EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), FEBRUARY 13, 1947
VOL. XXX. — LETO XXX,
ŠTEVILKA (NUMBER) 31
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO
Commercial Printing of All Kinds
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO
Domače vesti
Na dopustu
Na dopustu se nahaja Pfc Eddie Ogrin, sin Mr. in Mrs. Andrew Ogrin, 18508 Shawnee Ave. Nazaj odide danes v Novo Fundlandijo, kjer je bil že več kot eno leto uslužben kot vojaški policaj. Bil je doma bas za 19. rojstni dan.
V bolnišnici
V Lakeside bolnišnico, kjer se bo nahajala za nedoločen čas, se je podala Mrs. Mary Tolar, hče poznane družine Mr. in Mrs. John Zaic iz 452 E. 157 St. Želimo ji, da bi se ji ljubo zdravje skoro povrnilo!
Tatovi odnesli banjo
Clevelandska policija išče tatove, ki so pri belem dnevu v odsotnosti delavcev, ki podirajo staro hišo na 2526 E. 28 St., prišli s true kom, naložili banjo, štiri "sinke" in toaletna sedala, in odpeljali svoj plen nezna-nokam.
Prispevki za čitalnico
Odbor čitalnice Slov. del. doma na Waterloo Rd. se iskreno zahvaljuje sledečim, ki so darovali v prid blagajne čitalnice: Lovrenc Zalaznik, $3; Frank Petek $2; po $1; John Koss, Charles Lampe in neimenovan.
Pogreb
Pogreb pokojne Helen Klepac iz 1812 E. 37 Place se je vršil danes zjutraj ob 9. uri iz G di-novega pogrebnega zavoda ' v I cerkev sv. Pavla in nato na Calvary pokopališče.
Išče rojaka
Leo Zupančič, doma iz Jezera pri Trebnjem, bi rad zvedel za naslov Johna Smrke, doma od istotam. Ce sam to čita ali pa če kdo ve zanj, je prošen, da sporoči Mrs. Rose Karen, 15308 Huntmere Ave.
Nova operna zvezda iz Jugoslavije
Napad ria zavezniški glavni stan blizu Trsta
TRST, 42. feb.—Zavezniški oblasti so danes odkrile, da je neka tolpa, oborožena s strojnicami in ročnimi granatami v ponedeljek vprizorila napad na glavni stan zavezniške vojaške vlade v Komenu, nekoliko severno od Trsta. V napadu je bil en civilni policaj ubit, eden pa ranjen.
To je bil že drugi napad v te-'
ku zadnjih dni na prostore zavezniške vojaške vlade. Prvi tak napad je bil izvršen v Mirnu južno od Gorice, v katerem je bila na glavni stan zavezniške vojaške vlade vržena ročna bomba.
Na isti dan je bil umorjen britski poveljnik v Pulju
Drugi napad je bil vprizor-jen na isti dan kot je bil v Pulju v atentatu umorjen brigadir De Winton, poveljnik britske garnizije v Pulju. Maria Pas-quinelli, stara 34 let, fanatična italijanska nacionalistka, je bila prijeta kot atentatka.
Ženska je bila privedena v Trst, kjer bo sojena pred brit-skim vojaškim sodiščem. Britske oblasti smatrajo streljanje za izoliran incident, ki nima zveze z razburkano politično situacijo v Pulju.
Mesto prehaja v roke Jugoslovanom in italijanski prebivalci so na begu, ker ne marajo živeti pod jugoslovansko administracijo.
Mati javila 13-letnega sin policiji
Včeraj je prišla na policijo neka mati ter prosila, da ne-, kaj stori glede njenega 13-letnega sina, ki je zašel v slabo družbo in ji ukradel $300, kar je potem zapravil s svojimi pajdaši. Mati, ki je razporočena, je rekla, da sama s sinom he more nič opraviti.
Policija je na domu dečka našla več ročnih električnih svetilk in nožev ter nabasan revolver, katerfe^a je fantalin često jemal v šolo.
Rokoborba v Areni
Nocoj se bo zopet vršila rokoborba v Areni, ob kateri priliki bosta nastopila kot glavna atrakcija Bobby Bruns iz Chi-caga in Bob "Strangler" Wagner. Oba sta nastopila pri programu prošli četrtek in. ker sta se tako odločno borila, se ju je postavilo za glavni spoprijem na nocojšnjem programu. Po-njiju se bodo spoprijeli Earl McCready, prvak iz Kanade, ki se je pravkar povrnil iz Avstralije, in Stanley Mye^lajck iz Min-%apolisa; Larry Moquin, kanadski mladenič, ki se bo po parmesečni odsotnosti nocoj bo-H1 z novim rokoborcem Lou Neumanom iz Victorije, B. C.; ter "Gentleman" Fred Bozik, ki je zadnji teden premagal Joe Campbella, bo nocoj preizkusil svojo spretnost z Fredom Bias-Sle. Pričetek programa bo ob 8:30 uri.
AMERIŠKI NOVINARJI PROTESTIRAJO RADI MOSKOVSKIH OMEJITEV
WASHINGTON, 12. feb. — Državni tajnik Marshall je danes prejel protest od strani ameriških novinarjev z ozirom na naznanilo iz Moskve, da bo sovjetska vlada samo 20 ameriškim časnikarjem dovolila priti na konferenco zunanjih ministrov velike četvorice.
Marshall je bil pozvan, da proti odloku vloži protest in da zahteva, da se' izda vize najmanj 52 ameriškim novinarjem.
Prvotno je bilo poročaho, da je 53 ameriških časnikarjev, radijskih poročevalcev in fotografov želelo iti na konferenco zunanjih ministrov v Moskvi.
Policijska statistika o prometnih nesrečah
Clevelandska policija poroča, da so neprevidni vozniki in taki, ki nočejo počakati in dati prednost drugim vozilom ali pešcem, kakor določa prometna postava, zakrivili lani 45 odstotkov vseh nesreč.
Iz številk je tudi razvidno, da je bilo 43% odstotkov vseh aretacij izvršenih radi kršenja določbe, da se mora avto, ki privo-zi s stranske ulice pri vstopu na glavno ustaviti, in pa radi prehitre vožnje. Ta dva prestopka sta bila odgovorna za 4 odstotke nesreč.
Vsega skupaj se je lani zgodilo 17,750 malih in velikih prometnih nezgod.
Detroit. — V sredo je v bolnišnici Highland Park umrla Antonija Ločniškar, članica SNPJ. Par dni prej se je podala v bolnišnico na operacijo, kateri je podlegla. Stara je bila 53, let, doma od Bučke, Dolenjsko. Zapušča moža Jakoba, dve poročeni hčeri in par sester—eno v Detroitu. Pokopana je bila preteklo soboto.
Rock Springs, Wyo. — Pri mladi tajnici društva 10 SNPJ Mrs. Rose Doak so se oglasile vile rojenice in pustile v spomin prvorojenčka.
"Cleveland Press" poroča, da je Metropolitan opera v New y o r k u angažirala zagrebško operno pevko Danico Ilič, ki bo pela glavno vlogo v operi "Aida", ko bo new-yorška operna družba čez par mesecev prišla gostovat v Cleveland. Pevka dospe iz Jugoslavije v New York prihodnji teden.
Isto poročilo pravi, da bo dr^u-ga jugoslovanska operna zvezda, Zinka Milanov, ki že več let poje z Metropolitan opero, in ki je imela prvotno peti "Aido" v Clevelandu, po zaključku sezone odpotovala na Češko,, kjer se bo poročila.
UMIK AMERIKANCEV IZ EVROPE BI PRINESEL POGROME PROTI ŽIDOM
RIM, 12. feb. — Rabinec Bar-nett R. Brickner (iz Clevelan-da), predsednik židovske pomožne akcije, je danes tukaj izjavil, da ako bi se Amerikanci umaknili w Evrope, bi bilo 235,-000 Zidov, ki so preživeli hitle-rizem, takoj izpostavljenih enakim anti-semitskim nasilstvom, kakršne so trpeli pod nacizmom.
Brickner je" rekel, da Nemčija in Avstrija ne kažeta nobenih znamenj, da sta se osvobodili strupa, ki ga je razširil Hitler, "kajti okužen je ima globoke korenike, kakor pn raku."
POLJSKO-CEŠKO GOSPODARSKO SODELOVANJE
LONDON, (O.N.A.) — Poljska je ugodila Čehoslovaški svobodno pristanišče v Stettinu in svobodno plovbo na Odri do Ce-hoslovaške meje. Sporazum je baje že dosežen, tako da so prvi transporti švedske železne rude že prispeli na pomole v Stettinu, odkoder bodo poslani naprej, čim bo Odra odmrzni-la.
Zanimivo in značilno je, da sta obe deželi sklenili to pogodbo med seboj, ne da bi bili povprašali za dovoljenje druge vlade — ko da zahodna meja Poljske ne bi bila začasna, oziroma nepotrjena, temveč popolnoma permanentna.
Ta pogodba je nedvomno velike važnosti za konferenco v Moskvi, posebno če bi na njej prišlo na razpravo vprašanje internacionalizacije plovbe na reki Odri. Poljska namerava baje zgraditi modeme utrdbe na obrežju Odre.
V TAJNOSTI SE DELI ITALIJANSKO BRODOVJE
PARIZ, 12. feb. — V popolni tajnosti so se pričeli razgovori med mornariškimi strokovnjaki Zedinjenih držav, Anglije, Sovjetske zveze in Francije za delitev italijanskega vojnega' bro-dovja.
Ker obstoja bojazen, da bo italijanska posadka rajše uničila ladje kot jih izročila novim lastnikom, se razgovori vodijo za zaprtimi vrati. Celo v tajnosti se držijo imena udeležencev konference in' isto tako mesto, kjer se ta konferenca vrši.
ATOMSKA ENERGIJA SE ŽE PRAKTIČNO RABI V INDUSTRIJI
FOKTI^ND. Ore., 1%. feb. — Kemični inženir C. P. Cabell^ ki je zaposlen v Hanf or d Engineering Works, je danes odkril, da se je v omenjenem obratu , upregla atomska energija, ki se uporablja za praktične industrijske svrhe. To je pi vi tak primer v zgodovini.
"Problem kontrole atomske gorkote se je dejansko rešil, predno je bila iznaj-dena prva atomska bomba," je rekel Cabell. 'Wanes obratujejo v Hantord Works tri edinice, ki produ-cirajo atomsko energijo."
H a n t o r ti JKingineermg Works so last General Electric Co. ter se nahajajo v .Richiandu, Wash.
Zadeva državnih avtobusov za katoliške šole
Sodnik Jackson udaril odločitev kot kršitev načela, da sta cerkev in država ločeni
WASHINGTON, 12. feb. — Zvezno vrhovno sodišče je s 5 glasovi proti 4 odobrilo rabo državnih avtobusov v New Jersey za prevažanje otrok, ki pohaja-j(5 katoliške privatne šole.
