ŽENSKI SVET LETNiK V. marec 1927. Številka s. VSEBINA 3. ŠTEVILKE: OBRAZI IN DUŠE. Xt. ■ ZOFKA KVEDER-DEMETROVIĆEVA. • (Nadaljevanje.) (Minka Gov^karjcva.)..........................Stran 66 NARODNA, — Pesem. — (Gustav Strniša.)................. . 69 JUNAKINJA ZVESTOBE. — Povesi iz turških časov. — (Nadaljevanje.) — (Lea Fatorjeva.)............................... . 70 POZDRAV V DALJAVO. — Pesem. - (Ksaver Meško.)........... „ 74 HREPENENJE. - Pesem. - (Roza L. P.)................. . 75 NEPOZNANI MATERI. — (Antonija O.) .................. , 73 OČKA. — (Janez Rožencvet.) ....................... , 76 NAJ BOM TVOJA LUČKA. — Pesem. — (Pojdi Leskovčeva.)........ , 78 IZ HEINEJEVE LIRIKE. - Pesem. - (Vida Jerajeva.)............. 79 KRIVICE: JELKA. — (Poldi Leskovčeva.).................. , 79 VSAKO LETO ZNOVA.... — Pesem. — (Maksa Samsova.).......... , 80 CLOSE K ŽENSKEMU GIBANJU. - (Milena Vladimirova.).......... 81 AVBE. - (Albert Sič.) ........................... 85 O SETVI CVETIC. - (Just Ušaj.)..................... . 88 SESTRE. - (Trboveljčanka.) ................•........ 89 NASA DECA.................................. 90 IZVESTJA: Po ženskem svetu. — Materinstvo. — Higijena. — Kuhinja. — Gospodinjstvo. Olepem vedenju. — Književnost in umetnost. Stran 91, 92, 93, 94, 93, 96. Ročno delo" ——UREDNICA: PAVLA HOČEVARJEVA. ——. — „ŽENSKI SVET" izhaja vsak mesec. — Za JUGOSLAVIJO letna naročnina: Din. 64 (s skroino priloso); polletna: Din. 32. - Naročila in naročnino i« nasloviti na upravo „Ženskega Sveta", Ljubljana, KarlovSka c. 20. ' Uredništvo in uprava: Trst (Trieste), posta centrale, Casella postale 3S4. Izdaja ^ensl(o dobrodelno udruženje" v Trstu, Via Torre bianca 39/1 Tiska Tisl Zofka se je v Retjah že mnogo bavila tudi is hrvatskim slovstvom, si prepisovala poezijo hrvatskih pesnikov ter je čitala toliko, da so jo večkrat bolele oči. V Loškem potoku so poznali ljudje živahno in priljudno Zofko daleč naokrog. Za njen god so vedeli loškopotoški fantje in dekleta in so ji nanesli cela naročja smarnic. ■ Teh šmarnic ni Zofka nikdar pozabila in še v zadnjih težkih mesecih pred smrtjo se jih je .spominjala kot nekaj izredno lepega v svojem življenju. -.iNisem bila lačna in strgana — pa saj je dosti drugega, kar še bolj boli. Tri leta sem vztrajala, marsikdo bi ne bil tri dni — pa morala sem. Ne obsojam nikogar, ljubim vse odkritosrčno, a rečem le, da smo (Kvedrovi) nesrečni zaradi — pijače, da bo naša družina propadla zaradi nje,» je pisala kasneje^^ čimdalje bolj neznosna ji je postajala rodna hiša. Že dne 7. novembra 1895. je pisala svojemu prijatelju, da si poišče dom drugod in sreče pri tujih ljudeh. V trpljenju pa je vzdržala do decembra meseca 1. 1896. Takrat si je poiskala službo v Kočevju, kjer je bila pri geometerskem uradu nameščena kot manipulantka. Veliko je število Zofkinih kasneje napisanih črtic, novel in celo romanov, ki v njih najdeš odmeva Zofkine tužne mladosti. O čestih konfliktih z roditelji pa je sproti poročala svojemu prijatelju — pesniku v Ribnici. Že takrat je bila večkrat neukrotne jeze in v svojem nezadovoljstvu brezobzirna. Trpeča sama, je prizadevala trpljenje celo najboljšim prijateljem. STRAN 68. ŽENSKI SVET št. 3. LETNIK V. Tako je bila sreča zanjo, da je prišla v novo okolico, na novo delo, v Kočevje. Sama •poroča, kako «naivno ponosna je bila, da je prejemala plačo pri davčnem uradu kakor drugi sivolasi odlični uradniki.» Toda v Kočevju je vzdržala vendar samo osem mesecev. Začenjala je zaise pisateljevati in hotela zato biti v stikih z literati in uredništvi; želela si je večje družbe, časopisov, knjig, gledališča. Tako si je sama poiskala novo službo v Ljubljani. Avgusta I, 1897. jc že sedela v pisarni drja. Ivana Sušteršiča. Stanovala jc najprej v Vodmatu št. 94, kmalu pa.se je preselila na Poljamski nasip št. 14, kjer je imela sama zase malo sobico. Takrat jo jo zgrabile veselje za literarno ustvarjanje in pisala je, kadar in kjer je mogla: v pisarni skrivaj in v vednem strahu, da je solicitator ali celo šef ne zaloti, in doma v svoji mrzli sobici. Tudi pesmic se je lotevala, a proza ji je bolj prijala. Kar samo se ji je pripovedovanje odvijalo in se zbiralo v povestice. Čitala jih je par zaupnim dušam in jih na njih prigovarjanje poslala nekaj «Slovenki» in «Edinosti» v Tnst. Sama je nesla rokopis «Slovenskemu Narodu» ter oddala celo nekaj «Ljubljanskemu Zvonu» in «Domu in Svetu». Pa je čakala uspeha. A ne dolgo. Že v 7. zvezku «Slovenke» 1. 1898. je izšla pod pseudonimom ,Milena' prva Zofkina črtica «Kapčev stric». Tej je sledila šc ccla vrsta črtic, vse pod značko ,Z'. «Slovenski Narod» je objavil dne 4. julija 1898. njeno novelcto «Gabrijela». V istem letniku je izšlo še 9 črtic, podpisanih z ,Zofija', ,Z, K—r.' ,Žiška' in ,Zofka'. «Dom in Svet» je priobčil 1. 1898. v svoji 14, in 15. štev. Zofkino noveleto «Sam», «Ljubljanski Zvon» pa v dccembcrski številki istega leta kar tri njene črtice; «Vera», «Ironija» in «Rczika». Tudi «Edinost» je prinesla 1899. več črtic izpod Zofkinega peresa. (V «Slovenca» menda ni poslala nikakih literarnih prispevkov, kakor sem po njenih lastnih opombah pomotoma trdila v 2. štev. «Ženskega Sveta» t. I, Vsaj jaz jih nisem zasledila.) Komaj je zastavila Zofka pero, je v deveterih mesecih; od konca marca do decembra 1. 1898. priobčilo petero slovenskih listov nad 30 Zofkinih črtic in novelet. L. Schwentner pa je za 300 gld. kupil od nje že prvo zbirko njenih črtic. A pisala je takrat tudi žc nemško. Koliko je naših talentov, ki bi se bili uveljavili kar mahoma kakor 201etna Zofka? Nihče je ni poznal, nihče protežiral; čisto sama, brez tuje podpore je prodrla s svojim prav izrednim pripovednim talentom, z živim temperamentom in s krepko voljo, da zmaga. Tekom zadnjih peterih let je pač v Retjah in v Ljubljani doživela notranje in zunanje že toliko, da je imela marsikaj povedati. Ali kakor mladi, lepi, bogati Mariji Baškirčevi, se je tudi nji — in morda šc bolj — mudilo pisati, ustvarjati. Zato je delala z neko nervozno naglico skoraj brez premora, obenem pa kakor Ahasver hrepenela, hrepenela vedno nekam stran, v nove kraje, v v daljo, za srečo, za uspehom. «Oh, nič ni težjega od. prazne denarnicc!» je vzdihala. «Kako me vleče navzdol, kako me ovira in priklepa!» Tako se jc že v začetku 1. 1899. odpravila v Trst s trdnim sklepom, da ji bo Trst šele vrata v — svet. Ondi je dobila službo v administraciji «Slovenke» in «Edinosti», a je obenem mnogo pisala za oba ta lista, pa tudi za «Slovenski Narod» in «Ljubljanski Zvon». Iz Ljubljane ise ji je oglasila znanka Ivanka Anžičeva, kasneje por. Klemenčičeva,*) ki je bila takrat v pisarni odvetnika drja. Papeža, torej bivša Zofkina tovarišica. Z željo, Ga. Ivanlia Klemenčičeva, nekdanja urednica «Slovenke» in sedanja urednica «Slovenca», mi je blagohotno dala na razpolago nekaj zanimivih Zofkinih pisem, da tako izpolnim vrzel v Zofkinem životopisu. LETNIK V. _ ŽENSKI SVET št. 2. STRAN 69. da pridobi «Slovenki» čim več sodelavk, nagovarja Zotka že 24. februarja 1. 1899. Ivanko, Anžičevo, naj bi pisala članke o ženskem vprašanju:.., «Imate zdravih misli, treba Vam le še poguma. Poskusitel»--Dne 2. marca pa z urednico Marico že pošilja na razglednici pozdrave «novi sotrudnici». In malo kasneje se Zofka zopet zahvaljuje za poslani rokopis in jo poživlja: ' «Čitajte pridno knjige o ženskem vprašanju in socijalizmu, da dobite novih snovi. Priporočala bi Vam tudi, da se vpišete v ono korespondenčno društvo, ki ga je «Slovenkam, priporočala v 3. štev. L L Jaz sem se te dni vpisala. V imeniku jih je cela vrsta iz vseh delov sveta, ki se zanimajo za ženska vprašanja... Če imate priliko in veselje, opišite v obširnem članku emancipirano žensko kot ženo in mater. Posebno dokazujte, da je emancipirana ženska tudi lahko soproga in mati in obratno, da je vsaka soproga in mati lahko emancipirana, ne dq bi kvarila svoj ugled in kratila pravice moža. In tako se je polom pisem razvilo med Zofko in Ivanko prisrčno prijateljstvo, ki je trajalo mnogo let in se je zlsati pred Zolkinim tragičnim koncem zopet obnovilo. V Trstu se je čutila Zofka zelo osamljeno. Občevala je skoraj izključno le z urednikom in pisateljem Etbinom Kristanom in Franom Klemenčičem, ki je bil stenograf pri drju. Gregorinu. Tudi uprava «Slovenke» )e bila v dr. Gregorinovih pisarniških prostorih. Med Zofko in Klemenčičem se je kmalu razvilo prijateljstvo, izvirajoče iz enakih duševnih interesov. Klemenčič se je živo zanimal za moderna socijalna vprašanja ter je bil med prvimi, ki je glede ženske emancipacije zavzel v svojih spisih moderno stališče. Tretji v tržaški tovarišiji je bil publicist Rok Drofenik, a le bolj kot postranski opazovalec. Vsi trije pa so bili socijalisti, neutrudni debaterji in razglabljači vseh modernih problemov. A tega je bilo Zofki še premalo! Že v Ljubljani si je dopisovala z različnimi ljudmi, da je ž njimi izmenjavala misli, nazore ter obdelavala razna aktualna vprašanja z raznih vidikov. In prav ta korespondenca je postala zanjo usodna: zaplelo se je njeno srce. - (Dalje prih.) . _ Minka Govekarjeva^ Narodna. (Gustav Strniša:) Raste zelen rožmarin, jaz pa sanjam okna bela, kjer ljubezen je cvetela in deviški njen spomin. Ozka steza sredi njiv, a nad njo škrjanček poje. misli, sanja dekle moje, rdi obrazek ljubezniv. Zlato žito .trepeta, veter z lasci poigrava; tiha pesem v polju plava; bodi zdrava, ljubica! STRAN 70._ŽENSKI SVET št. 3.._LETNIK V. Junakinja zvestobe. (Lea Falurjeva.) Povest iz lurških časov. (Nađ=iicvan,e,i ggjy^^rrcyT!?; ledal je otrok s strahom in spoštovanjem poslopje, opasano z zidi, tako veliko napram kmečki hiši, večje kakor vsa vas! in tako na visokem, kakor da pazi na ubo^o vas, na «črne sužnje», tlačane. In šepetali so si otroci, da so v gradu globoke ječe, kjer od gladu umirajo prikovani jetniki, da je tam södna palica, bič, pranga, trlica*), natazalnica, klešče, ddga klop s pri-vezalom^ za noge, hudi psi... S strahom in spoštovanjem so gledali otroci grajske hlapce, valpeta vratarja pri vhodu, stotnika, ki je skrbel za obrambe gradu in je vadil hlapce in fante iz vasi v orožju, «fle-gerja», ki je bil namestnik pravega grajskega gospodarja, o katerem niso otroci vedeli, kdo bi bil. Del tega spoštovanja in strahu se je oprijel otroka, ki je bil tak «kakor oni angeljci na oltarju.» Vaški otroci so se zanimali za «ono» Srebrno, niso pa prišli v stik z njo. Razen Matije. Tega mati je bila kot dekle pri Nikoli-čevih, da se kaj nauči, in ostali sta prijatli z Marjeto tudi pot&m, ko sta se obe poročili — Marjeta v gradu, Matijeva mati iz vasi v vas. Tako je poiznal Matija Srebrno že od nekdaj, učil se je ž njo, igral se je ž njo. «Srebrna», je pravil, «zna vse. Piše in bere pisano in tiskane. Poje in gode na gosli. Veže z zlato nitjo, prede in tke, jaše konja, strelja iz loka, se bori s; sabljo.» Ko je bil vzel .grajski gospodar Srebrno s seboj v ono veliko mesto, je bil Matija že fant in jel se je ozirati po Jerneji. «Njivo ji boš zapisal, ki meji na naš zelnik,» je rehsl Matijev oče Mohorju in prikimal je le-ta: »Stroške za pismo v graščini boš prevzel ti in graščaka boš spoznal.»