da imajo svoje hribe radi. Kljub obilici lepih plaž jih ne zanimajo »morski« turisti. Privabiti želijo tiste, ki bi uživali v njihovem naravnem parku. Ta zavzema tretjino otoka, 250.000 hektarjev. Večino gorate notranjosti, seveda. Francozi imajo Korzičane za počasne in lene. Ko smo šli ob desetih zjutraj k avtomehaniku popravljat avtobus, je ta zamahnil z roko in predlagal, naj pridemo popoldne, da je še prezgodaj. Ovc največkrat ne strižejo, imajo jih za sir. So pa ljudje tradicije, ki jim veliko pomenita družina in pripadnost svoji vasi. Poleg tega da je zelo pomembna Cerkev, so tudi vraževerni. Še zdaj krožijo po otoku legende, po katerih so nekdaj, morda še danes, usmerjali svoje življenje. Na novoletni dan, na primer, so vsi prijazni med seboj, otroci nosijo po hišah gospodinjam oljčne vejice. V zameno dobijo sadje ali kakšen novčič. Še zdaj je velika žalitev, če se gost ne odzove povabilu. Na njegov obisk se namreč pripravljajo cel dan. Počistijo hišo, skuhajo in spečejo veliko dobrot. Če je njegova, je izvedel po barvi robčka Nekdaj so imeli Korzičani tudi navado, da sta se fant in dekle na poseben način dogovorila, da sta si všeč. Ko je fant srečal dekle, jo je zasledoval do potoka, kjer je prala. Stopil je za drevo in ji pomahal z belim robčkom. Če mu je odmahala s pisanim robčkom, je to pomenilo, da sta zaročena. Fant je oddrvel v mesto razglasit zaroko, vendar pa to največkrat ni veliko pomagalo, saj se niso mogli svobodno poročati. Vmes so stopili starši. Ti so upoštevali predvsem materialni stan izbranca in so nasprotovali porokam v nižji materialni stan. Najpogosteje je bila prav neizpolnjena poročna obljuba povod za vendetto - maščevanje. Ta je bila na Korziki zelo popularna. Ne smej se moji bolečini, kajti ko bo moja stara, bo tvoja sveža. Tako so začeli. Okrvavljeno srajco prvega ubitega so obesili v hiši, da je bila vsem na očeh in niti za trenutek niso pozabili na srd. V maščevanju je sodelovala cela družina oziroma vsi njeni moški člani. Zato je bilo tako zelo pomembno, da je žena rodila čim več otrok in da so bili to sinovi. Močnejša kot je bila družina, več možnosti je bilo za zmago. Tisti, ki v vendetti niso sodelovali, so hodili po mestu ali vasi v svetlih oblačilih in niso bili oboroženi, tisti, ki so sodelovali, so bili v temnih oblačilih, pustili so si rasti brado in lase, iz hiše so vedno stopili oboroženi. Nekatere ven-dette so trajale celo po več let. Otroku do krsta niso rezali nohtov Poznali so belo in črno magijo, ki sta se razlikovali po posledicah. Kar je prišlo nenadoma, ni bila bolezen, ampak magija. Vsaka vas je imela zato čarovnico. Ta je kuhala zvarke in poskušala rešiti tistega pod urokom. Vse do tega stoletja so zdravili s puščanjem krvi. Imeli so posebne re- cepte, kdaj se puščanje neha. Po nekaterih sta jih zaustavila šele nezavest ali močno kašljanje, po drugih kakšni drugi znaki. Vsak bolnik je dobil piti ječmenov čaj. Poznali so veliko mazil, čajev in zvarkov, za katere je nudila sestavine makija, mogočna korzi-ška podrast. Za puščanje krvi in za zvarke so imeli za vdove in otroke nižjo tarifo. Otroku do krsta niso rezali nohtov, da je lahko v tem času opraskal hudobne vile, če bi slučajno prišle ponj. Najhuje je bilo, če je otrok umrl kot brezvernik, če ni bil krščen. Sveta Lucija je zaščitnica slepih in slabovidnih. Živela je na Korziki še v času, ko so ji vladali pogani. Ko je njen zaročenec izdal, da je,kristjanka, so jo pogani mučili in nazadnje oslepili. Ker je čudežno spet spregledala, so jo proglasili za svetnico. Veliko vasi še zdaj nosi njeno ime. V vasi Santa Lucia de Talano je njen portret naslikan na stropu tamkajšnje cerkve. Še do prejšnjega stoletja so izvajali kovado. Ko je ženska rodila, je morala za tri dni delat na njivo, moški pa se je zvijal po postelji v poporodnih bolečinah. Vaščani in sorodniki so ga hodili tolažit, peli so mu podoknice. Barbara Čeh Granitni zidovi so najbolj ustrezali pri vendetti. Škotska - dežela izrednih naravnih lepot in bojevite zgodovine_______________ Škotska je dežela, ki ni znana po vsem svetu le po dobrem viskiju in lepi naravi, ampak ima veliko drugih znamenitosti in posebnosti, od katerih se marsikatera razkrije šele, ko se odločimo, da jo obiščemo. Pomembno pa je tudi to, da skoraj vsak posameznik na Škotskem odkrije kaj drugega, po čemer lahko nato reče, da je Škotska res prepoznavna. Marsikateri obiskovalec ali obiskovalka bosta rekla, da je bilo najprijetnejše presenečenje izredno razgibana, skoraj razrvana, a morda ravno zaradi tega tako privlačna narava, za katero so značilna nešteta jezera z majhnimi otoki, gosti in marsikje še popolnoma neokrnjeni in neprehodni gozdovi, ozke soteske, ki kot neka nadnaravna močna sila prerezujejo hribe, mnoge divje reke, polne postrvi in lososov, ali pa morda nešteti majhni in večji gradovi, v katerih odmevi govorijo o bojeviti in kruti škotski zgodovini. Od vseh teh so morda najbolj spektakularna jezera s kristalno čisto vodo, katerih romantičnost poudarjajo otoki, ki so videti kot okraski na torti. Nekaj najbolj znanih jezer je Loch Linn-he, Loch Ness, Loch Lomond, Loch Loshy itd. Na mnogih pobočjih in v dolinah še "vedno stojijo preproste kmetije, ki jih Škoti imenujejo »crofts« in ki so zgrajene iz kamenja in so pokrite s slamo ali s šoto. Te kmetije so bile stoletja steber škotske ekonomije in način skromnega preživetja za revne, kar je bila večina Škotov. Čeprav nas opominjajo na ubožno življenje revrrih družin, dajejo zelo privlačno in romantično podobo škotskega podeželja. Morda so Škoti ravno zaradi borbe za preživetje na teh kmetijah postali znani kot skopi. Vendar pa tudi po mnogih obiskih škotske še nisem srečela skopega Škota. Predlagam, da se prepričate sami. Škotska se ponaša tudi z najvišjim vrhom v Veliki Britaniji - Ben Nevis, ki je visok okrog 1.300 metrov. Čeprav je to za naše razmere zelo nizko, na vrh te gore vodijo zelo prijetne poti, Ben Nevis pa je tudi znan po zahtevnih plezalnih stenah. Ben Nevis se vzdiguje nad krajem Fort William, ki je tipično Škotsko turistično mesto ob enem od večjih jezer Loch Linnhe. Beseda »loch« izvira iz galščine in pomeni jezero. Mimogrede, še veliko drugih geografskih besed izvira iz galščine, pradavnega jezika Škotov, ki se sedaj meša z angleščino; »ben« (Ben Nevis) pomeni gora, »sgurr« (Sgurr nan Coireahan -940 m visok hrib) pomeni ostra skala, »inch« (Inchmurrin) pa pomeni otok. Za »Škotsko je tudi značilno, da je narava še precej neokrnjena; na primer jug in sever povezujeta le dve avtocesti, ki pa se končata v mestih Sterling in Perth, kjer se Škotsko višavje šele začenja. .Višavje je prepredeno z majhnimi cestami, ki so na mestih tako ozke, da je vsakih nekaj sto metrov majhno razširjenje (passng place), kjer se lahko dva avta srečata - raj za kolesarje in tiste, ki uživajo v neokrnjeni naravi, a vir nejevolje šoferjev. Upravičeno lahko rečem, da je Škotsko višavje raj za planince, Čeprav stavim, da bo tudi najbolj zaprisežene »dolince« premamil kakšen izlet na enega od mnogih vrhov. Škotska je svetovno znana po ribolovu na jezerih, v rekah in tudi ob morskih obalah. Najbolj znane reke za lov postrvi in lososov so Spean, Toy in Nevis, jezera, znana po lovljenju pa so Arkaig, Lunda-vra, Laggan, Lochy itd. Poleg tega bodo vse številnejši slovenski navdušenci nad golfom na Škotskem našli številna svetovno znazna igrišča, od katerih je verjetno najbolj znano igrišče v obmorskem mestu St. Andrews na vzhodni obali. Tudi druga manjša igrišča, ki se po navadi dvigujejo nad strmo odsekano granitno obalo, so neverjetno privlačna, saj so z izredno zeleno travo ostro nasprotje temno sivi obali in razburkanemu morju. Na zahodu leži otočje Hebridi z nekaj večjimi otoki, kot so Jura, Muli, Rbum (na katerem, mimogrede, ne proizvajajo ruma), Skye in številnimi drugimi manjšimi otoki, ki so precej goli in se na mnogih mestih končujejo s strmimi pečinami. Škoti imajo seveda zelo poseben naglas, ki zmešan z nekaterimi keltskimi besedami nekoliko otežuje razumevanje. Vendar pa je tolažilno to, da tudi mnogi Angleži Škotov sploh ne razumejo. Seveda pa je jezik samo ena od posebnosti, na katero so Škoti zelo ponosni. Na splošno je to narod, ki je zelo ponosen na svoje posebnosti (Škoti imajo na primer drugačen pravni sistem kot Angleži) in predvsem na svojo bojevito in herojsko zgodovino. Del te ste morda pred kratkim videli v kinotekah v filmu Braveheart (Pogumno srce) o Williamu Wallaceu, enema od borcev za škotsko neodvisnost. Ta ponosnost in izvira iz nikoli končanega boja za neodvisnost, ki je nedavno spet postal dramatičen, ko so Škoti na referendumu volili za svoj neodvisen parlament, deloma pa morda tudi iz za to deželo značilnega družinsko-socialnega sistema klanov, oblike družbenega povezovanja, ki je temeljilo na družinskih in krajevnih vezah. Razkriti vam moram tudi še ku-linarske posebnosti Škotske in predvsem, kakšni so Škoti, vendar pa o tem in še o drugih zanimivostih več naslednjič. Naša dopisnica s Škotske Darja Kroflič Tel.: 715-200 ^KOMPAS CELJE TURISTIČNO PODJETJE KOMPAS CELjE TURISTIČNO PODJETJE d. d. Z VAMI NA ŠKOTSKO PRIHODNJE LETO JUNIJA. Gobarska sreča Branka Pernovška___________________ Letošnje leto gobarjem ni bilo ravno naklonjeno. Vendar pravi gobarji, med katere sodi tudi Branko Pernovšek iz Velike Pi-rešice, tudi v tem sušnem gobarskem letu niso ostali praznih rok. Le malokdo pa je imel tolikšno srečo kot Branko, ki se lahko pohvali z res trofejno jurčkovo gobjo družino. Bilo je pred štirinajstimi dnevi, v sredo, 1. oktobra, ko seje Branko podal v gozd. Njegov gobarski instinkt mu je povedal, da je prišel čas, ko gobe znova rastejo. Ni se zmotil in košara je bila kmalu polnajurčkov in drugih okusnih gob. Že je mislil oditi domov, ko se je odločil, da pogleda še na en prostor, kamor je nameraval oditi naslednji dan. Čakalo ga je presenečenje, kot ga v vsej gobarski karieri še ni doživel. Pred njim seje bohotil cel »gozd« jurčkov s štirimi klobuki, ki so bili v betu sprijeti med sabo. Okrog te gobarske najdbe pa je raslo še sedem manjših in čvrstih gobanov, ki so zaokrožali to veliko gobjo družino. Branko, ki je sicer vajen gobarskih presenečenj, saj je gobarjenje njegov največji konjiček, ob tem prizoru ni ostal posebno ravnodušen. Zaradi polne košare in ker te trofeje ni želel pustiti (kdo pa bi jo?), si je slekel srajco in vanjo previdno položil vse to gobje bogastvo. Se preden pa so te dobrote iz gozda našle svoj prostor v ponvi in nasitile precej želodcev, jih je ujelo še fotografsko oko. Po zaslugi Branka in Romana jih sedaj predstavljamo tudi vam, bralci Savinjčana. Pa nikar ne bodite zavistni. Morda se prihodnjič sreča nasmehne prav vam. D. N. Zavod za gozdove Sloveniie v Žalni Pravi kostanj Jesen je čas, ko tudi v gozdu dozorijo še zadnji gozdni sadeži in plodovi. Med njimi zaseda, če sodimo po številnih obiskovalcih gozda, k< se v teh lepih jesenskih dneh potikajo po gozdovih s košarami in vrečkami v rokah ter s palicami brskajo po tleh, častno mesto prav pravi kostanj (lat. Castanea sativa). Kostanj je do 30 metrov visoko drevo s košato krošnjo, razmaknjenimi vejami, z deblom, ki se v primeru, ko drevo dočaka visoko starost, tudi močno zdebeli in doseže debelino nad 2 metra. Kostanjevi listi so dolgi do 25 cm, so podolgovate oblike, zaključujejo pa se s konicami. Plodovi so skriti v ježicah, iz katerih izpadejo jeseni, ko dozorijo. V žalski občini je najdebelejše gozdno drevo prav kostanj, raste pa ob Kovčetovi domačiji med Go-lavo in Homičem. To drevo je visoko 19,5 m, v premeru meri 189 cm, staro pa je okrog 190 let. Za dobro uspevanje rabi kostanj blago podnebje z dovolj zračne vlage, padavin in toplote. Tla, na katerih najbolje raste, morajo biti zmerno sveža, globoka in lahka tla na kisli matični podlagi. Kostanj lahko dočaka zelo visoko starost, tudi nad 600, po nekaterih virih pa celo do 1000 let. Posebnost kostanja je, da zelo dobro odganja iz korenin oz. iz panja, kar pomeni, da ko posekamo star kostanj, iz njegovega panja ponavadi bujno poženejo poganjki, iz katerih nato v obliki šopa zrastejo nova drevesa. Gozd, ki nastane na ta način, imenujemo panjevski gozd. Vendar pa drevesa v panjev-skem gozdu ne zrastejo tako visoko kot drevesa, ki zrastejo iz semena. Kljub temu so v nekaterih vinogradniških predelih v preteklosti in še danes s pomočjo t.i. pančevskega gospodarjenja s. kostanjem skrbeli, da jim ni nikoli zmanj- kalo kolov in lesenih stebrov za vinograde. Domovina pravega kostanja je v Mali Aziji, severni Afriki in Sredozemlju. Od tod so ga po srednji Evropi sočasno z vinsko trto raz- širili Rimljani, danes pa ga najdemo tudi v zahodni in severni Evropi. V Sredozemlju so kostanj načrtno sadili in gojili zaradi lesa in plodov. Njegov les je zaradi elastičnosti, trdnosti in’ dobre odpornosti proti trohnenju zelo primeren za zunanjo uporabo, še najbolj ga cenijo vinogradniki, v Spodnji Savinjski dolini pa tudi hmeljarji (nosilni stebri za žičnice), les slabše kvalitete pa se uporablja za izdelavo tanina. V nekaterih sredozemskih deželah pa so kostanj gojili predvsem zaradi njegovih plodov, ki so ponekod za ljudi pomenili osnovno živilo v vsakodnevni prehrani. V višjih predelih otoka Korzika so delali celo kostanjevo moko, ki je v celoti nadomestila žitarice. Tudi kostanjarje, ki v jesensko-zimskem času po večini srednjeevropskih mest prodajajo pečene marone, verjetno vsi dobro poznamo. Tem ljudem zaslužek od prodaje kostanja še danes pomeni preživetje. Vendar pa se pri gospodarjenju s kostanjem srečujemo tudi s precej velikimi problemi, saj kostanj pri nas že 30 let ogroža in uničuje bolezen, imenovana kostanjev rak (Endothia parasitica), zaradi katere tudi v žalskih gozdovih vsako leto posekamo po nekaj tisoč kubičnih metrov bolnega in suhega kostanja. Dolgo časa ni bilo videti rešitve proti tej bolezni, letos pa smo na nekaj lokacijah tudi že pri nas zasledili pojav t.i. hipovirulentnosti pravega kostanja. Pri hipovirulenci gre za to, da se kostanj na mestih, ki jih je predhodno prizadel kostanjev rak, prične ponovno obrašča-ti (skorja!) in drevo ne propade. Ta pojav sposobnosti obraščanja s kostanjevim rakom napadenega kostanja je za naše gozdove zelo pomemben, saj predstavlja v skupni lesni zalogi žalskih gozdov delež kostanja 4,2% oz. 155.000 kubikov lesne mase. Glede na to, da je življenje večine izmed nas vsaj občasno nekako povezano tudi s kostanjem, smo lahko veseli, da je samoohranitveni mehanizem narave našel ustrezno rešitev za ohranitev te drevesne vrste. Ni se nam torej treba bati, da bo v jesenskem času z naših vrtov izginil vsem nam tako prijeten vonj po pečenem kostanju. Ob koncu tega prispevka pa bi rad izkoristil priložnost in sev imenu vseh žalskih gozdarjev zahvalil Turističnemu društvu iz Šempetra za prijazno povabilo na izlet na Primorsko. Bilo je lepo. Hvala! Dejan Rosenstein, dipl. inž. gozdarstva Kovčetov kostanj med Golavo in Homičem. SETVENI KOLEDAR ZA NOVEMBER ' I. sobota * PRESAJANJE; cvet 2. nedelja 3. ponedeljek list i torek * KONEC ČASA ZA PRESAJANJE OB 16. uri, list do 9. ure, od I0 ure plod 5. sreda plod 6. i etrtek plod do 15, ure, od 16. ur.e korenina Z petek korenina 8. sobota korenina do 16. ure od 17. ure cvet 9. nedelja cvet H' P'medeljel list do 11. ure 11. torek list do 19. ure 12 sreda list do 19, ure 13, četrtek plod 14. petek plod do 16. ure, »d ! 