GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE IChicago, pondeljek, 4. novembra (Not. 4), 192«, 3TEV.—NUMBER 259 Škandal bole suinosti T ameriškem koniulntu Arhangel Rafael ubil leno t cerkvi Varteva, 1. nov. — Vellko aenancljo ja vèornj povzrotila aretedja dveh poljNklh u rai« nlkov v tukajAnjem arnerl-Akean konsuUtu m obtoàbo, fin tin v aveel a iidovako gru-po v. New Yorku, kl Ja dobav-Ijala dakleta II PoUaks v Zdrutene drteve. Vodja «ru-pt Je ameriikl drtevljan Merle Bnakln, kt Je poroéll U poljaklh daklet in jtk potem poalal kot avoje "tene" v A-meriko. Arotirana konoular» Baakiau doMvaii vtzume an u lawMim m MIsm" "JW*" wiw • nov. - Kratek, toda moten poireoni nnnek Je včeraj obiskal Bukarešto In pomot» veliko paniko med ljudmi,' ko ee pokale atene in padali dimniki e streh Neka šcMka Je bila uMta v cerkvi av. Jožefa, ko je klatela pred oltarjem. Tetka podoba arltangeln Rafaela ae je zrušila a oltarja In padla na šeao» ki je bila na mesto mrtva., Sunek je bU tako kad, da so se pekvartH seinraografaki instrumenti na potrean! opazovalnici. čutiva Zadružne Ufe pripe- ^ velenakupovanje; ofaooja rrWopsnje k pr^tnlp organizacijam; rudarske aadruge aoino prizadete radi slabih Ceden unijokl voditelj je "pobegnil". Raketlrotvo v cvetju Računa oderuške tone aa umet na gnojila} aaellšssje o Flat Chicago. — Organizirani čl-kaški trgovci premoga in unija voznikov se morajo zagovarjati pred veleporoto radi obtotbe, da navijajo cene premogu. Do obtošbe je prišlo, ko so pri nekem neodvisnem trgovcu pred nekaj dnevi taatavkall raavatel-cl prepioga. Vzrok stavke je bil, ker je tlgovec naznanil anl-Kanje cen premogu sa 60 centov pri toni. Proti nJemu ao naatopHi organizirani trgovci potom unije. V slušbi trgovske organizacije Je namreč poalovaln! agent unije, o katerem pravi policija, da jo najnevarnejši raabojnlk v Chi-cagu. Ko je trgovec naznanil znižanje cen, je naalednje jutro prišel poslotalnl agent a par pomočniki na dvorišče. Tj čedni "uradniki" ao a samokresi prisilili voznike, ki so člani unije, da ao taatavkali. Trgovec je stvar naznanil policiji, ki jo uvedla preiskavo. Ker se je čikaški "Tribuni" vi-dol Incident zadosti senzacionalen, Je objavila serijo poročil, la katerih Jo razvidno raketirstvo trgovcev, ki a pomočjo kriminalnih unljskih voditeljev dršljo vl-boke cene premogu. Trgovci se unije poslužujejo aa terorizira-nje neodvisnih trgovcev, ako so drtnejo znižati cene. Pred veleporoto je par neodvisnih trgovcev lijavilo, da bl ceha na drobno na Člkaškem trgu. OrganliacIJa trgovcev na skrivnem nastavi cone premogu, unljaki uradniki pa skrbe, da se cen d rte vsi trgovci, Poeiovalni uradnik ali blanl-ški agent unijo voonlkov diktira uniji s pomočjo revolverja In potom svojih gangaAov. Svojega prodnika Jc zapodil ia Ckleaga a tem, da mu Je zagrozil s smrtjo, ako ae te kdaj pojavi v medu. Sebe Je nato proglasil aa poslo-vgjnega uradnika. Svojo voljo Je članom jfcotrdll a vlhtenjem samokresa. Poročevalcu "Tribune" ja r*N. da je v uniji radi raketirstva, ki mu prinaša $40,-000 na loto.' # Ta čedni "unljskl" voditelj Jo rekel, da uitiio ne obstoje v avr-ho, da bi slutile Interesom članstva, temveč da imajo od njih koristi p o š I o v a I n I uradniki. Working stlfa" naj garajo; ako bi Imeli vaš denarja, bl ne anali kaj atoriti t njim, Je razlagal ta gangoš. Ko Je policija pričela pregledovati njegovo zgodovino, je pronšala, da bl ae ta uradnik moral aakajati v zaporu radi nekega uboja! Medtem mu Je dala vso priliko, da Jc nekam is-ginll. Raketi rstvo prinaša tudi čikaški policiji teške milijone dolarjev na leto. Plačati mora tudi 9100,000; obsojenec ae joka v javnem Washington. — (P. P.) — Privatne cKaktrara^o kompanije niso le vešdl vTačdnanju visokih cen elektrike, temveč znajo iztiskati belite tudi is žepov ameriških farmarjev. To Je povedal zvezni elektrarni! komisiji Cheater Gray, ki Je legislative zastopnik American Farm Bureau federacije. Gray je pričal pred komisijo pri zaallšanju o ponudbah sa razvoj Flathead indiianake rezervacije, ki jb bo najbrž pograbil trust elektrike. N^njej bo agra-Jena velika elektrarna in tovarna za umetna gnojila. Gray Je komisij! povedni, da je kapitalizacija dektrarakih družb nadvse visoka. Itceattat tega je, da kompanije rateifie pretirane cene tudi za umetna gnojila. Komiaija je saaMfala inženirja Wheelerja ia Mlnneepolisa, ki je dal ponudbo % razvoj Flathead reservadje ln zastopnike Rocky Mountain Power kompanije, katero kontrolira Electric Bond 4 Share družbe, predstavnica truata elektrike. Wheeler Je komisiji dokazoval, da bi njegova ponudba prinesla 80-36 Odsftetkov več dohodkov Indijancem! ki imajo v posesti to reeervacljo kot pa ponudba Rocky Mountain kompa- trarskih mogOtbev. HCdO bo dobil koncealjo, te ni določeno. Canberra, Avstralija. — Prvi Čin avstraiakega delavskega pro* mierja Jamee Schulllna, ko je nastopil vlado, je bilo rcatavri* ranje dela 1700 telegrafistom, ki so bili odalovljeni po prejšnjem mlnisterakem p r e d a e d n i k u. Vzrok za odslovltev je bila stavka. S tem odlokom je bojeviti Schullln pokasal, da bo pri-stranski v prid delavstvu kot jc bila prlctranaka prejšnja konservativna vlada napram kapitalistom. Več dni po volitvah Je delev-ska stranka Isvojevala te en ee-deš v parlamentu. Pri ponov-nem štetju glasov so oblasti našle, da ao blH po pošti oddani glasovi napačno sancšanl v prilog konservativnemu poelancu J. A. Perkinau, ki je Ml strankin "hiš" v bor nie i. V prizadetem okraju Bden - Monaru, New South Wales, je zmagala delavska stranka prvič v zgodovini. Delavaka stranka v Avstraliji je prva delavaka stranka na svetu, ki Ima abeolutno večino v parlamentu, Washington, D. C. — Zvezni sodnik William Hitz je v petek obsodil Alberta B. Falla, bivšega tajnika notranjih zadev v Hardingovem kabinetu, na eno leto ječe in plačilo $100,000 radi ttfa, ker je vzel flOO.OOO podkupnino za oddajo mornari-čne petrolejske rezerve Elk Hills v Kaliforniji svojemu prijatelju in petrolejekemu magnetu Edwardu L. Dohenyju. Sodnik se ie oziral na priporo-čflo porote in izrekel najnižjo kazen, ki ^je mogoča v tem slučaju. Sodnijc je dejal, da je pripravljen zaporno kasen takoj suspendirati, če Fall sprejme obsodbo ; ne more pa biti suspenzi je, če bo Fall apeliral na višje sodišče. Fall pa je takoj izjavil, da bo apeliral in obenem je izdal apel na javnost, naj ga oprosti krivde, ker on se smatra nedolžnim. To je prvi shičaj v Zgodovini Združenih držav, da Je bil kabinetni tajnik spofcnan krivim korupcije, ki jo je zakrivil v švoji slušbi. Michlganoko Jezero zahteva znve Chicago. — V zadnjih par tednih jeS|giJamM>Uo t^^ na Ifidrffitidrojir jcffPt^Tp1 jezersko tfttt te HI s ladjami vred, katere ao raadejall mogočni viharji, U razsajajo po Jeze-ru zadnjih par tednov. Iz vladne preiskave o potopu dveh ladij je razvidno, da bi ae bHe nesreče lahko preprečite, ako bi družbe postopale previdnejše in ako bi ne postavljale vprašanja profita pred življenje mornarjev. Parnik "Wiscdnsin", kl se Je potopil zadnji torek s 16 osebami, je bil zgrajen leta 1881 ln je bii te parkrat popravljen radi pošarov. Bil Je plavajoča rakov. liMÉIlov|«lovM t Ii« York« Korpevaclja e kapitalom 20 milijonov dolarjev bankrotirala New York, 2. nov. — Rusko letalo "Zemlja sovjeftov" Jo včeraj dospelo iz Detroita na letališče Valley Stream na Long la-landu pri New Yorku. V Detroi-so imeli Rusi zamudo štiri dni radi slabega vremena. Na letališču je bilo zbranih na tisoče ljudi, Id so mahali z rdečimi zastavicami in peli "In-ternacionalo." Policija Je a tefte-vo naredila varno eteco za letalce od hangarja do avtomobila, ki Jih je