-) Tako bi bilo dogovorjeno v glavnem, za platno in drugo bi se že pomenili. Pri Mohorjevih so brneli kolovrati, pomikal se je čolnič v statvah, belilo se je platno. Matija je omenil včasih'Srebrno. Da se bo najbrž dobro omožila v mestu, je pravila njena teta. In pregledovala je nakit sivoje matere, stare matere Srebmine, in odločala, kaj bo dobila Srebrna. In je tudi rezala platno in šivala. Takrat pa, kakor da bi tieščilo v Matijo; Srebrna je prišla nenadoma domov v družbi župnika in «flegerja», ki sta potovala h gospodu Lambergu v Ljubljano. Jerneja je povpraševala svojega fanta, kaj je s Srebrnino poroko. Matija se je odrezal: «Obljubil sem, da molčim». Bil je zamišljen Leseno orodje, v katero so vklepali za kazen jezikave ženiske. Bila je neka tri-oglala deska, skozi katero si utaknil sklonjeno glavo, druge deske so tiščale roke. — (Pravila moja mati po poročilu svoje babice). 'S) Spoznati: častno darilo, Ehrung. ■ I . LETNIK V. _ ŽENSKI SVET št. 2._STRAN 71. in žalosten. Jerneja je izpraševala grajskega hlapca Filipa. Izvedela je toliko, da goivore v gradu, da je presedalo Larobergovim, da je vsak gospod gledal bolj za Srebrno kakor za domačo hčerjo. Zdaj pa je hotel mladi gospod Lamberg pustiti bogato nevesto in vzeti Srebrno>, Da prepreči škodo in sramoto, je poslal grajski gospodar Srebrno nazaj v Senožeče in ji strogo prepovedal, da bi pisala mlademu, sicer bi jo zaprl v kak samostan. Srebrna hodi na stolp in gleda v daljavo, kjer se blesti Snežnik in vidi morje. Več ni vedel Filip, Matija ni hotel vedeti in v Jerneji je bilo vse napeto. Kaj ji zakriva ženin in zakaj? Grajski zid skriva svoje stancivalce pred očmi vasi. Vendar so se raznesli neki sluhi o pesmih, o vitezu, ki je prihajal v grad, da bi govoril s Srebrno, In potem je prišlo, nerazumljivo, nepričakovano.,. Boči sa Gabrk, visoko gorovje, skriva poti burje, skriva življenje gozda, skal in voda. Bolj skriraostna kakor vse te poti je pot, ki je dovedla ©jsposko hčer v tlača-novo hišo. Ljudje govore, toda pritajeno, samo stara mati pravi in pripoveduje o čarih. Sloi čari, ali ie brez njih stara mati, tega jaz, Jerneja, ne vem. Umna stara Santa, ki biva in kuha v koči na Gabrku zdi'avila in tvorila, je rekla: «Ni brez čarovnij... Toda molčite, da vam ne zatisne trlica vratu: Gi-aščina je vmes!» Torej se ni zlagal Matija, ko se je opravičeval z graščino. Zato ne bo gorela Srebrna na grmadi, ne bodo je ščipali s kleščami in nategovali. Graščina brani svoje. Toda Matija! Je moral ubogati? Zakaj ni ušel raje v gozdove k roparjem, zakaj ni šel k vojakom na granico? In ko bi ga ubih l'urki, stokrat ljubše bi bilo Jerneji... Da, tako je bifci takrat. Mlatili so v gradu, ko, je prihajal sel iz Ljubljana. Zvedava ušesa so slišala, da je prišel samo do Marjete, zvedave oči so. videle, da je bila Marjeta objokana. Bili so domlatki. üb lipi sredi gS-ajskega dvorišča je bilo nastavljeno vedro vina, je stal Tomaž s svojim mehom. Fantje so se postavili po stari navadi v vrsto in dekleta npm nasproti. Vsaka je vedela, s kom bo plesala, fantov pa ie bilo manj kakor deklet ker jih je mnogo odpeljala graščinska vojna dajatev — zdaj petega, zdaj desetega od števila moških v vasi, kakor je pač nanesla potreba m cesarjev ukaz. Matija je stal v začetku vrste. Oziral se je na graščinske stopnice Gospode še ni bilo. Nakrat so se obrnile vs^ oči k stopnicam. O kako le gledal Matija! Kako je gledal uboga prismoda godec Tomaž! S flegerjem je prihajala Srebrna, za njima grajski posli, vsi v praznični . obleki, vsi veseli. Jerneja je poklonila žitni venec flegcrju, on si ga ,e na-lalcnil na roko in stopil pred vrsto, da zapleše ž njo. Srebrna ,e stopila k Matiji Imela je obleko iz modrega baržuna, široke čipke so se )i belile okrog prebclega vratu in rok. Tedaj so zapeli fantje: «Bo ljubca ra,ala, mi v.srce zahajala, srce gori, za njo vse dni». STRAN 72.__2EN6KT SVET št. 3._LETNIK V.. Nagajivo sp odpela dekleta: «Dolga bolezen, gvišina smrt; ,dolga ljubezen, gvišen krst».") Srebrna je položila svoje prste, ki so bili kakor pajkovi, Matiji na rame. «Matija!» je rekla in ga pogledala. Nekoliko sta zaplesala, radi lepšega, potem nista ne pila, ne užila kolača, ne poslušala novih zaplešic. Pogovarjala sta se brsz obzira na praznovanje in na družbo. Nato je prišla k njima Marjeta, Srebrnina teta, in vsi trije so šli v grad. Tisti dan ni več videla Jerneja Matije, plesala je s hlapcem Filipom, ki ji je pravil o velikem in hudem pismu, ki ga je dobila gospa Marjeta. Tista noč ni spala Jerneja od žalosti in sramote. Prisluškovala je, če bo potrkal Matija in prosil zamere — fda zvezde so ugašale, zvonilo je jutro, v Jernejine objokane oči niso pogledale Matijeve, Že so vedeli po Vasi, da se dogaja nekaj. Krumpčevi so šli na vse zgodaj v grad in pri Krumpčevi hiši se je pojavil zidar iz Laškega, ki dela v gradu. Hotela je gori. Ustavila jo je mati: «Počakaj, da pride sam in pove.» Prišel je, pa je bil ves drugi Matija, dostojanstven in resen kakor sam giaščak. Govoril je, ne da bi se mu zatikalo v zmedi, gibal se je samozavestno. «Oprosti, Jerneja! Nisem jaz kriv. Pozabi, kar je bilo med nama. Ukaz graščine je, kar se godi, toda jaz se bom kmalu odkupil in ne bo nič več ukazovala graščina.» Strmela je vanj; «Zakaj se pa ne odkupiš zdajle?» «S čim pa?» se je zavadel nekoliko in, dostavil visoko: «Svobodo mi prinaša Srebrna.» In zdaj je gori hiša vsa prezidana in njen gospodar bo izbrisan iz graščinskih služnosti, kadai- pregkdajo im izbrišejo knjige. Zdaj je gori mlada, ki ne nosi vode in ne hodi na polje ne v gozd. «Velika gospa boš,» ji je prerokoval nekoč neroda Tomaž, pa je res velika gospa, ker ima osla Matijo za hlapca. Sramota je prišla na Mohor javo hišo, na Jernej o. Ali! V čudni zvezi dogodkov je prišla sramota — ravno tako lahko popravi zveza dogodkov, kar ni prav. Te roke Jernejine, ki se igrajo zdaj s tenkim platnom, znajo prijeti tudi za čakano, znajo valiti skale, braniti dom — krepke ,so te roke in znale bodo držati v drugič bolj krepko, kar se jim je izmaknilo prvič. Ej ponosna hiša njena in še ponosnejša mlada! Tudi vaju še obišče lahko Turčin! Čudno samo, da vaju še ni, ko pravijo, da je ni pod devetdesetimi graščinami take, kakor si ti, Srebrna: postava kakor bi si jo izmislil, glavico kakor tičica, noge kakor ribice, roke kakor lilije, oči kakor zvezde. Pa jo vodi bedak, bahaški Matija, na vse kraje, kakor da bi jo ponujal. *) Pred 80 leti je gledala moja mati (7-letna) ples na Premu, pa ji je rekla stara žena iz hribov; «Kako plešejo zdaj brez vsake manire, mi smo se, po stari navadi postavili v vrsti in si odpeli. Navedla je one vrstice. ' LETNIK V.__ ŽENSKI SVET št. 2._STRAN 73. Vozi jo k Sv. Vidu, na Trsat, v Trst, v Šengaljo, (Sinigaglia), vozi jo k Sv. Ivanu, kjer so že enkrat pobili in ujeli Turki sejmarje, vozi jo, kjer je sejem, proščenje, romanje, O Srebrna! Povsod se plazijo, povsod prežijo ogleduhi, prodane duše, Žid je, krščeni in nekrščeni cigani, ki iščejo plena za naslado bogatašev in velikašev turških in drugih dežela. Urne dubrovniške ladje vozijo, pod turško zaščito, od Carigrada po vseh morjih siveta; ob Neretvi, v Bosni in Dalmaciji čakajo katalonski in sicilijanski kupci sužnjev. Tako sta bili odpeljani in prodani na Špansko Vlahovi hčerki Zarjika in Solnčika, tako lepa Vida, tako je prišel Turek po mlado Bredo, po Alen-šico, po Jerico, po tri sestre na Dolenjskem, tako je odpeljal redovnice iz Jur-Kloštra, Miklovo Zalo s Koroškega in nešteto drugih mladih žana in deklet. Odvede lahko tudi tebe, Srebrna,.. Ne zanašaj se na graščino, ne na grmado, uren je Turek: ko grmada gori — Turek že mori. In ko bi tudi utekla v grad — star je, razrahljan. Dolgo je že, za mlade dni Jernejinega očeta, ko je poslal cesar Ferdinand v grad topove, strelivo in zidarje, da popravijo zidovje. Toda čas gloje, naj le maže in maši zidar — grad te ne bo branil. Srebrna,,. Tam boš lahko velika gospa — bodi! Bodi sultana, a meni pusti mojega Matijo. Par let mine hitro. Pravijo na Hrvaškem, da ugasne zakon, če s's ne javi zakonski v petih letih, A Srebrna se ne bo vrnila,'Prelepa je, tafcs znajo zastražiti Turki, Res se je vrnila Miklova Zala, vrnila se je žena iz Velče vasi pri Rožu, vrnile so se tri sestre, vrnila se je . še katera, Srebrna se ne bo vrnila, sama bo ostala tam — saj ne ljubi Matije, saj ga je vzela na ukaz. In Filip pravi, da je šel tudi tisti mladi gospod Lambergar na granico, Zastonj js ubogala Srebrna, ona je zavezana in oni si išče smrti,,. A ko bi se vendar vrnila? Krepke so Jernejine roke!,,. Njen je bil Matija in njen mora biti! 4. Junak z granice. Omamljiva je toplota, ki se razliva po gorah in po polju, kadar kliče ■ dim raz streh pastirčke, kadar podi solnce raz višine živino. Vsa blažena žmiri kača v svetlobo, vsa trudne posedajo po vejah ptičke, vse močneje žari od skal in dehte senožati. Zvon sv. Roka, tam pod gradom, drhti od pričakovanja: da pokliče brate zvonove v Senožečah, v Lažah, v Gabrčah, v Sinandolu, v Dolenji vasi, vi Cetočah — in dalje naprej — da bo odzdravil sv. Urbana zvon na Vremšici, da se bo izlivaloi po Gabrku in šlo v slednjo kočo: «Budite!» «Molite!» «V zori,» «V mraku,» Opoldne. «Ne veste ure, ne veste dneva!» «Molite!» «Ukazuje vam papež in cesar, kajti velika je nevannost, ki grozi krščanskemu svetu,» V to tišino, tako omamljivo in sladko, da jo ljubijo duhovi in posedajo v njenem čaru po skalah in bilkah, prihajajo v hiše, motrijo življenje STRAN 74. ŽENSKT SVET ..