Večinsko stališče je podal sodnik Hugo Black, ki je izjavil, da v zadevi ne gre za nič drugega, kakor kako pomagati staršem pri prevozu otrok v in iz šol, ne glede na versko ali katerokoli .drugo pripadnost.
Manjšinsko poročilo je podal sodnik Robert H. Jackson, s katerim so glasovali tudi sodniki Wiley B. Rutledge, Felix Frank-further in Harold H. Burton, ki je doma iz Clevelanda.
Kazalec časa potisnjen nazaj^ izjavlja Jackson
Jackson je izjavil, da je vrhovna sodni ja s to odločitvijo potisnila kazalec časa nazaj. Medtem ko javne šole v Zed. državah niso produkt protestan-tizma, je rekel Jackson, pa so iste bolj v soglasju ^ njim, kakor pa je katoličanstvo.
Sodnik Rutledge je pripomnil, da ta odločitev pomeni, da zid, katerega je ameriška ustava postavila med državo in cerkev, ni več tako visok hiti tako trden, kakor je bil poprej. Dejal je dalje, da se Black moti, ko trdi, da ne gre za nič drugega kot za zakone v splošno korist in da ne gre za dejansko finančno podporo cerkve.
Rutledge je dalje posvaril, da je s to odločitvijo vrhovno sodišče dopustilo, da se je začel razkroj stare ameriške tradicije, po kateri morata biti država in cerkev ločeni.
Danes obstoji 15 držav, ki dovoljujejo rabo davkov za prevažanje šolarjev privatnih katoliških šol.
TALMADGE JE GOVER-NER, PRAVI SODNIK
Mcdonough, Ga. 12. feb.
Višji sodnik Walter Hendrix je danes odločil, da je Herman Tal-madge legalni governer Georgi-je.
Pričakuje se, da bo cela zadeva glede governerstva Geor-gije predložena najvišjemu državnemu sodišču.
Rusija predlaga delež malih držav pri mirovni plodili z Nemčijo
Kurivna kriza prisilila Anglijo na "vojno stanje"
Besedo naj bi imele vse države, ki so bile pod nemško okupacijo
LONDON, 12. feb. — Premier Attlee je postavil Anglijo v "vojno stanje," z ukazi, ki ao bili v veljavi za časa vojne in pod katerimi bo kaznovan z globo, ali pa zaporom vsak Anglež, ki bo kršil vladne odredbe v pogledu omejitve električne sile za hišno uporabo.
Attlee je ustanovil poseben odbor devetih članov, ki je podoben vojnemu kabinetu in ki se bo ukvarjal z "nevarnim in kritičnim pomanjkanjem premoga." Po ukazu bodo kaznovane vse osebe, ki ne bodo sledile navodilom vlade, z globo ali zaporom.
število brezposelnih narastlo na 5 do 6 milijonov
Strokovni odbor'je izjavil, da je okrog pet do šest milijonov delavcev brez dela zaradi industrijskega zastoja in da se kriza opaža na vseh področjih ekonomskega življenja.
Prvi komUnikej izrednega odbora je pozval brezposelne delavce, da pomagajo vojakom pri transportu premoga. Istotako je pooblaščen minister za kurivo Emanuel Shinwell, da uporabi vojna pooblastila.
Odboru, ki ima nalogo, da reši kurivno krizo, stoji na čelu premier Attlee, ostali člani pa so; Hugh Dalton, George Barnes, minister transporta; George Isaacs, minister za delavstvo; lord Hindley, predsednik državnega odbora, ki upravlja premogovnike, ki so v rokah države; Harold Hobson, predsednik električnega odbora in Sir James Milne, predstavnik železniške eksekutive.
LONDON, 12. feb.—Sovjetska zveza je danes predlagala, da se da malim državam, ki so sodelovale v borbi proti nacistični Nemčiji posebne koncesije ob priliki ustvarjanja mirovne pogodbe z Nemčijo.
Feodor Gusev, zastopnik so v jet-*-:-------
skega zunanjega ministra, je AnHlin nri-znilla predložil zastopnikom Francije, » J"'
Anglije i„ Zedin;enih držav, da bolgarSkO vlado se J 2 evropskih držav, ki so se nahajale pod nemško okupacijo,
pusti v odbor štirih velikih sil. . LONDON, 12. feb. — Anglija Po predlogih zastopnika So- danes izjavila, da je priznala vjetske zveze bi neevropske ma-	vlado, toda z nekimi
le države, ki se niso nahajale pod
KAJ SE ZGODI, ČE JE OGNJEGASEC POD VPLIVOM POLNE LUNE
BUTLER, Pa., 11. feb. ~ Tukajšnja policija trdi, da je 31-letni ognjegasec Paul Vild priznal, da je povzročil za $100,-000 škode, ko je "pod vplivom lune" zažigal hiše in uničeval vlake.
Ognjegasec je izjavil "da mu nekaj zabrenči v glavi, ko se pojavi polna luna", ter da ga to sili, da "dela nenavadne reči."
Policijski stražnik J. J. Heni-check je rekel, da je bil Vild vedno prvi na pozorišču, ko je izbruhnil kak ogenj. "Pa ni čudo", je rekel stražnik, "ko je večino teh ognjev sam zanetil".
AMERIKANCI ZAPUSTE PEIPING 4. APRILA
PEIPING, 12. feb.—Danes se je začelo^odvažati opremo z ameriškega glavnega stana v tem mestu in . obenem je bilo naznanjeno, da se bodo do 4. aprila umaknili vsi Amerikanci.
okupacijo Nemčije, imele le dru gorazredno vlogo. Imele bi pra
vico prisostvovati pogajanjem	bolgarske vlade ne po-
glede mirovne pogodbe, toda di rektno ne bi imele nobenega deleža pri diskuzijah.
Zedin jene države niso zadovoljne z predlogom
Dočim ostali zastopniki štirih velikih sil smatrajo, da je*predlog sovjetskega delegata koristen in da bo koncesija pomagala pri ustvarjanju osnutkov za mirovno pogodbo, delegati Ze-dinjenih držav niso bili prav posebno zadovoljni.
Ameriški zastopnik Robert Murphy je vprašal, zakaj naj bi se ne dalo te koncesije tudi Kanadi.
Direktno zainteresirane države so, po predlogih delegata Sovjetske zVeze tiste, ki sb bile za časa vojne pod okupacijo Nemčije in sicer Albanija, Belgija, Belorusija, Danska, Cehoslova-ška, Grčija, Luksemburg, Ho-landija. Norveška, Poljska, Jugoslavija in Ukrajina.
TRIJE USTAŠI OBSOJENI NA SMRT
BELGRAD, 11. feb. — Trije člani organizacije ustašev, Viktor Gutič, Feliks Nedjinski in Nikola Bilogranič, so bili obsojeni v Sarajevu na kazen smrti zaradi zločinov, ki so jih izvršili za časa nacistične okupacije v Bosni. Viktor Gutič bo obešen, Feliks Nedjinski in Nikolaj Bi-logradič bosta pa ustreljena.
10 LETNA DEKLICA UMORJENA V ANGLIJI
MANCHESTER, Anglija, 12. feb. — Policija je aretirala nekega 16-letnega fanta, o katerem se sumi, da je morilec 10-letne Sheile Goyvrie, ki je bila zadavljena, ko je svoji stari materi nesla koparico mesa. Truplo deklice je bilo najdeno na verandi njenega doma. Bila je popolnoma oblečena, toda manjkal je čeveljček na desni nogi.
Pod enakimi okolščinami je bila prošlega septembra umorjena tudi neka 4-letna deklica v New Yorku. Tudi v tem primeru je otroku manjkal desni čeveljček.
SMRTNA KAZEN ZA
DOV GRUNERJA ODLOŽENA
JERUZALEM, 11. feb,—Angleški poveljnik v Palestini general Sir Evelyn Barker je danes odložil izvršitev smrtne kazni nad Dov Grunerjem za "nedoločen" čas. Gruner je bil 1. januarja obsojen na smrt zaradi sodelovanja z upornimi Judi, ki se borijo proti Angležem.
papež zahvalil otrokom za nji hovo pomoč potrebnim v Evro Pi
V noti, ki je bila poslana v Sofijo, je Anglija povedala, da
meni, "da se Anglija strinja z volitvami v Bolgariji," in da bo odredila svoje stališče, ko bo ugotovljeno, v koliko se bolgarska vlada drži "obvez mirovne pogodbe."
Bolgarska vlada je odgovorila, da sprejme "z zadovoljstvom" na znanje to priznanje njene vlade od strani Anglije, toda da bolgarski narod ne bo istega mišljenja kot angleška vlada, glede volitev, ki so prinesle ogromno zmago Domovinski fronti.
ČEKi PtDPlRAiO POLJSKO V POGLEDU MEJE Z NEMČIJO
^ LONDON, (O.N.A.) — Ko je čehoslovaški delegat Hajdu govoril pred zborom namestnikov zunanjih ministrov štirih vese-sil v Londonu, je zahteval, da postaneta Bremen in Hamburg svobodni luki, a Rena in gornji tok Donave naj bosta internaci-onalizirana.
Ambasador Robert Murphy je nato vprašal čehoslovaškega delegata, zakaj ni zahteval tudi internacionalizacijo Odre in svobodnega pristanišča v Stettinu, kot je bila Cehoslovaška zahtevala že leta 1919 po prvi svetovni vojni.
Hajdu je na to vprašanje odgovoril, da sta prešla Stettin in pravo rečne plovbe v roke Poljske, ter da ne pripadata več Nemčiji. Večina tukajšnjih opazovalcev smatra, da bo stališče Sovjetske unije slično čehoslo-vaškemu, vsaj v kolikor se tiče usode mesta Stettina in plovbe na Odru.
PAPEŽ BO GOVORIL AMERIŠKIM OTROKOM
VATIKAN, 12. feb. — Vati kanski radio je naznanil, da bo sv. Oče imel radio govor za 18 "ŽRTEV" POŽARA V BKK-otroke Zed. držav. Baje se bo LINU NAJDENIH ŽIVIH
ARGENTINA NE ZASEŽE ITALIJANSKE IMOVINE
BUENOS 'AIRES, 12. feb. — Visoki argentinski uradnik je podal izjavo, da se Argentina ne bo ozirala na klavzulo v mirovni pogodbi za Italijo, ki pooblašča zaveznike in zavezniške države, da zaplenijo italijansko imcTvino.
Uradnik je izjavil, da bi tak-šan postopek bil nasproten zakonom Argentine. Smatra se, da je ta izjava zelo važna, kajti italijanska imovina v Argentini je zelo velika.