edpeljal v meeto. Prvi, ki je poadravil Sestakova in njegove tri tovariše, je bil Charles A. Lindbergh, ki je sprejel Ruse na strehi hangarja tor jim stisnil roke. Množica spodaj, ki je to videla, je delala ovaclje tudi Lindberghu. ^ f ' Polet ie Moekve v New York preko Sibirije,'Pacifika in Alaska, ki je trajal nekaj čoc dva meeeca, je bil a tem zaključen. Rusi preleteli daljavo 11,600 milj, toda v zraku niao bili niti 200 ur. To je bil prvi polet iz Rualje v Ameriko od vzhodne strani. Letalci se zdaj odločijo, da li bodo nadaljevali polet aazaj v Moskvo, ali odpotujejo domov s parnikom. Plkmdakljeva vlada prejema i; proteste Varšava. — Ker Je Pllsudski-iev minister za delo odklotll predlošiti parlamentu predlogo jTsTihSivtoe organizacije pri-tele bombardirati vlado a pro-teatl. Predlogo Jc iaddal prejšnji minister v sporaaumu a strokovno federacijo. Predvideva prisilno staroatno pokojnino ln bolnlâko zavarovanje delav-atva. V zadnjem elučaju M delavci prejemali 40 odstotkov od aaaltaftka. PiUudakijeva vlada je s tem korakom deflnltlvno nastopila proti hoc ial nI aakonoda- jfcjfcl sp«r« Pariz, 1. nov. —»Alarmleti, ki ae boje boljševlšks revolucije, ao te pred nekaj dnevi nemalo u-strašili, ko Je vojn? ministrstvo naznanilo, da proda na Javnem trgu veliko salogo orošja la mu-nlclje. V seznam u Je bilo 9$, 000 pušk, »0,000 bajonetov ln 1« ml-lljonov nabojev. Orožje Je stare- strdjajo. Ko Je vlada prejela preteate, Je naznanila, da bo puške razbila aa kovino In doloma ekaportlrala. Nocoj ae otvori sezona Chicago. — Sezona 19BM0 člkaške opere ae otvori nocoj v prekrssnem ln koloaalnem novem gledališču v Madlson in Market ulici. Gledališče In ae-zono odpro s "Aldo." Sedati aa otvoritveno predstavo ao bili te pred enim tednom val prodani. V torek zvečer pojejo "Irla," nekaj novega sa čtkaško opero. O-sobje letošnje sezone sestoji večinoma Iz Italijanov kot po navadi, ja pa aranžiran tudi madžarski tenorist Teodor Strack, ki jc prej pel v Nemčiji In bo naetopel v nemških operah. Vsi oni, ki Imajo vstopnice aa otvoritveno predstavo, so porabljeni od gledališkega vodetva, naj pridejo te ob šeatih in al ogledajo notranje proetore sijajnega novega teatra. Kroječi financirajo ntavko po- • tem bomlov New YoHl — Krojaška International Ladies Garment Workers unija namerava posnemati velike korporacije a financiranjem prihodnje atavke v newyorški oMečilni induatriji. V te namen bo Izdala zadolšnic za $360,000. Poleg tega bo članstvo pritpevelo v stavkovni sklad pol milijona dolarjev, ako bi priporočilo ekaekutlve potrdila konvencija, ki ae vrši prihodnji mesec v Clevelandu. Izgredi v Vartevi Varšava, 2. nov. — Včeraj eo bile velike aodalistične demonstracije pro« Pflaudakemu, ld je v četrtek s oboroženo teto vojakov razbil zborovanje parlamente. Okrog 2000 socialistov ae je spopadlo a policijo na ulicah in osem mož — med njimi dva socialistična poslanca — je bilo ranjenih. London, 2. nov. — Včeraj ao bile občineke volitve v približno tristo mestih Anglije izven Londona in po prvih poročilih boleti delavaka stranka veliko zmago. Konservativci, liberslcl in neodvisni kandidat j s so Izgubili celo vrsto mandatov. Delavska stranka je pridobile preko sto novih mandatov v občinah, medtem ko ao konservativci izgubili okrog #0 ln liberalci 60. Neeprotalk delavstva mrtev Waehlngton. — Za umrlim ae-natorjem Burtonem Is Oh le nima delavstvo vzroka žalovati. Pokojni senator je pripedel stari gardi In Je v senatu seatope! jeklarske In plovbne interese. Kot prsdssdnlk senatnega trgovskega odseke je zedrševal več let sprejetja LaPoUettove predloga aa varstvo ameriških mornarjev. Po večletnem boju pokojnega Ls Pol let te Je bil Burtoa prisiljen Izročiti predlogo eene- Chlcago, — Porote višjega sodišče Je $0. t m. prieodfla R. D. Mackenzieju Iz New Westminsters, «. C., vsoto $46,660 odškodnine ae dsloms zlomljen hrbet In otrpnjenost desne noge valed nearate, ki ga Je zadale pred dvome letoma ne nadullčnl železnici. Mackenzie je tožil družbo nedullčne železnice za •M.ooo. Nemški komunisti demenotrlrs-jo prall Hortyjn Berlin, 8. nov. — Cea ato komunistov Ja danea demenetrlrs-lo pred ogrskim poslaništvom v Berlinu. Metelf so kamenja v okna In eden kamen je priletel na poslanlkovo miso. S tem so komunisti protestirali proti no-vi-mu terorju na Ogrskem, kjsr ste te dve komuniste umrla valed gladovne stavke ln mnog" Je bilo aretiranih. Praga. 2. nov. — Sledeč glavnem štabe centri Jake armade, ki Je prepovedal nemško knjigo "Nič novega s zepadne fronte" v vojaških knjižnicah. Je adaj te knjiga prepovedana tudi v ¿eho«lovsškl armadi. Cincinnati, Oblo. — R. B. Clo- mejo tudi krojači hrbtenico. To so tudi faktlžno dokaaall, ko je boca enostevno odslovil 40 delavcev. Ko so Jo novice rasneela po tovarni. Je odkorakalo aa stavko 460 krojačev. Is tovarne eo šil na glavni stan Amaten-meted Clothing Workera unije, kl Je prevzela vodstvo stavks. Boj aa šenako votlino pravico Cnriek. — Švica Je v mnogih oelrih napredna dešela. Vendar njene šenske te nimajo volilne prevlee. Zednjs poletje so žen-«ke pričele s veliko kampanjo In predložile parlamentu veliko peticijo s četrt milijona podplai Proti ženaki volilni pravici ae borijo burtuasne stranke, v prid njo pa se borijo socialdemokrat-Je, kJ so peticijo tensk predložili parlamentu. Zagreb. 1 nov. — Policije je včeraj aretirale enajst mladih oaeb. ki ao obteženi komunistične propagande. Med temi je tudi nečakinje Vledka Mačka, ki Je bil od Redlteve smrti do dlkte- Stockerau, Avstrije, S. nov,— Sešteto delavcev v tukajšnji tovarni Je Isprtlh, ko oo Iz j svili, da ne marajo delati, dokler go z njimi vred trije fašisti v tovarni. Dvesto policajev straši tovarne. . TrseklJ estañe v TnriUji Carigrad, 8. nov. — Leon Tre eklj se Je odložil, da oetenc v Turšijl, ko je evldel, da »s nobena druga dežela ae mara. Zate! ae je učiti turškega Jeaika. stranke ne Hrvaškem. PONDELJEK, 4. Novr] PROSVETA THE ENL1CHTEWMENT CI A*IU> W UUrrMlMA »UIVEKSKt NAKODNS rOOTOB-MK JSONOTK Or*M af Mi * VmrUml 4m $$ M la SMS. « an— <'«T* ^Ji^ IM« MM m poi trt*. H M m WH total M i CUtrs |7A4 M WK.. M« taUl te* for tka UaMatf MUtaa ( umetnosti; on je umetnik, moj-liter slovenske pesmi. Ali more kdo izmed navzočih pri koncertu reči, da ni bil ginjen do solz, ko je Banovec pel mile domače pes-ml? Ali niste bili očarani ob me lodiji arij Iz opere? Solze so bile v očeh navzočih, ko Je Banovec zapel "Ko so fantje proti vasi šil.* Dušek veselja in razpokanosti smo občutili ob vooolih slo-venskih narodnih molodijah. Program je uključeval petnajst pesmi, toda to ni zadostovalo, ponovno je moral nastopiti s sedmimi pesmami ln še bi ga poslušali. V Ameriki rojena de kleta so prišle rta oder in ga prosile, naj še enkrat zapoje pesem "Metuljček." Srca tu rojene mla dlne so bila ginjena ob krasot: Banovčevega glasu. , Kje je kdo, ki bi si upal reči da Banovec nI očaral Collinwoo-da, da nI zadovoljil vseh s koncertom? Vsi smo bili v momen tu iskreni prijatelji umotnika in slišali smo pomenke, da mora Še Vnkrat nastopiti pri nas. Pevski zbor "Miroslav Vil har" (SDZZ) je poklonil umetniku lep šopek cvetlic v priznanje njegovi umetnosti. Da jo bil koncert popolen, resnično umetniški, Je veliko pripomogel pianist dr. W. J. Laushe, ki je pevca tako lepo spremlje-val na piano, kater* je preskr-bel naš poznani rojak in trgovec s pohištvom |n muzlkalnlml po-trebščlnami, g. J. Kromžar. Po koncertu je bila servirana izvrstna večerja v zgornji dvorani SDD v počast Banovcu. Treba je dati priznanje in zahvalo za trud našim ženam od ženskega odseka SDZZ za tako imeniten banket. Hvala vam, žene, roko v roki s