št. 4. LETNIK V. v naravi in življenje ljudi, zmajajoč z glavo' nad nevednostjo in neslutnje-nostjo živih — v to čarobno tišino je planil krik otrok in laj psov. In kakor da je prihod človeka, ki ga naznanja toliko razburjenje živali v nekakšni zvezi z njenimi željami in računi, si zasenči Jerneja oči in gleda na hrapavi kolovoz, ki se baha rad, da je cesta. V divjem diru steče mimo Jerneje par psov. Spremlja jih lajež njih priklenjenih bratov, lajež, besen v svoji nevoščljivosti. Kajti oni, svobodni psi, bodo doživeli in uživali največje zadoščenje — zasadili bodoi svoje zobe v človekovo meso. Za psi lete klici in žvižgi, ki jih ustavljajo, teče ves drobiž od vodnjaka, ki je pohodil in polomil v svoji naglosti mlinčke in porušil jeze, za drobižem sopihajo stari — perilo in vodo so pustili pri vodnjaku — za otroci in za starimi gledajo gospodinje na vratih in na potu. «Mrhe pas-je!» sto&s stari Mohor, «skoraj bi me bile prevrnile, pa še Solimana ni bilo zraven. Pes je kakor konj, ki ima devet misli na dan, pa je vsaka teh misli taka, kakor da bi ubil tvöjega gospodarja,» «Pes je bes!» pritrjuje Zahar, «Pasjo dušo ima in pasje srce. Zavrženi duhovi, grešniki, se preobličijo v psa in strašijo veliki in črni, goreči pri gobcu, ob križpotih in grobovih...» «Oklali ga bodo, oklali,» je tožila Mohorka, «in samo testo iz fižolove moke pozdravi rano po psu in prekaditi se monsš s tremi dlakami psa, ki te je ugrizel... Poglejte, kako naredi neumna žival še člcvega neumnega, mislili smo, da naznanjajo smrt, pa prihaja živi. Kdo pa je, .Jerneja?» «Sveti se na glavi in na ramah, od žrdi v rokah se odbija solnce.» «Pa saj vendar ni sv. Juri ali sv, Florijan?» se je razburila starka, «da bi nam Bog poslal tako pomoč — pa je nismo vredni.» «Vojak je. Z dolgo sulico. Longkneht,» (Landsknecht) je odgovarjala zamišljeno Jerneja. «Morda od grajske posadke?» je vprašal Zahar. «Ne, naši nimajo železnih kap.» (Dalje prih.). ■ Pozdrav U daljavo. (Ksaver Meško.. Dalja naju loči, V tihem snu počivaš, reke in gore, lica — mak cvetqc, vendar v tihi noči mirno, sladko snivaš, hrepenenje vse hip očarujoi — k tebi, draga, gre, draga, lahko noč... LETNIK V. ŽENSKI SVKT St. 3. STRAN 75. Hrepenenje. (Roza l. p.) I. v pomladni noči. Molčeča, polrazprta roža, z valovi neme govorice vonjav, ki ti jih dan daruje, ogrni me v brstenje maja!... Počasi... Uho... Glej, skozi nočni mir se čuje, kako mi v grudih ptica časa enakomerno ure kljuje... II. V poletni noči. Deco so ti vzeli, plodna njiva, vzeli so ti zlatolaso klasje. Drugo leto boš pa spet rodila! Boš?...! Raslo bode srčno klasje tvoje, klicalo bo v solnce — dete moje... Boš?...! Za hip izpij vonjav pekoče vino!. Potem me vzemi s sabo!.... Skozi smrt in hlad iskala bova novo domovino... III. V jesenski noči. y pomlad, v prerod vihraš preko strnišč na belem konju, jesenski piš... Ustavi belca!... Pridi na moj vrt!... Baržun rdečih breskev plameni... in svila trtnih jagod vztrepetava.. IV. V zimski noči. Čemu zdaj padajo snežinke?.-. Srce, jaz si želim utrinke!.■■ Utrinke žive v mrtvo noč — živ plamen z neba padajoč!... Nepoznani materi. (Antoniju O.) Nisem Te videla nikoli poprej, tudi potem ne. Stopila si v tramvajski voz. V naročju si nosila 5—6 let staro deklico. Lepo je bita napravljena, topel je imela kožušček in verižico na vratu. Sedla si meni nasproti in obdržala otroka na kolenih. Pogledam bolje, da vidim, zakaj pestaješ tako zdravega in močnega otroka. Ohstanem. Deklica je imela črne naočnike in izpod njih — mesto oči sta se videli dve prazni jamici! Ob tem pogledu mi je zatrepetalo vse telo, zazeblo me je v dno duše. Ti si to opazila in očitaje obrnila pogled od mene. Jaz sem takrat izpoznala svojo krutost, svoj nečloveški čin in nepopisno hudo mi je bilo. Prosila sem te v duhu — kleče sem te prosila --da mi odpustiš, nisem te hotela žaliti. Tudi Boga sem prosila odpuščanja, da sem žalila to mater — mučenico. Deklica te je prosila tramvajski listek in dala si ji ga. Z ročicama je otipavala, če bi kaj posebnega našla na njem. Povpraševala te je, kam se peljeta, kdo H bo odprl vrata, in drugo. Na vse si ji odgovarjala, šepetajoče, nežno in ljubez nivo. Oči pa nisi obrnila po ljudeh, bala si se gotovo, da dobiš zopet katero, ki bi jo pogled na tvojega otroka pretresel do mozga. Najnesrečnejša izmed mater! Ali je tebi naložena pokora za grehe vsega sveta? ' Težak križ leži na tvojih ramenih, izpod katerega lahko vzklikneš: «O vi vsi, ki mimo greste, poglejte in povejte, je li kje večja bolečina od bolečine moje?» STRAN_ŽENSKI SVET St. 3._LETNIK V. Očka. (lanez Rožencvet.) oš malo pazil na naše zlate, očka? K šivilji skočim pogledat, pridem precej nazaj, boš šel lahko še o pravem času v pisarno! Dekla je v pralnici,» Seveda bom pazil! Zakaj bi ne, ko ni nič hudega! Maniška hodi po« sobi zavita v sajajen plašč — namizni prt, Peterček gradi iz domin bajno kraljsvsko palačo in v košari sanja Metka o angeljcih in zlatih nebesih. Okno je odprto in zunaj je pomlad, solnčna, brezskrbna in mo'kra — kakor otroška leta. Beli oblački se pode preko solnca. Očka drži nofvine na kolenih in si naslaja oči na teh poglavjih svojega zakonskega romana. Metka se glasi! Morda ji sije solnce v obraz? Po prstih stopi h košari. Ni solnce. Svetla mesarska muha sedi na drobnem nosu in vznemirja otroka. Očka zamahne z roko. Muha odleti, pa ..sede precej spet nazaj. Zamahne drugič, ali žival je gotovo potomka one slavne muhe, ki je nekoč dražila sam vzvišeni cesarski nos. Na da se odgnati in na vsem svetu se ji zdi Metkin nos najprijaznejši prostor. Je treba temeljite pomoči. Očka približuje skrivljeno dlan nad otrokovim čelom in meri, da bi ne zadel nežnega nosu. Muha sedi nepremično. Še malo bližje z dlanjoi da bo uspeh sigurnejši. Zdaj, očka sproži roko in stisne — prazno pest. Muha je ušla in užaljena brenči po sobi, a lovčeva roka se je morala vseeno dotakniti otrokovega nosu. Komaj za spoznanje, a vendar zadosti. Očka trese košaro, prigovarja in žvižga, ampak jok, neče utihniti. Zdaj SE mu nekaj posveti. Razvije plenice. Seveda pozlačeni smo, odtod tak jok! Nič ne de, bo precej vse v redu! Loti se posla, kakor je že dostikrat videl, da se opravi. Ampak čudno, brisanje ni tako enostavno, kakor bi človek mislil. In le kako ženske napravijo, da v eni roki drže oba palca otrokovih nog. On ni zadosti močan. Končno je za silo opravljeno in treba je še gorke vode in gobe. Gre iskat. Ker ima pozlačene prste, odpira vrata s komolci, a zapirati jih ne more, V kuhinji je tudi ckno odprto. Prepih potegne, vrata zagrmijo in hiša se strese, kakor bi s kanonom vanjo ustrelil. Metka spet joka in starejša dva se cmerita. Očka prihiti z vodo v soho^ spotoma bi bil kmalu Pe-terčka pohodil. Tako, zdaj je otrok osnažen, brž sveže plenice sem! Potegne en predal. Tu so same rjuhe in brisače. V drugem je namizno perilo, v tretjem perilo starejših dveh, v četrtem vse mogoče, samo plenic ne. Odpre ženino omaro. Plenic nikjer. Pogleda v svojo, stika med oblekami, vse prazen trud! Peterček porabi priliko in si povezne na glavo njegov porožni klobuk. LETNIK V.__ ŽENSKI SVET št. 2._STRAN 77. Zdaj se domisli. Na postelji v vznožju bodo. Odgrne, toda nič. Pra-meče vzglavja, pogleda pod žimnice, odpira za povrstjo vse predale in ne zapre noibenega za seboj. Preišče pisalno mizo, kuhinjsko kredenco, jedilno shrambo, ampak plenic ni in ni. Metka se dere kakor za svetovni rekord. Malodušen se vrne v sobo in vpraša: «Maruška, ali veš, kje ima mama Metkine plenice?» — «Tamle pri oknu so na mizici!» Da je mogel biti tako slep! Tu so vse lepo zložene in mizica je v stanovanju edini prostor, ki ga s svojim iskanjem ni spravil v neredi Brž, brž! Maruška in Peterček gledata, kaka, očka povija, a'Metka se dere in brca. Ura gre že na pol. Očka občuti, da ne obvlada popolnoma položaja, postaja nervozen in stopi po nerodnosti Maruški na nogo. Reakcija je jok, in ker pomaga iz solidarnosti še Peterček, se derejo vsi trije hkrati. Hiti zapirat okno. Velik oblak se je pripodil in potemnjena soba, polna otroškega jokanja, postane brezupna kakor vice. Očka z grozo pomisli, kaj bi bilo, da je vdovec. Sreča, da ne utegne dosti premišljati. Nosi Metko po sobi in ker čuti otrok sveže plenice in gorkoto, se vendarle umiri in zaspi. Položi jo v košaro in ji pregrne obraz. Potem obriše starejšima sveče pod nosom, ju vzame v naročje in pleše z njima po sobi. Nijinski pleše sicer lepše, ampak nikoli ne s tako vnemo. Velik'troglav kandelaber se motovili po- sobi. Stoli se prevračajo, miza se s hrupom odrine, da pljuskne iz sklede vioda na parket, in od Peterčkove kraljevske palače ne ostane ne kamen na kamenu. Plesalec razmaže mokre stopinje po vsej sobi in ko se zadene v iztegnjen predal, bi prišlo kmalu do katastrofe. Ampak ni prišlo, in dvoje otrok vriska od razposajenega veselja, dokler se Peterček tiho ne nasloni na očkovo ramo. Njegova ura se je oglasila. Očka se skloni, spusti Maruško na tla in začne spravljati Peterčka spat. — «Očka, še plesat!» se cmeri Maruška in si ne da nič dopovedati, V skrajni sili obljubi očka: «Če boš pridna in tiho, ti povem povest,» Obljuba zaleže. Peterčkova rdeča lica počivajo na beli blazini, akno je spet odprto, a očka sedi na stolu in pripoveduje: «Bila je mamica, ki je imela sitno m cmerikavo hčerka Maruško, Strašno sitno! Ko je enkrat kuhala kosilo, se domisli, da je pozabila na trgu kupiti kislo repo. Ugiblje, kaj bi storila, in reče nazadnje: Lahko si pomagam, moja Maruška se tako zmerom kisa, kar njo bom zribala in skuhala za repo! Storila je tako in pripravila koisilo. Očka pride domov, poje juho in zajame repe. Ampak komaj je imel prvo žlico v ustih, se je začel jokati. Kaj je, vpraša mamica. Oh, repca je STRAN 78. . ŽENSKI SVET št. 3,_______ ________^^ETNIK V. lako kisla, da je ne morem jesti! Pokusi še mamica, pa tudi njej se je prekisla zdela, in tako je vsa repca ostala». — «Kajne, in potem so jo dali pujskom?!» — «In pujski, ki grdo papajo, so jo kar z rokami v usta tlačili?!» — «Pa kužku so jo tudi dali?» «Tudi, in mucku in zajčkom», __«A tistim, ki so pri Krišperju v izložbi?» «Da, tistim, In slon jo je tudi jedel, pa lev, kamela, opica, petelinček, krokodil, račka in pajac. Vsi so jo jedli, repco!» Dvoje drobnih oči se zaleskeče kakor črno proso in otroška usta se blaženo smehljajo. — «Očka, povej še eno tako lepo povest!» In očka ne vidi stanovanja, ki je, kakor bi vihrala v njem turška vojska, pozabi na uro in na pisaiino, ne misli na devizne tečaje ne na tržna poročila, ampak glada samo blesk dveh črnih prosenih zrn in smehljaj dveh malin. Objame svojo prvorojenko in pripoveduje novo. polvest. O pisanih poižih, ki so v travi skakali in noreli, o velikanu, ki je jedel sladoled z lopato, o punčkah, ki so se sankale po zlati mavrici, in o junaku, ki je na medne tepke žive ujel tri strašne zmaje. Krilatci pretresajo besede in odklepajo z njimi vrata v nove svetove. Čudežne svetove, ki jih ne tu ne tam ni, pa sta vendar pripovedovalec in poslušalka v njih doma! Na nebu je prešel oblak, v sobo sije solnce, in sitna muha se je izgubila v pomladni dan. Naj bom tvoja lučka . ■. (poim leskovčevs.) Naj bom tvoja