BERLIN, 12. feb. — Danes '■ seje odkrilo, daje 18 oseb, o katerih se je domnevalo, da ao našli smrt v velikem požaru, ki je V "Enakopravnosti" dobite v soboto uničil plesno dvorano, vedno sveže dnevne novice o do- živih, s čemur se je število žr-godkih po svetu in doma!	tev znižalo na 86 oseb.
/

STRAN 2/
enakopravnost '
13. februarja 1D4%
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING cb. _ 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznaSalcu v Cleveland in po pošti izven mesta);
For One Year—(Za celo leto) --
For Half Year—(Za pol leta)----
For 3 Months—(Za 3 mesece)--
-$7.00 - 4.00 •- 2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Cleveland, Kanadi in Meliiki):
For One Year—(Za celo leto) -
For Half Year—(Za pol leta) -
For 3 Months—(Za 3 mesece)---------
-$8.00 - 4.50 —2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries:
(Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske dražve):
For One Year—(Za celo leto)----------$9.00
For Half Year—(Za pol leta)-----5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office a1 Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
VPRAŠANJE SLOVENSKE KOROŠKE
UREDNIKOVA POSTA
III.
Slovenska narodna skupina na Koroškem zapisana smrti
Maier-Kaibitsch, vodja avstrijskih nacifašistov na Koroškem, je rekel 10. julija 1942; "... nimamo nobenega interesa, da bi našim nasprotnikom (to je Slovencem) napravili življenje lahko in znosno s socialnimi pridobitvami naše države . . . izrabiti je treba ves vpliv . . . predvsem pa tudi socialnih ustanov, ki ne smejo dati nikake podpore nikomur, kdor govori slovensko."
Šovinistični nacisti niso imeli po propadu Jugoslavije nobenih pomislekov več, kako bi zatrli Slovence na Koroškem. Hoteli so slovensko vprašanje hitro rešiti enkrat za vselej. Z Avstrijo vred je postala tudi Koroška del nemškega raj ha marca meseca 1938. To po okupaciji Gorenjske po nemški vojski, ki je sestajala v glavnem iz koroških mobilizirancev, se reče šovinističnih Nemcev in nemčur-jev ter seveda naravnih sovražnikov Slovencev, je pa tudi Gorenjska z Mežiško dolino bila priključena h Koroški. Naloga za uničenje slovenstva je postala še toli-ko bolj potrebna, da bi bila "enotna in nedeljiva" Koroška čimbolj sposobna potujčiti tudi novo priključene slovenske predele. Maier-Kaibitsch je dobil naročilo, da tudi to priključeno ozemlje "napravi vse in popolnoma nemško". Smatral je, da je vojni čas najbolj primeren in pripraven za dosego tega namena. V spodnji dvorani Mikličevega hotela v Ljubljani je leta 1942 dvakrat predaval in razkladal Nemcem svoje načrte. Kako so Nemci take cilje uresničevali z množičnim preseljevanjern, streljanjem in odvažanjem v koncentracijska taborišča, smo tudi v Ameriki že slišali. Istih metod se je posluževal na Koroškem tudi Maier-Kaibitsch in užival najvišjo državno podporo in zaslombo. Hotel je biti še bolj temeljit in hitrejši, da bi tako prišel čimprej do cilja, za katerega so delali nemški šovinisti že desetletja in desetletja, on sam pa vse svoje življenje.
Najbolj radikalno sredstvo za temeljito in splošno uničenje koroških Slovencev (vključivši seveda tudi Gorenjce) naj bi bila popolna preselitev vseh Slovencev, narodno zavednih in nezavednih. Tukaj je važno poudariti, da so nemški potujčevalci slovenskega naroda narodno neza vedne Slovence pritegnili nase le z namenom, da so jih izrabljali za svoje podle načrte. Dobro so se zavedali, da vzlic njihove odvisnosti od nemških delodajalcev ti Korošci niso bili Nemci, pa če so se stokrat zapisali za Nemce. In zaradi tega so nameravali tudi z njimi radikalno obračunati.
Načrtno izseljevanje Slovencev so pričeli Nemci izvajati že spomladi 1942, ko se je nemška vojna mašina pričela valiti proti vzhodu, na Kavkaz in Volgo. Le tisti, ki ne pozna stoletnega nemškega potujčevanja na Koroškem, bi lahko trdil, da so bila teroristična dejanja Hitlerjevega režima gola slučajnost, taktična pa je to bil le izraz kronične brezmejne mržnje do slovenskega naroda na Koroškem. Preganjanje Slovencev se je pričelo že v republiki Avstriji takoj po plebiscitu. Preganjanje in izganjanje zavednih slovenskih ljudi se je izvajalo po starih pi^eizkuše-nih metodah. Ce se jih drugače niso mogli iznebiti, so jih prestavili v neslovenske kraje. Pregnanih je bilo okoli 400 delavcev in obrtnikov, 25 duhovnikov in 130 drugih izobražencev. Otroci so do takrat še imeli dvojezično šolsko čitanko, toda ker so Nemci hoteli, da Slovenci izginejo s površine, so morali otroci td knjige prinesti v šolo, jih zmetati na grmado in gledati, kako so gorele pred njihovimi očmi. Latinica je bila zamenjana za gotico. Od 1938 nadalje so po koroških vaseh ustanavljali otroške vrtce (Kindergarten), s katerimi naj bi se pospešila germaniza-cija slovenskih otrok že v prvih letih življenja.
Na Koroškem je že v prejšnjih letih odločal o narodnostnih vprašanjih Heimatbund (Domovinska fronta), ki je imel tako veliko moč, da so ga Slovenci v grenkih besedah označevali ga "deželno vlado za slovensko ozemlje na Korošcem". V njem so se zbrali največji sovražniki slovenstva in so vodili boj proti slovenskemu narodu pred plebiscitom, ob plebiscitu in vsa leta pozneje. Za veleizdajalca so imenovali vsakega, ki se je pri ljudskih štetjih prijavil za Slovenca.^ Po priključitvi v nemški raj h jc Heimatbund ostal nacistična organizacija tudi formalno. Pa tudi klcroia-šistični rezini ileiinatbunda ni bil glede ravnanja s Slo-
Zahvala čitalnice Slovenskega delavskega doma
Cleveland, O. — Odbor in članstvo čitalnice Slovenskega doma na Waterloo Rd. se želi tem potom iskreno zahvaliti vsem delavcem, ki so ob priliki naše prireditve dne 2. februarja pomagali ne en ali drug način. Prireditev se je završila prav dobro in uspešno.
Pri prireditvi so pomagali sledeči: Mr. Joseph Durn, ki je točno in vestno od začetka pa do kraja skrbel in prodajal vstopnice, tako da ni imel časa niti, da bi nekaj pojedel ali pa popil. Hvala tudi Mrs. Durn, ki je preskrbela vse potrebno in naredila več poti v mesto ter točno in zanesljivo izvršila svoje delo. Lepa hvala tudi našim točnim in pridnim točajem: Frank Završniku, Frank Ipav-cu, John Bohincu, Mrs. Zabu-kovec in Mihael Jakinu (ki je pomagal pri točenju in zraven preskrbel vse, kar je bilo potrebno).
Hvala tudi £!ilkl~ Jankovich, ki je pomagala podpisanemu pri prodaji trošnih listkov. Tako tudi John Lokarju st. in Gasper Jelovseku, ki sta strašila pri vratih od začetka pa do konca.
Posebna zahvala gre John Ki-belu in John Pazniku, članom društva "Združeni bratje" štev. 26 SNPJ, ki sta nam veliko pomagala in zraven pa še veliko število "copakov" porabila. Prav lepa hvala tudi naši pridni kuharici'Mrs. Mary Erjavec in njeni pomočnici Mrs. Joha-ni Per ko, ki sta skrbela, da nismo bili lačni.
Vsi ste pridho delali in pomagali, da je naša plesna veselica bila uspešna.
Ne smem pozabiti, da se ob tej priliki zahvalim vsem po-setnikom in mladini, ki se je odzvala v tako leponi številu. Pa tudi tistim bolj starim, ki so prišli in se pozabavali največ pri "jaslih".
Mladi so na vse pretege plesali pa tudi svojo žejo pridno gasili. Drugi bolj stari pa smo • se držali bolj spodaj pri pijači in pri naših kuharicah. In ni nam bilo prav nič slabega.
Naša prireditev, kot sem Ž3 omenil, se je z vašo pomočjo dobro končala. Sedaj pa glejmo, da posetimo prireditev z ig^ro "Denar", ki se bo vršila 2. marca ob 4. uri popoldan v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. pod auspicijo podružnice št. 48 SANS in "Ant. Verovška".
Anton Jankovich.
St. Clair Ave. Pricetek programa bo ob 3:30 popoldan.
N a programu bodo sledeče točke: 1. Na harmoniko bo igrala Klara Glavica. 2. Pel bo Robert Avore; 3. Godba Pete Srnick; 4. Solo petje Rudy Uj-čič; 5. Duet A#na Hunjadi in Rudy Ujčič; 6. Deklamacija Slavka Vučeka, ki je pred kratkim prišel iz Jugoslavije; 7. Prisotne Jdo pozdravil brat Andri-ja Josipovič, dopisnik "Narodnega Glasnika" iz Kanade, (ki bo prvič govoril v Clevelandu) in 8. Drama "Nova žena" iz življenja v novi L.F.R. Jugoslaviji.
Kot je znano, smo imeli že v preteklosti lepe in uspešne prireditve. Toda ta prireditev bo boljša kot pa je bila kdajkoli poprej. Mi jo prirejamo za potujočo kliniko za naš narod, ki živi v Kastavsčini (Istri).
Vsi veste skozi kakšna trpljenja so šli naši narodi v starem kraju. Zato vas vse Slovence, Srbe in Hrvate naprošamo, da se udeležite te naše prireditve, kajti tako boste pomagali našemu narodu.
Po programu bomo serviral: naš bakalar z polento, nakar se bo pričel ples, za katerega bo igral Srnick orkester. Vstopnice so po 50c v predprodaji, na vratih pa po 60c.
Torej, pridite na to našo prireditev !
Odbor.
Vabilo na prireditev Istrijancev iz Kastva
Cleveland, Ohio. — Primorci in Primorkinje so se sestali in sklenili, da nekaj storijo za pomoč našemu narodu v istrskem okrožju Kastva.
S tem vas obveščamo, da bomo imeli lepo prireditev z programom in sicer v nedeljo 16. februarja v Hrvaškem domu na
Svetovni junaki in šleve
Cleveland, O. — To je zelo nenavaden napis, kakor so nenavadni časi, v katerih živimo. Zato so nam' časi prinesli tudi velikane, kateri so pa pod kožo tako samoljubni, da od zunaj izgledajo napeti kot balon. . Toda naj grem na predmet z druge strani. Zgodovina nUm pripoveduje o srednjeveškem sodnijskem procesu. (Menda je bilo v Rimu od koder so pošiljali same zlate resnice med prebivalstvo tega in men^a drugega sveta že par tisoč let.) Proces ali pa obtožba je bija naperjena proti zvezdoslovcu Galileju, češ, da on trdi, da se zemlja suče okrog sonca. Ker pa je Galileo uganil, da gre za njegovo gla-v6, ako bo trdil, da je njegova iznajdba pravilna, se je odločil da prekliče svojo trditev. Ko je svoj preklic slovesno izrekel, je mirno šel skozi velika vrata katerdale ter na tiho rekel: "Pa vendar se vrti ..."