Vllharjem in dosegli bomo uzpohe. Po večerji se Je razvila prijetna zabava in na obrazih navzočih smo opasill veselje; zbrali so se Banovčevi prijatelji In vsakdo je imel priliko spoznati ga od bliže. Predsodnik koncertnega odbora Avgust Svetek je pozdravil navzoče ln Izrekel laskavo pohvalo o zmožnostih gosta In mu želel lepih uspehov na njegovi tur! po Ameriki. Čestital mu Je in se mu zahvalil za krasni duševni užitek, ki ga je pods-ril Colllnwoodu. Anton Bokal, predsednik SDZZ, je dejal da je organizacija vedno na razpolago našim ljudem in jim pomaga v vseh ozlrih. Frank Hayny, predsednik "Vilharja", Je čestital u-metniku na krasnem petju. Primož Kogoj, poznani pevovodja in pevec, je govoril o pomenu naše jtesmi, o lepoti njenih melodij in o predstavnikih naše u-motnosti. Dejal je, da ako bi ne bilo med nami reprezentantov slovenske umetnosti, bi ostal naš narod v tujini malo poznan ln kor Banovec. Zato jih ne smemo žaliti, pač pa Jih moramo sprejeti z odprtimi rokami. Banbvec je umetnik, nJemu gre čast, da je ponosno stopil med nas, zavedajoč se, da Je nedolžen. Pomâgaj-rno mu, da še nastopi v Cle\e-landu. G. Breskvar se je zahvalil u-metniku za užitek in povdaril, da oni, ki so ga blatili, so poklicani mu dati zadoščenje. G. Mihaljevič je v lepih besedah opisal koncert. Bil je gi Mene zelo veseli, kadar dobim nove ngročnike na list, ali pa kupce za gramofonske plošče, katete imam v zalogi. J; Po naselbinah me večkrat vprašujejo, zakaj se tako pored-kema oglašam s poročili. Stavijo mi razna vprašanja, na katera ne morem odgovarjati, ker bi s tem preveč nadlegoval urednika. Nekateri me vabijo na godova-nja in druga sllčna obhajanja, toda vsem ne morem ustreči. Pohvaliti moram rojake v Hermi-nieju, kjer sem dobil več novih naročnikov in veliko starih je pravo "Martinovo zabavo." Sv. Martin je namreč v starem kraju precej velik praznik, ki ga praznujejo zelo slovesno, posebno še v vinorodnih krajih. In ta "Martinova zabava" se vrši 10. novembra popoldne, t. j. na predvečer sv. Martina v dobropozna-ni dvorani "Nunbetter Hali," 1619 Clybourne Ave., par korakov od North Ave. Pričetek ob drugi uri popoldne. Oni, ki soj se Že udeležili zabav tega kluba, se še dobro spominjajo na prejšnje zabave, da so v resnici In pravem pomenu besede zabave. ponovilo naročnino. Pri agitaciji Kot vedno tako bo tudi letos naj-njen db krasni'ilovenaki melodi- j &ta mi pomagala brata Drap in I bel Je preskrbljeno za vsakovrst- HvakvrMd.no Je, kako urno in spretno se Je Jugoslavija potrudila, da je dobila nazaj u-kradeno umetnino Is devvlandskega muzeja. Mogofe je še kje na svetu kak kipec alt glagol-skl manuskript. ki spada v Jugoslavijo. AH je v v srh osirlh tako urna ln /pretna? % MusMolinijeva nova Justice še nI popolna. Sodišča bi moral Mussolini Uročiti cerkvi In odpreti stare klet! z natezalnicami vred. bi brez njih ostal ničla. Ako je slučajno prišlo to ln ono med nas ln to potom napačnih Informacij. naj se na vso pozabi. Na sestanku z Banovcem na njegovem domu Je dobil informacije o celi situacij ln on Je eden tistih, ki so pripravljeni iti na delo za Ba-novca. ker je spoznal, da mu je bila storjena krivica. Poštenje moramo zagovarjati, ako hočemo biti med poltenimi. Banovec Je bil žrtev drugih. Pojdite med ljudin in povejte Jim, da on Je mož, v katerem bije srce pravičnega Slovenca, da niti nI hotel onega (sdatl. zaradi katerega je imm trpeti. Dolžnost slovenskega časopisja Je, da pride pred ljudi in pove kdo In kaj Je on Povdarja. da umetnik mora biti še med nami. peti mora v metropoli. ker na nji bi o«tal madež ako bi še nadalje preeirala pev ca. Kogoj je bil ginjen do solz, ko je slišal krasoto Banovčevih melodij. Avg. Kabay, upravnik "Enakopravnosti." Je omenil, da smo imeli med nami rasne pevce. ji, očaran od Banovčevega glasu. Rekel je, ako ne bi bilo med nami ameriškimi Jugoslovani naših pevcev in guslarjev, bi bili v očeh tujine nepoznani. * Zato naj bo popravljen predstavnik naše pesmi, veznik ljubezni in sloge Jugoslovanov Banovec se je zahvalil in bil Jo ginjen nad toliko gostoljubnostjo. Srce mu je bilo veselo, ko je videl veliko prijateljev, Collinwood ga je sprejel z od prtlmi rokami in dejal Je, da mu ostane za vedno v spominu. Njegovemu govoru je sledil a-plavz navzočih, ki je izražal pri znanje gostu. Oglasil se je dr. Lausche in dejal, da je ponosen 4a Je imel priliko spremljevatl na piano popolnega umotnika. Coff povdarja, da smo Slovenci pač narod, ki malo vpošteva svoje zaslužne može v življenju, ko posipa njihove steze življenja s trnjem, po smrti jih pa slavi s spomeniki. F. gajtoič pove, da ne more trpeti hudobije sveta in krivic, zato je t>rišel na pomoč koncertnemu odboru; hotel je, da Banovec poje v Colllnwoodu, ln je pevcu hvaležen, ker se je odzval. J. Grošelj častita pevcu ln mu želi najboljših uspehov v Ameriki. Zahvali se zboru "Vil-harju" za trud z aranžiranjem koncerta. F. Oglar povdarja, da bo pevcu na razpolago pri koncertu v Clevelandu, ker bi bil narodni greh, zamuditi kaj slič-nega. J. Hrvat je vesel, dp Je imel priliko prisostvovati koncertu. V. Jančič se zahvali tenoristu za krasno petje. On 1e eden onih, katerim je znano trdo dalo prt koncertu, ki je. uspel u metniško. Da nI povolnfjše u spel materialno, so krivi kričači G. Habe se zahvali Banovcu, ker je predstavil našo pesem. Mrs. Skubic predsednica ženskega odseka želi, da bi bilo pri koncertu in banketu ljudi nabito polno, ker je pevec to zaslužil. Ai O-grin se Čuti srečnegs, ker ni zamudil kraanega užitka. Gospu Zalokar obširno govori o naši pesmi, o umetnikih, ki jih premalo cenimo. Dvorana SDD bi bila morala biti premajhna za tak izredni umetniški užitek. Mrs. Svetek povdarja, da vsi, bodisi rojeni v Ameriki ali sta ri domovini, še nismo imeli prilike slišati takih pesmi, kakorš-nje nam je pel umetnik Banovec. Nato je predsednik zaprosil Banovca, da naj zapoje še kako pesem, kar je tudi storil in zapel je z veselim srcem "Gor Čez jezero." Pesmi je sledil mogočen aplavz. Da je bila zabava popolna, je k temu mnogo pripomogel r Barblčev sin in Mrs. Burges, ki sta nam svirala brezplačno v pozno noč. Zdravo, g. Banovec! Prišel al med nas zavedajoč se svojih zmožnosti, prišel, očaral ln zmagal si. Bodi ponosen sin Slovenije ln ponosni bomo s teboj tudi mi. colllndvvoodski Slovenci. Collinwoodčan. Smolich. Pri prvem sem bil de- na okrepČila v raznih l< ž«h dobrega kosila, pri drugem bah": nekaj tekočine je 'podo-ostalo se* dobil "prenočišče." Ga. Skar-lše od lanskega leta ali pridelka, jaje ponovild naročnino in vrh- kar bodo dobili oni, ki bodo pri-tega mi je dala še kolač, ki mi šli pravočasno na to zabavo. Da1 je na potovanju prav prišel. Pri se bo plesalo, da bo kaj, garanti- družini Lah sem dobil prenoči šče in dobro postrežbo. Hvala vbem skupaj. Iz Herminieja sem se podal v Farrell, kjer sem pred par dnevi pustil bolno soprogo. Ko sem se vrnil, sem jo našel zdravo. O-stal bom nekaj časa doma, da u-rčdim potrebne stvari. Odposla-ti moram tudi denar na upravni-štvo,"kajti človek, k) potuje, mora biti posebno previden z dinarjem. To sem opazil, ko sem v Pitteburghu izstopil iz vlaka in se napotil k sodnijskemu poslopju. Na poti se mi je približal neki neznanec in me prijel za roko ter me skušal potegniti s seboj neko stransko ulico. Komaj sem se mu iztrgal iz rok in od-hitel po Fifth ave. Človek ni ni koli varen pred raznimi lopovi niti podnevi ni varno hoditi po ulicah. I V kratkem bom obiskal slovenske naselbine, med njimi tudi Johnstown. Anton ZManiek, zastopnik. Volitve v Evelethu Duluth, Minn. — Dne 29. oktobra so se vršile v našem sosednem mestu Evelethu primarne