lučka, dragi, Ko boš žalosten, moj dragi, tvoja mala, drobna lučka, tvojo dušo topla lučka - naj ti svetim, naj te grejem, moja ljubav bo objela ko bo tvoja trudna noga in s toploto tiho, nežno tavala po temnih potih. dušo in srce ogrela. Ko boš v temi taval, dragi, iskal steze, iskal pota, moja ljubav — svetla lučka ti bo v dušo prisvetila, kvišku, k solncu te vodila. LKTNIK V. ŽENSKI SVET št. 4. STRAN 79. Iz Heinejeve lirike. (Vida Jeva/epa.) 4, Kot roža si prelestna, nedolžna, lepa vsa, ko gledam te, prihaja mi misel žalostna. Tako mi je, da molil nad tvojo bi glavö, naj ljubi Bog ohrani nedolžno te tako! 5. Fant rad ima dekleta, za drugega ona gori, ta drugi zaljubi se v drugo, zaljubi se in poroči. Dekleta jeza speče, tja v dan se omoži, ker nekdo baš priteče. In fantu dobro ni. To vam povest je stara, vam vedno nova je, a kdor jo sam poskuša, srce mu v prsih stre. 6. Čuvaj ulice se zlobne, kjer doma oči so njene, kjer pogled njen, — kaka milost! hoče, da te ne zadene. Pa že tja te pelje cesta, in zaman boriš s seboj se; žalost in tesnoba v prsih vrneta domu s teboj se. 7. Trepeče roža lotos, plaši jo solnca moč in z nagnjeno glavico pogreša in sanja le noč. Saj mesec njen je dragi, predrami njegov jo svit, pobožni obraz njen cvetoči je njemu prijazno odkrit. Vzcvete mu, vžge se, sije in nemo V višave zre zvezd, vzduhti, vzkoperni in izlije v solzice ljubezni bolest. Krivice: jelka, cpoi«« Leskovčeva.) kam je rasla v raztrgani bajti sredi gozda, sredi jelk in smrek — sama vitka in ravna kot one, posestrime njene po imenu. Tam je zrasla Jelka — bela in rdsča, kot so naša dekleta z gora, dokler se jim ne dotakne kužni mestni zrak lica in kužni mestni dih srca. Tam je rasla in cvetela, Pela je s ptički okrog svoje raztrgane bajte, vstajala s škrjančki in delala kot mravlja od zore do mraka---delala zdaj doma, zdaj pri kmetih sosedih, ki so radi videli brhko, prijazno dskle, kako veselo se suče po polju in njivi, kako umo ji gre delo izpad rok. Še rajši pa so gledali Jelko domači fantje, ko je stopala v nedeljo črez klanec k maši, in marsikdo je gojil v srcu tiho željo: «Jelka, srce zlato, da bi bila ti moje dekle!» A naenkrat je Jelka umolknila. Še so peli škrjančki okrog nje, še so ji nagajali ščinkavčki — a Jelka ni pela več----■ — STRAN 80. 2ENSKI SVET šLJi^____LETNIK V. Prej tako vesele oči so zrle zamišljeno v neznane dalje, sredi dela so ji naenkrat otrpnile roke--in začudeni so zmajevali ljudje z glavo, a ne dolgo, — Povest kot tisoč drugih — Vsak dan jih jjereš v časopisih in knjigah, a ravno zato so tembolj resnične, tembolj Irpke in žalostne. Prišel je tujec, lep fant, in oko se mu je pohlepno ustavilo na Jelki: Začel se ji je laskati, kot pač znajo samo sinovi južnega solnca. In Jelka, vajena le naše odkrite, resnične, a ne takoi sladko opojne govorice, je verjela. Omamil jo je čar teh toplih priliznjenih besed in ji vžgal v duši vero v lepega tujca in ljubezen do njega. Posledice seveda niso izostale. Dete, neželjeno in rieljubljeno, je ugasnilo, preden j,s izpoznalo težo in grenkoist življenja in vso ničevost tega sveta. In tudi lepi tujec je izginil, prav kakor poje pesem; «Šel je- po svetu, bogvekam»--- In Jelka? O Jelka še živi tam v raztrgani bajti kraj gozda. Tudi lepa je še, saj si s svojo lepoto služi vsakdanji kruhek--H kmetom seveda ne hodi več delat, rajši pohaja po cesti okrog, poseda po gostilnah, pije in poje, prešerno kadi in se smeje in napiva svojim,ljubimcem---- A mene boli ta smeh v dno duše, saj zveni kot glas ubitega srca, saj poje bolj žalostno kot pogrebni zvonovi. In kadar jc srečam sredi naših krasnih polj, vseh svežih in duhtečih, v našopirjeni mestni obleki, vso pobarvano in nalepotičeno, s prešernim smehljajem na rdečih pobarvanih ustnah, se potopi moj pogled v one še vedno krasne, a taka otožne, tako do smrti žalostne oči, takrat se mi v bolesti stisne srce in roka se mi krči v pest. Kaj si naredil iz našega dekleta, hinavec? Iz najlepših mladostnih sanj si jo vzdramil in jo pomandral v najumazanejše blato — ubožico lahkoverno, Izpil si ji srce s svojimi poljubi — ubil si ji dušo s svoijo brezvestno podlostjo--Ni kazni zate pisala človeška roka, dasiravno se prašijo debeli zvezki postav in zakonov po sodnijah — večno pravična roka Boga Očeta je zapisala v svoj zakonik: «Ne ubijaj — ne ubijaj svojemu bližnjemu telesa, a ne ubijaj mu tudi duše, kar je tisočkrat huje»----- Jelka, ubožica! VSSLkO leto znovä . . . (Maksa Samsova.) Vsako leto znova Vračajo v spominu pomlad k nam prihaja; dnevi se nekdanji, cvetje in zelenje mladost v vrtu cvetja v ljub nam dar podaja. pa v ponoćni sanji. Vsako leto z juga Če ljubezen srca vračajo se ptice; ti tišči gomila, vsako leto znova niti v sanji lepi trava žene klice. se ne bo vrnila... LKTNIK V. ^ŽENSKI SVET št. ______________________81. Glose k ženskemu gibanju. (Muena .viadimirova.) F olj kot kdaj poprej v zgodovini stoji žena danes sama nasproti življenju brez posrednika. In prav je tako, kajti življenje samo je prineslo^ zahteivo po njeni vzdramitvi. Žena pa, ki stopa danes v življenje, jo skoTaj prisiljena zreti nanj z dveh vidikov: tradicije in feminizma. Tradicijska ideologija zahteva od nje pasivnost, rezerviranost napram javnemu življenju. Mulier ta-r ™ ecclesia'), ta izrek naj velja tudi za ženo v javnem življenju. Dovoljeno ji je biti gospodinja, žena možu in mati njegovim otrokom, položiti v to svojo fizično in moralno silo, a izven tega izpregovoriti lastno besedo, pomenja greh in degeneracijo. Greh in degeneracija pa ne pcmenja reprezentiran je v družabnem življenju, t. j. v salonu in plesni dvorani. To je edino pozorišče, na katero dovoljuje stopati ženi stara ideologija, ki ni povpraševala nikdar po lastnem samostojnem duhovnem življenju žene. Feminizem pa je ostro nastopil proti tej ideologiji. Bilo je plat zvona za ves ženski svet, v boj za sebe in za svoje pravice, v boj za uveljavljenje svoje v javnem življenju, poudarjajoč predvsem socialne zahteve žene, zahteve po gospodarski in politični enakopravnosti z možem, katera je najbolj vidni in glasni dokaz priznanja žene za polnega človeka. Nedvomno je življenje rezultanta mnogih komponent, med katerimi so gotovo važne socialna, politična, gospodarska. Prenašati pa poudar izključno nanje, pomenja: nepojmovanje in nerazumevanje življenja. Kajti manifestiral se je človek vseh vekov vedno le v kulturnem delu. In politične, gospodarske, socialne vrednote, ki so stale visoko v svoji dobi, so bile vendar tekom stoletij pozabljen-s; zajel pa je podobo svoje dobe vase ustvarjajoči duh umetnikov in jo izrcčil človeštvu v spomin, dokler bo živelo, Kdo govori danes za življenje starega Egipta, za staro Grško, Rimsko? Kaj je ostalo od njih, razen kulturnih ustvaritev rodu? Samoposebi umevno je, da naša doba vodi preko kriz, ki jih je človeštvo doživljalo in jih doživlja, v novo življenje, do n,o>vih obzorij. Ta silni tok je zajel tudi ženo in iskal v njej celega človeka. Zato je žena, ki hodi danes po stopinjah tradicije, le Cdsev preteklosti. In vendar pomenja feminizem pri nas še vedno strašilo, ki se ga strahoma ogiblje vsaj polovica naših žena. V zraku leži njega klic po vzdramitvi žeire in vendar nam je beležiti abstinenco najbrže večjega dela naših žena. Kje so vzroki zato? Da bi bila temu kriva lenoba in nezanimanje, ne moremo priznavati. Vzrok leži globlje, Vzrok je nezaupanje množice v vsak nov pojav, ki ga vidi •1 žena naj molči v cerkvi, STBAN 10(i. ŽENSKI SVET št. 4. LETNIK V. vzhajati in ga je često videla propadati, njega posledica pa je desorijenti-ranost mase na vseh poljih, um-atnostnem, verskem, gospodarskem in političnem in to ni delež samo slovenske žene, ampak prav vseh narodovih plasti, In vendar je baš naša doba vzbvu'kala človeške plasti prav do dna in je zato zmožna poklicati in vzdramiti vsakega poedinca. Zato je naša naloga, poklicati sleherno slovensko ženo uprav danes in ji pokazati one perspektive v življenju, do katerih se mora povzpeti, če hoče slediti dobi, v kateri živi. Pokazati ji moramo žensko gibanje v luči kulturnega razvoja človeštva in naroda. Prvi in glavni, in pravzaprav edini ugovor, pred katerim vsakdo obstane, je oni, ki trdi, da pomenja žensko gibanje propadanje ali degeneracijo. Da je to v temelju pogrešen nazor, je jasno takoj, ko si popolnoma kritično ogledamo vso zgodovinsko preteklost ženino. Sklicujem se tu na besede Hermana Hirta (Indogermannen), kjer pravi, da js pc'polnoma napačno govoriti v indogermanski dobi o telesno slabši ženi. Žena je svoje delo opravljala popolnoma enakovredno možu. Poleg tega, da je bila žena in mati, je oskrbovala vsa poljska in hišna dela; saj je bilo' moževo delo lov. In vsa orodja, ki jili rabimo danes za hišno ali poljsko delo, so gotovo ženske iznajdbe, sklepa dalje Hirt, — Nam tu ne gre za drugo kot za ugotovitev, da je žena v oni dobi, ki je pač nihče ne bo smatral za protinaravno ali degenerirano, imela svoj delokrog, kjer je izrabljala svoje sile — poleg tega, da je bila žena in mati. Ker so v zgodovinski dobi postale življenske prilike, sledeč zakonu razvoja, povsem drugačne, se je ves položaj bistveno izpremenil. Mož ni hoidil več na lov, njegovo torišče je postalo javno življenje in bil je deležen vzgoje, ki ga je zanj vzposabljala. Žena pa, ki je po svoji naravi vezana bolj na dom, ker je mati otrokom, je stala tedaj ob strani in se ni vzdramila. V nasprotnem slučaju pa je morala brezpogojno prenašati naslov hetere. Šele naša doba je poklicala tudi ženo. Za pravilno presojo in ocenitev položaja je treba seči pač vedno v one človeške plasti, ki so površnemu opazovalcu nevidne in zakrite. Zato nam je tudi naše vprašanje reševati iz stališča takozvane priproste žene, predvsem delavke. Morda je nekoliko žalostno dejstvo, a je tem resničnejše, da se zaveda svojih nalog v življenju najbolj žena iz nevidnih plasti narodovih. Morda zato, ker je ostala daleč proč od civiliziranega življenja in je zato bližja svoji naravi, bolj zmožna slediti sivojim povsem naravnim intuicijam. Cilj jim je življenju, zatorej delo za življenje. V svojih povsem priprostih življenskih prilikah in povsem naravnem načinu življenja instinktivno dojemajo zakone življenje, zato jim je delo prvi in glavni zakon; da pa so žene možu in matere otrokom, smatrajo za naravno dopolnilo same sebe. LETNIK V. _ ŽENSKI SVET št. 2. STRAN 93. Žena, ki ni bila žena možu in mati otrokom, zanje ne izčrpa pojma žene. Prav tako opravlja svoje delo kmetica in vsaka druga delavka, ne le delavka tega stanu. Ogledati si moramo še meščansko ženo. Njej ni cilj delo, cilj ji je