Kdo so bili v tem slučaju ju naki in kdo šleve?
Slovenski pisatelj Levstik je pripečatil takšno satiro v svoji povesti "Martin Krpan", da j e avstrijskim nemškutar jem kar sapo zaprlo. Tiste literarne klofute niso bile na Dunaj^i zmožni nikdar vrniti, ker so bili slabiči, dejanski priganjači paraziti in tudi šleve.
Junak je vsak, ki se upa v bran postaviti v enaki, še bolj pa v neenaki borbi proti svojemu tiranu. Zgodovina je polna takšnih junaških dejanj, "ki so
venci dosti boljši, se reče bil je še boljši v preganjanju Slo vencev, kajti odpravil je še zadnje slovenske izobražence: 69 duhovnikov in 48 laikov. Nova nacistična oblast se je namreč sporazumela tudi s škofijskim ordinariatom, in ka kor prej iz šole, je moral sedaj slovenski jezik iz cerkve. Slovenski duhovniki so bili izgnanci s svojih mest, ki so jih zasedli Nemci. *
Znani slovenski župnik Stefan Singer je zaradi mučenja umrl. Mnogi so morali že takrat v koncentracijska ta borišča. Župnika Poljanuca so v ječi zastrupili; župnik Ivan Stare je bil pregnan na (jrradiščansko. Predsednik Slovenske prosvetne zveze dr. Tischler je moral v Bregenz ob Bodenskem jezeru. Nemci §o zaplenili premoženje vseh GO slovenskih prosvetnih društev, premično in nepremično premoženje Mohorjeve družbe v Celovcu, vse premoženje 40 slovenskih hranilnic in posojilnic ter vseh zadrug (s pre možen j cm Zadružne, zveze vredL Ustavljen je bil edini slovenski list "Koroški Slovenec", ki so ga že v,prejšnji dobi pregnali s Koroške in se je moral zateči v češko tiskarno na Dunaj.
(Dalje prihodnjič)
včasih ostala edina svetla znamenja odločnih borcev za pravice zatiranih ljudi. Še nikoli nismo videli, da bi kje postavljali spomenike in slavili debe-luharje in izžemalce ljudstva. Ako so jih kje, je tu bilo nekaj narobe. Dolgujemo pa vse priznanje onim, ki stoje na braniku pravici zatirane in z lažmi obrekovane množice.
Da, kakor svetopisemski David, ki je pociljal Golijata. Zadel ga je in ta velikan se je zatekel na sodnijo za pomoč, češ, vse je res, -ampak jaz ne maram, da je res. Zato naj se napišejo takšni sodnijski "logični" protokoli, da pokažemo, da smo mi — mi.
O. K. John Buli! Zapiši v protokol tudi povest o Martinu Krpanu in o Galileju. Spomni se pa končno, da je Martin procen-tualno več škode storil Nemcem in sicer z golimi rokami, kot pa Angleži z vsem svojim orožjem. Martin Krpan ne bo več nosil prekrite soli na vrh k sv. Trojici z oslom, ampak jo bo delal na obalah jadranskega morja. Pa če je to tebi všeč, ali pa ne.
Ako si tisto večerjo v Beli hiši plačal, ali pa ne, nas ne zanima. Zanimivo pa je čitati zato, ker se svet vrti še — naprej.
M. I. Lah
Kelvin Lindeman:
Črnoborzijanske cene v Gorici opisane v pismu
Mrs. Dorothy Strancar 716 E. 150 St. je prejela pismo od svojega brata iz Gorice, v katerem piše med ostalim:
"Na slovenskem Primorju je losti boljše za živež kot pa tu na Morganovi črti. Oni tam imajo meso in tudi drugi živež dosti bolj poceni kot pe je tu v Gorici. Plače so pa povsod enake. Je že več kot en mesec dni, odkar so zaprli promet med slovenskim Primorjem in Gorico. Prej smo lahko prinesli iz Lo-karca kakšno kilo mesa, toda sedaj ne puste več kot toliko, kolikor sne človek v enem dnevu. Mi smo tudi pridelali nekaj koruze in en kvintal pšenice pa jo ne moremo pripeljati v Solkan, dokler ne bo podpisana mirovna pogodba med Jugoslavijo in Italijo. Sedaj še ne vemo, kam bomo spadali. Najbrže bomo ostali pod mednarodno upravo z Trstom vred, ker se ne morejo dogovoriti in ker se kapitalistične države boje,^ da se ne bi razširil komunizem še v Italijo. Ce ne bomo spadali pod Jugoslavijo, bo slabo za mojega sina, ker služi tam pri vojakih že 3 leta. Moj najmlajši sin Albin, ki je star 18 let a komaj zasluži toliko, da je za hrano. Najbolj smo pa prizadeti pii izmenjavi denarja. V Italiji se dobi za en dolar 450 do 480 lir. Tu v mednarodni zoni pa le 225 lir.
"Blago, ki prihaja iz Italije, je na razpolago, toda cene so proste (črna borza). Kruh, je na karte 21 lir kilo, a na črni borzi pa 80 lir. Mast je odmerjena in dobimo 18 dkg na mesec po osebi, cena na karte ji je 80 lir, na črni borzi pa 800 lir.
"Sladkor, katerega nam da jejo po zimi 30 dkg na mesec, je od 160 do 320 lir, a brez kar te se ga plača kar tisoč lir za kilogram. Makaronov dobimo 2 kili na mesec in sicer po 30 do 40 lir, brez karte pa moramo plačati 155 lir za kilo. Krompir je 48 lir, goveje meso 460 do 500 lir, fižol 200 lir, liter vina 120 lir, liter žganja pa 700 lir. Mleko je 30 lir liter.
"Sedaj pomisli kako naj de lavec živi, če stane slaba zim ska moška obleka od 15 do 30 tisoč lir! Jaz dobim pokojnino 3.200 lir, toda kaj naj naredim z njo?
"Prav srečni smo bili, da smo imeli Vas v Ameriki, ki ste nam I pomagali z obleko in živežem. ! Kdaj in kako Vam bomo povr-: nili res ne vem.
"Najlepše pozdrave od nas vseh, posebno pa od brata '	"Štefana".
Strah
Nenaden domislek je pripravil Carlsona do tega, da se je peljal še skozi Kodanj. Bil je temen večer in Carlson je bil gotov, da ni videl nihče številke njegovega avta. V trenutku nezgode je bil sicer za trenutek vozilo ustavil, a se je takoj nato odpeljal. Ko se je ozrl, je nejasno videl prihajati policijskega uradnika. Toda prepričan je bil, da ta ni mogel razbrati številke. Pri zatemnitvi je bilo nemogoče spoznati številko na daljavo nekaj metrov.
Carlson je bil popolnoma miren, ko je zapeljal avto na dvorišče svoje hiše in takoj v lopo. Nihče ga ni videl prihajati in če bi ga tudi kdo videl, bi to ne bil še nikak dokaz.
Zaklenil je hišna vrata in šel po stopnicah v stanovanje. Tu šele je čutil vso reakcijo. Noge so se mu tresle in pot mu je curljal s čela. Obesil je površnik v omaro, stopil v kopalnico in si umil obraz z mrzlo vodo.
To je pomagalo. Glava se mu je zbistrila, le noge so se mu še /edno tresle. Ta neumni strah. Dolgo časa je stal pred zrcalom lad umivalnikom in opazoval voj obraz. Obraz je bil bled in apačen.
Tak je tftrej zločinec, si je mislil.
Neumnost, mu je dejal drug jlas v njem. Slučajna nezgoda. Oseba je stopila na ulico, ti si poskusil zavreti in izogniti se.
Če je pa tvoja vest čista, za-caj si zbežal? Mož, ki se ženske boji, katero je povozil! Fej!
Gotovo so jo spravili v bolnišnico. Saj sem videl prihajati redarja. Jaz bi prav ničesar ne mogel storiti, tudi če bi bil ostal na mestu—in jaz sem jo popihal, šlo mi je za bodočnost! Da, pijan si bil.
■Ne, pijan nisem bil, je ugovarjal drugi glas, ne več t^ko gotovo ko prej. Sicer ne pijem, če se. bojim, toda tista majhna količina alkohola v moji krvi bi zadostovala in bi mi utegnila škoditi.
Zaničevati te je treba! je dejal drugi glas.—Sovražim te!
Samega sebe tudi sovražim. V tem sva si složna! Spačil se je samemu sebi v zrcalu in šel v sobo. '
Ne, nihče ni spoznal številke. Ves dogodek je še enkrat preu-Jaiil. Redar ni nikafeor mogel spoznati številke.
Izključeno, si je zamrmral polglasno, kakor da mora samega sebe prepričati.
"Toda redar ni bil sam na cesti. Nekaj ljudi je bilo slučajno v bližini. Neki mož je pobral ženo, ko jo je bil desni okrovec zagnal na pločnik. Tako je Isil ta mož zaposlen, da si ni utegnil zapomniti številke.
Ali si gotov? Če si je pa bil kljub temu zapomnil številko?
Morda si je ni!
Ce si jo je pa le?
In potem! Mislimo si, mož je imel, ko je pomagal ženski na pločnik, toliko prisotnosti duha, da si je zapomnil številko. Prav. Toda številka je dolga, težko si jo je zapomniti. Mož je stal najmanj tri metre od vozila. Po ulicah je temno ob zatemnitvi. Ce je razbral številko, jo je razbral najbrž narobe, ,in če jo je razbral pravilno, jo je gotovo nekaj minut nato pozabil, ker številka sama ne daje nobene opore, da si jo človek zapomni.
Da in če . . .
In če si jo je mož dobro zapomnil? Gotovo jo je naznanil ^redarju, redar se je dal telefo-nično zvezati s svojim poveljstvom, vprašal poveljstvo po lastniku vozila s to številko. Tako ti se ugotovilo, da je številka ' njegova in takoj bi poslal re-; darja k njemu.
1 In če bi tajil ? Sli bi v lopo, j pregledali vozilo in dognali, da I ima desni okrovec grčo. ' Vse se je desetkrat poslabša,-
ŠKRAT
Ni potreba, da bi vedel
Sinko: "Očka, kaj so to: kolonije?"
Očka: "Franček, tega tebi ni potreba vedeti."
/Sinko: "Zakaj ne, očka?"