volitve, pri katerih so volilci nominirali dva kandidata mestnim županom in osem kandida tov za mestne komisarje. Generalna volitev se bo vršila dne 6. novembra, na kateri dan bodo vMilci izvolili mestnega župana ili štiri mestne komisarje. Kot naši rojaki iz mesta Eveleth pripovedujejo, to je bila ena izmed najbolj vročih političnih bitk kar so jih še kedaj imeli v zgodovini mesta Eveleth. Zelo zanimivo je opazovati politično borbo v Evelethu, to pa zato, ker sta tudi naša rojaka kandidata za mestne komisarje. Geo. Brince, sedanji mestni komisar, in Jacob A. Ambro-zich. Oba sta pionirja mesta E-veletha in oba rojaka sta bila na primarnih volitvah nominirana z velikom številom oddanih glasov. Kot sedaj izgleda, bosta tudi oba izvoljena dne 6. novem bra, ako bodo naši rojaki v Evelethu delovali roka v roki za njih izvolitev. Pa saj je že itak čas, da so naši rojaki v raznih mestih po železnepri okrožju malo prebudi jo ln ob času volitev izvolijo 1 mestne vlade tudi svoje rojake. Naši rojaki so skoraj sto pro-centno davkoplačevalci, in ? r a orkester, ki zna vsakovrstne plesne komade izvabiti iz svojih instrumentov; orkester, katerega je nsjel veselični odbor, je e-den najboljših na tej strani mesta. Kdor je pa rojen pdd pravo zvezdo, se bo pa še lahko gostil naslednji dan z veliko dobro re-jeno gosko, ki jo bo dobil na tej zabavi. Vstopnice lahko dobite pri članih ozirdma Članicah tega kiuba. V predprodaji so po 85c, na dan priredbe pri vhodu bodo pa že po pol dolarja ali 50c.— Na svidenje na "Martinovi zabavi.—Ena izmed članic. Važna sejs Waukegan, Iti. — Naznanjam vsem članom izobraževalnega j dramskega odseka SND, da sel vrši redna mesečna seja dne 5.J novembra ob pol 8. zvečer vi spodnjih Domovih prostorih. Na tej seji bo več važnih razprav glede bodočih dramskih predstav. Seji sledi zabava, kil bo, kakor se sliši, nekaj izrednega v obliki prigrizka, kar pa j je Še tajnost. Kdor se je udeležil predzadnje seje, se še lahko j spominja kakšno slast so napravili člani brez predpasnika. Na svidenje na seji dat 6. nfttj vembra!—A. M., tajnik. Clevelandske opazke Beleži Tone Podgoričan Časopisna vest se glasi, da j. , ,mun_ princ Nikolaj, stric kralja-otroka Mihaela L| pestmi napadel šoferja vozila, ki je zadelo njegovo "karo" ter ga tako obdelal da Je | legel prizadejanim poškodbam. Toliko I pisje. Koliko je resnice na tem. ne vem.] gana ta vest najbrž ni. Princ Nikola najt meni, da šivi v tistem temnem srednj,m V| ko ho kralji in slična zverjad lahko nek.1 vani ubijali svoje podložnike, če se jim jej ri zameril. Gotovo je prepričan, da kot c" kraljevske hiše mu je vse dovoljeno tU(ji, čin. Mene ta novica pač ni presenetila vem, da so kralji, princi, grofje in podJ svojat potomci ubijalcev na debelo in r(H| čudno pa se mi zdi, da narodi trpe, da jim < dajo potomci davnih »samosilnikov in tiil ter jih izmozgavajo. Narodi se očividno zavedajq svoje moči in — tudi pravic. Todsi Ae vse pride in kralji in plemstvo sploh, I Šli tja kamor že davno spadajo: med staroj potrebno šaro Časopisi so prinesli tudi Nikolajevo J Ko sem ga pogledal, sem opazil, da je pr neti j i vo podoben "ta levemu" na sliki v cerkvi v okoli Šoštanja. Cisto njegov ima! Bi si kar lahko v roke segla. Poročilo sastopntks Farrell. Pa. — V zadnjem dopisu sem poročal o veliki slav-nosti, katere sem se bil udeležil v Plttsburghu. Is Plttsburgha sem se napotil v Canoneburg in Alezsnder, kjer ps nisem imel posebnega uspeha, ker je deževalo. Tudi veoellh obrazov nleem zapazil in naletel sem na pogreb neke 32 let stare ženska. viTo Je bil menda vzrok, da je bilo vae žalostno. Oglasil sem se pri mrs. Cha-deah, kjer so me dobro postregli. Obiskal sem Ipavca Slabela ln nekaj drugih; mrs. Žagar mi Je napravila dobro kosilo, katerega sem zalival z dobro kapljico in tako preganjal deževne dneve. Hvala vsem skupaj za postrežbo. Dva moža sta mi obljubila. da se bosta naročila na Prt»- Banovec v Strabanu Strabane, Pa. — Tukajšnje dramsko društvo "Soča" naznanja cenjenemu občinstvu v oko-1 lici, da pod njegovo avspicijo pri. redi v nedeljo, dne 10. novem-1 bra ob 3. popoldne naš rojak in operni pevec Svetozar Banovec svoj koncert z obširnim programom. S tem se nam vsem tukajšnjim Jugoslovanom nudi lepa prilika, da slišimo izborno petje od našega pevca-umetnika. Zato pa je naša dolžnost, da njegov konceK poeetimo v velikem številu. Banovčev koncert se vrši v dvorani društva "Postojnska Ja-| ma" št. 138 SNPJ. Na svidenje! Odbor "Soče". Popravek Farrell, Pa. — V enem mojih zadnjih dopisov se pravilno gla-l si, da me je povabila na zabavo rojstnega dne rojakinja Sikov-šek, ne Likovšek. A. Zidanšek. 1 Današnja Turkinja. Američan Harold Armstrong, ki je prebil I vso vojno v Carigradu in na| Balkanu, je doma izdal zanimive zapiske o preobrazbi turške- Te dni se vrši sodni proces proti ait slsdščic. ™ nsredils? Treščile je škstlo ob tis in po nji." "Ds, to je dober vzrok." "Počakajte! Pred zadnjim t*»*!** vse potrebščine nakupil sam in znosil « ker ons nt hotela, ko pa sem priprsv.is je žena pograbila jed In zmetala vse ns u» • to sem šel v restavracijo In kupil drufo£ Prinesel sem domov fino puranovo P*™ spet je vse vrgla na tla " "Dobro, zdaj pa lahko spišem "Čakajte! Včeraj Je P* i**"** * šest srsje, dve spodnji obleki in en<> ko se Je spet razjezila Ko sem začel ^ rati. Je pograbila mojo najboljšo oble* rasrezala. Tedaj Je pa še mene por»w in zdaj sem tuknj." ^ Odvetnik je »opisal obUšMko in i« kot je treba. PQSDELJBK, 4. NOVEMBRA. Vesti iz Jugoslavije •A/j \SNITEV ROPARSKEGA lA UMORA (Iavirae.) Maribor, 14. okt. Intenzivna preiskava maribor-kih orožnikov o «vratnem roškem umoru Rudolfa Kancle-Z iz Sobra pri Sv. Križu je ime-, popoln uspeh. Izpovedbe zašli-anih prič so privedle varnost-ie organe na pravo sled. Direk-en povod za izvršitev aretacije ,u d8ie te le okolščine: Kriti-neira dne se je nahajal na sej-BiMu V Mariboru 211etni čev-jarski vajenec Rudolf Kova«, ki e nagovarjal prekupčevalca z žilno posestnika Helda, naj gre v lober kupovat živino. Istega Ine predeluje bil zločin izvršen, ia ;0 Rudolfa Kovača videli v Umnici, kjer je kupoval cigare-e Kazen tega so ga spoznale ,rtfe kot soudeleženca pri pone-re^nem roparskem napadu na mete pri D. M. v Puščavi, ki je ,11 rav tako pripravljen, kakor imor Rudolfa Kanclerja. S sej-nišča so storilci na fcolesih sW-ili kmetoma, ki sta prodala v iariboru vole in imela pri sebi krog 40,000fMn. ter ju napadli, iapadenca sta se zločincem u-,ranila. Pri zaslišanju je Ru-iolf Kovač tajil, da bi bil na ejmi&ču, končno pa je vendar iriznal. Za čas od 6. do 9. zvečer, 0 je bil umor bržkone Izvršen, 1 vedel navesti, kje se je naha-il, zaradi česar je bil tudi are-iran. Naslednjega dne so orožniki rijeli tudi njegovega brata An-ona. Doznalo se je, da je Ru-olf posojal svojemu mojstru osipu Domanjku iz Studencev enar. Toda mojster ni hotel ni-esar slišati o posojilu, končno a je vendar tudi on priznal, da e imel denar od Rudolfa, ki ni lužil ničesar, kajti bil je šele va. enec. Na podlagi obtežilnih oko-iščin je bil aretiran tudi Josip tomanjko. Aretirana brata Ko-k pa sU imela še tretjega pajaca, ki ima na vesti tudi druga iznjiva dejanja. Kakor hitro pa ta bili izvršeni navedeni areta-iji, je tretji osumljenec izginil, er je bil o aretaciji pravočasno bveščen. Čeprav *o vedeli za jegovo bivališče, ga niso mogli [Hlodi t i. Njegov gospodar Pric [lančnik in njegova Žena sta ga kuftala zatajiti in nista hotela ičeaar vedeti o zasledovanem Ia vsa vprašanja sta odgovarja-i negativno, čeprav so sosedje [povedali drugače. Orožniki so ba aretirali. Tako je doslej na arnem pet oseb. Direkten