7. ure korenina 15. sobota korenina 3 in nedelia korenina 1Z ponedeljek * ZAČETEK ČASA ZA PRESAJANJE ob 14. uri; M cvet V: ■ —'rt cvet do 8. ure, od 9. ure list t MESTNI PLINOVODI DISTRIBUCIJA PLINA, d.o.o. VSE PRIHODNJE UPORABNIKE ZEMELJSKEGA PLINA OBVEŠČAMO, DA SE LAHKO PRIKLJUČIJO NA PLINOVOD V NASLEDNJIH KRAJIH: VRBJE, MIGOJNICE, GRIŽE, DOBRIŠA VAS, PETROVČE, ARJA VAS, DREŠINJA VAS IN LEVEC. Vsi občani, stanujoči v zgoraj navedenih krajih, ki želijo imeti izdelan plinovodni priključek, se lahko oglasite v prostorih Mestnih plinovodov, d.o.o., Koper - PE ŽALEC, Hmeljarska 3 (I. nadstropje), kjer boste prejeli vse potrebne informacije ter predračun za priključek. Pisarna je odprta: ponedeljek, sreda, petek od 11 do 12 ure in od 16. do 17. ure. Odločite se za ekološko najčistejše in najcenejše gorivo današnjega časa. Videli boste, ne bo vam žal! Dobrovlje z Žovneškim jezerom__________________________________________ Piše: Milan Vogrin j Naravna znamenitost s prihodnostjo Spodnja Savinjska dolina je daleč naokrog znana kot dolina zelenega zlata. V dolini je močno razvito kmetijstvo, ki je v preteklosti precej spremenilo videz doline. Dandanes v sami dolini, razen posameznih ostankov, ni več najti naravnih življenjskih prostorov, ki bi nudili zatočišče flori in favni. Nedotaknjena narava je zato ostala le tam, kjer območje za kmetijstvo ni bilo primerno, to pa so obrobja doline. Eno izmed takšnih zanimivih območij, odkritih šele v zadnjem času, so tudi Dobrovlje z okolico. O Dobrovljah Dobrovlje je postrana planota, ki se razprostira vzhodno od Menine planine, med Mozirsko in Spodnjo Savinjsko dolino. Dobroveljska planota je v glavnem iz zgornjetriasnih apnencev in dolomitov, vmes pa naletimo tudi na vododržne kamnine. Očitno je, da je rob planote Dobrovelj na zahodu, severu in vzhodu tektonski: mogočne prelomnice obrobljajo planoto in ob njih so na vseh omenjenih straneh naložene mlajše usedline - terciarni sloji. Pobočja so kratka, strma, močno gozdnata in redko obljudena. Pobočja so razgibali hudourniški potoki, ki so vanje vrezali ozke in globoke grape. Vrh planote je zaradi prepustnih apnencev kraško močno razjeden. Znani slovenski geograf Melik (1954) Dobrovlje uvršča kot zadnji člen gorskega sveta k Savinjskim Alpam. Sicer pa Dobrovlje sodijo v predalpsko območje. Žovneško jezero Žovneško jezero, nekateri ga imenujejo, povsem upravičeno, tudi zadrževalnik Trnava, leži na nekdanjih kmetijskih in gozdnih površinah. Od tega je delež le-teh bil sledeč: 30% gozdnih površin in okrog70% travniških površin. Travniki so bili v glavnem zamočvirjeni, za kmetijstvo torej ničvredni, zatorej se ni čuditi, da je prav na tem mestu nastalo umetno jezero. Kakšna škoda! Jezero je dolgo okrog 1500 m, široko pa približno 250 m. Pri stalni gladini meri površina jezera 42 ha, ob visokih vodah pa do 49 ha. Jezero je nastalo zaradi potreb po namakanju, voda iz jezera naj bi zadoščala za namakanje okrog 660 ha polj, tistih polj, ki so v preteklosti bila podvržena agromelioracijam - osuševanju! Kasneje se je v zadrževalniku pričelo tudi ri- bogojstvo, dodatno pa so bili na začetku jezera zgrajeni vzrejni bazeni za mladice. Vovk (1994) omenja, da je jezero postalo zanimivo tudi za rekreacijo. Pred leti so se ljudje v jezeru množično tudi kopali, po poslabšanju kvalitete vo- de pa j£ kopalcev precej manj. Zadnje leto so se množično pojavili tudi skuterji in druga motorna plovila, ki, milo rečeno, na jezero zanesljivo ne sodijo. Jezero si lastijo tudi lovci, posebej še italijanski, ki so lansko leto povzročili incident z ustrelitvijo zavarovane živalske vrste. Z uničenjem večine naravnih habitatov v Sp. Savinjski dolini, mimogrede, le-ta velja za eno izmed najbolj intenzivnih kmetijskih območij v Sloveniji, je jezero postalo tudi nadomesten habitat, tako 2a rastlinstvo kakor tudi za živalstvo. Med jezerom in Šmatevžem teče potok Trnavca po zelo zanimivem svetu. Najprej meandira po mešanem gozdu, kasneje pa prečka lokalno cesto Gomilsko-Braslov-če in priteče na odprt - travniški svet. Tudi tukaj, vse do Šmatevža, ima ohranjen naravni tok in naravno obrežno zarast. V gozdu se Tr-navci pridruži še Trbolca in skupaj tvorita poplavni svet, ki je zanimiv za rastlinstvo in živalstvo (mresti-šče dvoživk). Rastlinstvo Kljub pričakovanju je raziskava odkrila veliko zanimivosti tudi med floro, in sicer tako med vodnimi kakor tudi kopenskimi vrstami. Pa pojdimo lepo po vrsti. V zalivu ob lokalni cesti je bil odkrit shuttle-worthov rogoz Typha schuttle-wOrthii, v tem delu Slovenije redka vrsta. Vodna perunika Iris pse-udacorus, rastlina z lepimi rumenimi cvetovi, ki raste povsod ob jezeru, ni nič posebnega. Je celo indikator vod z veliko prisotnostjo dušika. Med flotantno vegetacijo, ki je bila odkrita v plitvinah jezera, velja posebej omeniti redko in ogroženo močvirsko vodopivko Zannichellia palustris. Do sedaj je bila znana le v panonskem in primorskem delu Slovenije. Redek je tudi lasasti dristavec Potamogeton trichoides, ki raste tukaj z veliko bolj pogostima sorodnikoma - kodrastim P crispus in plavajočim dri-stavcem P natans. V vzrejnih bazenih ribogojnice je bil odkrit tudi vodni orešek Trapa natans, vrsta sodi na rdeči seznam ogroženih rastlin. Odkritje predstavlja najbolj zahodno rastišče te vrste v Sloveniji. Med vrstami, ki jih najdemo na kopnem, si prvo mesto zasluži vitki repik Agrimonia procera, ki je bil po dolgih letih spet potrjen na ozemlju Slovenije. Do sedaj najdba ob Žovneškem jezeru predstavlja edino znano nahajališče te vrste v Sloveniji. Zanimiva rastlina je tudi navadna jastrebina Galega officinalis, ki jo najdemo ob cesti, ki vodi ob jezeru, ter na samih ruševinah gradu Žovnek. Velja za predstavnico ru-deralnih suhih tal. Na avstrijskem Štajerskem sodi že med redke in ogrožene vrste. Zraven velikega zvončka sta zanimivi še dve vrsti, ki prav tako veljata za znanilki spomladi, to sta dvolistna modra čebulica Scila bifolia in rumena pasja čebulica Gagea lutea. Kakšne barve so njuni cvetovi, pove že njuno ime. Obe vrsti rasteta na vlaž-nejših tleh, predvsem v nižinskih vlažnih gozdovih. Pri ruševinah kmetije, v bližini kmetije Strojanšek, se nahaja tudi izredno velik navadni pušpan Bu-xus sempervirens, ki se za Slovenijo navaja v glavnem kot kultivirana rastlina. Glede na to, da tudi tukaj raste v neposredni bližini nekdanjega poslopja, lahko sklepamo, da gre za gojeno rastlino. Ko smo že na Dobrovljah, moram omeniti še tukajšnje suhe travnike. Suhi travniki so v Sloveniji vse redkejši, najdemo pa jih najpogosteje na rasliščih s karbonatno podlago (kakršna je tudi na Dobrovljah). Suhi travniki so se na Dobrovljah ohranili prvenstveno na strmih pobočjih, to je na mestih, kjer je dognojevanje in strojna košnja otežkočena. Izjemnost suhih travnikov je v velikem številu rastlinskih in živalskih vrst, predvsem nevretenčarjev, ki so značilne samo za tovrstne habitate. Pogoj za ohranitev suhih travnikov je ekstenzivno kmetijstvo, kar pomeni eno pozno košnjo brez dognojevanja. Če bi bilo potrebno, bi morale ustrezne službe (na občinski in/ali republiški ravni) takšno gospodarjenje dodatno stimulirati. (se nadaljuje) BUDNA D O O Informacije: 0609-621 -475 il K «r * ~ IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI IZ ALUMINIZIRANE PLOČEVINE za: osebna vozila * lažja tovorna vozila * traktorje * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe NOŽI ZA ROTACIJSKE KOSILNICE ZASTOPSTVO ZA bnaal ČS Jse® VLADIMIR MARN, Vransko 18, tei.: 725-106 REPORTAŽA Eden je premalo, trije zraven pa - kar dovolj Simončičevi so ponosni na svoje trojčke - Vesna na sestrico in bratca ni nič ljubosumna Kjer ni otrok, ni muk ne radosti, pravi istrski pregovor. A kdo bi razmišljal o mukah, ko pa otroci prinesejo v svet družine toliko radosti. V vsako družino? Ne, žal je res tako, da vsi ne zmorejo prav ljubiti in ceniti otroka. A k sreči je res tudi to, da se vse več staršev odloča za več otrok, zavestno in le zato, ker jih osrečujeta otroški jok in smeh. Takšno družino, kjer kljub štirim otrokom ni slabe volje in zaskrbljenosti v maminih in očetovih očeh, je prijetno obiskati. In takšna družina so Simončičevi. Ob našem obisku, ko je njihove trojčke obiskal in obdaril tudi župan Milan Dobnik s sodelavkama, so stanovali še na Bevkovi v Žalcu, zdaj pa so že v svoji hiši na Škafarjevem hribu. bovali inkubatorja. Dva izmed njih sta bila težka 2,1 kilograma, eden pa 2,3 kilograma. In kar je sploh nekaj izjemnega, Aleš je imel že Bernarda prihaja iz Strmca pri Dobrni, Darko iz Radeč. Pred sedmimi leti sta se preselila v Žalec in njuna prvorojenka Vesna letos hodi v drugi razred I. osnovne šole v Žalcu. Bernarda in Darko sta načrtovala, da bosta gradila hišo in imela še enega otroka. A vedno ne gre vse tako, kot bi želeli. Bernarda precej časa ni zanosila, zato sta se odločila za zdravljenje. To je bilo uspešno in po mesecu ob rojstvu zobek. Ko so prišli domov, je bilo vse pripravljeno zanje. Bernardina sestra in svakinja sta mesec dni pomagali pri vseh običajnih gospodinjskih in drugih opravilih, tako da se je lahko Bernarda ukvarjala samo z otroki. Pa seveda tudi Darko in Vesna. Te- žav zaradi ljubosumja na sestrico in bratca ni bilo, samo to ni šlo Vesni v račun, kako da imajo drugi po enega dojenčka, oni pa kar tri naenkrat. Pravzaprav Bernardi še danes ne ostane drugo, kot da se ukvarja samo z otroki. Dan se začne približno ob 2. uri zjutraj, ko se malčki - navadno ne vsi naenkrat - prebudijo za malce okrepčila. Ko mora Darko v službo, so tudi trojčki običajno že budni in mora kateremu od njih' še podržati stekleničko, preden odhiti v Celje. Dokler so stanovali v Žalcu, dopoldne Bernarda s trojčki ni mogla ven, zdaj, ko so v hiši, pa je drugače. Simončičevi so sicer nameravali graditi hišo in so že dolgo iskali primerno hišo, ko pa so se najavili trojčki, so spremenili načrte in kupili že zgrajeno hišo na Škafarjevem hribu. Selitev je že za Simončičeve trojčke je obiskal župan. Drobne štručke tudi njega ne spravijo v zadrego. dni nosečnosti je bilo že jasno, da se razvijajo kar trije zarodki. Pred staršema je bila težka odločitev -trojčki bi bili za Bernardo precejšnje tveganje, odstranitev enega od zarodkov pa bi prav tako lahko ogrozila ostala dva. En teden nista vedela, kaj storiti, potem pa sta se odločila za vse otroke. Nosečnost je bila seveda rizična in Bernarda je bila ves čas v bolniški, sicer pa težav z zdravjem ni imela. Zlasti psihično se je družina imela čas pripraviti na prihod trojčkov. Zadnje tedne nosečnosti je morala Bernarda preživeti v ljubljanski porodnišnici in v tem času je dodobra okusil vse napore starševstva tudi Darko. Tisti trije meseci, ko sta bila sama z Vesno doma, sta se oba naučila samostojnosti. Darko je seveda tudi v tem času moral v službo, na zavod za veterinarstvo in živinorejo v Celje, Vesna pa je zaključevala prvi razred. 