Očka: "Ker si sedaj še premajhen, da bi razumel, kaj je to, a ko boš velik, jih tako ne bo več."
Idila v parku
Ona: "Se še spominjaš, dragi mož, na tejle klopi si me pred 20 leti spoznal."
On: "Oprosti, seznanil sem se res tedaj s teboj na tej klopi, a spoznal sem te šele po poroki."
Korajža velja
Šla sta nekoč dva možakarja .nimo gostilne, iz katere je bilo slišati hud prepir. Pa pravi pr-/i: "Sporekli so se! Noter stopim in naredim red. Ti stoj pred /rati in štej tiste, ki jih bom zmetal na cesto." Stopi prvi v gostilno, a drugi se postavi pred vrata.
Ni preteklo pet minut, ko se ^rata na stežaj odpro in nekdo prileti na sredo ceste.
"Eden," prične drugi glasno 3 štetjem.
A tpdaj se oni, ki je priletel, pobere in de: "Tiho bodi, to sem bil jaz."
to, odkar se je odtegnil odgovornosti. Ce pozna torej mož števil-" Ičo, jo takoj naznani in policija pride. Ce se policija v.pol ure ne pojavi, se lahko čuti varnega. Ptopal je po sobi kakor zver v Kletki pet minut, deset minut, četrt ure.
Sedaj skoraj ne preti več najhujša nevarnost. Dvajset minut. Kazalec je lazil.
Devet in dvajset minut.
Pri vratih se je oglasil zvonček.
Srce mu je začelo utripati. Ali naj odpre? Ne, to bi ne bilo pametno. Stopil je do vrat in jih odprl. Redar je stal pred durmi. Plečat in za glavo večji kot on.
"Vi ste gospod Carlson, kaj ne?" je vprašal.
"Da!" je odgovoril hripavo. "Grem z vami. Nisem bil pri zdravi pameti, ko sem bežal. Sploh je pa ženska sama zakrivila, stopila je s pločnika na pot, ne da bi se bila ozrla."
Redar je osupnil in opazoval z zanimanjem potečega se in bri-sajočega Carlsona.
"Pridite rajši v stražnico," je pripomnil, "tam lahko pojasnite vso zadevo. Kaj ste povozili žensko?"
"Da, saj zaradi tega ste vendar prišli?"
"Ne," je dejal redar, "prišel sem le, da vam poVem, da gori v vaši kopalnici luč in da ste pozabili na zatemnitev . . ."
Chile, dežela istodobnih letnih časov
Država Chile v Južni Ameriki ima med vsemi najbolj čudno obliko. Ozka, obalna dežela se razteza preko 28 štirinskih stopinj, torej preko vseh klimatičnih pasov, od tropičnega do polarnega. V sredi ni zime. Jesen in pomlad se prepletata. Na jugu (v širini Trsta) dosežejo ledni-ki morje, nedaleč od tod pa ,so neprodirni pragozdovi.
V začetku južne zime je v San-tiagu na prodaj najrazličnejšo sadje: pomaranče, jabolka, jago-i de, češnje, breskve, kumare, rde-I če grozdičje," kosmulje pa tudi ; beluši (šparglji), rabarbara, Igrah in novi krompir.

13. februarja 194?
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3.
Bratstvo na pohodu
v času ko zatemnjuje rasna napetost in strankarstvo mnoge predele sveta, vključivši gotove kraje v Zed. državah, je kar zadovoljivo listati po časopisih, ki prinašajo skoro slednji dan kako vest o dejanjih, ki premošča-jo sektarne, narodnostne in rasne razlike in s tem dajejo bližajočemu se "Tednu bratstva" še večji pomen. Letos se bo ta teden obhajal od 16. do 23. februarja.
Za primer k gornji omembi vzemimo vesti, ki jih je prinesel tisk velike metropole kot je New York tekom prvega tedna v tem letu:
Ena taka vest navaja, kako je kardinal rimsko-katoliške nadškof i je v New Yorku nudil pomoč protestantski organizaciji Protestant Children's Service, Inc., daje našla zatočišče za kakih 76 protestantovskih malč-kov-brezdomčkov. Kardinal je uredil vse potrebno, da se je organizaciji dalo v najem za nekaj časa primerno stavbo, last nadškofije, za najemnino pa bo organizacija plačala le dolar na leto.
Na isti način se je pokazala bratska naklonjenost in dobra volja v mestu Philadelfiji, kjer je časopisje isti teden, ko so pro-testantovski malčki dobili zavetje v katoliški stavbi, prineslo opis medsebojnega delovanja vernikov cerkve znane pod imenom Fellowship Church. Ta cerkev obstoja že enajst let, in okrog tisoč kristjanov in židov se je ves ta čas mesečno udeleževalo medverskih in medrasnih božjih služb v tej cerkvi. Vsi /ti ali vsaj večina njih pripada tudi drugim cerkvam v mestu, krščanskim ali pa židovskim. Ali odslej naprej bo imela ta cerkev tovarištva svojo lastno cerkveno občino. Organiziral jo bo bapti-stični duhoven Rev. A. Herbert Haslam, dosedaj službujoč v Toledo, Ohio. V cerkvi se bode še naprej obdržavale krščanske in židovske službe božje in nastavljen bo naj.brž poleg krščanskega tudi židovski duhoven ter za-
da bo moralo radi pomanjkanja dohodkov in prispevkov bolnišnica zapreti vrata. Za finančne potežkoče bolnice pa je izvedela javnost potom časopisja in odziv od vseh strani in iz najrazličnejših krajev Amerike je bil tako lep in spodbuden, da more sedaj bolnica nadaljevati svoje sama-ritansko in človekoljubno delo. Kakor so poročali listi prvi teden v letošnjem letu, je za bolnico prispevalo vsega skupaj okrog 14 tisoč oseb.
Tekom istega tedna je naznanila državna komisija za pobijanje zapostavljanja pri uposljeva-nju v državi New York, da se je odločilo 30 unij, ki so prej sprejemale samo bele člane, da odpravijo to zapreko ali pa tozadevna pravila razveljavijo v območju države New York.
Nekateri ljudje menijo, da bratstvo, ki ga uveljavlja zakon, ni niti zdaleč to kar razumemo pod bratstvom, katerega narekuje srce. Toda izkušnje so pokazale, da kjer se odreka enakopravne prilike zaslužka in ekonomskega napredka posameznikom samo zato, ker so druge vere, rase ali narodnosti, je ravno zakon tisti, ki more to zapostavljanje uspešno odpraviti in utreti pot bratstvu med ljudmi.
Istočasno, ko so naši lastni domači listi prinašali razveseljive vesti o verski in rasni strpnosti in bratskem čutu prijateljstva med različnimi skupinami, je ena ameriška občina priredila prisrčen sprejem zastopnikom iz raznih dežel, ki so med nami kot delegatje Zdr. narodov. Marsikateri Američan je bil zaskrbljen spričo hladnega sprejema, katerega so bili deležni ZN ob priliki iskanja stalnega domovanja v okolju New Yoska. Sicer bi se dalo to obnašanje morda iz gotovih razlogov zagovarjati, toda priznati si moramo, da je vse skupaj napravilo mučen in neprijeten vtis, Baš radi tega pa je bilo mnogim v globoko zadovoljstvo,- ko je mestece Great Neck, na Long Islandu, N. Y. or-morski duhoven protestantovske ganiziralo dobrodošlico svojim
vere.
Iz Shanks Village, v severnem delu New Jersey, kjer je bilo znano vojaško taborišče Camp Shanks, je prišla tudi razveseljiva vest o medverskem prijateljstvu. Na tem bivšem vojaškem odpremitvenem taborišču so sedaj donaa veterani s svojimi družinami. Ker so raznih ver, imajo vsi svoje verske obrede in službo božjo v eni in isti kapeli, ki je edina v taborišču. List "New York Herald Tribune piše, "da vse poteka gladko," iu po izjavi župnika Dalyja, so bili protestante nekoliko nejevoljni, ker so katoliki malo preveč zavlekli svoje obrede, toda to se je kmalu izenačilo na ta način, da so katoliki pričeli s službo božjo malo bolj zgodaj. Tako so bili vsi zadovoljni.
Lep vzgled medsebojnega bratstva, brez razlike rase ali prepričanja je pomoč, ki jo bila deležna pred nedavnim bolnišnica Sydenham Hospital v New Yorku. Tu se zdravijo bolniki, ki pripadajo najrazličnejšim skupinam po veri in rasi ter narodnosti. Tudi zdravniki in bolničarke so mešanih pokoljenj in veroizpovedi ali dfuži jih skupna vera, da so vsi ti revni ljudje, ki si iščejo zdravja v bolnišnici Sydenham, potrebni njihove polnoči in nege, ki jim jo morejo nuditi. Naravno je torej, da jim je bilo hudo, ko je postalo jasno,
je bil kato],ik, drugi Žid, tretji in [smislu najdemo navadno na no-četfti protestanta. Vsi štirje š^o panjih'stFan^ ^so]^^a.'~PraV
ostali na ladji in se pogreznili v
globino morja z njo. Njihova^ern'casopisju, akojih iščemo—
imena so bila javnosti ponovno priklicana v spomin, ko je bilo pred kratkim naznanjeno, da bo zgrajena v bolnici za veterane s steklom obdano kopališče, ki bo nosilo imena vseh štirih plemenitih mož. Kopališče bo stalo ^00 tisoč dolarjev in vsota bo zbrana potom javnih prispevkov.
Vesti o bratstvu v dejanskem
mnogo jih najdemo "po ameri-
to pomeni, da kvas bratstva med nami deluje navzlic mnogim temnim stranem. Vsakoletno obhajan je Tedna bratstva nam služi v opozorilo in spodbudo, da se ideja bratstva in strpnosti poglablja in širi tembolj čimbolj si vsi prizadevamo, da jo iz dneva v dan pomagamo ^udejstviti.
—FLIS
Avstrija naj postane zatočišče pobeglih fašističnih zločincev
že dalje časa se razvija v Avstriji propaganda, naj bi se podelilo "nemško govorečim" ino-zemcem avstrijsko državljanstvo. Tako priporočilo je dala tudi neka angleška parlamentarna delegacija in sicer na pobudo z avstrijske strani.
Še značilnejša je utemeljitev tega stališča. List "Weltpresse" je v zvezi s tem objavil komentar s podpisom "Anglicenum," v katerem izenačuje Nemce in Avstrijce in očita Avstrijcem nezvestobo, če svojih "nemških bra-' tov" ne bodo sprejeli v državo. Dejansko pa demokratični in pa-triotični Avstrijci nimajo druge želje, kakor te, da ne bi imeli nikdar več opravka z rajhom in rajhovci v svoji deželi in to tem bolj, ker reakcionarni politični voditelji Nemčije, kakor na primer dr. Schupiacher javno izražajo dvom o končno vel javnosti nemško-avstrijske meje.