sum ada na Rudolfa Kovača, ki pa ejanje dosledno taji. Zopet predrzen vlom Ljubljana, 18. okt. 1929. Včeraj na vse zgodaj zjutraj J presenetila prebivalce Ježice ) Ponavja sploh novica o skraj-o drznem vlomu v poštni urad " Ježici, ki se nahaja v znani tirnovi hiši tik ob glavni cesti, lom je izzval vsepovsod veli-an*ko razburjenje. "Kako je mogoče, da se pripe-tak primer v neposredni oko-ljubljane in ob najpromet-fj*i cesti?" so zmajevali lju-I«. "In pa sredi vasi!" so pristavili drugi. Dogodek sam na sebi je dal po-«1 raznovrstnemu razglabljajo Storilci so popolnoma ne-nani- Hržkone so izvršili tudi » vlom zopet člani drzne r]Q-«lake tolpe, ki neustrašeno in "rajno i.rezobzirno gospodari 0 Ljubljani sami, že bolj prid-0 I* «e udejstvuje v okolici. v'lom v poštni urad na Ježici p W izvršen nekako ob treh Vlomilcev je moralo bi- delu gotovo kakih šest. Od-* veliko težkočo težka, a 2^'no «»bita vrata, vodeča v 7ni ur«d. PH tem so morali «rampom a|| mords s kakim Predmetom odstraniti "J1 **l"znl zunanji drog. a ka-"> bile povezana vrata, "o h vrgM dve veliki žab-«i. naksr šele so se lahko loti-J Ravnice name. Njihov do-'"kal tam pa s tem še ni l?0**** Morali so se lotiti vrst, M so jih odprti > ! rs,zm^roma teftko. Tedaj so i^Jell Me v veži urada. "T" t* «O tretja vrata, za ka- S blagajna. S? * lahkot* Tsm so se W1V blagajne. P*. da je a pomen/klji- vim orodjem niso v stanu odpreti na mestu, so se svedrovci odločili, dd jo odprejo na dru gem mestu, kjer bi bili bolj nemoteni. Kb so prebrskali vso pi sarno, se je eden izmed njih od ločil, odhitel do hiše posestnika Totarja pod cesto in pripeljal do Stirnove hiše dvokoleani voziček. Na ta voziček so vlomilci naložili blagajno ter jo odpeljali do obrežja Save, kjer so se lotili de-la in načeli blagajno naj prvo a krampom, nakar so izrezali s pomočjo ostrega orodja veliko luk njo. Njihov trud pa ni bil popla čan. Mesto velikanskega plena, kakor so si ga predstavljali, so našli po mnogih naporih v blagajni le okrok 400 Din drobiža in pa za 800 Din vrednosti raznih znamk. Po tem razočaranju so vlomilci pustili prazno blagajno ležati na mestu, dočim so sami izginili v neznano smer. Prazno blagajno je našel na produ posestnik Bolka iz Stožic, ki je obvestil najprej ježiškega župana g. Severja, nato pa poštno upraviteljico go. Marijo Dob-nikarjevo, ki stanuje v StoŽicah. O zadevi je bilo takoj poročano orožniški komandi v Ljubljano in poštni direkciji v Ljubljani. Danes so pričele varnostne oblasti z obširno preiskavo ki pa je ostala doslej še brez pozitivnega rezultata. Pač je bil aretiran Že včeraj v Črnučah neki mlajši moški, ki je morda udeležen na vlomu v ježiški poštni urad. O-rožništvo o zadevi $e ne da podrobnejših informacij. Gradbena sezona na Jesenicah se bliža svojemu koncu. Ponosno se belijo nad ljubljansko progo nove, vilam slične hiše, v katerih so najlepša stanovanja v našem kraju. Zasluge za gradnjo teh hiš ima občinski socialni odsek. Poleg novih hiš, ki smo jih svoječasno že omenili, je med tem zraslo ie nekaj drugih. Tako je v smeri proti Plavžu, v sirovem stanju dograjena hiia kovača Vinka Ulčarja, nekoliko naprej istotako enonadstropna hiša mizarja Bahuna. Obe bosta imeli V pritličjih delavnice. Na drugi strani ceste pa so zgrajene vilam slične hiše: Kli-narjeva, Franceta Pšenice, Fr. Koblarja in Lojzeta Višnarja. Poleg novih hiš se renovirajo in povečujejo tudi stare hiše. Ta-jco je temeljito preuredil in povečal ob glavni cesti svojo hišo gostilničar Peklar. Na Muravi je povečal in dvignil hišo posestnik Zalokar. Ivanka Čopova pa namerava do tal podreti bivšo Stefucovo kovačnico, ki stoji na najbolj prometnem kraju in na tem mestu zgraditi novo poslopje, v katerem bo imela kavarno. Na oni strani pod Mežakljo pa se planira stavbišče ln se do-važa stavbni materijal. Tu si bodo pomladi delavci zgradili o-krog 10 novih hiš. Metlika. Letos je stavbno gibanje pri nas zelo klaverno. Izvršilo se je par adaptacij, prebe-lilo nekaj poslopij, drugega pa skoro nič. Edino Vinarska zadruga dela izjerpo v tem stavbnem mrtvilu. Tik ob glavni cesti, ki drži v Karlovec, leze v bližini kolodvora h tal temeljno zidovje za obširne kleti, v pritličnih prostorih bo pa vinotoč. Poslopje bo v glavnem letos dograjeno in v tleh tudi porabno. Naše niesto je zelo pripravno ta letovišče. A ker ne delamo nobene reklame, zat? tudi ni k nam tujih letovIščarjev, ampak hodijo v naše rriesto samo znanci in sorodniki. Da bi se povzdignilo mesto v dobro letovišče, bi bilo treba pozidati par hI» ln pa vodovod naj bi ae že vendar zgradil. Električno luč sicer imamo, a jo rabimo lahko samo do polnoči, zjutraj pa prav nič. Vrše se pogajanja z ozaljsko elektrarno. 2eleti je, da bi pogajanja u-spela. — [jetlna je vobče zadovoljiva, vinski pridelek ne glede kakovoetl Imeniten. Posebno Portugalka je izvrstna. Po gostilnah jo točijo po 14 Din liter Vinogradniki držijo letošnji pridelek po ft do 6 Din. lanski pa po 4 Din liter. Jabolka, otrešena, so po I Din kg. obrana pa nekoliko dražja. — Za prevažanje poštnih pošiljk Iz kolodvora do poštnega urada In narobe se rabi avtomobil. v katerem je prostora tudi za dva ali tri osebe. VaM* je oddaljena od kolodvora poldragi km; vožnja stane 6 Din. M0BVETI CHOPIN (Oh wiSmilUuld amrti goaijol-a»fs ftoabenika la velikega Slovana) Konec 18. in v začetku 19. stoletja so preživljali vsi narodno zavedni Poljaki težke krize. Po tretji delitvi poljskega kraljestva, sklenjeni 1. 1796., izvedeni leto dni pozneje, so raztrgale Poljsko Prusija, Avstrija in Rusija. Poljska je izginila z zemljevida. Voditelji usodne vstaje so zbtdali v inozemstvo, večinoma v Francijo, in so začeli snovati načrte, kako bi obnovili kraljevino. Toda pozneje nastala kneževina varšavska ni bila niti od daleč to, kar so Poljaki želeli in hoteli imeti. Po zlomu Napoleonovih vojska pa so si na dunajskem kongresu Prusija, Avstrija ln Rusija četrtič razdelile Polj ako — topot definithrno. Usodnega leta 1794. najdemo v Kosciuszkovi narodni gardi tudi moža, ki je bil po svojih prednikih Poljak, po deželi, kjer je bil rojen in vzgojen, pa Francoz. To je Nikolaj Chopin, rojen istega leta kakor Beethoven, v Nancy ju. Se ne dvajset let star se je preselil v Varšavo. Poslal je po šegi tedanje -dobe kot izobražen človek najprej domači u-čiteij v odličnih rodbinah. Pri Lesczynakih je poučeval domačo hčer, poznejšo ljubico Napo-leona I. Pozneje se je sesnamil z Justino Krzyžanowsko, hčerjo nei-movitih, a plemenitih staržev in jo je vzel za ženo. Is tega zakona ae je rodilo četvero otrok, troje deklet in en deček. Slednji, ki je prišel na svet 1. 1809., od-dnosno 1810. je bil krščen na ime Frederic Francois. Oče Nikolaj Chopin je bil takrat profesor na varšavskem liceju. Mladi Frederik je po materini zaalugi zgodaj prišel v stik z aristokracijo in elegantnim svetom. In ker je kazal veliko nadarjenost ztf glasbo (jokal je vedno, kadar je slišal muziko), sta mu roditelja najela za učitelja najprej Ceha Živnega, pozneje pa sta ga izročila JoJs. Elsner-ju. Ta dva moža sta navajala Chopina na pota glasbene umetnosti. Frederic je nastopil prvič samostojno 1818, ko je dosegel 12 let. t Deset let po prvem nastopu je poslal oče mladega Chopina v Berlin. Na povratku domov je v rtekem kraju ob cesti tako popolno improviziral varijacije poljskih pesmi, da so se vozniki u* s ta vi j ali in poslušali. Prišel je tudi v cerkev, kjer je igral tako nebeško, da je ljudstvo pozabilo na duhovnika in mašo ter poslušalo samo njega. 