socialno stališče, udobnost in uživanje. To moramo, če smio odkriti, z žalostjo ugotoviti. Kje bi bilo moižno iskati nje delokroga? Mati je in žena! — Pri otrocih ima pestunjo, v kuhinji kuharico, morda še sobarico v sobah. — V najboljšem slučaju izčrpa vsaj deloma nje življenje otrok do vstopa v šolo. Ali kam gre nje energija, ko vstopi otrok v šolo, kam gre, če nima otrok? Saj to pomenja v družbi danes znak «moderne» žene. Kajti takšnoi je pojmovanje feminizma in modernosti na splošno. Izhod iz tega klavernega položaja kaže edino boj same proti sebi iri proiti družabnemu ustroju, kateremu je ona glavni podporni steber. Kajti dobojevati ga niso zmožni kongresi. Boj, ki ga je treba vtaiditi, je boj za lastno kulturo. Dokler pa bo ženam cilj zabava in ideal toaleta, ne bodo dospek do lastne kulture. Svoje glavno delo vidi' teminizem zaenkrat v priznanju ženskega dela, kjer gre za delo in. za njega zasluženo plačilo na eni strani, na drugi pa za socialno osamosvojitev žene, za zahtevo lastnega delokroga, kateri edini more ženi dati družabni pomen enakopravnega človeka. Gre mu za boj proti tradicijskemu nazoru, ki je ženi javno priznaval vrednost pol-človteka. Naši horiconti soi širji in večji. V boj gremo za kulturo žene, izvirajoče iz iskrenega, globokega etosa. S tem, da si je žena osvojila delokrog, da si je ustvarila socialno stališče s svojim delom, življenje ženino še izdaleka ni izčrpanoi, je še le pripravljen okvir za sliko. — Ideal, h kateremu mora stremeti sleherna kulturna žena, je popolna duševna osamosvojitev, popolna svoboda in poglobitev svojega življenja na. podlagi lastno priborjenega etosa. — Razmerje žene do življenja je možno opredeliti z razmerja žene: do sebe, do moža, otroka, naroda in preko njega do človeštva. Govoriti nam je najpopreje o razmerju žene do same sebe. Žena, ki jo je vzgajala tradicijska ideologija, do pravega razmerja sama s seboj ni mogla priti, in to zato, ker ji ni bila dana prilika razviti se sama iz sebe. Prvi vzrok temu je bil, da ji ni bila dana primerna izobrazba, drugi pa, da je bila mati in žena še takrat, ko sama duševno še ni bila dozorela. — Prvo in glavno, kar mora iskati žena, je odnos same do sebe. Vzpeti se mora pri vsakem vprašanju do lastnega nazora o njem, ne pa sprejemati serviranih nazorov. Njena dolžnost je, ustvariti si lastno sodbo ne le o svojih lastnih zadevah, nego tudi o vseh problemih javnega, kulturnega življenja - -svojega naroda, a zatem o problemih, ki zadevajo ostali svet. To pa ne morda le zato, da si pridobi zmožnost, govoriti o stvareh s svojega stališča v družbi, temveč zato, da postane sama sebi v življenju edini sodnik, edina _ STRAN 8-4._2ENSKI SVET št. 3. LETNIK V. merodajna instanca, na katero se more sklicevati sama pred seboj, Povzpeti se more dalje do tega, da je zmožna presodili svoje delo in početje, da ga je zmožna obsoditi in zagovarjati. Izhodišč» za sodbo pa ji mora biti vedno resnica; kajti šele takratj ko se bo žena mogla povzpeti do resnice, bo našla uravnovešenost sama v sebi, bo dospela do harmonije svojega rimskega in čustvenega življenja. V najtesnejši zvezi z odnosom do, sebe je za ženo odnos do moža in otroka. — Kajti to, kako je žana uravnala to svoje razmerje, je v veliki meri merodajno za presojo etične vrednosti nje življenja. — Za ženoi, katera je dobila odnos sama do sebe, je prostitucija sama ob sebi nemožna, je zanjo pojem, ki ji je tuj in neznan. Zanjo, ki se je povzpela do; lastne individualnosti, je možna pač edino ena rešitev tega problema, individualni zakon. Opozarjam na članek Dore Peganove v «Križu na gori», letnik 1926/27, št. 2: «Zakon, kot etičen problem». Ker je tu obraraavan na način, katerega motra odobravati vsaka kulturna žena, je nepotrebno, da bi ga tu ponavljala. Otrok pomenja za ženo življenje nje najsilnejšega življensksga utripa, pomenja zanjo zavedno ustvaritev novega življenja iz svojega in moževega. Poklicati ga mora v življenje takrat, ko je sama doživela v sebi zmisel in namen življenja, ob uri svoje najsilnejše vere v življenje. In naj ji ne utira poti do otroka le želja po materinstvu, ampak preko nje zavest, da postane, mati novemu rodu, zavest odgovornosti svoijemu narodu. Narod, ki ima visoko kulturno in etično stoječe matere, si je gotov svojega življenja, ne le življenja, a tudi stalnega razvoja. Zato je vprašanje ženske kulture, ženske vzgoje vprašanje vsega naroda. Če je ženin delokrog v javnem življenju bodisi v tej ali oni panogi, tedaj je nje delo za narod treba motriti z dveh vidikov: Biti more delavka, ki je pomagala graditi obraz svoje dobe in se je vi tem svojem delu izčrpala, biti pa miore tudi delavka, katare delo je kljubovalo času in postalo večna last narodova in preko njega človeštva. Za človeštvo pa pomenja kultura žene velik korak naprej. Ne le radi tega, ker bo, ustvarila iz žene pravega človeka, zmožnega kraljestva božjega na zemlji, ampak ker bo uveljavila v življenju človeštva silneje elemente ženske duševnosti. Predvsem b» ženska beseda ustavila tok nepostavnih vojn in moritev, ker ne bo, kakor prerok — le glas upijočega v puščavi, ampak pomenja sama zasa že polavico vsega človeštva, ki je z ostalim v najožjem stiku. In na tej podlagi se mora razviti življenje nove kulture. Možnost, priboriti se do lastna kulture, more dati ženi edinole šola — izobrazba, A šola, kakršna je danes, kulturnim potrebam človekovim ne zadošča. Kulture nihče ne bo dobil iz številk in mehanike. Zato kličemo po široki kulturno-umetnostni vzgoji — ne le žene, ampak vsega naroda. LRTNTK V._ŽENSKI SVET št. 3- ._STRAN 85. Avbe. *) (Albert Šič.) ^vbe spadajo pri nas k ljubljanski in gorenjski narodni noši'), a razširile so se pozneje tudi po drugih krajih Slovenije. Avba sestoji iz dveh delov. Gornji del se imenuje vrh («kapa»), spodnji (sprednji) del pa čelo («fcrm»]. Yrh je ploskat, okrogel (Gorenjsko okrog Bleda), ali pa grebenast (ljubljanska okolica). Napravljen je iz bele tanke, redke, drobno nagubane tkanine, ki je navadno podložena z rdečim blagom, pri boljših tudi s taftom. Ob koncu navzdol zavitega vrha, zadaj, je pritrjena pentlja z navzdol visečima koncema traka, ki je svilen, raznih barv in ima vdelane rože ali geometričen vzorec. Cela so glede dimenzij različna (navadno so široka od 9 do 12 cm in dolga od 39 do 46 cm). Okrašena so z zlatimi ali srebrnimi vezeninami. So pa tudi avbe, ki imajo čelo iz zlatega ali srebrnega brokata^).. Avbe žalujke imajo črna; čelo, okrašeno s črnimi vezeninami, polužalujke pa z vezeninami mrkih bai'V, Doma pa so nosile naše prednice bele avbe z belim vezenim čelom. 'i Z zlatimi vezeninami okrašeno čelo ima črno baržunasto podlago, pošitoi na redko z majhnimi okroglimi zlatimi bleščicami (glej liste 24-31), ali pa je popolnoma pokrito z njimi (glej liste 1-23) tako, da se vidi od baržuna le kakih 5 mm širok rob, ki je obšit z ozkimi belimi, nabranimi in poškrobljenimi čipkami. Z zlatom vezene avbe imenujejo «z/a/e avbe». Čela zlatim avbam so delale vezilje takole: V okvir, narejen nalašč za vezenje avbnih čel, so z močno nitjo napele kos domačega platna iste velikosti kakor čelo, čezenj so prišile črn baržun. Nanj so pripele z redkimi vbodi osnovo za okraske, ki naj bodo vezeni z zlatom. Te osnove so prvotno izrezovale iz tankih listov, narejenih iz bukove gobe, pozneje pa iz tankega usnja ali kar iz navadne, tanke lepenke (glej sliko 1. in 2.). Kadar so hotele štediti zlato, so vezle z zlatom tako, da je bila z njim pokrita le površina osnove, Na spodnjem delu osnove so vezenino izvrševale z belo nitjo, s-katero so torej zlato nit pritrjevale le na zgornjo ploskev osnctve. Osrčja cvetov, rožne popke, mačice, žitno klasje in srca so podlagale z bombažem, ki so ga prevlekle s tanko tkanino, da so bile te oblike pla- *) Kakor smo že zadnjič javile, začnemo z današnjo številko priobčevati v prilogi vzorce na avbnih čelih. Podatki v oklepajih se nanašajo na poedine risbe, ki pridejo zaporedoma v prilogo. Zato bomo čitale ta sestavek s pridom šele potem, ko bodo objavljeni vsi vzorci, — Op. ur.) ') Glej Albert Sič «O slovenskih narodnih nošah» str. 4. =) Take avbe so bile pri nas v navadi v prvi polovici 19. stoletja (1820—1830). STKAN ŽENSK t SV15T št. 3. LETNIK V. stične. Te plastične oblike so pošile z zlatimi bleščicami in z biserom podobnimi srebrnimi kapicami (folijami), ki so jih imenovale «lečice», «bisere» ali «kupčke»-; njih oblika je bila ali kroglasta ali podolgovata. Všivale pa so v okraske tudi raznobarvne kamenčke (steklene bisere), — (glej sliko 3), Včasih pa so prevezavale oblike tudi z zlatimi ali s srebrnimi zvitki (bouilloni), Ves ornament se je po čelu razvijal simetrično od srede na levo in na desno"). Navadno je bil obšit z zlato nitjo (frise). (Slika 3,) 'S Čela so vezle vezilje, I ki so se bavile le s takim 5 vezenjem*), vezle pa so ; jih tudi kmečke žene in ' dekleta sama. Okraski avbnim čelom so bili povzeti iz rastlinstva, pa tudi iz živalstva (na sliki 2,, v sredi zgo-: raj,vidiš okrasek s ptiči), j Iz rastlinstva so povzele : vitice («vejice»), nagelj, I rožmarin, planike, vrbo-! ve mačice, grozde, žitno ■ klasje in razne cvete ■ («rože»). Žitno klasje z ; resami so pozneje pre- ■ obrazovale v dekorativ- ■ no obliko brez res, po- ■ dobno pšenici; te oblike ■ imenujejo še dandanes ■ «gosenice» ali «boginje» j (neke zelene gosenice z š rožičem). Uporabljale so za okrasek tudi tipično srce in križ. Poleg teh oblik pa so pogosto in zgolj iz patri) otizma sprejemale kot okrasek tudi avstrijskega orla=). Vsi okraski so bili okusno stilizirani. ') Večina tu risanih čel znači le njihovo polovico. Taka vezilja je bila tudi v trnovski fari v Ljubljani. Nove avbe z belim orlom: ker jc bel, se mora tudi na avbah vesti s srebrom. Troje bleščečih biserov na trupu orla znači trojno naše pleme. Za poskušnjo sem ga sprejel v vzorcih na 5. in 6. listu. LETNIK V. ŽKNSKI SVKT št, 2. STRAN 97. Avbe so nosile le žene, na svatbah pa tudi nevasta, družica in teta. Kadar se dekle omoži, pravijo še dandanes: «prišla je pod avbo». Da je bila avba namenjena za poroko, kot najlepši kinč neveste, dokazuje tudi okrasek sredi avbmega čela («forma»]. Je to dvoje src, tesno naslonjenih drugo na drugo; ti srci sta venčani s krono, opremljeno s cvetočo rožo ali pa s križem. Križ je bil simbol nebeškega blagoslova, ki naj se razliva nad novo zakonsko zvezo. (Glej liste 1, 2, 10, 12, 15, 16, 19, 21, 26). Avbe nisoi nastale pri nas, marveč se je njihova raba zanesla k nam bržkone z Bavarske, Kdaj se je udomačila med našim ljudstvotn, ni mogoče povedati s točno letnico, Vsekakor pa v drugi polovici 18. stoletja"). Ker primanjkuje starih, pristnih avb, si pomaga naše ženstvo s tem, da si samo veze čelo, in to večinoma tako neokusno in zagrešeno, da taka vezenina našo, sicer veličastno in krasno narodno nošo le osmeši. ") a) Dr- Waller Šmid pise v «Carnioli» 1909, stran 42, da so zanesli avbe sredi 18. stoletja najbrž z Bavarskega preko Tirolske in Gorenje Avstrije. (Johannes Kronfus pa pravi v isvojem spisu «Volkskunst in Krain» ibidem str, 133, da je na obliki avb nekaj slovanskega). b) Br- Jos. Gruden pravi v «Zgodovini slov. naroda» str. 1066: Sredi 18. stoletja s..; je pojavila v naših deželah «avba» (die Haube), ki že s svojim imenom kaže nemški izvor. — Vse kaže, da je avba prišla z Bavarskega v naše dežele. Najbolj je bila v navadi po Gorenjskem in v Savinj^ski dolini.....» c) Veterinarski nadzornik Josip Sadnikar, Kamnik, mi piše; «Moje mnenje je, da so Kranjice nosile z zlatom vezene avbe v drugi polovici 18. stoletja. Dokaz temu so votivne sličice v božjepotnih cerkvah. Taka slika iz I. 1783. se nahaja tudi v Kamniku (last obč. tajnika g. Jo3. Steieta, posestnika na Šutni št. 26). Naslikan je na desko zakonski par. Žena ima na glavi avbo z bogato vezenino na «čelu», ki je obšita z bclijni čipkami. V «Kuharskih bukvah» Valetina Vodnika iz 1. 