"Das kleine Volksblatt" je ob
javil nedavno govor nekega
er," po vzorcu hitlerjevih "volks-dajčarjev," predvideva kolektivno podelitev državljanstva vsem "nemško govorečim" ino-zemcem, ki so bili poprej doma na Češkem, Moravskem in bivši južni Štajerski. Izvzeti naj bi bili samo oni, ki so "politično obremenjeni." Za take pa smatrajo, kakor kažejo vsakodnevni' primeri predvsem napredne demokratične protifašiste.
S tem zakonom je torej omogočeno avstrijsko državljanstvo vsem bivšim kulturbundovcem in petokolonašem, ki so zaradi svojih nacističnih zločinov pobegnili iz Češkoslovaške, Jugoslavije in drugod v Avstrijo. Tako postaja Avstrija osrednje zatočišče za nacistične, belogardi-stične in fašistične zločince in bo—kakor kažejo že sedaj dogodki, zlasti na Koroškem—postala novo žarišče fašističnih izzivanj v Srednji Evropi. S tem zakonom se bo okrog 200,000 iz-
V av-
sokega državnega uradnika, ki prav tako zahteva domovinsko pravico za vse "nemško govoreče" inozemce v Avstriji. Isto zahtevo je postavil tudi vodja nekega ministrstva. Rezultat vse- pra\4co 2,500 razseljenim ose-ga tega je zakonski predlog o j bam, skupno pa naj bi dohilo do-f)odelitvi državljanstva določe-! movinsko pravico na Koroškem,
strijske državljane, kakor poroča Oesterrische Zeitung od 10. decembra 1946.
Samo na Koroškem imajo namen, takoj priznati domovinsko
nem kategorijam "nemško govorečih" inozemcev, ki je bil pred-
kakor je sporočil namestnik deželnega glavarja Harke na seji
ložen avstrijskemu parlamentu, kuratorija za oskrbo vojnih ujet Ta zakonski predlog, ki osva- j "ikov na Koroškem, 8,000 raz-ja nov pojem "Volksosterreich- seljenih oseb.
novim sosedom v Lake Success,
New York.
i
v prvem tednu januarja je bila tudi četrta obletnica nepozabnega in tragičnega dogodka, ko so štirje duhovni, vojaški ku-ratje, izročili svoje rešilne pase drugim možem na ladji "Dorchester," katero je pogodil nemški torpedo in jo potčpil. To je bilo začetkom leta 1943 blizu Greenlandije. Eden od kuratov
MARiNKO'S BEVERAGES
sadje in zelenjava
Pivo — vino — Cordials
Dovažamo na dom in preskrbimo pivo in mehke pijače za svatbe in zabave.
416 E. 156 St., IV 3170
Wm. J. Kennick Income Tax Service
6219 GLASS AVE. (v ozadju)
Pole za dohodninski davek vam točno in z^esljivo izpolnimo vsak petek in soboto od 9. zj. do 9. zv. tekom meseca februarja in vsaki dan od 7. marca do 15. marca.
IT'S HERE! IT'S NEW! IT'S BEAUTIFUL!
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami za zanesljivo postrežbo { se priporoča
DANIEL STAKICH
agentura 15813 WATERLOO RD. KE 1934
POZOR!
Denarne pošiljke sedaj pošiljamo potom registrirano zračno pošto. Vsaka pošiljatev dospe v Jugoslavijo v 10 ali 12 dneh.
Vse denarne nakaznice v dolarjih, sedaj izplačuje za nas takoj pb dnevnemu kurzu Narodna banka v Ljubljani, Bel-gradu in Zagrebu.
Torej štejemo si v ponos in čast, da se je nam posrečilo vzpostaviti direktne zveze z našim največjim državnim bančnim podjetjem kakor je Narodna banka republike Jugoslavije.
Za točno in zanesljivo poslugo v Jugoslaviji, obrnite se Vedno na naš urad.
Pakete do 22 funtov še vedno pošiljamo kot darilne pakete.
MIHALJEVICH BROS. CD.
6424 ST. CLAIR AVE.
See this
NEW FRIGIDAIRE
with all these and other features I
Metet-Miser Mechanism Huge Super-Fteezer Chest Aluminum tust-ptoof shelves Exclusive Quickube Trays 2 glass-topped Hydratori* • Adjustable interior 5-Ycar Protecrifm Plan
Also Water Heaters and Deep-Freezers
You are double-sure with two great, names, for Frigidaire is made only by GENERAL MOTORS.
F RIGID AIRE LEDENICE IN F RIGID AIRE PEČI vain zdaj lahko takoj dopcljeino na dum.
"Na lahka mesečna odplačila"
NORTHEAST APPLIANCE & FURNITURE
819 E. 185. St.	KE 5700
JERRY BOHINC, lastnik
Drobne vesti iz obnove
•V rudniku "Vrška či\ka" v Sr-, biji so v enodnevnem tekmovanju zk povečanje proizvodnje za 166 odstotkov presegli povprečno dnevno proizvodnjo. V živah-nenf tekmovanju med izmenami je zmagala prva izmena.
Delavci tekstilnega podjetja "Cveta Dabič" v Titovih Užicah so se obvezali izpolniti proizvodni načrt za leto 1947 v 11 mesecih. Proizvodni načrt novembr-skega.tekmovanja so presegli za 32 jodstotkov. V primeri z lanskoletno so petkratno povečali proizvodno.
Delavci kovinske tovarne "Proleter" v Leskovcu v Srbiji so za 38 odstotkov presegli proizvodni načrt. Za požrtvovalno delo so bili med drugim nagrajeni tudi s prehodno zmagovalno zastavico.
V tovarni bonbonov in čokolade "Union" v Zagrebu so začeli uporabljati kot gorivo luskine sončnic, kar je znatno pocenilo proizvodno. Dnevno prihranijo pri kurivu pet tisoč dinarjev.
Delavci rudnika Breza so v novembrskem tekmovanju za 18 odstotkov presegli proizvodni načrt. Na zaključnem sestanku tekmovanja je bilo proglašenih 62 udarnikov.
Plavajoči dok v Splitu obnovljen
\
Veliki plavajoči dok Jadranskih ladjedelnic v Splitu se je med okupacijo potopil. Dviganje tega doka, v katerem se lahko izvršijo popravila velikih plovnih objektov, se je pričelo že v aprilu 1945. Po izredno težavnih in obsežnih pripravah je v jeseni uspelo dvigniti iz morja ta veliki dok, ki je tako nujno potreben za obnovo jugoslovanske trgovinske mornarice, ^ajti le v doku se lahko popravijo jugoslovanske prekomorske ladje.
Takoj po tem, ko je bil dok dvignjen, so pričeli z deli za obnovo. Treba je bilo popraviti in obnoviti vse električne instalacije in motolje, parni stroj, kotel in generatorje, kakor tudi vso pokvarjeno železno konstrukcijo. Za obnovo je bil določen rok do konca januarja prihodnjega leta. Delovni kolektiv Jadranskih ladjedelnic, ki je bil v novembrskem tekmovanju proglašen kot na-jboljši delovni kolektiv Zveze uslužbencev gospodarsko upravnih in tehničnih ustanov Jugoslavije, pa je obnovitvena dela izvršil dober mesec pred dpločenim rokom.
V nedeljo 30. decembra je bil v Splitu na svečan način spuščen v morje obnovljeni dok. Sveča-
nosti sta prisostvovala zvezni minister za delo Vicko Krstu-lovič in zvezni minister za pomorstvo Ante Vrkljan. Takoj potem ko je bil spuščen v morje, je dok sprejel prvo ladjo "Ta-ro," ki jo je treba popraviti.
Po končani svečanosti je bilo v ladjedelnici veliko zborovanje, na katerem je Ante Vrkljan v imenu zvezne vlade čestital delavstvu k doseženemu uspehu, poudarjajoč velik pomen obnove doka za vse juguslovnsko pomorstvo. Na zborovanju so bili proglašeni številni udarniki.
Zvezni minister za delo Vicko Krstulovič pa je, poudarjajoč uspehe delovnega kolektiva med novembrskim tekmovanjem, pozval vse delavstvo, da nadaljuje tekmovanje, da bo tudi v bodoče delovni kolektiv ladjedelnice obdržal prvo mesto v svoji stroki.
Sheboygan, Wis. — Dne 12. decembra je naglo umrl Joe Ma-rolt, star 74 let, doma iz Rečice, Savinjska dolina. Bil je samski, brez podpornega društva, bil pa je član ASZ. Pogreb so mu oskrbeli prijatelji. —Dne 3. januarja je po pardnevni bolezni umrla Anna Oberstar, stara 54 let, članica SNPJ in ASZ; zapušča, osem odraslih otrok.
Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke
The MAY Company
lične vrhnje suknje

iz pravega blaga za nošo v vsakemu vremenu
$
40 do »65
Vreme v Clevelandu se hitro menja. Mi imamo vrhnje suknje prave teže in blaga za udobno nošo v vsakemu clevelandskemu vremenu—od jasnega in toplejšega do arktično mrzlih valov. Fleeces, shetlands, tweeds, coverts, velours, itd. Dobro-ukrojene, vjepih stilih, so to vrhnje suknje iz najboljših zalog v Ameriki
$40 do $65
THE MAY co----DRUGO NADSTROPJE
Sezonske potrebščine
PIŽAME, BLAZER PISANE, modre, rjave in maroon barve. Razni stili z gumbi spredaj in hlače s trakovi. V naprej skrčene in stalne barve. Vse mere .................................,......4.95
RAZPRODAJA V NAPREJ SKRČENIH SPODNJIH HLAČ, "Kerry Kut," pisane spodnje hlače, tu&i "Henslcy" boxer spodnje hlačg^z Gripper Fastener spredaj in elastiko ob pasu. Mere 30 do 42. Na razprodaji po 79c
Bele Boxer spodnje hlače, na razprodaji 79c B^le Ribbed atletične srajce....................... 79c
I
;6x3 RIB ENGLISH NOGAVICE, vse volnene, srednje teže za nošo skozi celo leto.
I Rjave, modre, maroon in črne barve. Mere
101/2 do 13. Par
1.00
SKIPPER T-SRAJCE pletene v beli barvi. Majhne, srednje in velike mere........ .....1.50
"ARROW" BELE OXFORD ŠPORTNE SRAJCE, za kegljanje, golf in praznično nošo. Mere 1-2-3-4 . ..........................................2.72
I
THE MAY COMPANY . . . PRITLIČJE . . . ONTARIO
STRAN 4.