23. junija, teden dni pred rokom, so se s carskim rezom rodili Ana, Aleš in Andrej. Krepki, lepi novorojenčki, ki sploh niso potre- ničke pampers so največji izdatek, ■ampak Simončičevim nobena trgovina ne prizna posebnega količinskega popusta. Tri mesece daljša porodniška je zaenkrat edino, kar pripada dodatno materam trojčkov. Bernarda bi si osebno najbolj želela, da bi poslanci sprejeli tisti predlog, da bi materam za vsakega otroka priznali po eno le- X. W Andrej je najbolj priden - to pomeni, da najmanj joka, pa zato največkrat tudi »zadnji vrsto« pride. na Vesna z Ano njimi. Še vedno pa je največ dela z otroki proti večeru, ko so tudi najbolj živahni, lačni in ko je čas za kopanje. Nekaj po deseti uri zvečer se ritem umiri. Najmlajši zaspijo, Vesna pa mora zaradi pouka zjutraj - sicer nerada - že prej v posteljo. Vsak dan za dve uri pride k Simončičevim javna delavka s centra za socialno delo. Občina je pokazala precej razumevanja, da je odobrila tako pomoč na domu, čeprav za Simončičeva, ki ne sodita med socialno šibke družine, ta pomoč ni brezplačna. A če bi Bernarda in Darko na svoje trojčke gledala skozi denar, bi jih verjetno sploh ne imela. Vsi naenkrat potrebujejo enako velika oblačila, pleničke pa seveda mleko. In čeprav politiki tako glasno poudarjajo, da je rodnost Slovencev prenizka, nič kaj konkretnega niso ukrenili za tiste starše, ki imajo vendarle več otrok. Samo Kolinska daje 40 odstotkov popusta za aptamil, pa kaj ko ena embalaža zadošča za kakšne tri dni, čeprav Bernarda trojčke tudi še doji. Ple- Zlatoporočenca Nemivšek V poročni dvorani v Žalcu sta pred matičarjem Miranom Kraj-škom izrekla zlati DA 74-letni Mihael in njegova leto dni starejša žena Marija Nemivšek iz Pongraca pri Grižah, potem pa sta svojo 50 let trajajočo zakonsko zvezo potrdila še v griški župnijski cerkvi pred župnikom Jožetom Planinškom. Z njima so bili poleg njunih dveh otrok «n njunih družin še drugi sorodniki in prijatelji. Mihael se je rodil v Mariji Reki kot kmečki sin v družini desetih otrok. Po končani osnovni šoli se je zaposlil v rudniku Zabukovica. pozneje pa v Rudniku Velenje, kjer je delal vse do upokojitve leta 1976. Marija se je rodila v Bazantovi družini v Pongracu, prav tako kmečkim staršem. Po končanem osnovnem šolanju je ostala doma na kmetiji. Že leta 1941 je bila izseljena v Slavonsko Požego, od koder se je vrnila leta 1945. Začetna zaljubljenost je kaj hitro prerasla v zrelo zvezo in Mihael se je priženil na Marijino kmetijo. V zakonu so se jima rodili trije otroci, žal je eden izmed njih umrl. Marija je ob zaposlenem možu prevzela nase vsa vata v miru in sreči in rada vidita, da ju obiskujejo otroka in štirje vnuki. Kljub letom sta še čila in zdrava in želja vseh je, da bi takšna še dolgo ostala. Na sliki: zlatoporočenca sta si zopet nadela prstana. T. TAVČAR Zadovoljni Aleš na tetinih rokah. SPOMINI NA NEKDANJ NASELBINI to pokojninske dobe. Da bi pustila službo, sploh ne razmišlja. Po eni strani je preveč napora vložila v študij ekonomije, po drugi pa samo z eno plačo ni mogoče preživeti šestčlanske družine. Ko se bo iztekla porodniška, bo treba najti varuško. In ko bodo Ana, Andrej in Aleš šli v vrtec, bo to seveda spet stalo precej denarja. A Bernarda in Darko pravita, da bosta pač storila tisto, kar bo za otroke najbolje. Trenutno najbolj željno čakata voziček, prirejen za trojčke, mislita pa tudi na to, da bosta potrebovala vsak svoj avto. Niso pa na trojčke pozabili na žalski občini, čeprav nimajo nobenega seznama o rojstvih dvojčkov in trojčkov. Menda se žd več kot deset let na območju občine niso rodili trojčki in zato je Simončičeve tri korenjake obiskal župan in jim izročil medvedke z vrednostnimi boni. Bernarda in Darko pač sama najbolje vesta, kaj potrebujejo njuni otroci. Da je res tako in da so trojčki zadovoljni in zdravi, je bilo jasno že ob našem kratkem obisku. Prav nič ne kaže na to, da imajo trojčke, so menili tudi župan, Tanja Razboršek Rehar in Marija Lavrenčič Serdoner. Ni kupov plenic, ni joka. Po sprehodu zunaj so pridno dremuckali v svojih vozičkih še doma, Aleša pa je potolažila kar teta. A ko so se za nami zaprla vrata, so roke odraslih hitro poskrbele za najmlajše. K. Rozman Na trasi avtoceste Arja vas-Vransko ni bilo znanih arheoloških najdišč, pa vendar je obstajala možnost, da bodo pri strojnih zemeljskih delih odkrili nove arheološke najdbe, ki osvetljujejo nekdanjo naselbinsko podobo Spodnje Savinjske doline. Prav zaradi te možnosti je bila sprejeta metodologija varstva arheološke dediščine pri gradnji avtocest, ki je bila prvič uporabljena prav na tem odseku. In res -ugotovljena so bila kar štiri nova arheološka najdišča, za katera so bile postavljene zahteve po zaščitnih arheoloških izkopavanjih. Vransko - opekarski obrat Na 2400 m2 velikem območju z ledinskim imenom Na Ilovici je bil odkrit in raziskan edini tovrstni opekarski obrat v Sloveniji, ki je deloval vsaj dvesto let - od sredine prvega do prehoda v tretje stoletje. Odkriti sta bili dve peči in sušilnica Arhitekturni ostanki so sicer slabo ohranjeni, vendar pa številne drobj ne arheološke najdbe bistveno razširjajo vedenje'o tem prostoru. Trnava - latenskodobna naselbina Na 3625 m2 površine so bili odkriti sledovi latenskodobnega naselja. Drobne najdbe, predvsem keramike, kažejo, da je čas stalne poselitve tega območja omejen na dobo ene do treh generacij oziroma približno 100 let. Gotovlje - bronastodobna naselbina To arheološko najdišče leži na skrajnih obronkih Ponikvanske planote. Na 3000 m2 velikem območju so arheologi odkrili sledi naselbine iz sredine bronaste dobe. Odkrili so tri odpadne jame s številnimi delci lončenine, ostanki ognjišča in precej kamnitega orodja. Raziskana bronastodobna naselbina v Gotov-Ijah je edina tovrstna naselbina v Sa- »Na Ilovici« pri Vranskem opeke. V odpadni jami je bilo odkritih veliko uničenih in prežganih opek, med njimi tudi nabuhle, ki so bile očitno izpostavljene previsoki temperaturi. Iz ostankov v odpadni jami arheologi sklepajo, da je obrat izdeloval skoraj vse vrste opek - strešnike, korce, tlakovce različnih dimenzij, votlake za centralno kurjavo in opeke za oboke. Pomembno vlogo je imel tudi kot obrat, ki je pokrival potrebe druge italske legije, ki je v 70. letih 2. stoletja zgradila legijski tabor v Ločici ob Savinji, da bi zavarovala prehod čez Trojane pred vpadi Kvadov in Markomanov, ki so vdrli čez Donavo, zato je rimskemu imperiju grozila vojna. Med drobnimi najdbami je bilo tudi dvajset dobro ohranjenih novcev, tudi en srebrnik, dobro so ohranjene sponke za spenjanje obleke, svinčen ključ, železno pisalo, tehtnica in veliko lončenine. Arhitekturne ostanke peči in sušilnice so arheologi zaščitili in ponovno zasuli. Šmatevž - prazgodovinska in zgodnje-rimska naselbina Vzhodno od naselja Šmatevž, na )V delu trase (Štrovsenek) so bili na 3900 m2 velikem območju odkriti sledovi naselbine, ki je bila poseljena vse od pozne bronaste dobe do rimske okupacije Savinjske doline (1300 let p. n. š. do polovice 1. stol.). vinjski dolini, redke pa so tudi v srednjeevropskem prostoru, zato je njeno odkritje toliko-pomembnejše. Preteklost danes Zaradi naštetih omenjenih najdb trasa avtoceste seveda ni bila prestavljena. Drobno gradivo, najdeno na območju gradnje avtoceste, bo po obdelavi in konservaciji shranjeno v Pokrajinskem muzeju v Celju. Najdbe z Vranskega in Trnave so bile predstavljene širši evropski strokovni javnosti v Angliji in na Madžarskem. Potek arheoloških raziskav in rezultati arheoloških izkopavanj na trasi avtoceste Arja vas-Vransko bodo prikazani na razstavi, posamezna arheološka nahajališča pa bodo označena z obvestilnimi tablami. Vse to (z opisi najdb) je zapisano v brošuri Slovenija gradi avtoceste, ki jo je Dars izdal ob odprtju avtoceste Arja vas-Vransko. In naj si za konec dovolimo še komentar - bodo Savinjski dolini od vsega tega bogastva res ostale samo obvestilne table? Ne bi bilo mesto razstave o arheoloških najdbah ob gradnji avtoceste Arja vas-Vransko (ki vendarle vodi skozi Savinjsko dolino, čeprav jo je financirala država oziroma vsi davkoplačevalci) nekje v Savinjski dolini? V katerikoli od po vsej verjetnosti novonastalih občin! K. Rozman leronim - Vransko Močnikov mlin iztrgan pozabi časa Zdešarjeva: »Najini načrti in želje se uresničujejo« Slovenija je nekoč imela veliko mlinov in žag, ki so kot pogonsko silo uporabljali vodo. Drugačni časi, razvoj industrije, boljši standard pa so prispevali, da je ta lepa krajinska posebnost skorajda povsem zamrla. Mlini in žage so utihnili, vodna kolesa je načel zob časa, do njihovega končnega propada. Le nekaj mlinov se je še ohranilo, morda nekoliko žag, a tudi ti bi sčasoma utihnili, če ne bi bilo posameznikov, ki so se začeli zavedati, da je to del etnografske zakladnice našega naroda. Zahvaljujoč se temu imamo sedaj kot turistično zanimivost znameniti Babičev plavajoči mlin na Muri, edini mlin na Kolpi, last mlinarja Špeharja, mlin kot etnografsko posebnost v Mozirskem gaju in še kje. Nedolgo nazaj pa se je novo mlinsko kolo zavrtelo v Merinci - Jeronimu pri Vranskem na nekdanji Močnikovi domačiji. Šli smo po sledeh te vesti in prišli do zakoncev Zdešar, ki sta v svoji ljubezni do narave, slovenstva in njegovih vrednot sklenila vrniti dušo in življenje nekdanji Močnikovi domačiji. Bili smo prijetno presenečeni, s koliko žara in ljubezni sta se lotila tega podviga, ki bo pomembna pridobitev za turizem tega dela Savinjske doli- Vrnitev na slovenska tla Zakonca Stanislav in Mirjana Zdešar nista Savinjčana. Kar 28 let sta živela in delala v Nemčiji. Na Zakonca Zdešar veselici sta spoznala prijatelje, ki so prav tako delali v Nemčiji. Eden od njih je povedal, da prodaja kmetijo na Vranskem. Drugi dan so šli pogledat in ko so prišli do domačije, so se jima zasvetile oči. Dejala sta: »Če bi midva to imela, bi bilo lahko kot v pravljici.« Hišo sta kupila in njun izrek se vse bolj uresničuje. Tako nekdanja Štorčan in Pirančanka z vso ljubeznijo in spoštovanem do Močnikovih prinašata v dolino zelenega zlata no- Uel notranjosti niše, ki resnično ponuja udobje in domačnost. vo vrednost, ki se močno povezuje s preteklostjo in ljudmi, ki so nekoč živeli v hiši. Kot vedo povedati ljudje, je bil lastnik hiše zelo zanimiva osebnost. Bil je mlinar, popravljal je ure, zaradi česar se prilepil vzdevek Cagerček, na harmoniko, tako da ga daleč-naokrog. Kot pravita zakonca Zdešar, ki sta hišo kupila leta 1990, sta ob spoznanju, da je v hiši živela tako zanimiva osebnost, še z večjo odločnostjo sklenila pustiti hiši njeno prvotno podobo in s tem vrniti vasi hišo, ki bo znova polna veselja in radosti. Mlinsko kolo se je znova zavrtelo. Od idej k dejanem Zakonca Zdešar že nekaj časa uresničujeta svoje ideje. Kot pravita, sta zdaj zopet svobodna in neobremenjena s problemi, ki jih prinaša življenje ob vzgoji in rasti otrok. Obe hčerki sta namreč že poročeni. Ena je ostala v Nemčiji, druga, mlajša pa se je letos poročila v Kokrco pri Kranju. Tako sta brez starševskih obveznosti in se lahko povsem posvečata svojim načrtom. Veliko je že narejenega, še veliko pa bi rada naredila. Hiša z mlinom že ima večino želene podobe. Ko se sprehodimo po notranjosti, kjer je nekoč dišalo po moki, se nam pogled ustavi na fotografijah Močnikovih, ki kot talismani visijo na stenah, kar je še dokaz več, kako znata Zdešarjeva ceniti in spoštovati dediščino preteklosti. Na to pa kažejo tudi mnoge druge starine minulih časov, ki krasijo ta mlinski hram. Prava arhitekturna poslastica je tudi notranjost hiše in pohištvo, ki je v njej. Pravzaprav kar težko razumemo, s kakšno prefinjenostjo, občutkom za-lepoto in arhitekturnimi posegi se da narediti nekaj novega, a hkrati ohraniti domačnost in toplino preteklosti. Tudi zgradba, ki bo zamenjala nekdanji hlev, Prebold - Lošinj N/ Ze 20 let zvestobe otoku zdravja Že dvajset let se po končanem obiranju hmelja kar nekaj Savinjčanov, še posebno Preboldčanov, organizirano seli za teden dni na jadranski otok Lošinj. Ker smo bili letos tam tudi mi, je nastal ta zapis, ki vsaj delno razkriva 20-letno zvestobo otoku, ki je bil že leta 1892 z državnim zakonom razglašen za klimatski otok. Predlansko leto so tu praznovali že 110-letnico turizma. Leta 1885 se je namreč na otoku pozdravil prvi obiskovalec Malega Lošinja, ki je bil poslan na klimatsko zdravljenje. Da je do tega sploh prišlo, so poskrbeli ugledni dunajski profesorji medicinske fakultete, ki so že od leta 1880 zbirali podatke o meteoroloških in klimatskih razmerah Malega Lošinja. To pa je bil začetek že stoletje dolge turistične tradicije in množičnem obisku otoka, ki je postal prava Meka za turiste z vseh koncev sveta. Še posebno veliko je Nemcev, Avstrijcev in Slovencev. Čudovito morje, obala, ki jo je kar za 113 kilometrov, več otokov in otočkov, ki se stapljajo z biserno modrim morjem, številne sprehajalne steze, borovi gozdički z blagodejnimi evkaliptusovimi vonjavami in še mnogo drugega daje lošinjskemu arhipelagu čarobno moč. Človek, ki enkrat spozna otok, se mu ne more več odreči. In tako ga ne morejo pozabiti naši sogovorniki. Prva sogovornica je bila Berta Vedenik, gostilničarka iz Prebolda. »Mislim, da bi mi kar nekaj manjkalo, če ne bi vsako leto bila na Lošinju. Počutim se kot doma, saj sem prihajam že dvajset let. Tukaj se resnično naužijem čistega zra- ka. Klima je enkratna, vsekakor pa so mi najlepši jutranji in večerni sprehodi ob obali, kjer so lepo urejene poti. Sem bom prihajala, dokler bom še lahko. »Za Berto damo besedo Jožetu Medvedu in Jožetu Potočniku. Jože Medved, ki je sicer doma iz Šempetra, je povedal, da ima rad morje. Septembra gre zato rad na Lošinj, ker ni več tolikšne gneče. Letos je organizirano tu že devetič. So pa zmenjeni že za naslednje leto. »Lepo je, družba je čudovita, zabavo si naredimo, kot želimo in če nam bo dano, bomo sem radi prihajali tudi v prihodnje.« Enakega mnenja je tudi Jože Potočnik, ki je na Lošinju prav tolikokrat kot predhodni sogovornik, saj so družinski prijatelji. »Na Lošinju resnično uživamo, voda je čista in čeprav je jesen, še vedno zelo prijetna za kopanje. Tu se človek resnično lahko nadiha svežega zraka, se spočije in uživa, kolikor zmore. Še bomo prišli! In kaj o vsem tem pravi glavna organizatorka teh lošinjskih dopustovanj Ivanka Golavšek, ki s svojim možem Petrom že vseh 20 let vodi Preboldčane in druge Savinjčane na ta otok zdravja. »Mož je astmatik in tudi to je eden od razlogov, da sva se odločila za obisk Lošinja, ki je znan po tem, da pomaga bolnikom, ki imajo težave z dihanjem. Izlete oži- ne bo ušla duhu minulega časa. Razlika bo le v njenih prebivalcih - turistih, ki bodo prišli sem uživat prvobitno naravo in poslušat šumenje vode, padajoče na mlinsko kolo - delo mojstra Franca Štruklja iz Rovt pod Menino, ki je tudi sicer pomagal oblikovati notranjost hiše. Zakonca Zdešar zapuščamo s prijetnimi občutki. Prav gotovo se bomo k njim še vrnili, če ne prej, ko bo tudi uradno njihova domačija postala pomembna turistična postojanka. To pa naj bi se zgodilo že prihodnje leto. Do takrat pa naj voda šumi in mlinček ropoče ter veselo oznanja, kje sta zakonca Zdešar doma in kje Močnikov rod naslednika ima. Darko Naraglav MOGOČE MANJ ZNANO 0 RUDIJU ŠPANZLU roma dopustovanje na Lošinju organiziram prek celjskega Kompasa. Večinoma smo vedno isti ljudje. Družba, ki se med sabo dobro pozna, in tudi zato je naša zvestoba otoku in ljudem še toliko trdnejša. Vsekakor pa se priključujejo naši skupini vsako leto tudi novi dopustniki. V sedanji skupini nas je 52. Nekaj je tudi Ljubljančanov, ki so lani želeli, da bi bili z nami. Za prihodnje leto smo se že dogovorili. Spomladi bomo odšli na ogled Dubrovnika, jeseni pa znova na Lošinj. Zvestobi se ne odrekamo.