1799. (druga izdaja iz 1. 1834.) je na prvem listu bakrorez, ki prednjači kuharico v kuhinji z avbo na glavi. Jaz imam z zlatom vezeno avbno čelo z orli kot motiv. Ti orli (heraldični) imajo svit (krog, nimbus) okoli glav in so gotovo posneti po tolarjih Marije Terezije (* 1717, t 1780) ali nje prednikov. (Pozneje ti nimbusi na denarju izginejo).» č) V slovarju «BesedLsche» o. Marka Pohlina, iz 1. 1781, se nahaja beseda «avba», di Kaube, Vitla (latinsko), d) Avbo kot pokrivalo Kranjic omenja ludi Anton Linhart v svoji knjigi: «Versuch einer Geschichte von Krain» (1791) str, 316. e) Muzejski ravnatelj dr, Jos, Mantuani pa trdi v «Domu in Svetu» 1908, str. 236. v svoji 'slovstveno-zgodovinski beležki o p. Marko Pohlinovi ("■ 1735, f 1802); «Krajynska Kroneka» (I. del 1770, II. del 1788), da je bila kranjska noša, v kateri omenja Pohlin tudi svojo avbo, tedaj «že kakih sto let stara, več pa ne.» (Po tej trditvi so naše avbe iz 17, stoletja). f) «Najstarejše naše avbe so pač iz 16. stoletja, kakršne je nedavno tega dobil celjski muzej iz slučajno odprtih protestantskih grobov v Golčah pri Celju. Ker nam je čas zidanja golške cerkve in nje uporabe znan, lahko datiramo celjske avbe v leta 1580—1590.» (Glej dr. Walter Šmid «Kranjska narodna umetnost na dunajski razstavi.» Slovan 1906, str. 169), STRAN 88. ŽENSKI SVET št. 3. LETNIK V. Da se temu izognemo, sem izdal zbirko, iz katera si lahko vezilje vzorce ali posnamejo, ali pa si na njih podlagi napravijo nove kompozicije. V Bohinju na Gorenjskem so nosile žene in dekleta posebne vrste pokrivala, ki so jih imenovale «zavijačey> (glej sliko 7,). Zavijača je napravljena iz trioglaste bele krpe domačega finega platna ali iz šilona. Na sprednjem delu ima zavijača rožast, kakih 6-8 cm širok trak iz brokata ali vzorčaste svile. Namesto tega pa imajo tudi trakove (pasove), vezene z zlatom, kakršni se uporabljajo pri avbah. Posebno ožja avbna čela so zato pripravna. Čelo je pogosto tudi iz belega blaga; delano je na razpleit, in ta bela oeila nam nuKÜjo čudo domače ljudske umetnosti, navadno jih lahko prezremo, ker je njihov učinek skromen, a zato zelo soliden. Kako se napravi zavijača, je razvidno iz slike 5. Meseca listopada 1925. Qust Ušaj.) «etev cvetic, zlasti takih, ki iniajo zelo fino seme, je opravilo, ki zahteva precej znanja in izkušnje. Največkrat je nepravilno ^ sejanje vzrok, da selev slabo uspe, in marsikatera ljubiteljica p cvetic je vsled večkratnih slabih uspehov izgubila veselje do J tega dela, ki je drugače zanimivo in zabavno. Ker se bliža > Žas za setev, in ker vem, da marsikateri čitateljici tega lista ustrežem, hočem tu na kratko podati glavna navodila. Najprikladnejše posode za setev cvetic so primerno veliki zabojčki, 5—10 cm globoki, in navadni cvetični lonci. Vse te posode morajo imeti na dnu eno ali več luknjic za odtok vode. Izvrtamo jih s svedrom in vrhu njih poveznemo nekaj črepinjic. To je potrebno radi tega, da bi od zalivalne vode naplavljena zemlja ne zamašila odtokov. Potem presejemo primerno količino vrine zemlje, kateri primešamo nekoliko drobnega peska. To zemljo denemo za uro časa v približno 50° R toplo peč, S tem uničimo vsa plevelna isemena, ki so v zemlji, ter mrčes, ki se često v njej iskriva. Ko smo na ta način zemljo takorekoč sterilizirali, jo pokropimo z vodo, da postane primerno vlažna, a ne preveč mokra. S to zemljo potem napolnimo posode, pa ne popolnoma do vrha, ampak za prst iz pod roba. Ta prosti rob je zato potreben, da voda pri zalivanju ne odteka čez rob in ne odnaša zemlje. Vrhu tega roba poveznemo tudi stekleno ploščo, ki pokriva setev in ji zelo koristi, ker zadržuje v posodi primerno vlago, in s tem pospešuje kalitev semena. Tudi mlade rastlinice se počutijo pod steklenim pokrovom dobro, le pokrov je treba večkrat malo pridvigniti in podložiti med njega in rob male palčiće, da se setev prezrači, Stekleno ploščo je treba včasih tudi obrisati, ker se vlaga na nji rada nabira. Ko smo posodo tako napolnili, pritisnemo zemljo nekoliko in jo lepo poravnamo. S tem je zemlja in posoda pripravljena za setev, le če je- posoda preobsežna in če hočemo sejati več vrst cvetic v eno posodo, razdelimo površino zemlje v posodi na več majhnih lehic, ki jih pregradimo s palčicami, V vsako tako majhno lehico sejemo potem samo eno vrsto semena. Sejati pa moramo zelo pazljivo in previdno. Zlasti pa moramo pazili na to, da sejemo enakomerno in ne pregosto, V tem pogledu se navadno veliko greši, ker sejejo pregoisto. Pregosta setev.ne bo dala nikdar dobrega uspeha; take rastlinice poženejo kakor nit tenka stebelca. Rastlinice vsled tega pobledijo, poležejo in se medseboj zamorijo. Pregostemu sejanju $0 večkrat krive tudi za navadne potrebe preobilno odmerjene porcije semena v zavitkih. Kupcu ee potem škoda zdi seme zavreči T.ETNIK V. ^ ŽENSKI SVET št. 2. STRAN 89. in ga zato rajše poscje močno na gosto. Od tega ima potem več škode kakor koristi. Pri nakupu semen se ozirajte torej bolj na kakovost semena, kakor na količino. Seme cvetic mora biti mlado, ker drugače ne kali, in od plemenitih vrst. Prav finih semen, kakor n. pr. od kitajskih primul, lobelij, cincrari) itd., ne pokrijemo nič 2 zemljo, ampak jih samo nalahko pritisnemo z deščico k zemlji. Druga debelejša semena pa pokrijemo s plastjo presojane zemlje. Ta plast bodi 2 — trikrat debelejša, kakor so semena. Tudi to plast potem nekoliko pritisnemo z deščico. S tem smo setev dokončali, in zabojček poistavimo s steklom pokrit v sobo ali zmerno toplo kuhinjo. V začetku setev ne rabi svetlobe, in zato postavimo lahko zabojček bolj na temno mesto. Ko so se pa enkrat pokazale rastlinice, pa ga moramo postaviti bolj na svetlo. Zalivati je treba le po potrebi in ne preveč, ker se od preobilnega zalivanja zemlja rada iskisa. Zalivanje se pa ne sme vršiti s polivanjem, ker bi s tem drobna semenska zrnca zabili pregloboko v zemljo in jih odplavili. Najboljša zalivača za lake setve je razpršilnik, s katerim je mogoče setev fino poprskati. Tak škropilnik, ki stane zelo malo, rabimo tudi za poprskanje sobnih rastlin. Čim potem rastlinice doraistejo in se začno dotikati druga druge, jih je treba presadili. Temu presajanju, ki ga moramo vedno pravočasno izvršiti, pravijo vrtnarji pikiranje. Pri tem delu se presadijo močnejše rastlinice kar na stalno mesto, dočim pa moramo vse slabsjše in tudi vce one rastline, ki so namenjene za razsad na vrt, presaditi v večji zabojček ali toplo gredo, kjer ostanejo tako dolgo, dokler ne postanejo dovolj močne in godne za razsad na stalno mesto. S presajanjem ne smemo nikakor predolgo odlašati, ker če rastlinic pravočasno ne precadimo, pobledc in poležejo. Glede časa za setev omenjam samo toliko, da je za največ vrst cvetic najboljši čas v februarju, marcu in aprilu, za nekatee pa v juliju, avgustu in septembru. Sestre ! (Trbovelfčank^.) Včasih, takole ob velikih trenutkih, potuje moja duša po visoki cesti, tja daleč v globine človeških src. Žejna plaka in hrepeni po oddaljeni lučki, ki se ji svetlika. Žejna, žejna je gorke, nesebične ljubezni. Povojna doba je med človeštvom mnogo pokvarila, nas marsičesa oropala. Najdražji zaklad, katerega je brezobzirno iztrgala iz človeških src, je «.nesebična ljubezen«. ^ Ljudje so razdeljeni v mnoge politične stranke. Vsaka stranka je svojih nazorov, Sleherni nazori, če so pošteni, so plemeniti. Toda človek najčešče v svoji strankarski zagrizenosti: «la ni naš,« prezira sočloveka — pikro ga sodi in obsoja. Sovraži ga. To je tisto gorje, ki je potisnilo na dno srca kal «nesebične ljubezni». Le v posebnih trenutkih, kadar je človek prav žalosten ali izredno vesel, se prikaže tam v kotičku srca kot mala lučka, ki izžareva tople žarke. Dekleta, žene, matere, z eno toplo besedo — sestre: me nismo rojene za sovraštvo, ne; naš duh je višji, naše srce brezmejno. Me hočemo ljubiti, ljubiti vse. Tudi tujce hočemo ljubiti — tudi oni so ljudje. Mnogo naših bratov, sorodnikov je šlo zadnje čase v tujino iskat kruha --sreče. Težko je bilo slovo. Šli so. Doma ni bilo prostora za lačne trpine. Tujina! Srce jim je zaplakala. Trda, neprijetna beseda. Tujec! Bolesten zvok je trpko dirnil odhajajoče. Tujec bom! Tlačan! Suženj! Zakaj? Ker tujca ne ljubijo! In zopet: «ta ni naš!« «Ta ni naš» med sobrati, «ta ni ncfš» med tujci. Odpravimo: «ta ni naš«. Z odločno roko ga izrujmo iz srca. In prikazala se bo lučka, ki plamti v vseh srcih na žlahtnem oltarju «nesebične ljubezni«. STRAN 90. ŽENSKI SVET št. 3.. LETNIK V. NASA DECA 1. vrsta: Sovretova Špelca iz Slovcnjgradca, Ostoj Grubiša s Sušaka, Majnikov Stanko Jz Logij, Žnodarjev Dušan iz VolC. — 2. vrsta: Lavrica Abramova iz Trsta. Kogdan in Verica Jugovićeva iz Čakovca. 