ENAKOPRAVNOST
•to Ifcbruai ja. it)l7
PREŽIHOV VORANC:
JAMNICA
. ROMAN SOSESKE
Spisan leta 1941, tik pred razpadom stare Jugoslavije
(Nadaljevanje )
Že zgodaj zjutraj se je iz Munkovega gozda dvignil visok, bel steber dima. Čeprav ni bilo niti zjutraj premrzlo, so stelja-rajci po stari šegi vendar najprej zanetili ogenj, da bi s tem daljnemu svetu naznanili, kaj se pri Munkovih ta dan godi. Skoraj hkrati kakor pri Munku pa je dim, ki se je pokazal iznad Skitekovega gozda v Draj-ni, sporočil, da je v Jamnici ta dan še ena steljaraja. Zato je Dovganoč skoraj nekam izzivalno zajuckal v vstajajoča jutro. Ni pa še zamrl odmev njegovega vriska, ko se je iz Drajne oglasil še skoraj izzivalnejši, močnejši vrisk enega izmed Ski-tekovihr steljarajcev. Skitekove steljaraje se sicer niso mogle meriti z Munkovimi, vendar sta dve steljaraji na en in isti dan v Jamnici bili poseben dogodek.
Stari Munk je steljarajce takoj opozoril:
• "Ho,.ho, fantje, danes pa pazite, da vam Drajnovci ne pošljejo abšajdasnika!"
"Ali pa ga jim bomo mi," je odgovoril Gačnikov Cene.
Moški, ki so biil v veliki večini, so se razdelili na več delovnih skupin: v prvi so Bili kleščarji, katerih je bilo največ in ki so imeli nalogo, klestiti vejevje smrek in hoj. Kleščarji so bili zopet dvojni, eni so klestili s pomočjo lestev, drugi pa s pomočjo železnih krempljev, privezanih na noge. Ta način klestitve je bil sicer prepovedan, ker se je drevje pri tem poškodovalo, vendar ae, kmetje za ta zakon niso zmenili, dobro vedoč, da gozdovom še huje škoduje sekira, katero so morali vihteti cdlo nad nedoraslim drevjem, ako so hoteli priti do denarja^ Krempljači so imeli zelo nevarno delo, ker so morali klestiti stare smreke, kjer se z lestvami ni bilo mogoče povzpe-ti do vejevja. Razen kleščarjev so bili vlačilci vlak; ti so vlačili steljo do kupov, ki so jih nalagali kupčarji. Vlačilci so bili taki, ki se jim je motilo, da niso mogli na drevje, kupčarji so bili pa specialisti, ki so znali steljo skladati v kupe in jih tako dobro pokrivali, da stelje nobeno deževje ni moglo premočiti. Ženske so nakleščeno steljo nalagale v plasti.
Stari Sečnjak, ki je imel že precej nad petdeset let in je bil znan kot eden najdrznejših krempljačev, se je prvi zakadil na debelo, do polovice golo smreko. S prezirljivim glasom je zavpil iz Višave:
"He, mladina, ali te ni sram, da moramo mi stari natikati kremplje ?"
"Pusti mlade ljudi na miru! Ali ne veš, da se mladini moti .. . ?" mu je z druge smreke prav tako izzivalno odgovarjal stari Pemjak, ki je tudi klestil s pomočjo krempljev.
Krempljači so bili res sami stari, izkušeni ljudje, kakor Sečnjak, Pernjak, Dovganoč in še nekaj drugih. Izmed mladih si je edino mladi Bunk upal natakniti kremplje na noge.
"Nas ni več škoda, mladina hoče pa še živeti. Kaj?" je prezirljivo odgovarjal Coflov Peter z druge smreke.
Mladi, krepki možje in fantje, ki so klestili z lestvami ali pa so bili za vlačilce, so poparjeno molčali. Bolje je bilo biti tiho, kakor pa se iti kosat s temi starimi koreninami. Delo se je pričelo z velikim zamahom in kmalu je Munkov gozd začel odmevati od udarcev sekir, bobnenja starih debel, smehov, vriskov in veselih, razposaje-
j nih klicev. Kleščarji so mogoč-j no drpbili razne steljarajske po-j zdrave in pozive tja na Drajno, , od koder so jim skušali odgo-I varjati Skitekovi steljarajci. To-; da niti Skitekove niti kake dru-! ge smreke v Jamnici niso done-' le tako staro in tako močno ka-, kor Munkove.
Bilo je že proti devetim, ko se je Bajnant, ki je že pričel nakladati prvi kup, začel dreti kakor tele v hlevu. Vsi steljarajci so se obrnili proti cesti, na kateri se je s svojim počasnim korakom prikazal zadnji zamud-I nik Prežvek. Kdor je prišel zad-I nji na steljarajo, je po stari še-I gi privlekel tele. In vsi so vedeli, da za Prežvekom ne bo nobe-I nega več na delo. Od vseh stra-! ni, z drevja, od ravnilk, od vla-jčilcev so zamudniku donfeli na I uho zasmehljivi, telečji glasovi:
"V-e-e . . . E-e-e . . . 0-a-a!"
Prežvek pa se za vse to ni zmenil, temveč je rekel vdano:
"Nekdo mora biti tele."
Že s prvim vozom, s katerim je mladi Munk prišel po steljo, je pripeljal v gozd dvestoliterski sod mošta. Takoj so ga postavili kraj ceste, ga dali na pipo in stari Munk je pričel točiti. Toda Tumpež je takoj začel vpiti z vrha visoke smreke;
"Danes bo suša, suša, ker je stari Munk pri pipi!"
"Drugega k pipi!" so se oglasili še drugi glasovi.
Ujedljiv smeh se je razlegel po gozdu, v drugimi vred se je smejal tudi stari Munk. Na dan steljaraje je bilo dovoljeno povedati vse, kar je kdo imel na srcu, in tudi Munk ni zameril smeha na račun njegovega sko-puštva. Da bi zamašil gobce, je takoj začel tpčiti pijačo v velike vrče, katere je potem domača dekla raznašala od skupine do skupine. Navzlic zgodnji uri so steljarajci, moški in ženske, začeli piti z veliko slastjo. Pijača je bila izbrana nalašč za ta čas in je bila rezka in pitna. Steljarajci so se ob njej ogreli in razvedrili.
Ob desetih je stari Munk začel klicati k malici, toda trajalo je skoraj pol ure, preden so se vsi steljarajci zgrnili okrog ognja, ki ta dan ni nehal goreti. Zdaj je bilo šele mogoče videti, kdo vse je prišel na steljarajo. V tesnem krogu okrog soda so posedli moški, prostor bliže ognja so zasedle ženske. Kakor je bilo v navadi, so jedli za prvo malico suhi, dasi malo bolj bel kruh, kakor je bil vsakdanji. Spočetka so steljarajci malicali skoraj molče in se opazovali. Med moško in žensko skupino skoraj ni bilo stika. Nekateri so skušali ta stik poživiti, toda ženske so bile danes nekako zamišljene in so se samo nasmihale. Žensk je bilo veliko, večinoma mlade in lepe.
Tu je bila Zabevka, potem dekla Žavba, mežnarica Treza, Ru-dafova Ančka, ki je zdaj služila pri Ložekarju, Ardevova Metka, Gradiška Nanče, ki je šele pred kratkim prišla iz mesta domov, in druge. Nekatere kmetice so bile zaposlene v Munkovi kuhinji in jih ni bilo v gozdu.
Tedaj je stari Munk zapazil, da manjka med steljarajci Za-bev.
"Kje imaš pa starega, he?"
Vse je pogledalo proti Zabev-ki, ki je mimo žvečila kruh sredi drugih žensk. V zadnjih letih se je nekdanja Permanova Neža razvila v lepo, stasito kmetico. Njeno lice je bilo še vedno tako mladostno kakor nekdaj, bilo je samo nekoliko polnejše, kar pa ji je dejalo še bolj zdrav izraz. Njene velike, z gostimi, črnimi trepalnicami zasenčene oči so bile polne nekega tihega; močnega ognja. Poznalo se ji je, da ji pri Za-bevu ne gre slabo, in ni bilo mo-lo takih, ki so staremu Zabevu zavidali tako prikupno ženo.
"Saj res, kje pa je Zabev . ?" so se spomnili še drugi.
"Če ni starega tukaj, imam pa mladega," je odgovorila Zabevka čez nekaj časa s porednim glasom.
Zabevka je s tem mislila na najstarejšega ^abevovega sina, sedemnajstletnega Aneja, ki je namesto starega prišel na steljarajo. Bil je se zelen, tih fant, ki se tudi potem ni zganil, ko so steljarajci začeli govoriti o njem.
"To je še bolje ..."
Steljarajci so se hrupno za smejali, kakor da bi uganili ka ko veliko skrivnost. Vsej Jam niči je bilo znano, da se mlada Zabevka dobro razume s primo-ženimi otroki in da jim je dobra mati. Smejali so se lahkoti, s katero je kmetica govorila, toda kaj drugega si zraven niso mislili. Potem so prisluhnili mogočnemu vrisku, ki je prišel iz Skitekovega lesa na Drajni.
"To je stari Stražnik ..."
Toda izgovorjena beseda še ni. utegnila zamreti, ko je vse steljarajce vrgel kvišku silen, skoraj nečloveški krik, ki je planil iz hoste nad njihovim taboriščem. Vsem je zastala kri po žilah in sleherni jo vedel, kaj to pomeni. Krik je pomenil, da so jim Skitekovi steljarajci poslali abšajdasnik. Ko so pogledali tja, od koder je krik prišel, so videli med grmovjem čudno našemljeno moško postavo, ki jim je še hitreje spet izginila izpred oči, kot se je izgubil njen glas pol esovju.
Takoj je več kot polovica steljarajcev skočila pokonci in se zagnala za bežečo šemo.
"Moškoplet, Moškoplet . . .!"
Kljub našemljenosti so ga namreč nekateri steljarajci spoznali, kar pa ni bilo tako težko, ker je bilo znano, da je bil berač Moškoplet najpogostejši no-sač abšajdasnikov. Skitekovi so ga gotovo nalašč za to najeli. Po stari šegi je moral nosač abšajdasnika svoj prihod naznaniti s krikom ter je šele potem smel prinešeno darilo odložiti in pobegniti. Da bi ga ne spoznali, se je lahko poljubno našemil, se namazal s sajami in si dal na glavo kako staro pokveko. Ako je nosač preganjalcem odnesel
Dela za moške
Najvišja plača za izurjene delavce IZURJENE OPERATORJE
se potrebuje za 2. in 3. šift A-1 MOŠKI ZMOŽNI POSTAVITI SI LASTNO DELO
PLANER OPERATORJI
HORIZONTAL & VERTICAL
BORING MILL OPERATORJI
TUDI ASSEMBLERJI IN FITTERJF
ZA 1 SIFT UP08LJEVALNI URAD ODPRT ob delavnikih—8. »j. do 5. pop. ob nedeljah—10. »j. do 2. pop.
WEAN EQUIPMENT CORP.