1829 je slišal v Varšavi goslača Pagahinija, ki ga je silno prevzel. Istega leta je nastopil na Dunaju. Dal je dva koncerta, Izvajal na drugem svoj "Krakovjak", dosegel o-gromen uspeh In se vrnil domov skozi Prago. Sel pa Je tudi v Dra-ždane. V Varšavi se Je potem zaljubil v Konstancijo Gladkowsko, pevko in gojenko varšavskega konservstorija. Bil Je pa tako plah, da jI ni menda nikoli razodel svoje ljubezni. 2lvljenjepisci opazijo pri njem že v tej dobi a-trofijo volje in manljo dvoma. V tem Času je £hopin že toliko dozorel, da je silil v svet. Prs-den je po ostavil dcAnovtno, je šel s svojimi prijatelji in znanci ter s prof. Elsnerjem na Izlet v Volo tik Varšave. Tam je bil banket, na katerem so mu tovariši poklonili srebrno kupo, zvrhano s poljsko zemljo. Rotili so ga, naj v tujini nikdar ne pozabi prijateljev in domovine. Kaj je Chopin odgovoril na ta poziv, nI znano. Vsi pa vemo, da je daleč od rodne grude začel izlivati svoje občutke v poloneze in s tem storil za svojo domovino več nego val, ki so se na tisoč drugih načinov trudili za njeno blaginjo. Nameraval je kreniti v Italijo, a revoluci/a 1831 ga je izvabila v Francijo. V Stuttgartu ga je 8. septembra 1881 dohitela vest, da so Rusi zavzeli Vartavo. Za* to se je konec meseca napotil v Francijo, prvotno pač s namenom, da se odpelje v Ixmdon. Ko je dospel v francosko prestolnico, mu je bilo 22 let. V Parizu je nekaj let živel »vo-jl umetnosti, poučeval klavir, prirejal koncerte ln kompanirsl ter prodajal skladbe Breitkopfu dr Reartlu v Lipekem. ki ste mu jih dobro plačevala. Ohoplaove pe niso bile samo umetniško do-vršen*, imele so tudi veliko nacionalno vrednost sa Poljake In njihovo stvar. 8 M kam i in zurkami so v svetu ustvarjale sodbo, da imajo Poljaki veliko domovino, da pa v njej gospodarijo drugi. Po nekaj letih bivanja v Parizu se je Chopin zaljubil v Marijo Wodzinsko. Rad bi jo bil vzel v zakon in je kovgl načrte, da bi se zaradi nje vrnil na Poljako in se naseHl v bližini Vaidave, kar bi bilo velikega pomena sa njegove nadaljnje glasbene študije. Dekletov oče pa ni hotel nič slišati o tej zv«gl, čeprav jo je mati zagovarjala. Chopin je bil pač samo "umetnik", človek brez sredstev in socijalnega položaja. Tako se je ta ljubezen razdrla. VVodzinska je našla drugega moža, a ni obstals pri njem. ker je igrala "preveč" Chopina! IV tej dpbi — 1. 1837. — ss Chopin sreča s Georgo Sandovo, ki postane usoda njegova nadaljnjega življenja. Sandova — s dekliškim imenom Aunora Dupin — je veljala za eno najprosvetljenejšlh in najpopularnejših žensk svojega časa. Rodila se je v Parizu kot hči francoskega oficirja in je bila pet do šest let starejša od Chopina. Omožlla se je z grofom Du-devantom, ga po devetih letih zakonskega Življenja ostavila, se preselila iz province v Pariz, prijela za pero, čopič in iglo. Zahotelo se ji je "duhovnega" življenja. Z Julesom Sandeaujem js napisala "Rose et Blanche" in s tem delom stopila med književnike. Bolj znana je postala a poznejšima romanoma "Valentin" iir"Lella", najbtfj razkričana pa zaradi razmerja • pesnikom Alfredom de Mussetom. Roman "E-Ue et lui," v katerem je bilo to razmerje podrobno opisano, je bil škandalnega značaja sa svojo dobo. Sandova je uporabila vso prekanjendst svojega peresa in vso zvijaČnoat svoje Ženske narave, da je de Musseta osmešila in strla. Pesnik je bil tako prizadet, da se ni mogel braniti sam. Na plan je itopll njegov brat Pavel ki ja na podla obrer kovanja odgovoril s knjigo "Lui et elle". Tako je Imela škandalov Željna publika pred seboj dve knjigi, nad katerima se je naslajala in užlvhla do mile voljs. Za Chopina ja bilo posebno u-sodno to, da ja bU nevrastenik, dočim je bila Sanšovs Hp moka-ške Ženske. Pri prvem srečanju ga Je odbila, da ga j s pozneje tem lažje pridobila. Srečafla sta se na neki glasbeni matineji 1887. Sandova se Je namreč zanimala ta vae atroke umetnosti, tudi za glaabo, Čeprav nI bila posebno nadarjena za muzlko. Lepotica ni Mla. Imela je temno polt, a tfkoro nobene nežnosti. Kvarila ao jo groba usjta In nos, edino oči ao bile očarljive, kakor iz žameta. Leta 1888 najdemo Chopina že tako v njeni oblasti, da odrine z njo, njeno hčerko In sinom na Majorco. Tam Je zbolel, dobil visoko vročino, da se je moral omejiti v delu, Študiju in ustvaranju. Zdrsvnikl so mu predpisali počitek in prepovedali sleherno razburjenje. Sandova Je pri tem Igrala vlogo ljubeče sestre, ki strele botnfku, v resnici pa ga J« gmotno IzŽema. la. Ker je bila zelo razsipns, ji ni bilo nikoli dovolj denarja. To razmerje js trajalo deset let in se je zaključilo z uničenjem nežnega romantičnega lirika, ki je dejal o sebi, da ae počuti na tem svetu kakor struna E na kontrabasu. Sandova, ki Je poznala samo svojs Instinkte, se je Chopinu često rogala ln gs nasivala "moj ljubi mrlič". Chopin pa Ja kljub vsemu očetovsko skrbel zanjo in njeno družino in Je nI mogel pozabiti niti potem, ko mu Je obrnila hrbet ter ga zavrgla kakor pred njim de MU.K-HJ, L. 1847.» ko sta bila s Sandovo že narazen, so mu Jele ote-kati noge. Hodil Ja sključeno, po stopnicsfc so gs morali nositi, ■posteljo ga Je polagal služsb-ntk. Za nekaj čass j« šal na Angleško, kjer pa mu nI prijalo o-eračje. VrnU se je zopet v Fran-cijo. Dne ld. februarja 1848 je Imel zadnji koncert v pariškem salonu Plevel. Po koneertu se je onesvestil. Boleh«! je nad leto dni In dne 17. oktobra 1840 izdihnil svojo dušo. Turgenjev Javlja, da je Oiopins na smrtni postelji pestovalo najmanj AO evropskih grofic. Po štirih dneh u« mlranja j« Izdihnil v naročju svojega učenca Gutmanna. Njegove zadnje besede so bile: •Oher ami". Ker ga je zelo dušil kašelj, je pred smrtjo zapisal na listek: "Rotim vaa, odprite moje Ulo, da na bom pokopan šiv." Tej želji so ustregli. Njegovo srce, ki je ves čas življenja goreče utripalo za Poljsko, počiva v varšavski cerkvi sv. Križa, truplo je pokopano na pariškem pokopališču Pere Lachaise. Chopin je bil srednjevellke postave, nežnega telesnega ustroja, prožnih udov, finih rok in majhnih nog. Koša mu je bila prosojna. Nosil je dolge, svilene lase in imel pametne rjave, ne sanjave oči. Kot pristni gentleman je mnogo dal na zunanjost in obleko. Kravate, palice in gumbe sa košulje je zelo izbiral, Zavedal se je svtojFfira poljskega porekla in se v svojih mladih letih na Poljakem podpisoval Szopin ter šele posneje v Franciji prlvzel francosko trsnskrip-cijo priimka. Osnove Chopinovl muziki potekajo baje iz poezije Julija 81o-wackega. Bil je skoz in skoz Slovan, goreč domoljub. Sodobniki, ki so ga poslušali, pripovedujejo, da so bile njegove skale kot biseri, njegov udar po klavirju poln in sladak, mehak in pojoč. Instrumentu je naravnost vlival dušo. Njegov ton je imel na aa« bi nekaj eteričnega, nezemaka-ga. Pianissimo je bil kot šepetanje, forte mogočen. Igral je kakor bi padali kristalni biseri na goreč rdeč žamet Heine, ki je imel Choplnovega sodobnika in prijatelja Liesta za proroka in je dejal o gospe Plevelovi, da je Si-bila, je imenoval Chopins pesnika. Včasl je Chopin igral tako, da je njegove poslušalce navdajtla groza. Klavir ae je tresel pod njim kakor gosli v Paganinljavlh rokah. Komponlral Je vedno pri klarivrju. Bil je mojster ognjevitih ritmov, in poljski plesi, Irl jih je napisal, izražajo njegovo burno notranje življenje. Chopinova glasba je pa v nekem oziru tudi liraz psihoz. V njem se spaja hrepenenje čudovitega pesnika s kričečo diso-nanco Živcev. Chopinova nastro-jenja so morbldna, muzlka često patološka. Po drznili sanjah ro-mantikov Byrons In Schelleya ter zavojevalca Napoleona je prišlo v muziki prebujenje Wag-nerja, v filozofiji sdrznjenost Nietzscheja. Tudi Chopin se nI mogel umeknlti svoji dobi, ker je verno predstavljal poljsko dušo. In dočim se je rešil Wagner