3. vrsta: Šentjarčeva Mira iz Slovenjgradca, Ribičiččvi iz Rakeka, Milena in Danila Silovi iz Trsta, Podobnikova iz Loglj. Ne vem, kje je naša Anica izvedela, da je v Ameriki bolje nego pri nas v Kamniku. Nekoč se je nekaj sporekla z mamo, ker ji ni obveljalo, da je kužku ime «Baron» in ne «Peron», kakor je trdila ona. Zato se odpravi po svetu. Tiho vzame svojo košarico, dene vanjo trdo skorjico krulia, eno nogavico in par cunjic, ter si jo oprta. Na pragu se poslovi: «Mamica, jsGt lem Meliko.» Ponosna je bila, da gre od doma, v daljno čudežno Ameriko. Toda pri vrtnih vratih jo napodi Baron nazaj v Jugoslavijo. Nepopisno jo je polrla ta stroj|ost obmejne straže, neutolažljivo je ihtela in jokala, da je Peron ne pusti v Meliko, Mama. LETNIK V. ŽENSKI SVET št. 3. STRAN 91. IZVESTJA PO ŽEnSKEM SVETU. O lanskem kongresu mednarodne ženske zveze v Parizu ^ naš list poročal že V minulem letu. Da bodo čitateljice bolje poznale žensko delo po takih svetovnih zborovanjih bo «Ženski svet» polagoma objavljal nekatera podrobnejša obravnavanja. Po večini se je na kongresu govorilo v angleščini, potem v francoščini' in nemščini. Vsak govor se je prevedel na francoski jezik. Nemke so poročale sprva dosledno v nemškem jeziku, ker pa je primanjkovalo tolmačic, so poznejše kar same govo-riel francodco. Radi slabe akustike se je vsaka beseda porazgubila, tako da so morali žurnalisti zapustiti svoje prostore in se približati tribuni. Jugoslovenke ismo sedele v deseti vrsti, in nismo prvi večer nič razumele. Drugi dan so razpostavili pred govornicami ojačevalne zvočnike, pet takih aparatov so obesili tudi sredi dvorane, da se je potem za silo razumelo. Pri večerni slavnosti z muzikaličnimi točkami na harfe je govorila M.me Hoda iz Egipta. Raprezcntantka francoskih Indijk je govorila v imenu budističnih žen in se čudila, da na Francoskem, kjer žene nimajo volilne pravice, voli pravzaprav samo polovica francoskega prebivalstva. Delegatka Islandije Asmundscn je izjavila: Čeprav je rekel sv. Pavel, da naj ženske molče, vendar povzamem besedo, da izpregovorim v imenu svoje domovine. Pri nas "SO žene uspele, na političnem in cerkvenem polju. Naša žena postane lahko minister ali škof — pa ne vsled ženerozitete mošldh, ampak vsled doslednega boja za našo prostost. Mi smo se ločili od Norvegije, ko so Norvežani vzpostavili kralja. Ker živimo pri nas v deželi, kjer se moramo boriti zoper sovražno naravo, zoper sneg, led, vulkanične erupcije, smo Islandke dale vzgled, da človeška energija nima mej. V osebnem razgovoru mi je Islandka pripovedovala med drugim tudi, da v Islandiji že vice...... 20 „ 4 otroke; v tem drugem kolenu se prav Pf?.........n rado zgodi, da je eden jako velik, drugi oblega........118 „ jako majhen, dva pa srednja. '^«vlji ........35O „ V Čikagu so zadnje čase izumili posebne ........128 „ aparate, s katerimi izsledujejo podedovane , . lastnosti zločincev. . . , • ■ ■ 741 g = % kg mmmmrnmß niso tako nadarjeni kot oče. toda njegove ° ' "Rodnost pra- zmožnosti se liko pokaže o pri vnuWh ' ? cim dal,e ohrani in pred Če sta pa oče in mati oba ako nadarjena ali pa oba prav malo, trdijo, da je povprečno sW^J^ „hlJÄr^T!, T "T četrtina njunih otrok jako nadarjena, oz. ^^^ ninogo pripomogel, prav malo. Posluh in zmisel za glasbo se " ?zdrav,e_ zene popravilo. Sedaj je baje podeduje raje po očetovi strani pmogo^™ nezadrzan pristop zraka in svet- nego po materini. telesu; današnja zena se potom te- . vežbanja približuje grškemu idealu. Ua se^ podeduieio bolezni m nagnjenja Moda sili ženo vseh stanov, da si mora do n,ih, ,e pa tiidi znano, razen rok in obraza umivati tudi druge == dele telesa, to jc vsaj vrat, ramena, prsa LETNIK V.__ŽENSKI SVET št 3._STRAN 93. in lakti, kar je posebno koristno v higijen- KUHINTA skcna pogledu, ^ Ženska moda je tavala cela stoletja po Pomarančna marmelada. 3 kg pomaranč s krivih potih, katera so dovedla le do ska- tenko lupino, 6 1 vode, 8 limon, 1 žličko spli, ženja trupla in pokvare zdravja, danes pa košček vanilije, sladkor. (Olupke od vseh je dospela do pravilne poti «zdravja in le- pomaranč zreži na jako drobne rezanč-pote». ke, meso pa na prav male kocke (lahko tu-Brez pridržka lahko smatramo današnje di oboje zmelješ kakor me=o) Vse skupaj s žensko oblačilo za higijenično. Namesto sokom vred dem v posodo, nah) vrhu toliko visoko zapetega čevlja ali zaprtega šolna ^ode, da ie pokrito, osoh m postavi kam, nosi žena obuvalo, ki je na peti in na pr- da počiva 24 ure. Pečke pa tudi dem v postni zaprlo, a ostala noga je slobodna pod 'f ^ ^ yoi^®-, , ozkimi vezmi. In kjer sploh usnje pokri- , Nasleđn|i dan ob isti -uri pnstavi posodo va nogo, se v novejšem času nadomeščuje '' o^nju, prideni se sok iz vseh 8 limon, pre: s pletenino in produšno snovjo. Na tak pa nalahko oriba, äe lupmico m lo tudi stre-način uživa oni del telesa, ki ima po na- n?®'*. p.omarance. Nato kuha) 1 uro (dokler ravi največ žlez znojnic, tudi najugodnejšo f ne zmehea). Potem počaka, se možnost za izhlapevanje potu. J.,''an. Nato stehtal zmes; kolikor _tehta,_ to-Kratka krila in tanke dolge nogavice l>ko kohcmo sIadkor|a prj^deni m se koscek omogočujejo, da je velik del do kolen iz- vanilije Seda, zopet kuha|. in neprestano postavljen zdravilnemu vplivu solnca in I' ^o se kapi,.ca marmelade strdi, ce zraka. Roke, vrat in pazduhe, v katerih je I" . K"'",™'': f tudi mnogo znojnic, sS tudi proste. Gorn a ^fda, pnh), se tisto in spodni'a obleka je čim lažja in tanjša, '"""I® P"''®-da povsod dopušča prihajanje zraka. d?"' ^^ vroče v icozarce, a ,in zapri n^drteisa" Äji"lÄLÄ'o"I^Ta marmelada je napravljena po angle- bro, da na ta način prihaja sveži^zrak ne- «"Sa kmečka gospodinja prestano do .same koze, katera m le ode,a [^j J j^bre štruklje,%a se ji telesa, ampak prav, organ za djhan,e_ m ^^^ ^ečijo. Poizkusi naj po tem-le navo-presnavlianie. rlini m vlaga, ki jo izločuje koža, odhaja tako prav lahko pri sedanji y'veliko skledo ali pa na ploh «i pripravi obleki m to posebno na vratnem izrezu in itm^o pol litra bele presejane moke, v okoh ohlapnih kratkih rokavov. Segreti m pa malo mlačne vode, vanjo ubij 1 .zrabl:eni zrak se tudi lahko vzdiguje ob ali telesu navzgor m odhaia potem neoviran, ^^ bo testo laglje Modcrm kratki lasje, ki ne trpe nika- ^azvleklo in se ne bo trgalo. S tem umesi kcga bremena frizur m umetnih nadomest- p^av dobro ugnetaj, Ce je premehko, pokov z vložki m kitami, omogočalo izhlape- ^jpij; „jaio ^ ^oko; če je pa pretrdo, dolij vanje potu na glavi, posebno na celu, kjer ^^ ^ j^jj^j spočetka, vrh vode je znova obilica znojnic. In na|Iazie pokrl- posuj je malo moke, da popije vodo, druga-valo brez večjih našitko^r ,e tudi v tem jjj, boš mogla kmalu ugnesti in teisto bo zmislu koristno. neprestano mokro in se bo prijemalo rok. Tako je žensko telo poleti od nog do jep^ gladko ugneteno, ga nalahko po-. glave odeto na način, ki najbolje odgovarja mojj ^ vodo, da se ne bo napravila po vrhu higijenskemu «poznanju. Taka lahka obleka skorjica, pokrij ga s kako posodo (ne s pr- olajša ženi kretanje in dovoljuje tudi sport- tičkom), in pusti, da počiva kake pol ure. ne vaje. Tako rastejo cele generacije žen. Medtem pripravi nadev [kar boš dela no- ki bodo znale tudi višje ceniti materinstvo tri). Za nadev vzameš lahko sadje, orehe, in bodo s splošnim socijalnim napredkom sir, pa tudi samo jajce. Seveda je treba vsa- ustvarjale zdravejši rod navzlic prestanim kemu dodati še kaj, da niso štruklji presuhi. težjim razmeram. Dodatek se ravna tudi po tem, če misliš Dandanes je prehlajenje pri ženskah red- štrukelj speči ali skuhati. Pečenega imamo kejše kot pri moških; prej pa je bi o obrat- rajši sladkega, kuhanega pa ne. Sirov nadev no. Po plesih je bil nahod prav vsakokratni je skoro najbolj priljubljen, pojav, in sicer vsled nepravilnega in nena- Sir kupimo na trgu ali ga pripravimo same: vadnega ohlajenja in radi preveč izrezanih Posneto kislo mleko zlijemo v lonec in ga plesnih toalet Odkar nosijo ženske odprte postavimo oddaleč k ognju, da se počasi obleke vsak dan, so pred nahodom varne segreva, a ne sme zavreti, ker se drugače kakor mornarji. Če se peljemo v vlaku pri napravijo gosti žmilki. Dovolj segreto iiile- odprtem oknu, da smo na svežem zraku, se ko precedimo prav narahlo, goščo stresemo gotovo 9krat prej pritožuje nad sapo mo- v cunjo ali vrečico, katero rabimo samo za ški nego ženska. ta namen), jo obesimo in podstavimo po- STRAN 9-i._ 2ENSKI SVET št. 3. LETN^lL V. sodo, da se voda odtaka sama. Če pa sir domače prostore bolj nego vse umetno šiloma izliskaš, bo suh in ne tako okusen, slensko slikarstvo in pohištvo naših pode-Scvcda moral napraviti sir že prejšnji dan. želskih umetnikov. Domača gospodinja, do-Nadev napraviš lako: V skledi mešaj malo niače dekle brez svežega cvetnega okrasja niasti ali masla, najbolje je surovo, pri tem sc ne prikupi tako kakor tista, ki ima jedil-obrni lesenp žlico z dnom navzdol; maščobi nico, sprejemnico, gostilnico okrašeno z pideni dva rumenjaka in — če hočeš slad- lastnimi rokami pridelanim cvetjem. Da pa — malo sladkorja, V sirovih šlru- more vsaka imeti vedno zadostnega cvetja, kijih mora biti tudi smetana, in sicer od mora izbirati vrsto takih cvetlic, ki cveto kislega mleka. Nazadnje nadrobi še sira in mesece in mesece nepretrgoma in v izobi-prideni sneg iz obeh beljakov, pa še malo lju, ki se odlikujejo po lepoti, imajo vse narahlo premešaj. potrebne lastnosti za sestavo dekorativnih Ko je testo izpočito, pogrni mizo z velikim šopkov in ki pri vzgoji ne zahtevajo ne po-prtom, ga potresi z moko in stresi nanj testo, sebnega truda ne troškov. Najprej ga razvaljaj z valjarjem, nazadnje Med take cvetice spadajo v prvi vrsti Ža p^št^ lepo raztegni z roko na vseh sira- d a 1 i j e. Moderne, najnovejše vrste dalij neh. Dobro je, da rob odrežeš in ga porabiš imajo na različen način sestavljen cvet. kako drugače. Lahko ga pa tudi pustiš, le Nekatere cveto kakor najkrasnejši kaktus, da ni debel. Sedaj razmaži nadev in zvij te- druge kakor kamelija, vrtnica, marjetica itd, sto. Ne zvijaj ga z roko, ker bi se trgalo, Kaj pa naj rečemo o vseh mogočih barvah, nego privzdigni prt na eni strani in ga pre- od prav črne in celo do zelenel Umna vrt-vidno dvigaj, da se testo samo zvija, narica si lahko na diven način okrasi ž nji- Ce misliš štrukelj kuhati, ga sedaj zavij mi steze v vrtu, -steze ob parku ter vse v čist tanek prtič in poveži s sukancem, da bolj prazne prostore. Zlasti prijajo v parku se ne bo nadev cedil ven. Zavitega deni v kot ospredje konifer (iglavcev). Za izdelova-vrelo vodo in ga kuhaj precej časa, posebno nje šopkov in vencev bo imela neizčrpen če je debel. Potem ga odcedi, stresi na ploh, materijal od meseca junija tja do novembra, odvij prtiček in razreži štrukelj. Zloži koščke če je le ugodna jesen, v skledo, najbolje je seveda na podolgovat Dalije ne gojimo samo z gomolji, ampak krožnik, in zabeli še malo z maslom in drob- tudi s potaknjenci in s semenom. Rastlina linicami. je skromna, ne zahteva posebnega obdelo- Če pa hočeš štrukelj speči, ne razmaži, vanja in uspeva v vsaki vrtni zemlji. Ko nadeva prav do zadnjega roba. Pusti malo sadimo gomolje, zabodemo enega ali več praznega testa in ga namazi