« Kaj velja reči ob koncu. Morda le to, da se dobre reči same hvalijo. Res pa je, da jih moramo doživeti, da jih znamo ceniti. D. Naraglav Vsako leto v času taborskih kulturnih dnevov Zavod za kulturo v goste povabi enega od znanih in širše uveljavljenih Savinjčanov. To-, krat je bil to akademski slikar Rudi Španzel, ki sicer ves čas poudarja svojo globoko zakoreninjenost v Savinjski dolini, a prav Savinjčani vse prevečkrat pozabljamo, da je Španzel res naš. O njegovi navezanosti na Savinjsko dolino med drugim priča kar presenetljiva savinjska govorica. Presenetljiva zato, ker je Rudi Španzel takoj po končani osnovni šoli odšel v Ljubljano in ves čas tam tudi živi. Niti odtenka ljubljanščine ni moč zaznati v njegovem govoru. Poleg tega pa se motivi iz časov njegovega otroštva ves čas vračajo na njegove slike in grafike. Vendar to ni s soncem ohsijaname-lena Savinjska dolina s h meljskimi kopicami, kajti Rudi Španzel se je rodil v Zabukovici, rudarskem kraju, po eni strani slepem rokavu Savinjske doline, po drugi pa z informacijami dobro prevetrenem kraju. Njegovi predniki so v Zabuko-vico prišli iz VVestfalije. In v Zabukovici je bilo veliko Nemcev, Čehov, Poljakov, Madžarov, srečeval se je z italijanskimi družinami. Dobro se je seznanil z različnimi kulturami in navadami. 14 let srečnega otroštva v Zabukovci (osnovno šolo je obiskoval v Grižah) ga je zaznamovalo za vse življenje. Kot vsakega človeka, le da nekateri skušajo to zavestno zanikati. Zaznamovalo ga je tudi hmeljarstvo, s starim očetom je namreč kot osnovnošolec hodil obirat hmelj, in na to temo sta nastali dve njegovi grafični mapi. Da bo umetnik (danes je več ali manj že jasno, da si zasluži tak naziv), je bilo slutiti že takrat, ko je poslikal stranišče (»Moja sikstinska kapela«). Prve risbe je ustvaril kar z barvnimi kamni na omet hiše. Tudi mama in oče sta menda imela dar za risanje, posebno vlogo na začetku Rudijeve ustvarjalne poti pa je imela stara mama, ki ga je navdušila za preteklost. Namesto rožic, denimo, je risal Gosposvetsko polje. Profesorica Milena Mo-škon, kije Španzla spoznala že kot mladega in obetavnega umetnika in cenila zlasti zato, ker je vedno poudarjal, od kod je doma, je od njegovega očeta izvedela, da Rudi sploh ni pisal, samo risal in barval je. Ko se je odločil, da gre na srednjo šolo za oblikovanje v Ljublja- no, pa je menda rekel: Lahko greš, samo ne postajaj po vogalih. In mama je šla za snažilko v zdravstveni dom v Zabukovici, ves njen zaslužek pa je šel za šolanje. Štipendije namreč kljub mnogim prošnjam ni dobil. In med počitnicami je služil denar v zabukoviškem rudniku. Zelo nadarjen za risanje je po srednji šoli končal likovno akademijo in nato specializacijo slikarstva in grafike. Kot študent je prejel Prešernovo nagrado. Ves čas se je vračal domov. Milena Moškon se spominja, da ga je prvič srečala v Žalcu pri Jelici Zuža, ko so razpravljali o njegovem diplomskem delu. Njegov največji vzor je antična umetnost, zanimali pa so ga tudi stari evropski in slovenski mojstri. Čeprav zakoreninjen v savinjski zemlji, Rudi Španzel sebe uvršča med srednjeevropske slikarje in poudarja: »Kultura je edina stvarna svetu, ki povezuje sicer drugače misleče ljudi. In po kulturi se bo naš narod nekoč sodil.« Sam nikoli ne sledi modernim smerem, ampak išče samega sebe. Razstave so obračun s sabo, čas pričakovanja dobrih in slabih kritik. Prvič je razstavljal v Novem mestu, pozneje pa v Ljubljani, Beogradu, New Yor-ku, Londonu, Žalcu, nazadnje na osnovnišoli vGrižah. V avli žalskega kulturnega doma visita njegovi sliki. Je slikar, ki se preživlja s svojim delom. Z ženo Biljano (tudi slikarko, imata sina Doreta)živi in ustvarja v Stari Ljubljani. Tisti, ki imajo doma kakšno njegovo delo, pravijo, da imajo Španzla. Ampak prav vsi imamo doma njegove grafike. Je namreč avtor slovenskega denarja (ki je nastajal v času, ko za to ni bilo veliko denarja). In tako njegove grafike strastno zbirajo tudi njegovi najbolj neusmiljeni kritiki. Ksenija Rozman SPORT LOKOSTRELSTVO Emeršičevi zopet slavili V Poreču na Hrvaškem je bilo prvo evropsko prvenstvo lokostrelcev v disciplini 3D. Barve Slovenije so odlično zastopali tekmovalci TVD Partizana Polzele, lahko bi rekli kar družina Emeršič. V disciplini compound so osvojili 3 zlate in eno srebrno medaljo. Pri članicah je slavila Jožica Emeršič in postavila tudi nov evropski rekord, pri mladincih je bil prvi sin Grega Emeršič, takoj za njim pa še Sašo Emeršič, ki je bil tudi član ekipe, ki je slavila v moštveni konkurenci. Takoj po končanem evropskem prvenstvu so pripravili še odprto prvenstvo Poreča, kjer je bil Grega Emeršič v absolutni konkurenci daleč najboljši. Na sliki: družina Emeršič s Polzele, mama Jožica in sinova Grega in Sašo. T. TAVČAR Robert BLATNIK 3312 Prebold tel.: 727-053 KO MESO DIŠI ZE V MESNICI! Spoštovani kupci! Z dobrotami iz naše mesnice bodo vaši dnevi veliko lepši. Pridite in se prepričajte! Hvala za zaupanje! Kolektiv mesnice Blatnik Industrijska G4R/INr prodajalna pohištvena industrija PoIZSlâ polzela tel. 063/720-020 IZJEMNO UGODNO V OKTOBRU - pisalna miza VN-MP: hrast, jelša, beli jesen - računalniška miza C15/RM v štirih barvah 7.907,00 SIT 10.547,00 SIT - videovitrina VO-I, manjša - videovitrina VO-II, večja 8.698.00 SIT 12.659.00 SIT - klubska miza C 14/N: hrast, jelša, beli in črni jesen - klubska miza VN-K3/N, v štirih barvah 5.531.00 SIT 7.907.00 SIT - regal NIK I, v barvah: jelša, beli jesen in jesen črno-srebrno - regal NIK II v treh barvah 46.187.00 SIT 65.987.00 SIT BOGATA PONUDBA POHIŠTVA ZA OPREMO: DNEVNIH SOB * OTROŠKIH SOB * PREDSOB; SEDEŽNE GARNITURE * JEDILNICE * POHIŠTVO IZ MASIVE * PISARNIŠKO POHIŠTVO * VZMETNICE VSEH DIMENZIJ in ŠE in ŠE * UGODNA PONUDBA KUHINJ IZ HRASTOVEGA LESA Delovni čas prodajalne: ponedeljek-petele od 8. do 18. ure, sobota: od a do 12. ure. POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! TeL: 063/720-020 VABLJENI! Franc Romih odličen na evropskem prvenstvu_______________________________ Od 23. do 27. septembra je bilo v Poreču lokostrelsko evropsko prvenstvo v disciplini 3-D za OPEN POREČ, na katerem je sodelovalo 7 držav s 143 tekmovalci. Slovenska reprezentanca je dosegla odlične rezultate, saj so osvojili 15 zlatih, 9 srebrnih in 6 bronastih odličij. Prvenstva se je udeležil tudi član LK Polzela Franci Romih, ki je v slogu COMPOUND BARE BOE osvojil odlično drugo mesto ter na finalni tekmi za 28 tarč dosegel nov evropski rekord. Svojo odlično formo je Franci potrdil tudi v nadaljevanju v soboto na OPEN POREČ, kjer je v svoji kategoriji prepričljivo zmagal. Olivera Kučera Prehodni pokal Morisu Najbolj priljubljeni športniki Izmed prispelih glasovnic smo izžrebali tri nagrajence: 1. IVAN KOZMAN, Podkraj 4, Velenje 2. MILICA RANČIGAJ, Dobriša vas 53, Petrovče 3. TOMAŽ KUMER, Vinska Gora 60, Velenje Pokrovitelj izbirama najbolj priljubljene(ga) športnika(ce) je PEDIKURA KANA Žalec z izdelki za nego nog. Najbolj priljubljena športnica ostaja Jožica Emeršič, najbolj priljubljen športnik Matjaž Cizej, v vodstvu pa še vedno ostaja Kovinotehna Savinjska Polzela. Glasovnice iz oktobrske številke Savinjčana pošljite na naše uredništvo do 8. novembra 1997. Strelska družina Braslovče je na svojem strelišču za vojaško puško pri jezeru Braslovče pripravila tekmovanje za prehodni pokal v streljanju z vojaško puško. Skupaj je nastopilo 39 posameznikov in 12 ekip. Prehodni pokal je drugič zapovrstjo osvojila ekipa SD Moris. Vrstni red posamezno: 1. Markun (SD Moris) 186 krogov, 2. Uršič (SD Tolmin) 183,... 6. Polajžer 168,8. Kralj (oba SD Braslovče) 166 krogov itd. Ekipno: 1. SD Moris 526 krogov, 2. SD Celje 506, 3. SD Braslovče, I. ekipa 490,... 7 SD Braslovče, II. ekipa 435 krogov itd. T. T. n j Glasujem I za najbolj priljubljeno športnico: za najbolj priljubljenega športnika: F1 iiik—lir SANACIJA IN IZDELAVA DIMNIKOV IZ NERJAVEČE PLOČEVINE bVAills‘ ■ 1 1 p\ Latkova vas 43 VvvVv 3312 PREBOLD lil 1Y Telefon: 063/702-480 ^ "J \W 1 11 1 1 \ Mobitel: 0609/615-205 Laikova vas 49, PREBOLD Telefon (063) 702-150 - prodaja, centriranje in montaža gum za osebna vozila, - montaža in centriranje tovornih gum, - montaža polnih gum za viličarje (gumilastik), - popravilo motornih žag, kosilnic in druge mehanizacije, - obnovljene letne in zimske gume FULDA, GOODTEAR, SAVA, HANKOOK, BARUM, MATADOR za najbolj priljubljeno športno ekipo: Moj naslov: L J Orla vas n.h., Braslovče TRGOVINA IN SERVIS tel.: 701-749 mobitel: 0609 638 841 PONUJAMO VAM: i .<îJL rezervne dele za vozila: VW, GOLF, OPEL, RENAULT, FORD, LADA, ŠKODA, ZASTAVA. Po naročilu pa tudi dele za ostale tipe vozil, dodatno opremo, kozmetiko... V našem avtoservisu pa vam ponujamo naslednje usluge: BREZPLAČNA KONTROLA ANTIFRIZA V VAŠEM VOZILU! 3 - HITRA POPRAVILA - ZAMENJAVO SVEČK, OLJNIH FILTROV, IZPUŠNIH LONCEV... - PRIPRAVO VOZILA ZA TEHNIČNI PREGLED in VEČJA POPRAVILA VOZIL CQ3CKD SL CEMENTNI IZDELKI IZDELUJEMO: - cvetlična korita- - kamine, fontane • ograjne elemente - tlakovce, plošče, robnike - tople grede, kompostnike - škarpne elemente - vinogradniške stebre - kanalske jaške z mrežo - peskolove. MOŽNOST ODLOŽENEGA PLAČILA PRI NAKUPU NAD 20.000 SIT tel.: 061/735-408 od 8. do 17. ure OBČINA ŽALEC Oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti objavlja JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA V OBČINI ŽELEČ ZA LETO 1998 1. Občina Žalec bo iz sredstev javnih financ sofinancirala naslednje programe: a) izvajanje programa rekreacijskega športa mladih, b) izvajanje programa tekmovalnega športa mladih, c) večje športne in rekreacijske prireditve, d) izobraževanje strokovnih kadrov, e) vzdrževanje športnih objektov. 2. Na razpis za sofinanciranje športnih programov pod točko 1 lahko kandidirajo športna društva, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: a) imajo sedež in delujejo na območju občine Žalec, b) predložijo potrdilo o plačani članarini svojih članov za tekoče leto, c) imajo odprt žiro račun pri Agenciji za plačilni promet ali poslovni banki, d) ob zaključku finančnega leta dostavijo financerju bilanco stanja in bilanco uspeha za leto 1997. 3. Na razpis za sofinanciranje vzdrževanja športnih objektov lahko kandidirajo lastniki in upravljavci športnih objektov na območju občine Žalec, v katerih se izvajajo' programi, ki se financirajo iz sredstev proračuna občine Žalec. 4. Obrazce za prijavo dvignite na ZTKO Žalec ali na Občini Žalec, Oddelku za gospodarske in negospodarske dejavnosti, od 20. oktobra dalje (če jih ne boste prejeli po pošti). 5. Prijave pošljite na naslov: Občina Žalec, Oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec, do 20. novembra 1997 Finančne programe, pripravljene po zakonu o društvih, merilih ministrstva za šolstvo in šport o vrednotenju programov športa, ki se financirajo iz občinskih proračunov in po kriterijih za financiranje športa v občini Žalec, bo pregledala strokovna komisija. 6. Kandidati za finančna sredstva proračuna občine Žalec bodo o rezultatih razpisa obveščeni, ko bo občinski svet občine Žalec sprejel proračun za leto 1998. Zaradi uskladitve z veljavno zakonodajo bo 3. novembra ob 17. uri izredna skupščina ZTKO Žalec v sejni dvorani občine Žalec. Člani zveze bodo pravočasno prejeli vabila. GRADBENI INŽENIRING ing. Vinko VUČAJNK, s p Prežihova 1, ŽALEC, tel./faks: 063/712-265 PROJEKTIRANJE, mobitel: 0609 618 443 ORGANIZIRANJE IN IZVAJANJE DEL V GRADBENIŠTVU Izvajamo: L GRADBENA DELA OBRTNA DEU INŠTAUCIJSKA DEU' NIZKE GRADNJE ADAPTACIJE REKONSTRUKCIJE SPORT Košarka V soboto četrtfinale pokala, v torek doma z Belgijci______________________________ Košarkarji Kovinotehne Savinjske Polzela so v soboto v nadaljevanju državnega prvenstva gostovali v Mariboru in tam premagali ekipo MB Branik z rezultatom 77:75. Polzelani so si zmago zagotovili v zadnjih minutah srečanja. Najuspešnejša pri Polzelanih sta bila Horvat, ki je dosegel 25 točk, in Jaklin 24. Danes bodo polzelski košarkarji v nadaljevanju prvenstva igrali z ekipo Krke v Krškem. Po 5. krogu so Polzelani z osmimi točkami na četrtem mestu, za vodilno Pivovarno Laško zaostajajo za 2 točki. V soboto, 18., in v nedeljo, 19. oktobra, pa bodo na sporedu četrtfinalne tekme za slovenski pokal. V skupini II. igrajo Branik Maribor, Loka Kava iz Škofje Loke in Krka. V prvi tekmi se bodo Polzelani v soboto, ob 20.30, pomerili z ekipo Krke. Če bodo zmagali, se bodo v nedeljo ob 18. uri pomerili za prvo mesto z zmagovalcem tekme Maribor Branik : Loka Kava. V nadaljevanju evropskega košarkarskega pokala pa so Pol- zelani po podaljšku izgubili srečanje v Zagrebu proti ekipi Zri-njevca z rezultatom 104:102, v rednem času pa se je srečanje končalo 88:88. Polzelske košarkarje bomo v domači dvorani lahko videli zopet v torek, 21. oktobra, ob 20. uri, ko se bodo v 5. kolu doma pomerili z ekipo Charleroi iz Belgije. Po 4. kolu so Polzelani dvakrat zmagali in so v svoji skupini na tretjem mestu. T. TAVČAR Rokometašice Juteksa Žalec zadovoljne Rokometašice Juteksa Žalec so z dosedanjim tekmovanjem v državnem prvenstvu zadovoljne. Na zadnji tekmi v domači dvorani so visoko premagale Mlinotest Ajdovščino z rezultatom 42:20. Žalčan-ke so s hitro in učinkovito igro povedle v 7 min. z 83 in takrat je bilo videti, da bodo zlahka in visoko zmagale, kar se je na koncu tudi uresničilo, saj so zmagale z razliko 22 golov. V 6. kolu v soboto pa so Žalčanke gostovale v Kočevju in tam premagale istoimensko ekipo s 30:25. Po 6. kolu imajo pet zmag in so na prvenstveni lestvici trenun-to na drugem mestu. V soboto, 18. oktobra, pa bodo doma gostile Krim Electo, srečanje pa se bo v dvorani OŠ Žalec pričelo ob 19. uri. „ T. TAVČAR EMTEKS z Ložnice pri Žalcu je bil letošnji organizator sedmega teniškega turnirja EMPE tovarn, ki izdelujejo notranje obloge avtomobilov za več tovarn v Evropi. Turnir je trajal v soboto ves dan, največ uspeha pa so imeli tekmovalci EMTEKS-a. V skupini A ,pri moških je zmagal Matjaž Zagoričnik, pri ženskah Tina Selišnik in v dvojicah Tina Selišnik -Matjaž Zagoričnik. Tekmovanje je pripravila in skrbela, da je potekalo nemoteno, Teniška akademija Žalec. Na sliki: Pokali, ki sojih prejeli najboljši. T. TAVČAR Šahovske vesti Invalidi niso uspeli V Vrbju pri Žalcu je bilo izbirno tekmovanje za zasavsko, šaleško in savinjsko regijo za nastop šahistov invalidov na državnem prvenstvu, ki bo 23. oktobra v Mariboru. Razočarali so šahisti prve ekipe Žalca, ki so za Dl Velenje osvojili drugo mesto, kar pa je premalo za nastop v finalu za državno prvenstvo. Odlično sta igrala Martin Štorman in Ivan Pevnik. Povsem pa sta odpovedala Mitja Urisek in Marjan Knez. Vrstni red je naslednji: t. Dl Velenje; 2. Dl Žalec - prva ekipa 14; 3. Dl Brežice 10; 4. Dl druga ekipa 8; 5. Dl Celje 6 in Dl Trbovlje 4. Šahisti ŠK Griže odlično startali V soboto, 27. septembra, je bilo v drugi slovenski ligi odigrano prvo kolo s šahisti Frama v Slovenski Bistrici. V odlični igri so se izkazali šahisti ŠK Griže, ki so gladko s 6:0 zmagali proti uspešni ekipi ŠK FRAMA v naslednji sestavi: fide mojster Dani Vombek, Mihevc, Tomažin, Blatnik, Krajnc, Virant in Župane kot rezerva. 