strahot svojega časa s vedrimi "Mojstri4>evci", Je drugi (Nietzsche) zblsznel. Za Chopina pa ni bilo drugega izhoda kakor smrt. Chopin Je slino pilil svoJe stvari ki nI bil z njimi nikoli zadovoljen. V tem pogledu Ja bil podoben francoskemu romanopiscu Flaubertu. Pred vsakim koncertom Je pretrgal zvezo s zunanjim sVetom ln se Js zaprl v sobo tor igral — Bacha*. WAZNO Kovinska "Rajalaica". V Ply- mouthu na Angleškem ao v muzeju napravili poekuae a Franci-som Stoneom, ki odkriva zlato, zakopano v bližini. Sata se in pri tem drži v roki Jakleno vzmet in ta vzmet ae mu tolikokrat zvije v roki, kolikor čovljev je oddaljen od nJega zagrebeni predmet. Stone pravi, da je to delo zanj zelo naporno. V danem trenutku je nenadoma objel drevo. Čutil je baje potrato "dotakniti se lesa", da se Iznabi električnih ail, ki Jih čuti v gobi. Govorilo se Je o tem, da bi šel Stone v Južno Afriko, kjer bi mogel zlatosledom dosti koristiti. Tods mož Je Že 20 let bolan, Imajo ga za božjastnega. Noal vaikdar podplate iz debelega kavčuka In na desni nogi samiio Iz vulkarti-ta, to pa zato. da se prs-močnim električnim stresom ob navadnem času. A kadar dela poskuse, mora sneti i solim! vložek. Menda je Izredno tfovseten za najmanjšo sprožitev elektrlč ne maši ne. Telefon rabiti mu je nemogoče. Sicer vodi svoj avtomobil, vendar takrat obdrži na nogi osebllo. Dobra kupčija. L. 1867. so Združene države kupile od Rusije A laško za 180 milijonov frankov. Blazna cena! Je tedsi govoril skoro ves svet. A sedsJ7 Inn! so Izvozili Iz Alaske sa 2 milijona frankov raznih proizvodov. V Istem letu Je prišlo Iz Alaek» v UHA sa eno milijardo 272 milijonov frankov rib v hon-servah, osobito lososov. Razen tega ao se našli v omenjeni deželi zlati rudniki In drage dragocene kovine. Amerjka se pač imenitno razume na trgovske ill Nt pripovtiijti ni bajkr (Nemški spisal Manfred Georg) "Ne pripovedujte mi bajki" se je nejevoljno branila mladenka, ki je bogastvo avojih črnih las komaj nosila. Sedela je na prostoru 27 vosa tretjega rasreds v D-vlaku Hruxelles-Koeln-Ber lin in ds bi trdost svojih besed vsaj nekoltko ublažila, je vrgl» v svilo oblečeno nožlco čez dru go. Mladi mož njej nasproti se Je v zadregi naslonil na svojem sedežu nazaj. "Zakaj pa ne?" je vprašal pri sadevaje si, da bi kazal popolne ravnodušnost. "Ker so Vaše povesti o roparjih prav tako zlagane kakor o ne v knjigah. Vaše bajke naj bi me samo zavedle, da bi verovale neverjetnosti ter naj bi me odvrnile td stvarnosti, realnosti ln onega, k*r je danes aame va žno. VI lašete, ker ml hočete na vsak način napraviti fllrtanje r vami interhsantno, v teh pove etih o roparjih pa lažejo avtor jI, da bi Ugrabili čltateljem za vest, ds jih levi čevelj žuli, aH pa, da bo aeja, katere se jim ]<> jutri udslfliti. najbolj neprijet-na izmed vaeh, ki so jim priso stvovall v tvojem življenju." Ob teh besedah Je mladenkit zaničljlvo odrinila kup pestro-barvnih knjig na klopi od sebe. "Toda jaa z*vami aploh ne nameravam fllrtatl. Zato sem še preveč zaljubljen. Po tem priznanju st moram pač, da ne odide, te Iz kupaja, vrniti k stvarnosti. Kje smo T 2e ta LisgemT Potem bi vas nečesa prosil. AH bi ml hoteli skriti ta-le dva kraana čl. pkarska umotovora, ta katera bi nerad plačan carino T Mogoče bi Jih hoteli pripeti na eno od avo> Jih obisk J Dama so pač v takih stvareh telo iznajdljive," Deklica se Js dvignila, samr mrala presem čono par besed o predrznosti, ki pa mora pač temeljit! na pravtako velikem ta-upanju, nakar je s tako vlrtu-oznostjo položila Čipke v svoj kovčeg, d t Je prekosila vsa njegovo pričakovanja. Zmračilo sa je. Vlak ja drtvil proti majt, V mrak v kupeju Je jela svetlikati luč svetiljk. Nagnil js gltvo nazaj: "Kaj imate, proti povestim o roparjih?Povesti o roparjih vsebujejo prav tako življenje kakor borzna poročila ali pa debeli vzgojevalnl romani. Mar mislite, da jih oni, ki jih je napisal tako, d« ao zadoblle pravo obliko, nI tudi doživel? Ali slutite, mlado dete — prosim ne trasite se, ni poklon, kar vam bom povedal, toda Čutim, kak senzacionalen debut v vašem llvljettju je ta vaša prva vožnja ali slutite, kakšna roparska zgodba, presegajoča se povesti o roparjih, Je preprosto, golo, neliterar-no življenje? Treba Je samo, da imo i/ n bosta kramljanje ln samo v prvem razredu bosta imela dovolj miru, da prideta' do zaključka. 1'riatala je. Ob čaSi turške kave je v naglici ponovno revidiral svoje občutke, ni pa mogel priti do popolnoma deflnitlvnega rezultata glede njene absolutne čl-itosti. Tedaj je odbila polnoč in ura ladaljevanja vožnje. Plameni plavžev so se medlo svetlikali ikozi zastrta okna kupeja. Od časa do časa se je posrečilo si-•er dobrovoljnemu, vondar pa vsekako nekoliko radovednemu «prevodniku, ds je |>ogledal skozi zastore v kupe. Videl Je mladenko, ki je ležala zleknjena na klopi in spala, njej nasproti pa |e sedel mlad mož, ki Je zrl nanjo s nežnostjo In melanholijo. V Kssenu Jo je rahlo pogladll po čelu. V Hannovru se Je pri tem «ganila ln šepnila: "Hvala vam. Zelo dobri ste s menoj." V Sten-dalu se je jela s mehkim In vzhl» čenim obrazkom prebujati. V Spandau sta se oba pripravila sa odhod, pri Čemer je bil on počasnejši in neokretnejši, ker ves čas nI bil zatlsnll oče-». Ko sta se pripeljala v Berlin, ga je prosila, naj vendar izstopi brez nje. Presenečen jo ja pogledal In ni sl mogel kaj, da ne bi bil nekoliko užaljen pripomnil: "Pa saj s* vtndar nI nič." "....pripetilo I" Je ameje se dopolnila stsvek. Nato mu je nena-doma ponudila lice v poljub. "Da, da, kako ste že dejali? Dogodek brez začetka in konca. In predvsem brat utemeljenosti t Toda če bi povedala to dogodivžčlno v vsej njeni neverjetni nedolžnosti nekomu, ki me pričakuje na kolodvoru, bi mi le nejevoljno odgovoril: "Ne pripoveduj ml bajki" Iztrgamo It nJega majhen košček, ga nekoliko preoblikujemo In pred nami je doživljaj, glup, divji, zabaven In neverjeten kakor življerije samo. Nritaterl se tegs sramujejo ter razblinijo o-no, kar je čudovitega, v freske dolgočasnosti aH pa Ja Izpreme-ne v neplodne stvore IzumetnlČe-nja, prav tako, kakor delajo ljudje z doigodki svojega življ» nja. Meni pa ugaja kratka povest o roparskem življenju, Is katere kaplja še kri dogajanja in ki je brez tačetka In brez konca. Pred vsem pa brez vsake u-temeljenosti I Kakor utripanje mojega arca pred vami I • * Carinski uradniki to prihiteli v vos. Bilo je v Herbesthalu. Revizija Je gladko potekla. Mia-denkinl krasni lasje so zmagali nad belgijsko in nemško korektnostjo. Mladenka In mladi mož sta Isstoplia ter odkorakala v toplem večernem traku po peronu nesrečnega kolodvora, katerega razstrelltev Je bila overtura vojne, Deklico Je zašejalo In kupila sl J# kupico rdečkaste limonade. Nato mu Je dovolila, da sta šetala roko v roki In Izkaaalo se Je, da imata oba opravke v Koelnu. Tam sta krenila skozi pestro gnečo potnikov, kramlja-je zajedno kakor brat In sestra, ki ne poznata svojih roditeljev niti ne svojih imen. Živahno vrvenje na uliraah, sence stolnlae, satansko jarka svetlobe ns ulicah prostitutk, sanjavoet vlgre-dl, ki je ležala v zraku, liki daljna slutnja, vse to ga Je zavedlo, da je prosil deklico, naj nadaljuje s njim potovan i< v vosu prvega razreda, f eš, nadaljevala Žensk« trpeče mehurne nerodnosti Akt vsa nadlsfuj« mshur v spanju, vss psšs, aH srbi, hrbtobol, bo-Isšlns v nogah, sts utrujeni In nsss-duvuljnl, tsdsj šsmu ns poakuilte CY8TBX 41 ur ns poskus f Ns obu- Csjts. Kupite Cystex So danas v vsa-I lokami. Denar nasaj sko vsm no prlnoss kltrogs Isboljšsnjs in vss ns »•dovoli. 1'onkuali« Cfstes So danes. Ssmo SOo.