22800 LAKELAND BLVD. — IVanhoe 5770
pete, je ostala sramota stelja-rajcem, ki so jo lahko oprali le s tem, da so tudi oni skušali dostaviti nasprotnikom stelja-rajcem svoj abšajdasnik. Toda to že ni bilo več tako preprosto, ker bi nasprotni steljarajci kaj takega pričakovali in no-saču nastavili past.
(Dalje prihodnjič)
Naročajte, širite in čitajte ""Enakopravnost I"
Razno
Velika korporacija
na južno vzhodnem delu mesta potrebuje spalnice in stanovanjske sobe za svoje delavce. Sprejme se v najem stanovanje kjerkoli v okrož ju 3 milj od Broadway in E. 55 St Pokličite: DI 2900—Extension 101
western reserve
učiteljstvo in poročeni učenci (veterani) potrebujejo stanovanja, apart-mente ali hiše, opremljene ali ne-opremljene, za stalno ali samo nekaj časa.
Pokličite: MRS. BALL—CE 8780
plačam do $100
za stanovanje
Išče industrijalec z dvema otrokoma Pokličite: MR. CAMPBELL—PR 6506
cardshop
naprodaj; ako želite v najem ali pa kupiti samo opremo, ki je zelo mo derna; stojnice, mize, luči itd. Lepa prilika za podjetnega človeka. Za pojasnila pokličite
ke 1846
NAPRODAJ SO
POLICE ZA GROCERIJ-SKO TRGOVINO, dolge 68 čevljev; CASH REGISTER, /'COUNTER" IN MIZE. Pokličite KE 7116
Posluga
Izvršujemo vsa popravila na av+ih vseh izdelkov
Bai^famo avte 'Pridite k nam in vam bomo dali propračun za delo"
regal nash inc. 8415 Broadway—di 8600
POSEBNOST!
$45 BO PREBARVALO VAŠ AVTO, DA BO KOT NOV
Pokličite MU 9649
Castle Auto Service
923 Lakeview Rd.
HARMONIKE
vseh vrst slovenske in nemške ter kromatične ali klavirske izdelujem in popravljam po zmernih cenah. Vse delo je jamčeno.
Se priporočam 'ANTON BOHTE R. D. 2, Clymer, Pa.
AUGUST KOLLANDER
V Slov, Nar. Domu,
6419 St. Clair Ave. •
POŠILJA DENAR v Jugoslavijo, Trst, Gorico, ^ Avstrijo, Italijo in druge kraje; vsaka pošilja-tev je jamčena;
PRODAJA ZABOJE za
pošiljanje hrane in obleke v staro domovino in sprejema tudi zaboje za odpošiljanje v stari kraj,
•
Pri Hollander ju boste vedno dobro postreženi.
Dela za moške
Dela za ženske
CHROME PLATER MILLWRIGHT A-1 ELECTRICIAN A-1
Visoka plača od ure. Stalno delo.
Urad odprt dnevno od 8 - 5, razven ob sobotah
National Screw & Mfg. Co. 2440 E. 75 St.
MAŠINISTI single In multiple purpose men
NOČNI ŠIFT Visoka plača od ure (Mora imeti lastno orodje)
CLEVELAND GRAPHITE BRONZE 17000 St. Clair Ave.
VOZNIKI
z Sedan-i novejšega modela; na podlagi vožnje lastnika. .
GARFIELD HEIGHTS CAB CO. 4875 Turney Road
PRECISION DIE MAKERS
DOBIJO SLUŽBO
Morajo biti zmožni postaviti lastno delo in impti znanje v "lamination dies." Navedite starost in prejšnjo izkušnjo v detajlih. Najboljše delovne in življenjske razmere. Stanovanja so na razpolago. Delovni čas je 60 ur tedensko, in čas in pol za nadurno delo ter dvojni čas za nedeljsko delo. Pišite na
MANISTIQUE TOOL & MFG. CO Box 392 Manislique, Mich.
PRODAJALEC
ZA PRODAJO ELEKTRIČNIH PREDMETOV ' IN POHIŠTVA Polni ali delni čas. NORTHEAST APPLIANCE & SALES 819 East 185th St. Jerry Bohinc, lastnik
POPRAVLJALKA
IZURJENA NA PLETENEM BLAGU Plača od ure
Standard Knitting Mills
2202 Superior Ave.
BILLING KLERKINJA TIPKARICA
Prijetne delovne razmere 5-dnevni teden. Tedenska plača WOVENWRIGHT INC. 113 Si. Clair Ave.
PR 1750
Dekleta in žene
v STAROSTI OD 18 DO 40 LET pri izdelovanju klobas
Dobra plača od ure Stalno delo IZKUŠNJA NI POTREBNA Vprašajte za Mr. Furth
Armour & Co.
3704 Orange Ave.,
blizu Woodland & Broadway
VARILCI
Arc; morajo biti izurjeni; plača od ure 40-urni tednik.
KLAAS MACHINE MI 5982
MLADENIČ
dobi dobro delo v grocerijski trgovini. Stalno delo s dobro plačo. Zglasite se osebno pri
UNITED FOOD STORE 840 E. 185th St. >
KROJAČI
izurjeni za izdelovanje ovratnikov likalec; plača od ure.
Cannon Tailoring
E. 2d St. Clair
LIVARJI
'SQUEEZE
izurjeni na monterski opremi Plača od ure
ART-IN-BRONZE CO. 1621 E. 41 St.
A-1 MEHANIK
za delo na G.M.C. trukih 50 do 60 ur na teden. Plača od ure.
D & H Garage
1234 E. 38 St., EX 7780
Cooper Slack
STROJNI OPERATORJI TEŽAKI
IZKUŠNJA NI POTREBNA PLAČA OD URE
GRIEF BROS. COOPERAGE CORP. 1937 Willey Ave.
ZA PREKLADANJE TOVORA
Nickel Plate tovorno skladišče E. 9th St. in Broadway
Plača DSVzC na uro Čas in pol za nad 8 ur
Zglasite se^pri Mr. George J. Wulff
Nickel Plate R.R. Co.
E. 9ih & Broadway
STALNO DELO ZA
Milling Machine operatorje
Horizontal in Vertical
tudi
Turret lathe operator
W lahko dela iz orisbe in si postavi lastno delo. Plača od ure in komada, poleg lOc dodatne plače na uro za drugI šift.
Harris-Seybold Co.
4510 E. 71 St.. DI 3120
KNJIGOVEZNICA
IZURJENA ALI PA MI IZUČIMO Plača od ure
TOWER PRESS
1900 Superior Ave.
STENOGRAFKA
Izborna prilika—stalno delo 5-dnevni tednik—40 ur Plača od ure WILLARD STORAGE BATTERY CO.
2467 E. 131 St., GL 2600
Stenogr af ka-klerkin j a
nekoliko tekanja; tedenska plača Izvrstna prilika
Kroehler Mfg. Co.
Harvard & E. 116 St.—Mit 673Q
Dela za moške
SURFACE IN O. D. BRUSAČI
prednost imajo delavci izurjeni na form tool. Plača od ure.
National Tool Co.
11200 Madison
A-1 MEHANIK
za splošna dela. Plača od ure—izvrstne delovne razmere. 5V^ dni v tednu.
CAIN PARK SERVICE 2007 S. Taylor Ave.,
blizu Cedar Ave.
TOVARNIŠKO DELO
za moške od 18 do 35 let starosti. Nočni šift—visoka plača od ure. Dodatna plača za nočno delo; bonus. Cleveland Steel Barrel Co. 9612 Meech Ave., blizu E. 93 St. in Erie postaje
LESNI DELAVCI
TEŽAKI Plača od ure. Visoka plača WHITE SEWING MACHINE CORP. 1231 Main Ave.

Dela za ženske
"DEKLETA ZA UČENJE"
VAJENKE ZA POWER ŠIVALNE STROJE
Visoka plača od ure in konjada. Stalno delo v modemi tovarni.
KAYNEE CO. 1
Broadway & Aetna
TIPKARICA
'.a račune, izurienost na računstvu m potrebna. Dobra plača, stalno delo z oriliko do boljše bodočnosti. THE WEIDEMAN CO. 1240 W. 9lh Street
mr. darmstatter JR. TIPKARICA '
Policy writer; stalno delo, 5-dnevni tednik: tedenska plača. Zglasite se pri ROYAL INSURANCE CO. 1113 Williamson Bldg.
STENOGRAFINJE
Od 20 do 30 let stare. Splošno pisarniško delo v uradu downtown.
40-urni tednik. Tedenska plača. Nobenih klicov na soboto. MA 8812—Line 125
TIPKARICA — KLERKINJA
Graduantinja visoke šole. V starosti od 18-25 let. Splošno pisarniško delo v uradu downtown.
40-urni tednik. Tedenska plača. Nobenih klicov na soboto MA 8812—Line 125
STENOGRAFKA
stalno delo, prijetna okolica. 40-urni tednik, dobra plača.
The Root & McBride Co. 1250 W. 6th St.
KNJIGOVODKINJA
Jr.; mora biti zmožna tipkati ali "key punch", tedenska plača
UARCO, INC. 13300 Coit Rd., GL 7220
BILLERS
za delo na N. C. R. 2,000 stroju; tedenska plača, stalno delo
THE LINDNER COY. 1331 Euclid Ave.
KNJIGOVODKINJA
"accounts receivable"; na Elliott-Fisher-Sunstrand strojih; v down-townu. 5 dni v tednu. Tedenska plača
MA 5365
Izborna prilika
za mlado dekle kot stenografka S dobrostoječo clevelandsko družbo. Tudi je na razpolago za delavno dekle služba tajnice esobja v prodajnem oddelku.
IRON FIREMAN MFG. CO. 3170 W. 106 St.
HIŠNA OPRAVILA
Navadna kuha; mora biti zanesljiva mlajša ženska. Nič pranja. Privatna soba in kopalnica LA 8944
POMOČNICE ZA URADNIŠKI LUNČ ROOM
Posluga

RICKY COFFEE AND TEA SHOP
Standard Theatre Bldg. 811 Prospect
serviramo obede
Govorimo poljsko. tea, cards, palm, crystal Madame Maskis—Bea Post—Susan MA 0093
B & A Sales and Service
Super Shell gasolin in olje Imamo dele in potrebščine za popravila
14706 Harvard Ave., SK 4320
Amentini Bros. Garage 13618 Miles Ave., SK 7190
United Motors and Auto Lite Service. Izvršittio vsakovrstna popravila na avtu in ogrodju, po izurjenih delavcih.
Delajte v čistem, prijetnem ozračju.
Morate biti vešči angleščine.
Samo čedne, snažne in vešče žene v starosti 20 do 35 let se naj priglasijo.
Plača $29 za 40 ur dela. Dobi se obede in uniforme.
Zglasite se pri
THE OHJO BELL TELEPHONE CO.
Soba 901
700 Prospect Ave.