11. oktobra pa sta bili odigrani 2. in 3. kolo v Zagorju, 17. oktobra pa bosta odigrani 4. in 5. kolo v Slovenskih Konjicah, 24. oktobra 6. in 7. zadnje kolo v Grižah. Šahisti ŠK iz Griž pričakujejo uspešen nastop v 2. slovenski šahovski ligi in nazadnje tudi uvrstitev v prvo slovenska šahovsko ligo, V. kateri že nastopa ŠK Žalec. jože Grobelnik V Trnavi^ še en uspel dogovor___________________________________________________________ Telovadnico v Trnavi so dan po uradnem odprtju preizkusili tudi »ta pravi« košarkarji. Po zmagi nad Olimpijo so košarkarji KK Kovinotehne Savinjska Polzela z vodstvom kluba odšli v Trnavo, si ogledali telovadnico in nato z domačini in vsemi, ki so kakorkoli pomagali pri gradnji telovadnice, odigrali prijateljsko tekmo. Posebna gosta večera sta bila Ivo Daneu in državni podsekretar ministrstva za šolstvo in šport Niko Žibret, ki sta igrala v ekipi Kovinotehne Savinjska Polzela. Za domačine pa je seveda igral tudi žalski župan Milan Dobnik. In ker se največ stvari doseže, kadar se ljudje pametno in strpno dogovorijo, sta se ekipi dogovorili tako, da sta tekmo prekinili pri neodločenem rezultatu. V športnem svetu sicer tako ne more biti pogosto, na drugih področjih pa si takšnih dogovorov seveda želimo še veliko. K. R. šolo ne bodo le gledali svojih sovrstnikov, ampak jim bodo znali solidno predstaviti športno znanje, pridobljeno v tej telovadnici. Vsekakor bo ta prostor dobro služil svojemu namenu, saj v naši krajevni skupnosti živimo veliki ljubitelji športa. Za koriščenje prostorov, ki omogočajo igranje košarke, odbojke, rokometa in druge športe, se že zanimajo tudi drugi, tako da lahko pričakujemo tudi športne dogodke na višji ravni.« In še Jožetovi verzi: »Nekaj me muči le: če bi se še enkrat rodil, bi sigurno z Vami večjo telovadnico gradil - Jože.« D. N. »Današnji dan je resnično velik dogodek za našo krajevno skupnost in seveda tudi zame, saj se z njim nekako zaključuje projekt, ki je terjal veliko naporov. Te brez tako široke podpore krajanov, občine, ministrstva za šolstvo in šport in še mnogih drugih prav gotovo ne bi bilo. Vesel sem, da se je vse tako izteklo, kot smo si zamislili, in tako bomo prihodnje leto lahko še slovesneje in s ponosom praznovali 100-letnico šole v naši krajevni skupnosti. Šolarji bodo sedaj lahko razvijali svoje telesne sposobnosti enako kot njihovi vrstniki po šolah, kjer so že prej imeli telovadnico. Verjetno se ne bo več dogajalo, da po prihodu v preboldsko REKU SO Jože Pencelj, predsednik gradbenega odbora za gradnjo telovadnice v Trnavi: NOVO V ŽALCU V mesecu novembru bomo v centru Žalca, na Filipovem trgu, odprli SUPERMARKET TUŠ. PRIČAKALI VAS BOMO Z l GODNIMI CENAJMI TER BOGATO IN PESTRO PONUDBO. Na svidenje pri TUS-u. ZANIMIVOSTI Iskrice v očeh otrok z roba deževnega gozda Princesa Diana je umrla, kot je živela. V soju bliskavic fotoaparatov. Mati Tereza je umrla, kot je živela. V majhni sobi v Kalkuti, tiho, da nihče ni vedel za to. Dve veliki ženski tega stoletja. Dobrotnici. Ena je darovala v blišču bliskavic in se potem vračala v drugi svet, svet denarja, mati Tereza je darovala sebe. Šla je poiskat tiste, ki jih je razvoj človeštva pustil daleč za seboj. Nikamor ni odhajala, živela je med njimi. Koliko je še takšnih, ki so svoje življenje darovali za boljši svet? KI nimajo drugega življenja, kot je to, da pomagajo drugim? Ki za seboj niso pustili potomcev, vendar imajo kljub temu ogromno otrok? Ko je gospod Saksida pred več kot 40. leti prišel v Corumbo, je bil šolski svetnik. Na delo je moral skozi barakarsko naselje. Pot do kapelice me je vodila skozi naselje barak, ki so bile narejene iz kartona in blata, s pločevinasto streho. Iz polteme barak so me gledale oči mož in žena brez dela, pogreznjenih v umazanijo in revščino. Okrog mene so vreščali otroci kot muhe, vpili in se smejali, kakor drugi otroci na svetu, le da so bili fl slabotni in podhranjeni. V očeh, ki so me spremljale, sem začutil sovraštvo. Govorile so mi: »Ti prihajaš« iz mesta in se boš tja tudi vrnil. Tam dobro živite, mi pa smo tu ujeti v bedo.« Srečeval je mlade fante v za- po zaporih. Zgodba otrok iz Corumbe pa se lahko konča srečno, saj jim dajo možnost obiskati šolo, ki je ni potrebno plačati, kjer dobijo trikrat na dan jesti in kjer preživijo dan. »Drugo mamo« najdejo v botrici, ki sicer živi daleč stran, vendar je navidezno ves čas prisotna. Otrok se zaveda, da ga ima nekdo rad, čeprav vidi to osebo le na fotografiji, ki jo pošlje vsake toliko časa. Botrica mu piše, naj se pridno uči, naj bo priden in da ga lepo pozdravlja. Čeprav je pismo v tujem jeziku, ga otroku prevede g. Saksida, njemu pa ostane pismo z dragoceno znamko in podoba osebe, ki misli nanj, ki mu priskrbi obleko in zvezke. Pismo ni na videz nič posebnega, za to malo življenje pa je nekaj nepojemljivo velikega in pomembnega. Ko izvejo vsebino pisma, tekajo z njim gor in dol po mestu. Nekdo misli nanje. Nekdo jih ima rad. Botrica postanete tako, da pišete v Tudi tukaj živijo ljudje. porih in spoznal, da ne bi bili takšni, če bi imeli koga, ki bi jih imel rad. Porodila se mu je ideja o Dom Boskovem mestu. O misijonu, ki bi sprejel otroke s ceste, jim ponudil vsaj osnovno izobrazbo in jih naučil rokodelskih spretnosti. Predvsem pa, da bi se ti otroci zavedli, da jih ima nekdo rad. Nekdo jih ima rad Ko sonce žge pločevino barak, v njih ne zdrži noben pes več, otroci in matere pa morajo, ker se ne morejo kar naprej potikati naokrog. V mnogih primerih so očetje šli na delo v druga mesta. Tu niso zdržali, pa tudi ne vrnejo se več. Matere so ostale same s kopico otrok. Za njih ne morejo skrbeti in jih pretepajo, zato se ti raje potikajo naokrog, prespijo pod drevesi ali v ukradenem čolnu, kakor da bi se vrnili pod pločevinasto streho, kjer bodo tepeni. Zgodba se nadaljuje tako, da zaidejo v kriminal in začne se njihovo popotovanje Brazilijo, g. Saksida vam pošlje fotografije otrok. Ko si izberete tiste, ki jim želite biti botrica, je to to. Botrice nekako posvojijo otroke na daljavo; zanje skrbijo v času vzgoje in šolanja. Ti otroci so 'potrebni ljubezni, saj mnogokrat ne vedo, kaj pomeni, da te ima nekdo rad. Pomen botric torej ni le v gmotni pomoči, marveč predvsem v vzgojni in moralni. Ni obvez, ni slabe volje, le velika hvaležnost ob vsaki pošiljki, ki se kaže v iskricah v očeh v močvirni pokrajini Pantanal, ob robu deževnega gozda v Braziliji. S pomočjo upravlja g. Saksida. Namenjena je za otrokovo obleko in šolske potrebščine. Ko je otrok bolan, gospod Saksida pomisli, kaj bi naredila botrica, mu prinese piškote in pove, da so od nje. To povzroči veliko veselje in čudenje, kako njihova botrica nanje nikoli ne pozabi. Otroci vas razveselijo z ročno izdelanimi voščilnicami, ki jih trikrat letno napišejo skupaj z očetom Saksido. Priložijo fotografijo, da pokažejo, kako veliki so že. Dejstvo je, da starejši, kot je otrok, težje dobi svojo botrico. Ti otroci nimajo komu pisati ob praznikih in ne dobijo nobenega pisma... Mati Tereza je rekla, da je najhuje, če se človek počuti nezaželenega. Misijonar ima veliko, veliko otrok Gospodar Saksida je iz nič, na vrhu griča, sredi barakarskega naselja, kamor so si prej upali le protestantski duhovniki, postavili 12 zelenih barak. Kasneje mu je uspelo dobiti še več pomoči. Zrasla je velika šola s telovadnico, kjer se zdaj šola 2000 otrok. Naučijo se brati, pisati in računati; dobijo osnovno izobrazbo, učijo se rokodelskih poklicev. Zanje je zelo pomembno tudi, da dobijo jesti trikrat na dan. Bistveno pa je, da prekoračijo tisto mejo, ko si sam ne moreš pomagati. Dobijo vstopnico v boljše življenje: lažje dobijo službo in naučijo se znajti v svetu brez kriminala. Zvečer se otroci vrnejo domov, v prebivališča iz plastičnih vreč, in komaj čakajo, da bo jutro, da votaril iz dneva v dan in se boril za golo preživetje. Ko smo hodili po ulicah, so ljudje g. Saksidi od daleč mahali, ga pozdravljali. Vsakemu se je za trenutek prižgala iskrica v očeh. Vsi zaupajo v moje molitve Projekt zahteva veliko dela. Koliko ga je že samo s pošto! Zadnjega pol leta mu je pomagala Gabriela iz Slovenije, novopečena zdravnica. Pred njo so delali prostovoljno mladi Španci. Gospod Saksida daje od sebe vse moči. Svojim otrokom bi rad še bolj pomagal. Potoval je po svetu in prosil za denar. Zdaj mi piše, da zaradi slabega srca verjetno ne bo mogel več. Niti v rodno Slovenijo. Kljub desetletjem v Braziliji, kjer je njegovo srce, ga je košček vedno na sončni strani Alp. Zlato mašo je imel v Ljubljani, kar si je neskončno želel. Težko je biti misijonar. Vsi zaupajo v moje molitve, kot če bi bil svetnik. Mnogo darov je danih v ta namen. Vidite tedaj težavo. Zdimo se samim sebi tako nepopolni. Kako se misijonar počuti pred toliko prošnjami, ki jih spremlja prepričanje, da bodo uslišane? Včasih tvegam in rečem naravnost, da bo Gospod opravil čudež, za katerega bom prosil. Toda potem se celo bojim vprašati, kako se je zadeva iztekla. Prva stvar, ki jo človek opazi v Corum-bi, so škatlaste hiše brez streh, od katerih so nekatere hoteli. Poševno pritrjena vrata, odpadajoč omet. Samo upate lahko, da bo kakšen hotel imel cela vrata... Pred kockastimi hišami brcajo otroci umazano in strgano žogo iz cunj. Vendar imajo ti otroci dom s štirimi stenami, medtem ko veliko otrok živi v kolibah na hribu ob robu mesta ali kar v šotorih, pod napetimi plastičnimi vrečami in v luknjah, skopanih v hrib. Večina teh ljudi je vdanih v usodo. Edino veselje jim je imeti otroke in teh imajo seveda veliko več, kot so jih sposobni preživeti. Reveža ni mogoče prevarati tako, da mu daš paket hrane in obleke, potem pa se zapreš v udobno hišo. Nauči ga pisati in brati, da si bo znal in V misijonu Ernesta Sakside z otroci. Bi kateremu od njih postala botrica? % MODA 2*S KVALITETA H ZADOVOLJSTVO P Trgovina in šiviljstvo ^ Mestni trg 4, Žalec © (nasproti Žane) C Tel.: 715-335 S bodo spet šli v šolo. V telovadnici črni in rjavi fantiči zabijajo koše. Ko smo prišli skozi vrata, so g. Saksidi pritekle v objem majhne deklice, ga pozdravljale in z navdušenjem nekaj pripovedovale. Misijonar ima veliko, veliko otrok. Ko smo odhajale, nas je s svojim hroščem peljal na avtobus. Vozniku avtobusa so se zasvetile oči, ko ga je zagledal.*Z velikim spoštovanjem je pozdravil in zvedele smo, da je bil kot otrok doma v faveli, ker pa je lahko hodil v šolo, ki je ni bilo treba plačati in kjer je dobil tudi jesti, je postal to, kar je zdaj. Vozi avtobus An-dorinja po luknjasti cesti proti Čampo Grande, sicer bi bil še vedno v faveli, ži- imel moč si naprej pomagati sam. Ko Američani pošljejo pakete hrane v Afriko, sledi odobravanje celega sveta, bliskajo se fotoaparati. A kaj ta hrana naredi? Nekaj časa so ljudje siti, optimizmu sledi nekaj potomcev. Potem hrane zmanjka. Ostane še več lačnih ust. Ne bi bilo bolj vredno bliskavic, če bi zgradili kakšno šolo, da bi se ljudje izobrazili in se zavedli današnje stvarnosti? Da bi jim zgradili tovarne in jih naučili delati, skrbeti zase, se jim postaviti na lastne noge? g. Ernest Saksida CIDADE DOM BOSCO 79301-970 CORUMBA-MG BRASU Barbara Čeh Velika izbira metrskega blaga za zimske kostime, šivanje po meri, tudi za močnejše postave, ekspres šivanje in oblačenje gumbov. ZELO UGODNO: N - novo - novo - novo - novo-STALNE STRANKE IMAJO PRI ŠIVANJU ^ 10-odstotni popust. ¡5 Vabljeni v trgovino in šiviljstvo TWEED, vsak dan 7? od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, ob sobotah od ft 8. do 12. ure. ^ MODA 9š KVALITETA §*£ ZADOVOLJSTVO 9*S VSE ZA DOM Odprto vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 14. ure. Medlog 18, Celje tel.: 451-515 in 471-011 faks: 471-320 AKCIJA V OKTOBRU OZIROMA DO PRODAJE ZALOG od 790,00 do 1.290,00 SIT/m2 - KUHINJSKE FRONTE (iveral, furnirana, lakirana) > HOBBY RAZREZ IVERAL HRUŠKA 18 > HOBBY RAZREZ IVERAL GOBI 12 > LAMINATNI PARKET 12000 OBRATOV > PANELNI PARKET 10-odstotni popust > PARKET KLASIČNI, JESEN R 10-odstotni popust 1.390.00 SIT/m2 1.290.00 SIT/m2 3.355.00 SIT/m2 6.316.00 SIT/m2 2.931.00 SIT/m2 Rok Robič-Rocky V Kolumbiji V vasici nimajo niti elektrike niti tekoče vode. Prebivalci živijo v preprostih hišah, narejenih iz bambusa in kritih s slamo. Ponavadi je hiša ena velika spalnica (spijo v mrežah) in majhno improvizirana kuhinja v kotu (nekaj zidakov, velik lonec, drva). Med redkimi dobrinami sodobne civilizacije sem opazil radio na baterije, kokakolo in košarkarsko igrišče. Slednje me je zelo presenetilo, saj je v Latinski Ameriki daleč najpomembnejša (postranska) stvar nogomet. Življenje Indijancev plemena Kuna poteka v precej drugačnem ritmu kot v razvitem svetu; celotna vas živi kot ena velika družina v skupnosti, zelo veliko se pogovarjajo med seboj, skupaj rešujejo probleme, pomagajo drug drugemu... Glavne aktivnosti moških so: ribolov, delo na polju in vzdrževanje vasi, medtem ko ženske šivajo nekakšne gobeline s tradicionalnimi motivi (Molax) in vzgajajo otroke. Zelo zanimivo je vrednotenje otrok: starši si želijo imeti predvsem hčere. Ob poroki se moški vedno preselijo v hišo ženske. S seboj morajo prinesti veliko doto. Zato lahko družina s samimi sinovi na koncu obuboža in poleg tega izgubi še vso delovno silo. Nekaj dni kasneje sem doživel še drugo veliko presenečenje. V majhni kolumbijski vasici Acandi sem imel priložnost videti eno od največjih želv na svetu pri odlaganju jajc. Celoten postopek - od kopanja luknje, odlaganja jajc, zakrivanja luknje s peskom in brisanjem sledi - je trajal več kot eno uro. Na koncu smo več kot 100 let staro in 500 kg težko želvo pospremili z že: Ijami, da bi se čez dve leti spet srečno vrnila. Želve se namreč vedno znova vračajo na isto