—(Adv.) BODITE POLNI ŽIVLJENJA "NI vosoljs, ns popolnsgs sdrsvjs—■ Nevombort 'Thorns« Hood prsd sto loti J« bil ns mostu, s dabos to voš no odgovsrja vrsmonsklm rasmorsm toga mosoea na tem «vetu. Ampak dano« Vsm TRINERJRVO GRENKO VINO ds vesolje, dobro sdrsvjo v msoocu novsmbrul Vsomlto nsmlsno Slleo togs sdrftvila pol ure pred Jsdjo In videli bodots kako Isbko si pridobite dober ajM»tit, odšosoto ssprtnuo, «Ub dih, glavobol, sgubo aportra In drug« sorod«. V vseh lekarnah. Vsoros ss-atonj od Jos. Tri ser Co., ltlt Se. Asklsnd Av«„ Chleago, III. KUPON SA BREZPLAČNI VSORftC Dept. SS ust ,,,,,,,,,,,,,««,,,.,,.,, UUsa ,.,,.»♦,,,,.<«,,«,.,,«,•,,*,^ Meets, drSava,,,V,,,«,,,,,,«•#,,,,, L-jll Lili Vii nidliguj« ntrtfftnf Itévif? mH I M*!» m HM M<«4l fceif t^MŠt i« mm«*-' 4*j* m*4 to fcrepm* «ni i!«*» MMOa-TWM «émol i ««ii «m u'h la «poam. tf m «wOaJa * l*«»0«fc ■ tèm, i Ada,) AH sU že aaročtli PrseveU all Mladinski liai svojem« pri ja-lelja aH sorodnika v doo»vtno7 Te |e edlal dar trajne vredneatl, kl ps as auü denar lahke »eSIj» Kazumihln? Kaj i« t To je moj aamokres, moj •Uri znansc! Jm p* tem g» takrat tako likal! -r Najine strelne vaji no dsžsli, katere mi Je bila laat voditi, torej niso bile popolnoma, za- •Vi — recite le eno beeedo, pa je oteti uv-ga Jaz! Dovolj imam denarja in prija-i. Naglo ga opravim odtod ; aam pa vse- sam, igra U Kmalu psasmspo-znal, da Je naiff opičice piaala. Potem aem Jo učil piaati a svi- Začeli ao govoriti o odpravah, ¡varnih sa dolgogobčarje, in so neniM dogodke zsdnjih let. Ma- OBRT r¿o Oeendowski M. r. zločin in kazen "Hudobnež! Se amehljs Kam pa hočete? Kam vendar hočete. • K njemu. Kje je? Ali vsste? ZsksJ*> U vrau zaprta? Skozi ta vrata sva prišla ksj, zdaj ps ao zaklenjena. Kdaj sU Jih za- ^"'"¿j vendar nlsvs mogla kričati po vssh sobah o tem. kar ava ae tukaj pogovarjaj Nl-JSor m ne amehljsm; -mo te «U UmA m* naveličal. Kam pa pojdete takšid? Ali ga hoditi dekletu v samčeve stanovanje? Ako tudi žrtvujete breU, niti a tem ne dokažete ničesar: nasilstvo Je težko dokazati, Avdotlja Bo- ma nov na." "Podlež r Je zaiepetels Dunja ogorčeno Kako aem odkril Klityn dnev- nlk Nekega dne, bilo je v Afriki, PpNDELJBK. 4. NOVEMBRA I okrni s monoj v velikih skokih'jhds po trsvniku, umreti. Tudi' £od drevesom. Tako sem bila; moja msmfca. 2e Ja bile črna u dolgo nisem nič pi^ia. u Salu na varnem. Bedela jem zemlje pokriU z mrli«. MamaU. aem Vrat, noge, srce, v* * uri strtčku ns visoki vejL OH- se Je skrila sa nizek grm. Tisti I uko boli. Zmerom me mrazi jT jekel: "Temu plazilcu je trenutek je prefrčala krogla inUjogno, bridko. Olnem od HI »e ji zarila v bok. Mama jo bre-kopraanja in vsak da*Tam zumno planila in se zgrudila mr- tubis. Zime je konec Um Orl Je _— __ J" ime krokodil Zavmten ln požrešen sovražnik! Na tvojo sre-čo je bil breg strm, kar bi U bila drugače nakaza požrla." Saj res, videla sem, kako sU ¿icuiv»» •»»—' ---, 'I Daj res, VIUKiO Dim, -- .sem dobil olaki. I- ^ s «reem. Bszbijslo je strti« mels je črne, oltre oči. Toda po- ln „eradno. Včssi se mi je » j ubijam jo tako pogosto, da sem Marto Petrovno?" 1V "TI si jo! Saj al ml sam nsmlgaval in govoril o strupu; vem da ai ae peljal ponj! . .. Imel ai gs pripravljenegs . .. Ti si jo, gotovo si Je ti — podls duša!" "Ko bi bila tudi resnica, M bilo zavoljo tebe ... Edini varok bi bila ti!'r "Lažeš! Sovražila sem te vedno, vedno-" "Ehe, Avdotlja Romanovna! Pozabili ste očlvidno, kako sta ie v ognju svoje blagoveet- «ks strasti že sklanjsll k meni ln poetejall »dalje mehkejši? Poznal sem to po vaših očesoih; ali aa ša spominjate tlatih večerov, ko je luna aljala in alavčsk prepevalf "Lažeš t" Raajarjenp ao sažarele Dunjine ošl. "Lažež, obrekovalec!" "Užem? No, prosim, pa ležem. Zlagal sem ss, seveda. Zensks ni dobro spominjati takšnih stvari." Nasmshnil ss Je. "Vem, da uetrellš, zverinica ti krasna. No, pa strsljalj!" Dunja je dvignila ssmokrss; bila je mrtva-škobleda in spodiUa ustnioa Ji je trepetale. Kakor ogenj ao ae ji zažarele velike črne oči; merila ga je s odločnim pogledom in čakala aamo prvega trenutka, ko ae gane z meate. Nikdar Je še ni bil videl v toliki kraeotl. Ogenj, ki je Šinil iz njenih oči v tistem trenutku, ko Ja dvigala samokrea, gs je kar opaltl ln bolestno se mu je skrčilo srce. Stopil ja korak naprej ia atrel je počil Krogla mo je šinila skoai laae ln udarila za njim v steno. Obstal js ln se potihoms zasmejal. (DeUe prihodnjič.) razvozla celo «namenja, ki nik. Cmd M bili na tistem krsju ,--am Jih oetevili zdavnaj i- požgali džunglo ln si napraviH zumrll človeški rodoprf. Prastare ^^ ki ^ gA dolgogobčar-naplse izsa tri tisoš* štiri tisoč h{ pU8tošili. Pulili so mlade ko-lat.... Ta učeni goepod je pregle- Lenine koristnih rastlin Ih e vedel papirje naše KUtfr ,nagijan- »ko vnemo teptali mlada poga-čil modro čeloin vzkliknil: "Cud- njke. Pri tem so se nič hudega no, želo čudno!" Potlej je vzel ne «iut«č hehetali pred ee. Ma-pole, počečkaoe skorjs, in šel ma je ŠU mak» za njimi. Jaz eem domov. prežela na parobku gozda. Iz- Nedavno mi je vse to posUl nenada se je pred menoj dvignil nazaj a pismoa%_Izetrelki Trudna po jisprsspani noči I w žvižgali. Rešitev Je bila ne-sem se šls k vodi napajat. Niti mogoča. Vedela sem, da bodo mo-striček, ki je nepreetano uga- Irale vse opice, ki so panično be-njal svoje burke, me ni mogel ji izlizala oči. Imam tudi opico na vrvici. Ta igrača pa mi čieto nič ne ugaja. Opica ima iztak-njene oči ln dela nepotrebne kretnje. Ne govori nič in se ne mara sama od sebe zganiti. Moram jo potegniti zs vrvco, tedaj žele zgane noge in rep. Zelo neumna opica. Zato pa imam rada klopotač in belega, medveda. Medveda poljubljam na nos. Pre-meteno me gleda in izteza tace proti meni Ce ga stisnem, tiho zarenči. Klopotec vtaknem v u-sta. Takrst se mi zdi, ds pušim lulo. Pogosto mislim na to, zakaj imajo ljudje ujete ptice in druge živali. Sicer m ml pri So-Soju godi *elo dobro vendar sem bolna in slabs. Zakaj msnjka m džungla. Ih pred oknom letajo bele mušice. In na hišah leži bs prah. Drevesa stoje gola. Njih listje je že zdsvnaj odpsdlo. Cr ne veje štrle obupno proti mrkemu sivemu nebu. Pozimi je šalo« stno na evetu. Zakaj nas teda, ljudje jemljejo v Jetništvo? Lahko bi si napravili opice, alone, medvede ln ptice iz lesa ki Železa. Saj so čisto podobno živim živalim. Zsto pa tem igračksm n trsba jokati, si ne šele proč in ne zbole. One ne mislijo in motrivajo: "Kako zli ste vendar vi, ljudje, da nam jemljete svobodo, zdravje in veselja." zdelo, da mi hoče rsznesti pni Takrat sem odprla usta in želj. no vdahnila srak. "Da, da", asi pomislila, "Že Čutim da mora proč, proč sa zmerom." Čutili sem, da se je zbirala okoli mes nešteta tropa šimpanzov. Ml ma, s kroglo v prsih, vladar Bj dedek Bo-Bo, z očmi meiikzji či Ori-Ori, babica I-So, teta Hi ra-Ua, stari in resni Ngu-Np mali Aka z reke in oni drugi / ka na verigi Okoli mene ao in mi šepečej< "Vrni se domov, vrni se domof! Njih glasovi se pomeiavajo»i lestom džungle, s penečimi i valovi, s blebetanjem in krič njem papig in ssfirsko viAnjer drosgov; s rjovenjem nilak konj in trombami slonov, s h hetanjem Črnih ln rjavih opi Vrni ss domov, vrni se domov Vzdihuje in šušti v travi trstju. Kliče me zemlja, ki se nje bofrotno dvigajo mogoč mahagonijeva drevesa, baofc bi in mahalaste palme: "Vrni domov, vrni se domov!" V N AJBM SE ODDA lepo opravljena sobs z vso 1 trebščino ža dva samca pri i venski družini po zmerni « Oglasite ss ossbno pri lastni na naslov: 1889 S. 56th Co« Cicero, III.—(Adv.) ŽENSKA ZVUtfA Neki turžki učenjak si je bil vss zgodbe o šsnsklh lokavšči-neh, ki so mu bils prišls ns uho, ssbaležll v knjigo, ki Jo Je nosil s seboj. Mislil je,