s samo zabelo, kolov v jarek, še predno zasujemo zemljo, da se nazadnje zavije dvakrat s samim te- privežemo pozneje poganjke in jih tako stom in bo lepo rumena gladka skorjica. zavarujemo pred burjo. Na vrhu zasutega (Tako tudi pri poticah,) Štrukelj deni v pre- i^^a. napravimo plitko kotanjo, da lahko cej namazano kozico, po vrhu ga lahko na- priteka voda, in s tem je delo končano, mažeš z jajcem, z osla enim vinom, kavo ali „^ potaknjenci razmnožujemo eno vrsto da-z mlekom. Če ga pečeš nenainazanega, se so poganjki od 15—20 cm visoki, jih skorjica ne sveti in razpoka, porežemo prav pri tleh ter jih potaknemo v Čokoladni puding. Mešaj, da naraste, 7 P°meäano s' peskom, Potaknjenec dkg surovega masla, 4 rumenjake in 7 dkg X •""»'u gomoljcek m cvete sladkorja; nazadnje primešaj 7 dkg nastr- P™" , gane čokolade, 7 dkg zmletih neolupljenih vzga|amo dalije pa na ta nacm: mandeljnov in sneg iz 4 beljakov. Deni to H'T ™ zabo,eek ter ga napolni v podolgast model, speci in polij s šatojem. ^vt^LSir^rr^r^lti^Teščic? da'bö ----prav ravna. Opomba ur.; Naročnice, ki nam po- Posuj na to zemljo seme enakomerno, 1—2 šiljajo recepte, prosim, naj pošljeio Ic take, cm drugo od drugega. Sedaj pogrni seme z ki so jih same preizkusile. Prav bi bilo, da zemljo 1 cm na debelo, dobro pritisni zem-bi navedle količino sestavin v meri in ne v ^J^ z deščico, zalij zafaojček, postavi ga med icži. Malo je pač takih, ki imajo kuhinjsko okna, še boljše, če imaš gorko grodo ali cve-tehtnico. V tem pogledu naj nam bodo vzgled tličnjak, ter pazi, da je zemlja vedno primer-Amerikanke; one merijo vse na čaše. in ko- no mokra. To delo se izvrši v mesccu mar-zarce, pa ne na deke. Seveda moramo me- cu- Po 10—14 dneh vzklijejo mlade rastlini-riti vse s posodo ene velikosti. ce, ki čudovito hitro rastejo. Ko so rastlini- ' ce 10 cm visoke, jih presadi na stalno me- GOSPODINISTVO, ^^ ^^ narazen, ter jim XT 1 - ^ .. I T^ . , , postavi kol. Pazi pa, da polži ne požrejo Neka, o vzgon dalij. Kako pnietno dć mladih rastlinic, ki jim gredo posebno v človeku, ko stopi v čedno gostilniško sobo slast. in najde na pogrnjeni ali vsaj čisti mizi kra- Te rastlinice ti zrastejo do konca julija sen šopek svežih cvetlic. To okrasi soh, in I m visoko ter nastavijo vse polno cvetnih LETNIK V. _ ŽENSKI SVET št. 2. STRAN 95. popkov, ki cveto neprenehoma do novembra. Do jeseni, ko je čas, da dalije spraviš, Li napravi vsaka taka rastlina za pol klobuka gomoljev. Kadar cveto, ima vsaka drugačno barvo, pa zato zaznamuj vse tiste z listki (etiketami), ki Li najbolj ugajajo, kakor temnordeča, žametna, pol črna pol bela, jagodasto rdeča, bela z zelenimi in pepelnastimi črtami itd., tako, da bodeš drugo pomlad vedela, kalere vrste ci tu ali tam zasadila. Podpisanemu se je po večletnem trudu posrečilo, vzgojiti potom križanja tako izredno lepe dalije, da se obiskovalci niiso mogli načudiLi raznovrstnim in tako čudovito mešanim barvam! Če posadiš 100 tak^h, iz semena vzgojenih rastlin, dobiš gotovo 90 vrst raznobarvnih dalij, in se bodeš morala čuditi njih različnim barvam. Je nemogoče, da bi popisal vse mešane barve, kajti poleg tega ima en cvet 3—6 barv, je zopet drugi, ki je pol bel pol rdeč itd. *) Če želi katera cenj. čitateljica Ž. S, poskusiti in priti do krasnega cvetja, ji povem, da sem skrbno nabral škatlo izbranega semena in ji rad dopošljem, dokler bom imel v zalogi, porcijo semena, iz katerega pridela njimi lahko do 150 takih sadik, Splošno pravilo je, da naj bodo stariši na strani učitelja, vendar zavisi to od preudarka starišev. Večkrat sc po krivici ali pravici zavzemajo za otroka. Tu je treba bistre razsodnosti, kdaj ima otrok prav, kdaj pa učitelj. Učiteljevo strogost morajo stariši podpirati. V navzočnosti otrok ne smejo stariši nikdar kriLizirati učiteljev. Posledica tega bi bila, da bi otrok prenehal upoštevati učiteljevo naziranje in avtoriteto. Tudi se prigodi, da otrok nehote pove učitelju, kar so stariši doma kritizirali. Delo domačega učitelja ali profesorja, ki prejema honorar, pioramo tako ceniti kakor delo umetnikov, ker je to tudi duševno delo. Če povabimo učitelja ali profesorja v goste, ga moramo upoštevati kot druge goste, in njegov učenec mora biti ob tej priliki posebno pozoren do njega. Če je učitelj vsak dan pri obedu, se mu servira takoj za stariši in pred otroki, četudi so nekateri izmed teh že odrasli. Ce so navzoči prijatelji ali sorodniki, se tem preje servira nego učitelju. Če so pa gostje prijatelji učenca, se učitelju iservira pred Albin Štrekelj S. Canziano della Crotta (Škocijan) p. Cave Auremiane Mastni madeži v papirju, bodisi belem, barvanem, gladkem ali raskavem, izginejo, če po obeh straneh nadrgneš madež z belo kredo in jo kar pustiš na papirju. Ko boš potem knjigo zopet vzela v roko, odrgni kredo z robcem, in madeža ne bo več. Na ta način se čistijo posebno šolske knjige, ki so kaj rade mastne od prstov. O LEPEM VEDENJU. Obveznosti do učiteljev. Prva otrokova dolžnost do učitelja je spoštovanje. To spoštovanje gre učitelju po starosti, poklicni vrednosti, značaju in ugledu. Njegov poklic je častivreden in zaslužen. Način, kako pokaže otrok spoštovanje učitelju, je, da je nasproti njemu pozoren in točen. Kadar učitelj govori, ga morajo učenci pozorno poslušati. Med podukom se ne smejo igrati ali razmišljeno in brezbrižno gledati. Učitelju (učiteljici] ugovarjati ali celo je-zikati ne sme nikdar otrok, če bi pa le rad povedal svoje mnenje, mora preje prositi za dovoljenje. Med počitnicami naj se otrok s par vrsticami v pismu ali na razglednici spominja svojega učitelja. Honorar se učitelju točno izplačuje. Pošilja naj se mu v zaprti kuverti, če mogoče z besedico priznanja in hvaležnosti na priloženi vizitki. Po krivdi učenca zamujena ura se učitelju nagradi. Če učitelj iz kakršnegakoli vzroka zamudi uro, jo mora nadomestiti, posebno če^ ima mesečno plačo in ni plačan od ure. Če je pa zadržan, mora to pismeno in pravočasno javiti in se oprostiti. Honoriran učitelj mora biti točen in natančen do minute. Določene ure ne sme prikrajševati. Zategnjena ura za nekaj minut napravi vedno dober vtisek. Domači učitelj naj bo diskreten in naj ne vznemirja po nepotrebnem starišev s pritožbami in opomini, ki bi utegnili učenca razžaliti in mu zagreniti razpoloženje. Seznam ur pošilja učitelj v zaprti kuverti po služinčadi in ne po učencu. Če se učitelju pozabi ob določenem dnevu izplačati konorar, naj se on zaradi tega ne kaže vznevoljen in pohlepen po denarju, in naj ne dela razžaljivih opazk v navzočnosti učenca. S služinčadjo naj bo učitelj prijazen, nikdar pa ne familjaren. Služinčad se vede proti učitelju kot proti tujemu gostu in ga kliče po priimku in ne po naslovu. Na novega leta dan naj napra,vi učitelj obisk pri učenčevih stariših. (Dalje prih.) KNjIŽEVnOSTIN UMEinOST. «Ženski P.okrct», glasilo «Društva za pro-sveto žene in zaščito njenih pravic» je iz- STRAN 96. ŽENSKI SVET št. 3.._LETNIK V. liaial že pet let in sicer kot mesečnik. Se- par ur tedensko lahki atletiki. Priporo- daj pa stopa pred naše ženske kot štirinajst- cam pa šport ženski, dokler ga goji le dnevnik v obliki časopisa, V uvodnem član- ljubezni do harmoničnega gibanja, ku, pisanem v vseh treh ju(ioslovanskih na- g^, g„ji izkuša podati tek v rcčjih, je objavil kratek in izčrpen program lepšem ritma in stilu, dokler meče emmisticnega pokreta v državi, Ostah clan- ^^ r ^ . elegantno, graciozno ki pa podrobno obravnavalo nekatera vpra- """ . ""HJ''^^ S"'" ® sanja, ki nujno kličejo po rešitvi, Glavne m končno, aoRler igra nazeno sotrndnice lista so ženske, članki so napisa- le iz hrepenenja po solnca, zraku, ni jako poljudno in čitateljica, ki bo redno zdravju. Odločno sem pa nasproten prebirala list, bo kmalu razumela vse težnje temu, da bi se ženska lovila za rekordi, in boje današnje žene. Naročnina znaša 48 ^/q jyH njen smoter geslo uzmagati, dinarjev letno. Naroči se pri upravi Žen- i^fjjJi žrtvujem lepoto in ženskost». S Beograd Kneza Mihaila ul, ; ip'or^čIm'o-'triifr^ljtrtT naš*l?'v lina£ ki jih nudi šport; doslej nežne in marsikaterem pogledu dopolnilo našemu li- m^hke poteze ,i postane,o_ ostre,_ maslu, ki ima —žal — tako ozko odmerjene ske... in ženska, ki nima nežne duše, ftr predale baš za ono smer, ki je glavni pred- nima ženskih potez, ni več ženska. met «Ženskega Pokreta». Želim, da ne bi navedene besede odvr- Katoliška knjigarna v Gorici je izdala nile naših lahkoatletinj od telesnih mladinsko knjižico «M'ladini», ki obse- vežb, katerim so se posvetile, obratno, ga zbirko dečjih sestavkov v vezani in potreba je, da jih čim več vstopi v sredo nevezani besedi, katero je poklonil Ksa- y ^ športom hočejo ustvariti ver Meško naši deci. Kn)iž,co ,e ilustriral ^^ gh^aniti lepo postavo, hojo, elegan- M, Bambie, CenaLS, na finempapir,uL8, ^^^ p,ip„očIm pa to poglavje tudi Ista knjigarna je tudi izdala pomožno .slov- trainer jem,-. (Naš Glas».) mško kniizico «Pravilni glajSoli v Kosovelovih pesmi, t a l i, a n š č 1 n i». Sestavila ucitelpca Pav- ^ ^^ la Makuc. Lena L, 2. nega pesnika Srečka Kosovela javlja, da bo «Naš Glas», ki ,e minulo leto zha,al kot J ^ j . . pesniško zbir- srednješolsko m splošno mladinsko glasilo, « . ; P;^^ je stopil v drugI letnik z razsipenim m de- ^^^^^ ^ ^ lonm tudi spremenienim nacrtom: postat subskripcije, pozivlje vso slovensko jav- hoče nekak druzinsk. Ust, ki bo .seznanjal pa še naročnice našega lista, ki naš tuka,šnil svet z iteramimi, gospodar- J knjiga ^draga in ki čutijo po- skim in drugim, pojavi, tvorecimi duha da- ^ ^omogočiti to važno kul- našnie dobe. Tehnični prehod z anske ste- ^^^^^ ^^^ ^^ ;ravočasno naroče tudi to zc na letošnjo pot se )e moral izvršiti na- Obsegala bo izbor najboljših pokoj- tflo, brez večph praprav, zato se ne moremo ^ 8 J. opremlie- iskati v vsebini prve številke celotnega pro- ^ ^^^^ ^^ ^^ pretirana (pribl, grama m določeno zacrtane poti. Vsekakor pj^ ^^^ „jt^ iščc nikakih dobič- pa se m. zdi, da ,e se na„asne,e izražena , K^S «na cmOTnirn tT TinJinOVania HE- ' T 4 ' . 1 1 . ____.-I-- -KT. ° . . cla lavno svoie locne nasiove tun^jrej, vaa» lanske 12, slev «Ženskega sveta» t. 1, po dopisnici na našo nega pomena, ki ga ima nas list P" ^P®" ^ Ljubljani, Karlovška c, 20, Pri-poln,evan|u nase kulturne zgradbe Ker rf^ iakujemo, da bo Slovenka znala ceniti spole za «Nasim Glasom» tudi mladinska dru- I ■ darovitega pesnika in da bo s štva, k. vneto go,e moderni sport, ^moram ;; fer se PT7 Pohva no omenit, odstavek «Damska « i' lahka atletika», k, )e tudi popolnoma v so- ' ^^^^ slovenski umetno-glasju 2 našim naziraniem o ženskem sportu: »j, _