mesto, kljub temu da živijo na drugi strani celine (v Kanadi). Na žalost jih je vsako leto manj. je mesto zdelo prav prijazno - dolgo v noč sem gledal lokalne veljake, kako so igrali mini nogomet na osrednji ulici. Naslednji dan sem ■ v vojaški bazi uredil birokratske formalnosti. Kolumbija je prva država na mojem potovanju, za katero ne potrebujem vize in mi ni potrebno plačati niti enega samega tolarja za prečkanje meje. Iz Turba do Cartagene sem se peljal z džipom. Slaba makedamska cesta onemogoča vožnjo avtobusov, vožnja z džipi ostaja edina alternativa, saj bi nekako še kar šlo, če ne bi šoferji napolnili svojih avtov s prevelikim številom potnikov v želji po večjem zaslužku. Kjer je prostora za dve osebi, po navadi sedijo trije. Cartagena je po mnenju številnih popotnikov najlepše kolonialno mesto v Južni Ameriki. Stari del mesta je vzorno obnovljen. Nekako me je spominjal na staro Ljubljano, ki pa jo seveda Slovenci še ne znamo turistično tržiti. Med ogledovanjem trdnjave na obrobju mesta sem spoznal zakonski par iz glavnega mesta Bogote. Podobno kot jaz sta preživljala dopust na Karibski obali in podobno kot jaz sta se nameravala naslednji dan vrniti v Bogoto. Razlika je bila samo v tem, da imata onadva avto, jaz pa... avtobus. Kar sama sta mi predlagala, naj se jima pridružim in tako prihranim nekaj denarja. Vožnja od Cartagene do Bogote ni kar tako: 100 km ali 20 ur. Vmes smo prespali v improviziranem »hotelu«, videl sem najmanj 10 nesreč na cesti ter dodobra spoznal navade Kolumbijcev. Na koncu me sploh nista pustila v hotel, moral sem prespati v njunem skromnem stanovanju, za nameček sta mi postregla še s kosilom, večerjo in zajtrkom ter me naslednji dan peljala v hotel. Bogota - glavno mesto Kolumbije je edino veliko mesto v Kolum- Predelovalnica banan Ves čas bivanja v Kolumbiji sem bil deležen gostoljublja od vseh prebivalcev, vojakov, policistov in drugih uradnikov. Nikjer nisem opazil kakršnih koli bombnih atentatov, roparskih napadov, nasilja ali česa podobnega, kot pričakujejo vsi zunanji opazovalci. Kolumbija je v svetu znana predvsem po slabih stvareh: kot največja proizvajalka (prekupčevalka) kokaina, po številnih mafijskih kartelih in najmočnejši protidržavni vojaški organizaciji (gverila) v Južni Ameriki. V resnici je nekaj popolnoma drugega: prijazni ljudje, raznolika narava, dostop do Pacifiškega in Atlantskega oceana, arheološko mesto na jugu, pragozd... Skratka dežela, vredna obiska. Iz Acandija sem nadaljeval potovanje do mesta Turbo s čolnom. Prva polovica štiriurnega potovanja je bila zelo udobna: mirno morje, vročina, hitra vožnja... Kasneje je morje postalo zelo razburkano,, valovi večji kot 2 m, čoln pa je premetavalo kot kakšen ubogi splav. Voda je na vseh straneh zalivala potnike; bil sem premočen, kot bi plaval v morju. Sonce se je kot nalašč skrilo za oblaki, zeblo me je. Kapitan nas je tolažil z dejstvom, da so valovi v tem letnem času razmeroma majhni. V določenih obdobjih sploh ni mogoče pluti s čolnom. Turbo velja za eno od najbolj nevarnih mest v Kolumbiji, saj pred-stavja najpomembnejše pristanišče za izhod drog iz države. Meni se biji, ki sem ga obiskal. Raje sem se izognil Medellinu in Caliju, ki slovita kot dom za številne mafijske bande. Še posebej žal mi je za slednjega. Kasneje so mi ga številni popotniki opisali kot najlepše mesto v Kolumbiji; pa še prijazni ljudje naj bi tam živeli. Še en dogodek mi bo ostal v spominu za celo življenje: petelinji boj. Lastnik hotela v majhni vasici na jugu Kolumbije me je povabil, da se mu pridružim pri ogledu edinega spektakla (zabave) daleč naokoli. S pick-upom smo se ob 10. uri zvečer odpeljali do uro oddaljene vasice. S seboj smo imeli tudi tri prvenstvene borce (peteline), ki naj bi premagali svoje nasprotnike in prislužili lastnikom lepe denarce. Le-ti so jih negovali, crkljali in božali kot kakšne dojenčke. Petelinji boj precej spominja na boksarski dvoboj. Odvija se v »ringu«, omejeni čas 20 minut, ob tretjem »knock outu« je dvoboj končan, gledalci stavijo razmeroma velike vsote denarja... Poleg razlike v borcih je največja razlika občinstvo. 98% predstavljajo moški, ki celo noč vpijejo, stavijo denar in pijejo. Ko smo se ob 5. uri zjutraj odpeljali proti domu, so se vsi sprehajali kot mesečniki, podpirali stene ali ležali v jarkih. Dva od naših petelinov sta izgubila borbo, eden pa je zmagal. Za »nagrado« sta bila poraženca deležna vsak po nekaj brc in številnih kletvic. Takšno je pač življenje poražencev. PTUJSKA POSEBNA 'erutnina Ptuj kg B0t{ ffcjetw»s PERUTNINA I»TUJ ^¿>oJ • v* Cl»l* «j Šipon ŠIPON 0,751 r Jeruzalem 439,00 KEKSfl z marelični: ALI JAGODNI) NADEVOM-175 g zav. 177,00 ^OKQrvKflKAR n act A ^AO-UESNJAK jwm-pnattvoo SOK ORANŽNI 50% 21 L ROTTALER VELIKA IZBIRA UGODNI PLAČILNI POGOJI MOŽNOST NAKUPA NA ČEKE ALI NA UGODEN KREDIT r POSODA ZA * _ wfmL PEČENJE / KOSTANJA X Lira / \ 1.299,00 ' SAMOSVETLECi loščilo za PLASTIČNA IN Kamnitatla L: JODOVA TOALETNO MILO SOFT 100 g A Henkel ČISTILO ACRIL PLASTIC X 11 r Hinj a POLOGA ,s*f■»$« AKRIL PLASTIK ODMEVI Ni vsem vseeno Stari ljudje pravijo: Bogu bodi potoženo, Ob vaših besedah o reklamnih listih v poštnih nabiralnikih sem se odločila, da napišem pismo vam. Tako me je nagovorila samo z imenom podpisana Marija iz okolice Polzele. V njenem pisanju se zrcali prizadetost nad brezumjem, s katerim se človek pod nalepko civiliziranosti in napredka znaša nad svojim okoljem in nad samim sabo. Kajti koliko so vredne samohvale in opravičila, češ, napredek ima svojo ceno, če pa napredujemo nazaj, v odmiranje in ne v rast. V dobi, ko ne rašujemo nobenih bistvenih človeških dvomov, čeprav imamo za to vse več možnosti in vse več virov osveščanja, si k tovoru slepe pridobitniške infantilnosti dodajamo še ozonsko luknjo, učinek tople grede, taljenje polarnega ledu, grožnjo atomske zastrupitve, kisel dež in druge grožnje. Le čemu, zaradi čigave neodgovornosti? Dovoljujem si za vse bralce prepisati pismo neposiljeno misleče bralke in razkriti, kako ona vidi in doživlja te probleme in kak- šne odgovore nakazuje na zastav-, Ijajoča se vprašanja. Torej: Danes popoldne sem se s psom sprehajala ob Savinji od Polzele proti Podvinu in mi je bilo skoraj žal, da sem se namenila tja. Divje smetišče se je zopet povečalo. Ko sva šla po ozki poti proti reki, je bilo tudi tam vse polno sledov »civilizacije«. Groza! Ko so zasuli smetišče sredi hriba nad Polzelo, so jih bila sama usta, kaj so napravili. Med grmovje ob reki pa ne hodijo in z glavne ceste se ne vidi. Ne vem, zakaj nas je toliko hvale, kaj vse storimo za naše otroke, ko pa jim bomo totalno onesnažili Zemljo. Z vsem mogočim si večamo potrebe in postajamo - duševno - vedno bolj revni. Napredek je nujen in udobje ni prepovedano, toda mi stremimo za luksusom v . vse smeri. Ravno to onesnažuje in zastruplja naša življenja. Veliko se jih hvali, kako znajo vse narediti sami, pri tem pa pozabljajo, da bomo zaradi takšne miselnosti izumrli - kajti otroka si ne moreš narediti sam. Za to sta potrebna dva, pa čas in ljubezen. Tega pa je dandanaš- nji vse manj - čeprav je oboje čisto poceni, skoraj zastonj. Ker se nočemo odpovedati počitnicam pozimi, poleti in vmes, dobremu avtomobilu, dobri jedači (debelost!), skratka, ker raje verjamemo reklamam, da nas bodo »stvari osrečile«, hodimo v službe in delamo cele dneve, da zaslužimo dovolj (če kdaj!?) za stvari, ki nas (še vedno) ne osrečijo. Mislim in vem, da nimamo pravice, da tako onesnažujemo in uničujemo naše okolje, potem pa se čudimo, ko okolje s potresi, poplavami, zmrzalmi, neurji, vulkanskimi izbruhi uničuje nas. Meni se pač zdijo čudoviti luna, zvezde, voda, trave, hrošči, kače... psi, mačke... Saj ni potrebno, da so vsem všeč iste stvari, a zato nam Zemlje vseeno ni treba uničiti. Bodi dovolj, da ne bo veljalo reklo: kdor veliko govori, malo pove. Dodajam samo svoje prepričanje, da ni nikoli preveč govorjenja o stvareh, ki postajajo vse bolj naš splošni preživetveni problem. Kajti besede slej ali prej izzovejo dejanja. Prebudijo vest, izzovejo potrebo po osvobojevanju izpod jar- PROSTOVOLJNA ZDRAVSTVENA ZAVAROVANJA ZDRAVJE JE PREVEČ DRAGOCENO, DA Dl TVEGALI. V letu 1997 poteče vaše PROSTOVOLJNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE pri ZAVOD-u ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE. V teh letih so zavarovani pri Zavodu nemoteno uveljavljali zavarovanje pri osebnem zdravniku, zobozdravniku, v bolnišnici, pri specialistih in v lekarnah. Zavodu tako zaupa 1,2 milijona zavarovancev. Ne zaradi propagande, ampak ker je zanesljiva in varna zavarovalnica. PRIDNOSTI ZAVODA • SPECIALIZIRANA ZAVAROVALNICA ZA PODROČJE ZDRAVSTVENIH ZAVAROVANJ • STABILNA IN FINANČNO ZANESLJIVA ZAVAROVALNICA • UGODNA ZAVAROVALNA PREMIJA • ZAGOTAVLJA, KOT DO SEDAJ, NEMOTENO UVELJAVLJANJE PRAVIC • VSE V ZVEZI Z ZDRAVSTVENIM ZAVAROVANJEM LAHKO UREDITE NA ENEM MESTU . STROKOVNO USPOSOBLJEN KADER • PROMOCIJSKI POPUSTI ZA NAKATERA DODATNA ZAVAROVANJA UGODNI ZAVAROVALNI POGOJI • MESEČNA PREMIJA S 40% POPUSTOM* JE 1.440 TOLARJEV • LETNA PREMIJA* JE 15.264 TOLARJEV • MESEČNA PREMIJA* ZA KRVODAJALCE, KI SO DAROVALI KRI NAJMANJ 20-KRAT JE 1.200 TOLARJEV * Popust se priznava ob izpolnjevanju določenih pogoja.:. Možnost posebnega dogovora. wm imi ZtaravwftG Ig btiiilvt |wi tMUM Zavarujemo bogastvo zdravja. S ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE ma neznosno brezumnih potreb. Kot vse drugo je tudi pristop k oko-Ijevarstvu najprej stvar človeške zavesti, ne politike, birokratskih ukrepov, trgovske brezdušnosti in novinarske kratkovidnosti. Bralki Mariji se iskreno zahvaljujem za njen del naše skupne odgovornosti. In še zaključek: Ne zamerite, ker sem za pismo in ovojnico uporabila reklamni papir, in to letake trgovine, ki jo jaz že od vsega začetka kličem po njenem slovenskem, ne potujčenem imenu. Mare CESTNIK Lepo smo se imeli Biti nagrajen je lepo, še lepše pa je, če te obdari SAVINJSKA TRGOVSKA družba, d.d., iz Žalca. Tako kot mnogo drugih nakupovalcev imam tudi jaz njihovo nakupovalno kartico. Ker se je to podjetje odločilo izžrebati imetnike teh nakupovalnih kartic pod pogojem, da si nakupil nad 5.000. SIT blaga, sem bil med mnogimi drugimi izžreban tudi jaz. Žrebanje je bilo 15.Z1997 in kmalu zatem sem bil tudi pisno obveščen, da sem tudi jaz med izžrebanci in udeleženci izleta v Avstrijo. Zvezda je padla na plodna tla in doslej mi je prvič v življenju zasijalo sonce sre-. če. Brez pomisleka sem se odločil ter se prijavil vodstvu podjetja in tako sem se tudi prvič udeležil izleta z ljudmi, s katerimi se v življenju še nismo srečali. Zame je bil 13. september najlepši dan v mojem življenju. Videti Visoke Ostrovice s čudovitim gradom, zlasti še MINIMUNDUS, presune še tako zahtevnega človeka. Peljati se po tako čudoviti cesti s tako dobrim avtobusom in šoferjem, v tako dobri in razpoloženi družbi, pomeni le spodbudo tudi drugim občanom, ki še nimajo nakupovalne kartice tega podjetja, kajti jutri se sreča lahko nasmehne še komu drugemu. Kako znajo v tem podjetju skrbeti za svoje kupce, so pokazali tudi ob povratku iz Avstrije, ko so nam proti pričakovanju ponudili večerjo v prijetnem turističnem objektu v bližini Slovenj Gradca. Tak sprejem znajo prirediti samo Korošci in takega vodiča/čko zna pritegniti samo Savinjska trgovska družba, d.d., Žalec, zato vsem zaposlenim v tem trgovskem podjetju in vsem, ki so kakorkoli prispevali za ta izlet, najlepša hvala. Le s takim delom in s takim odnosom do svojih kupcev si boste pridobili še večje zaupanje. Vaš stalni nakupovalec Lado ŠKARLIN, Migojnice GRADBENIŠTVO ZUNANJA UREDITEV Priprava: cest, parkirnih prostorov, dvorišč, tlakovanje, izvedba betonskih škarp, postavitev škarpnikov, robnikov VELIKA PIRESICA 12/A — 3.310 ŽALEC TEL.: 063/728 129, MOB.: 0609 649 611 ir Podlog l, 3311 Šempeter (zasebna veterinarska ambulanta) KJE? Podlog pri Šempetru, v smeri jame Pekel Delovni čas: od 7. do 14. ure Dežurstvo: 24 ur na dan ( Ambulanta za male živali je odprta: dopoldan: od 7. do 9. ure, popoldan: od 17. do 18. ure. Tel.: 701-323, mobitel: 24 ur na dan 0609 646-202 Savinjčan maovitiA - BISTRO KOŠARICA PERN0VÖ 17/a, 1110 ŽALEC Tel./faks: 061/728-080 * POSEBNO V/GOPNA P0NVPPA MOKA tip 500, 25/1 kg 59,90 SLADKOR, 50/1 kg 115,90 TESTENINE, 500 g 89,90 NAPOLITANKE, 1 kg 419,90 RIŽ SPLENDOR, 1 kg 119,90 SADNI SIRUP, 3 I 599,00 OLJE ZVEZDA, 12/ 11 179,00 KAVA BAR, 100 g - 169,90 MAJONEZA HELLMANS, 630 g 499,00 MARMELADA, 700 g 279,00 ČISTILO WC NET 289,90 MEHČALEC BOHOR, 4I 359,90 TOALETNI PAPIR, 10 rol 259,90 KRMNI JEČMEN 29,90 PŠENIČNI OTROBI 19,90 PESNI REZANCI 25,90 JERUZALEMČAN, 12/11 419,90 NAGROBNI PESEK, 25 kg 619,90 ZEMLJA ČRNICA, 201 379,90 SVEČA PIRAMIDA, velika 99,90 V zalogi motorna oljA, trAktorske 5ume, vcIîUa izbirA clcktričnegA ročnega orobjA, tekstilA ir» pletenin. MOŽNOST TLAČILA Z AKTIVO, VISO IN EVROCARD. KDOR VARČV/JE V KOŠARICI KVPVJE. 4? J» 4, Tel.: 063/717-402 Pri nas najugodnejše cene VSEH PROIZVODOV COCA COLE AMATIL - cene nižje od grosističnih - (plastenke 2 I, 6 kom samo 1.50.0 SIT) PONUJAMO ZELO KVALITETNE DOMA PEČENE BUČNICE. Obiščite nas in verjeli boste naši ponudbi! SERVIS GOSPODINJSKIH RPRRRTOV B€LR TEHNIKA HLADILNE NAPRAVE MIKROVALOVNE PEČICE Aleksander DRAGAR s.p. BOJLERJI --------------------- MRLI GOSPODINJSKI ui. h«boja stbnctr 6, 3310 ŽRL€C RPRRRTI... Til.: 063/713-817, GSM: 041/666-521 b mmmm sauSm l svmmmm (V pogrebna oprema - pogrebne storitve K ureditev pokopališč - dobava spomenikov /) dobava cvefja b Vrečerjem. 2 ‘TeL: 063/715-605, 716-s 10 u 3310 Žalec Mobitel0609 635- 717 Sl ANTON KITEK, n. SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV sp. Kasaze 107 g, Petrovče tel.: 063/708-256 mobitel: 0609/632-660 POPRAVILA: pralnih strojev * * štedilnikov * sušilnih strojev * * HITRO * KAKOVOSTNO * V NUJNIH PRIMERIH TAKOJ AVTOPREVOZNIŠTVO Anton Otavnik, s.p. PREVOZ LESA Na Zelenici 17f Prebold, tel.: 724-121 mobitel: 041 672-324 KMETIJSKO-VRTNARSKA TRGOVINA Parižlje 12, tel.: 063/720-587 PONUDBA MESECA OKTOBRA: - PESEK ZA GROBOVE, vreča samo 680 SIT - ZEMLJA, ČRNA ZA SAJENJE MAČEH - ZEMLJA, ČRNA PREKROVNA - SVEČE - zelo ugodno •MAČEHE - JAGODE, mesečne - FOLIJA ZA JAGODE - ČEBULICE: narcis, tulipanov... ** VSE ZA KLETARJENJE ** CISTERNE ZA VINO, nerjaveče Ponudba velja do razprodaje zalogi Se priporočamo! BIL SI IN OSTAJAŠ... V SPOMIN PRIMOŽU TEICHMEISTRU iz KAPLJE VASI 16. 10. 1974-25. 10. 1996 VSI, KI TE NOSIMO V SRCU IN MEMORIAM Namesto cvetja za 1. november in v spomin na 26. november 1992, ko smo tako nenadoma ostali brez tebe, dragi MISO ZAGOŽEN Solze so se posušile, lepi spomini so skriti v naših srcih, a na žalost vseh tvojih oz. naših želja, sanj in načrtov sami ne moremo uresničiti. POGREŠAMO TE! Olga, Simona, Damjan POGREBNA SLUŽBA MORANA: TEL. 063 720-003, 720-660. 720-662 KRONIKA ZAHVALA 14. oktobra je minilo mesec dni, odkar se je za vedno ustavilo srce drage mame, babice in prababice - DRAGE RANDL -ŠTANTAR iz Dobrteše vasi 45 Vsem. ki ste darovali cvetje in sveče ter nam ustno ali pisno izrekli sožalje, se najiskrcneje zahvaljujemo. Vsi njeni ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega atija, zeta, brata in strica VALENTINA JANA se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom za takojšnjo in nadaljnjo pomoč. Hvala vsem za denarno pomoč, sveče, maše in za potrebe cerkve. Hvala tudi sodelavcem dodelave nogavic TTP za denarno pomoč, govorniku Avgustu Dobrihi za poslovilne besede, pevcem Svoboda Prebold in gasilcem ter cvetličarki Danici Jerman. Posebna hvala g. župniku za lepo opravljen obred in cerkvenim pevcem za lepo petje. Iskrena hvala tudi vsem sorodnikom. Žalujoča hčerka Valči in vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, sestre in orne TEREZIJE KUDER iz Vrbja 19 (12. 10. 1918 - 11. 9. 1997) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo sc podjetjem Hmezad Export-import, Tovarni krmil Žalec, Kovinoopremi Zarja Petrovče, KZ Gotovlje, DU Žalec-Vrbje, ZB Žalec. Iskreno se zahvaljujemo g. patru Viktorju in g. patru Miranu za opravljen obred in sv. mašo. Prisrčna hvala g. Verhovšku za lepe poslovilne besede. Lepa hvala pevskemu zboru in pogrebni službi Strahovnik. Iskrena hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Kar ste vi, smo bili mi, kar smo mi, boste tudi vi. V SPOMIN Letos mineva 20 let, odkar nas je zapustil VIKTOR ZAGOŽEN iz Matk Hvala vsem, ki ga še niste pozabili. Vsi tvoji ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina, brata in strica STANISLAVA DEBEVCA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem za vso pomoč, izraženo sožalje, darovano cvetje in prispevke za pediatrično kliniko. Posebej se zahvaljujemo podjetju Gorenje iz Velenja, lovcem, g. župniku za opravljen obred in Andreji Zakonjšek. Iskrena hvala vsem. ki ste ga imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: mama, oče, brata Vili in Ivan z družinama V naših srcih vedno še živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam skupaj sirio v nemi bolečini z žalostjo in lepimi spomini. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, tašče in sestre MILKE BOHTE iz Liboj 91 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku Planincu za opravljen obred in .sv. mašo, godbi na pihala Liboje, govorniku g. Mlinariču za poslovilne besede ter g. Pušniku za zvonjenje. Hvala kolektivu Mirosana ter sodelavcem in sindikatu KILI Liboje za vso pomoč. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči: mož Alojzij, sin Alojz z družino, hčerka Lojzka s hčerko Suzano, hčerka Marija z družino, sestri Anica in Slavica ter ostalo sorodstvo Človek, glej življenje svoje! Danes srečen si, vesel, jutri že ti zvon zapoje, truplo tvoje bo prerani grob. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, tasta, dedija in pradedija LUDVIKA KOPRIVNIKA iz Zabukovice 180 (8. 6. 1932 - 4. 10. 1997) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki so nam ob najtežjih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, izrekli sožalje, njegov prerani grob pa obsuli s cvetjem. Hvala za prelepo cvetje, za sveče in svete maše. Posebna hvala g. Krku, Olgi in Tinetu Adrinek. Hvala tudi g. Mastnaku, g. župniku za opravljen cerkveni obred, godbi iz Zabukovice, praporščakom in govorniku Mlinariču. Hvala kolektivu LIKO Liboje in PGD Žalec. Žalujoči: žena Marija, hčerki Milena in Marta z družinama Jesen je tu in konec je poletja. In kot poletje življenje se konča. Ostajata pa bolečina in praznina. Le srce in duša vesta, kako boli, ko več te ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, atija, dedija in brata RUDOLFA GRUMA iz Žalca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. patru Viktorju za opravljen obred in sveto mašo, govornikoma g. Mlinariču iz Liboj in g. Verhovšku iz Žalca za poslovilne besede, združenemu pevskemu zboru iz Petrovč in Liboj za odpete žalostinke in za odigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči: vsi njegovi Kako sta prazna dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok za vedno nam ostaja. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame PA VUKE ŠIRŠE se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrazili sožalje in darovali cvetje, vence in sveče. Hvala g. župniku za opravljen obred, govorniku za poslovilne besede. Še posebno se zahvaljujemo g. dr. Grilu in sestram gastro oddelka Bolnišnice Celje za vso skrb in nego. Hvala tudi pevskemu zboru, godbi TT Prebold in godbeniku za odigrano Tišino. Žalujoča: sinova Dušan in Boris z družinama ZAHVALA Ob tihem slovesu ANDREJA KRIŽNIKA z Vranskega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sošolcem in prijateljem za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Posebej hvala kolektivu INDE Vransko, gospodu župniku, govorniku in pevcem. Zahvala tudi vsem, ki ste ga imeli radi in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Nebeški gospod je angelčke štel, mu eden je manjkal, si tebe je vzel. ZAHVALA Ob nepopisno boleči izgubi našega JERNEJA VASLE iz Podvina (14. 9. 1994-11. 9. 1997) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste imeli Jerneja radi in z nami delili bolečino. Hvala za podarjeno cvetje, sveče in izražena sožalja. Hvala otroškemu zboru, gospodu Pungartniku za poslovilne besede, gospodu župniku Jožetu za tako lepo opravljert cerkveni obred. Še enkrat prisrčna hvala vsem, ki ste nam pomagali in lajšali bolečine. Žalujoči: mami, ati, mama Ana in Julijana, ata BertLin Jože ter stric Branko in teta Mateja Solze, žalost, bolečina te zbudili niso, ostala je tišina, ki hudo, hudo boli, le vera je tista, ki misli budi, le enkrat se združijo naše poti. V SPOMIN Boleč je spomin na 9. oktober 1996, ko nas je za vedno zapustil naš ljubljeni mož, ata, stari in prastari ata ALOJZ LAZAR iz Rakovelj 43 Hvala vsem, ki mu prinašate cvetje, postojite ob grobu in mu prižigate svečke. Žajujoči: vsi Tvoji Kakor galebi in valovi se srečujemo in približujemo. Galebi odlete, valovi odplavajo in mi odhajamo. Tako odšla si tudi ti. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame KRISTINE ANTLOGA -BOLČINA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, še posebej pa zdravstvenemu domu in lekarni Žalec za darovano cvetje in sveče. Žalujoči: hči Tinka, hči Ivica z družino, sin Stanko z družino, hči Pavla z družino, sin Rudi z družino ter vsi sorodniki ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in tete MARUE ŠOSTER iz Pongraca 5 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala KS Griže, godbi Zabukovica, organizaciji RK Griže, ga. Valčki Gnus, osebju Doma upokojencev na Polzeli in pogrebni službi Morana. Žalujoči: njeni NASVETI Mae. Franjo Velikanie. dr. med Hripavost Hripavost v medicini imenujemo disfonija. Je zvočna sprememba, glasu in pomemben opozorilni znak, da se na mestu, kjer glas nastaja, nekaj dogaja. Kako nastane glas? Glas nastaja v grlu; barvo, jakost in druge lastnosti pa pomagajo oblikovati tudi pljuča, prsni koš, ustna, nosna in žrelna votlina. Najpomembnejši pri nastanku glasu sta v grlu glasilki, ki sta dve tanki kožni gubi. Ti gubi sta različno debeli, napeti in tudi različno medsebojno oddaljeni. Pri prehodu zraka med glasilkama tako nastajajo različni glasovi. Samo grlo ima tri različne funkcije. Kadar opravlja dihalno funkcijo, sta glasilki široko narazen, da med njima pride čim več zraka v pljuča pri vdihu in iz njih pri izdihu. Pri opravljanju govorne funkcije sta glasilki napeti, roba glasilk sta približana in napeta. Ko požiramo hrano, si podzavestno moramo zavarovati pot v pljuča, da tja ne zaide hrana. Takrat' sta glasilki tesno skupaj, dodatno pa pot v pljuča nad glasilkama zapre tudi poklopec. To imenujemo zaščitna funkcija. Kadar pride do napake tega mehanizma, se nam zaleti in moramo hrano izkašljati iz poti, ki vodijo v pljuča. Kaj je vzrok hripavosti? Hripavost lahko povzročajo številni vzroki, ki so znak bolj ali manj nevarne bolezni. Zato pojava hripavosti nikoli ne smemo kar »vreči čez ramo«, češ bo že minilo. Tudi če ni drugih težav, pa hripavost traja dlje kot teden do 10 dni, je potrebno na pregled k svojemu izbranemu zdravniku. . Poglejmo najpogostejše vzroke za hripavost: Vnetje grla je zelo pogosta bolezen. Poznamo akutna vnetja, ki jih običajno povzročajo določene bakterije. Poleg hripavosti se kažejo tudi drugi znaki - zvečana telesna temperatura, v grlu pekoča bolečina, praskanje oz. suho grlo, občutek tujka in suh kašelj. Tudi žrelo je navadno pordelo, lahko pa tudi gnojno, kar izkašljujemo. Potrebno je iti k zdravniku, ki predpiše ustrezen antibiotik, pomembno je tudi, da molčimo, ne kadimo in ne pijemo hladnih pijač. Kronično vnetje grla je pogosta bolezen odraslih moških, redkeje žensk. Pojavi se pogosto pri ponavljajočih in nezdravljenih akutnih vnetjih grla, zaradi pretiranega kajenja, pitja alkohola in oteženega dihanja skozi nos. Pri kajenju udarja direktno na sluznico žrela in grla vroč in onesnažen zrak, ki uničuje zgornjo plast celic. Podobno škodljivo deluje na sluznico žrela alkohol, predvsem žgane pijače. Pri nepravilnostih v nosu tak človek pogosto ali stalno diha skozi usta. Na sluznico žrela in grla udarja mrzel, nečist in relativno suh zrak, kar okvarja sluznico. Znaki kroničnega-vnetja so hripavost, občutek tujka v grlu, kašelj z občasnim izločkom. Zdravljenje je dolgotrajno - z vitamini A, B in C, predvsem pa je pomembno, da ne kadimo in ne pijemo hladnih pijač, sploh pa ne alkohola. Bolnik naj tudi čim manj govori. Benigni (nenevarni) izrastki v grlu so pogosti in različni. Najpogostejši je vozlič na glasilkah. Imenujemo ga tudi »bolezen kaplarjev«, ker je bil nekoč pogost Savinjčan pri vojaških starešinah, ki so morali pri poveljevanju veliko in glasno govoriti. Danes to opazimo pogosto pri drugih poklicih, pri katerih morajo veliko govoriti, npr. učiteljicah, vzgojiteljicah. Te izrastke odstranimo z operacijo, včasih se izrastki ponovijo, niso pa življenjsko nevarni. Rak grla je pogostejši pri moških, hripavost je pomemben znak, pogost je tudi kašelj s kr-vavkaštim izmečkom. Pri raku na glasilkah je hripavost prvi, že zgodnji znak in je možnost pravočasnega zdravljenja in preživetja velika. Kot pogostejši vzrok za nastanek raka na grlu navajajo predvsem kajenje in pitje alkohola, predvsem žganih pijač. Zdravljenje je predvsem kirurško, t.j. z operacijo. Hripavost lahko povzročijo tudi bolezni živcev, če se okvari eden izmed dveh živcev, ki vodita v področje grla in je motena tvorba glasu. Ena glasilka ali obe lahko ohromita, kar povzroči hripavost. Ob tem sta lahko moteni tudi drugi dve funkciji -zaščita dihal pred hrano in samo dihanje. Včasih ne najdemo vzroka za hripavost. Tako stanje imenujemo funkcionalna hripavost. Pogosto nastane zaradi nenadne prevelike obremenitve glasilk, lahko pa tudi zaradi akutnih ali kroničnih duševnih težav. To obliko hripavosti lahko spremlja še več drugih težav, npr. občutek suhega grla, občutek tujka v grlu, občutek stiskanja v grlu, bolečine v mišicah vratu. Zdravljenje in tudi preventiva je glasovna higiena, t.j. da pazimo, da čuvamo in ne preobremenjujemo grla z glasnim in pogostim govorjenjem, ne pijemo hladnih in alkoholnih pijač, ne kadimo. Potrebno pa je seveda zdraviti tudi osnovno, t.j. drugo bolezen, ki je to funkcionalno hripavost povzročilo. Na koncu bi rad ponovno opozoril, da je hripavost pomemben opozorilni znak, ki ga moramo jemati resno. Le tako lahko v zgodnji fazi preprečimo morebitno nevarno obolenje. ZDRAVJE ZA VSE LETNE ČASE ^ PUR / ^ DRO^ Žalec, Mestni trg 4, tel. 715-691 JESEN JE LEPA, NE PREŽIVITE JE V POSTELJI! Obiščite nas in dobili boste pravi nasvet "k OŽINA s ERVIS Ločica 56 D, 3313 Polzela tel.: (063) 702-451 SERVIS BELE TEHNIKE IN ELEKTROINŠTALACIJE. SERVIS BELE TEHNIKE TER r SERVIS IN MONTAŽA OUNIH GORILCEV DANILO PIKL, s .p. 3311, Šempeter 115/d Telefon: 063/702-070 POPRAVILA: • PRALNIH STROJEV, • ŠTEDILNIKOV, • BOJLERJEV in SUŠILCEV. SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILCEV (É VRTNARSTVO IN CVETLIČARSTVO Jože ŠMIT s.p. Vransko 32, tel.: 725-1 26 V dneh predi, novembrom vam ponujamo Bogato izbiro cvetiičnih aranžmajev za grobove, mačehe, rezano cvetje, sveče in vse, har sodi zraven. Se priporočamo! Roman Brglez pekarna - slaščičarna - trgovina Vransko 17, 3305 Vransko pekama in trgovina Vransko, tel.: 725-104, slaščičarna Žalec, tel.: 712-105, pekama Velenje, tel.: 854-181 Zvestoba pekarne in trgovine naša je podoba, kdor pri nas kupuje, dobro načrtuje. Spoštovani zvesti prijatelji - kupci! Leto se je prevesilo v jesen, v čas, ko nam narava daje svoje darove, ki bodo letos zaradi lepega vremena še obilnejši. Tudi v naših trgovinah v Grižah In na Vranskem, slaščičarni v Žalcu in v pekarnah na Vranskem in velenjski Nami ter v obeh bistrojih bomo skrbeli, da vam bo lepo in da bodo nakupi in srečanja z nami v vaše in naše zadovoljstvo. Hvala za dosedanje zaupanje in ne pozabite, pri nas se zvestoba nagrajuje, o-čemer ste se doslej lahko že velikokrat prepričali. Naj bo tako tudi v prihodnje. ZVESTOBA SE NAGRAJUJE. Vabljeni k nakupu v blagovnico na Vranskem in trgovino v Grižah! Kolektiv pekarne, trgovine, slaščičarne in bistroja BRGLEZ Dar za telo in dušo Shi-atsu alternativa in pomoč tudi pri zdravljenju Rehabilitacija bolnika po možganski kapi Možganska žilna-cerebrova-skularna bolezen je poleg bolezni srčnega ožilja druga velika nevarnost, ki grozi sodobnemu človeku. Možganska kap je vsekakor najhujša in končna faza v razvoju možgansko-žilne bolezni. Ima lahko izrazite destruktivne posledice za zdravje, uničuje osebnostno integriteto, telesno in duševno zdravje. Zadnji podatki govorijo, da je kar 45% bolnikov starih od 46 do 49 let. Možganska kap je žariščna motnja možganske funkcije, ki nastane hitro In iznenada. Navadno so bolezenska znamenja ob kapi tako specifična, da prepoznavanje bolezni ni težavno. Poleg motnje zavesti, glavobola, bruhanja, splošne slabosti in prizadetosti so lahko bolj ali manj opazna žariščna znamenja, ki kažejo prizadetost določenega možganskega predela. Možganska kap Ima lahko številne posledice, odvisno od lokacije, velikosti in obsežnosti lezi-je, načelno pa je v ospredju Izpad motoričnih funkcij. Pri bolniku zasledimo prizadeti obrazni živec, ki se kaže v povešenem ustnem kotu, bolniku pri pitju izteka tekočina iz ust, ne more zažvižgati. Pareza je prisotna tudi na enem ali dveh istostranskih udih. Motena sta lahko govor in komunikacija. Razmeroma pogosto pa se pojavlja pri pacientih depresivni sindrom, kar je posledica spo- znanja, da so telesne zmogljivosti prizadetega okrnjene in se je zato njegova življenjska usoda v mogočem spremenila. Jakost depresivnih znamenj je v veliki meri odvisna od bolnikovih osebnostnih potez, pa tudi od tega, v kakšnem okolju živi In kako je to okolje sprejelo njegovo bolezen. Bolniki dokaj pogosto trpijo tudi za nespečnostjo. Moderna medicina je z uspešnejšim zdravljenjem prispevala k manjši umrljivosti, s tem pa se je povečala potreba po rehabilitaciji. Restitutio ad integrum - popolna obnovitev funkcij seveda načelno ni mogoča, obnova prizadetih funkcij pa je lahko zelo zadovoljiva in mnogokrat se popolnoma nepokretni bolnik rehabilitira do tiste stopnje, da v veliki meri olajša delo svojcem, ki ga negujejo ali je bolnik samostojen. Zelo pomembno je vključiti v rehabilitacijo bolnikovo družino, jo seznaniti s programom rehabilitacije in jo pripraviti na morebitno invalidnost bolnika. Fizikalna terapija se prične takoj. Fizioterapevt oceni bolnikovo klinično stanje ter preostale motorične funkcije. Pri programu rehabilitacije se opira na stanje kardiovaskularnega aparata, kontrolira pulz, krvni tlak in dihanje. Pri programu rehabilitacije se kot pomemben dejavnik vključi tudi uporaba funkcionalne stimulacije npr. peronealnega živca, kjer s pomočjo pripomočka FEPO omo- gočimo pacientu korigirano in bolj funkcionalno hojo. Uporabljamo pa jo tudi za rehabilitacijo prizadete roke. Fizioterapevt mora bolnika in svojce poučiti o terapiji afazij in razvoju govornih motenj ter o samostojnosti v dnevnih opravilih. Pri tem delu v praksi pogrešam prisotnost strokovnjakov za to področje (logoped, delovni terapevt). Znano je, da Imamo danes veliko število bolnikov po kapi, ki so po zaključnem zdravljenju v bolnišnici prepuščeni svojcem. Rehabilitacijski postopek na domu odpira velike možnosti in je neprecenljive vrednosti za bolnika, njegove svojce in tudi za družbenoekonomski vidik. Ob koncu pa ne smemo mimo dejavnikov tveganja za razvoj cerebrovaskularne bolezni oz. možganske kapi - nevarni dejavniki tveganja so: življenjska doba, spol, dednost, geografskoklimatski pogoji. Bolezni, kot so visok krvni pritisk, srčne bolezni, sladkorna bolezen. Slabe razvade, kot so kajenje, alkoholizem, iztirjenje lipidne presnove, debelost, telesna In duševna neaktivnost. Na prvo skupino dejavnikov ne moremo vplivati, drugo lahko zdravimo in tretjo lahko preprečujemo. Metka Močnik-Košenina, zasebna fizioterapevtka, 715-525 Žalec Živimo v času, ko ima beseda masaža kar magično moč -ki jo ponujajo marsikje. V medicini se sicer masaža obravnava kot alternativna metoda, a se zanjo v določenih primerih bolezni zelo radi odločimo. Kot kombinacija k ostali terapiji je lahko zelo učinkovita, seveda kadar je opravljena strokovno in smiselno ob upoštevanju vseh njenih danosti in omejitev. V Centru za zdravje - zasebni fizioterapiji na Prešernovi 1/ a se poleg klasične kitajske, klasične tajske masaže ukvarjamo tudi z japonsko shi-atsu tehniko. Pri nas jo v prijetnem in sproščenem okolju opravlja višja fizioterapevtka, ki je znanje pridobila na podiplomskem štiriletnem izobraževanju. Shi-atsu temelji na teoriji glavnih in pomožnih kanalov, po katerih kroži življenjska energija. Zastoj energije v kanalih povzroči najrazličnejše bolečine. Pomanjkanje energije pa se kaže v poslabšanem delovanju posameznega organa. Glede na mesto bolečine ter s pogovorom pacienta se odloči za primeren položaj telesa, v katerem se izvaja terapija. Izvaja se s pomočjo pritiska rok, dlani ter prstov po posameznih predelih in bolečih točkah po telesu. Priporoča se pri lajšanju bolečin pri degenerativnih spremembah hrbtenice, kosti, sklepov, mišič, proti bolečinam v vratu, ledvenem predelu, ki so posledica stresa. Za umirjanje živčne napetosti, zlasti pri nespečnosti, glavobolih ter za umiritev psihične napetosti v obdobju pred in po menopavzi. Priporočamo vam tudi ročno zdravje - zasebne fizioterapevt-limfno drenažo in refleksotera- ke Metke Močnik-Košenina. pijo stopal. Brez bolečin nad bolečino, s f Za informacije lahko pokliči-pomočjo izkušenih fiziotera- te po tel.. 715-525. pevtov In maserjev Centra za Se priporočamo! „ „ tel.: 740-152 OBIŠČITE NAS IN VIDELI BOSTE BOUE! Delovni čas: od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure Vabi vas OPTIKA SIMONA SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC, d o o. 24 UR Tel.: 063/716-733, 716-016 Mobitel: 0609 616-786 Ambulantni čas: ponedeljek-petek od 7. do 9. ure in od 16. do 17. ure, sobota od 7. do 9. ure. IZPOSTAVA VRANSKO, tel.: 725-007 IZPOSTAVA POLZELA, tel.: 722-333 delovni čas: od pon. do petka od a do 9. ure. KRIŽANKA UMBERTO ? CANZONIERE PRAŠIČEK STRONCIJ POPAČENA BESEDA O V VINO ERA ŠMARTNO ALPSKI PRELAZ V ITALIJI NAS SOCIOLOG (ZDENKO) KERSNIK. POVEST DEBELA PALICA KRAJ PRI 2ALCU D> TATINSKE PTICE KLADA ZA SEKANJE DRV ŠAMPION SLABA GIB LJIVOST LETNI GOZDNI POSEK BAKTERIJA VNETLJIV OGLJIKOV VODIK 2ENA ALEKSANDRA VELIKEGA CUNJA V RAZJEDA SLUZNICE RIMSKI HIŠNI BOG avtor JANEZ KORENT GOSTIL- NIČAR AVSTRIJ. ALPSKA SMUČARKA (ELFI) PREB. KRAJA PRI ŠKOFJI LOKI FR. FILOZ. (HIPPOLYTE) OD- ŠKODNINA D> KRAJ PRI KOPRU DRUŽABNA PRIREDIT. REKA V SRBIJI VZVIŠEN CILJ KRAJ PRI PETROVČAH NASLON MACKICA KISANA KRMA OČESNA MREŽNICA MENIŠKA HALJA LOJZE ROZMAN ZDRAVIL TRAVNIŠKA CVETLICA ŠPORTNO OBLAČILO MESTO V DALMACIJI SKUPINA ALPINISTOV POKRAJINA NA SEVERU risba KIH OSKRBNIK PREMO- ŽENJA DELO V VINOGRADU OBRAZNA KOST GRŠKA ČRKA O PEVEC KING COLE GORA V POSOČJU ANGL SVET. PIVO RUS. PIS. (VSEVOLOD) 1. DUHOV. MASA ANG. FILM. PRODUCENT FIGURA VOHUNKA HARI EVROPSKA DRŽAVA OSEBA V 1001 NOCI OLGA GRACELJ BALKAN. DRŽAVA SRBSKO M. IME VOGAL BASOVSKA LUTNJA JAP. NAČIN UREJANJA ŠOPKOV POUDAREK CERKVENI PEVSKI ZBOR POSETNICA ZADNJE PREDIVO, TULJE VRHNJA PLAST TELESA ANG. REZ. (CAROL) BORILNI SPORT HLADNO OROŽJE E A VOHALNI ORGAN KOVINA (ZNAK Cr) SOCIALNI POLOŽAJ SRB. IGR. (EVA) OVRATNA RUTA NEBESNI POJAV SUROVINA ZA SVEČE V ARHITEKT PLEČNIK LOCEK GRAVER V BAKRENO PLOŠČO SIRSKI DRŽAVNIK (HAFEZ EL) PTIC SEVERNIH MORIJ, NJORKA POZITIVNA ELEKTRODA LIT. JUNAK GRAY (0. WILDE) ORANJE ZAČIMBA, MATERINA DUŠICA VELETOK V AZIJI PRAVOSL. PODOBA SOVJET. PEDAGOG (ANTON S.) ENICA TV KOMIK ALLEN TRINITRO- TOLUOL VRTNA ZELENJAVA OROŽJE BOKSARJEV ANG. PISATELJ (CHARLES) SOZVOČJE TONOV PISATELJ PELIN ORGAN VIDA (MNOZ.) VELETOK V SIBIRIJI FR. MESTO |0B SREDOZ MORJU RASTLIN- STVO OCVIRK ANTON ANKA SENČAR ZALOZEK ZA VRSTE (TISK.) SOPROG HINDUJ. JEZIK MESTO ROMEA IN JULIJE PREKOP 2UPNIK KENGURU SL. DRAM. IGRALEC (PRIMOŽ) REDOVNICA ANG. PISATELJ (HAMMOND) EDEN OD DANSKIH OTOKOV SVETO- HLINKA STRUPEN PLIN SETEV DAN. IGR. (ASTA) BLESCEC USPEH DELNO PLAČILO EVA LONGYKA LITERAT VRAZ ZUPAN UROS VRSTA IT. SIRA ZMAGO JERAJ ZOLAJEV ROMAN OKENCE STROK. ZA IRANSKO KULTURO RE2ISER VADIM SAVINJČAN PRVINA (ZNAK As) SAJENKA TVORBA V PANJU > I OBLAČILO NIKELJ RANO- CELNIK DR2AVNIK (SIMON) FRCANJE EDI SELHAUS MESTO NA SUMATRI (INDONEZ.) OTROK > MESTO 08 LABI (NEMČIJA) SOL SEČNE KISLINE METIL- ALKOHOL MOHAMED. VLADAR. RODOVINA V ŠPANIJI DELAVEC S ŠIVAL. STROJEM POD BAJKA SL. MLAD. PESNICA (META) MLADO VINO O GLASBENIK OEDlC EVRIDIKIN MOZ PISATELJ FILIPČIČ KAPLJA POTU ERA ŠMARTNO AROMAT. SORTNO VINO GOROVJE V SREDNJI AZIJI SLONOVA SAMICA SOTOCNICA DRINE MAŠČOBA IGRALKA JACOBSSON DREVESNI PANJ ZLEZA, EPIFIZA VRTNA CVETLICA V RAJKO LOTRIČ ZGRADBA NATRIJ SICIO- LOGINJA JOGAN GRADBENI DELAVEC LETNI CAS POJAV NA VODI JADRAN. OTOK PODLOŽNIKI POD TURKI KRAVICA NOVICA VEZ, OKOV KROM RADIJ DIJAK NA REALKI JENISEJ\ KRASNOJARSK > LETOPIS ï> POPEV- KARICA (ALENKA) JUNAKINJA CARROLL. PRAVLJIC NAGRADNA KRIŽANKA Gesla križanke, objavljene v septembrski številki Savinjčana: Vodoravno: VODOVOD, ZAGOŽEN, MATKE, PETROVČE, PLANET, KANALIZACIJA, APARAT; navpično: SAALE, PROIZVODNJA, TRGOVINA, LOKE, DVAJSET LET. Izid žrebanja: 1. AMALIJA HRIBERŠEK, Cankarjeva 5, Žalec, 2. STANKO JAGER, Petrovče 49, 3. ANICA RAMŠAK, Šempeter 150. Nagrajenci se oglasite v uredništvu, kjer boste prejeli nagrade trgovskega podjetja ZAGOŽEN iz Matk. POKROVITELJ OKTOBRSKE KRIŽANKE JE ERA VINO, D. O. O., ŠMARTNO OB PAKI. Nagrajenci bodo prejeli nagrade - Erine proizvode v vrednosti 5.000, 3.000 in 2.000 SIT. Rešitve, gesla iz označenih polj s puščico, pošljite izključno na dopisnicah na naš naslov do 8. 11. 1997 ZANIMIVOSTI ČUDEŽI NARAVE Letošnja jesen je postregla s kar veliko izrednimi primerki sadov in plodov. Tudi na vrtu Marije Stopar, v Podvrhu pri Braslovčah je zrasla prava buča dolginka. Tako dolga je, da bi iz nje lahko naredili lepo število kumaric, meri namreč 160 cm. Marija je vsekakor želela, da njeno bučo velikanko spoznajo tudi naši bralci. Na sliki: Marija in buča pred bujnim cvetjem njenega vrta. T. TAVČAR Na vrtu jureta Perka v Ločici pri Polzeli je zraslo korenje v podobi človeške roke. Velikan je bil kar precej težak. Letošnja letina sadja je kar obilna, primerov, kot je tale na posnetku, ko je poleg zrelih jabolk pognal nov cvet, pa je seveda bolj malo. Foto: Iztok Božiček Vili Vybihal, dolgoletni urednik Hmeljarja, še vedno rad zahaja med stanovske kolege. Na novinarskem gobarskem pikniku na kmečkem turizmu Ušnik v Hramšah je pokušal gobarske dobrote pa tudi odojka je pohvalil. Novinarskim kolegom je tudi zaupal, da si je naložil sedmi križ, zato mu želimo še veliko planinskih užitkov. T. T. Pogrešanega Petra našli V nedeljo dopoldne je občanka ob magistralni cesti blizu nadvoza nad železnico v Žalcu našla moško truplo. Na osnovi najdenih osebnih predmetov in navedbah prič gre za 18-letnega Petra Svetka s Polzele, ki so ga domači pogrešali od 11. septembra. Ob njem so našli tudi motor. Rezultati obdukcije do zaključka naše redakcije še niso bili objavljeni, kaže pa, da je šlo za prometno nesrečo. Bik za poročno darilo Pred kratkim sta v zakonski stan stopila Vlasta in Miran Dolinšek iz Prebolda. Kot je navada, se je ob tem veselem dogodku zbralo veliko število svatov in kot se spodobi, so ženina in nevesto tudi primerno obdarili. Tudi tukaj so bila darila bolj ali manj domiselna, v glavnem na temu, da mladima tako vse prav pride. Na zares izvirno idejo pa je prišel ženinov stric Mirko Pavlič iz sv. Lovrenca. Svoje darilo je pripeljal na »furželcu«, na nasprotnem koncu pa je bil bik. Seveda so ga na slavje pripeljali v veseli druščini, tudi muzikant je bil poleg. V petek dopoldne so na I. osnovni šoli v Žalcu odprli že 8. bienale otroške grafike, tokrat na temo Željo imam. Na letošnji bienale je prispelo skoraj tisoč grafičnih listov otrok iz 93 slovenskih šol in vrtcev. 268 grafik je razstavljenih v prostorih šole, 30 jih je objavljenih v katalogu, 10 najboljših pa je v petek prejelo nagrado. Častni predsednik bienala je akademski slikar in grafik specialist Ivo Mršnik, izredni profesor na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, v strokovni komisiji pa so bili Peter Krivec, Samuel Grajfoner in Črtomir Frelih. Odprtja bienala se je udeležila tudi predstavnica Zavoda za šolstvo Slovenije Ivo Mršnik pa je v svojem nagovoru med drugim izrazil svoj protest proti zmanjševanju pomena likovne vzgoje v novi devetletni šoli. Ta protest so kasneje z bienala tudi uradno poslali pristojnim v Ljubljano. Sicer pa so v petek podelili tudi nagrade. Med nagrajenci je tudi barvni linorez Sprehod po dežju Dejana Lukača z OŠ Žalec. K. R. GOSTIŠČE Savinja ^ Marinka PLEVČAK * LATKOVA VAS 227, PREBOLD * tel.: 701-030 % Da bi čim lepše preživeli jesenske dni, ” vas vabimo * NA SOBOTNE VEČERE OB ŽIVI GLASBI * * NA NEDELJSKA KOSILA * (zaželena predhodna rezervacija). •K NA MARTINOVANJE ^ * v soboto, 8. novembra, s pričetkom ob 20. uri. -M Se priporočamo! ■5fr •K * •55- •5fr * * ■5fr * Prva poroka v V Savinjčanu smo že lani pisali, da bodo v Savinovi hiši tudi poroke, saj sedanja poročna dvorana na občini za to ni več najbolj primerna. Upravna enota in lastnik objekta Občina sta se končno dogovorili, da bodo odslej^ poroke tudi v tej zanimivi stavbi. PogrešanSicer pa si lahko novo-poročenci zbirajo kraj poroke: poleg Šeneka opravljajo ta obred tudi v gostišču Filač na Vranskem. V Savinovi hiši sta prva sklenila zakonsko zvezo Tatjana Žgank in Franci Meža iz Gotovelj. j. k. foto: Tortica Tudi dobrote na banketu po odprtju avtoceste Arja vas-Vransko (v Celju!) so bile v podobi avtoceste. Žalskim gostincem se je izmuznila priložnost, da se izkažejo. Morda pa je Dars resno vzel izjavo gostinca Štormana in je banket pripravil v Celju. Sedaj napovedujejo popravni izpit v Žalcu, samo čas še ni določen. Po reklamnih panojih sodeč sta v Savinjski dolini samo dve turistični zanimivosti, obe pa sta na Vranskem. Muzej motociklov so odprli istega dne kot avtocesto, kamp in bazen Geneza pa najbrž čakata na odprtje odseka Vransko-Blagovica. Občinski svetniki iz Prebolda se zavzemajo, da bi denar od prodaje bivših prostorov lekarne namenili tudi za opremo predvidene zasebne zobne ambulante. Tako bo najbrž Preboldčanom bodoči zasebni zobozdravnik nudil cenejše plombice.