26 Didakta februar 2015 Didakta februar 2015 27 PROJEKTI NA ŠOLAH – UNICEFOV PROJEKT PUNČKA IZ CUNJ / Ksenija Pišljar / Osnovna šola Dobrova, Dobrova pri Ljubljani Vsako leto se na šoli odločamo za projekte, ki naj bi otrokom popestrili življenje v šoli in jih naučili kaj nove- ga za življenje. Ko se zanje odločimo, jih vključimo v letni delovni načrt. Za kateri projekt se odločimo, je v veliki meri odvisno od subjektivne odloči- tve učitelja in podpore vodstva, saj vsi skupaj gledamo na to, kaj lahko s projektom ponudimo otrokom. Seveda pa je pri odločitvi pomembno tudi, da lahko delo, ki ga projekt zahteva, vključimo v svoje redno delo in s tem še izboljšamo kakovost dela. Projekte je treba vključiti v letni delovni načrt, kar pomeni, da jih moramo spoznati že pred začetkom šolskega leta. PROJEKT Na Osnovni šoli Dobrova smo se v le- tošnjem šolskem letu odločili, da se v okviru oddelka podaljšanega bivanja vključimo v projekt Punčka iz cunj, ki ga Unicef organizira že vrsto let kot pomoč državam v razvoju. S pomo- čjo tega projekta v državah v razvoju cepijo otroke proti šestim nalezljivim boleznim. Odločili smo se, da v pro- jektu sodelujemo po principu punčke z dnevnikom, kar pomeni, da se dnev- nik skupaj s punčko seli od otroka do otroka v posameznem razredu, vanj pa otroci vpisujejo dogodivščine, ki so se zgodile na punčkinem potovanju od učenca do učenca. Ko je punčka obiskala vse učence v razredu, smo jo ponudili v posvojitev. Punčko so lahko posvojili za 20 evrov. Takšna je namreč cena cepiva za enega otro- ka iz držav v razvoju. Skupen znesek je šola nakazala na Unicef. Dobili smo tudi potrdilo, tako da smo se prepričali, da bo denar šel za pravi namen. V času, ko smo punčke izdelovali, smo se veliko pogovarjali o otrocih po svetu. Primerjali smo pravice in dolžnosti in se dotaknili tudi Konvencije o otrokovih pravicah. Prav tako smo obravnavali obnašanje odraslih, ki otrokove pra- vice bodisi upoštevajo ali pa tudi ne. Pa tudi o tem smo se pogovarjali,ali je nekaj pravica ali dolžnost (npr. do šolanja, zdravstvene oskrbe…). Pogo- varjali smo se o razmerah, v katerih živimo mi in v katerih živijo nekateri ljudje po svetu. Nekaj so otroci vedeli že sami, veliko pa so spoznali na novo. Prednost tega, da smo projekt izvajali v okviru podaljšanega bivanja, je bila, da smo si za neformalne pogovore o življenju otrok lahko vzeli več časa. NAČRT Punčke smo naredili v šoli v oddelku podaljšanega bivanja. Od Unicefa smo dobili šiviljski kroj za izdelavo punčke, treba pa se je bilo držati navodil glede punčkinega videza. Tudi navodila za izdelavo smo dobili od Unicefa. Šiva- li smo v šoli, nekaj na šivalni stroj, nekaj na roke. Tudi lase smo naredili ročno iz volne. Blago, volno in drug material, ki smo ga potrebovali, smo našli sami iz ostankov, tako da lahko rečem, da smo bili uspešni tudi pri recikliranju. NAVODILA ZA IZDELAVO Za punčkino telo potrebujemo kakr- šnokoli enobarvno tkanino, ki se pribli- žno ujema z barvo različnih polti otrok po svetu. Mi smo izdelali tri belopolte in tri temnopolte punčke. Za polnilo se lahko uporabi karkoli: vata, fino mleti filc, koščki odpadnega blaga ali volne, preja, polnilo za odeje… Lasje so prav tako lahko iz kateregakoli materiala, volne, rafije ali pa se odločimo, da bo imela punčka glavo pokrito s kapico. Obleka je narejena iz različnega bla- ga, ki je lahko barvasto, potiskano z različnimi vzorci, okrašeno s čipko ali čimer koli drugim, kar naredi punčko lepo in posebno. Obraz se prilagodi videzu, nariše pa se s pisali ali barvami za blago. IZDELAVA Učenci so sami obrezovali blago, ši- vali oblačila, naredili obraze in lase iz volne. Delali so učenci obeh tretjih razredov, torej v oddelku, v katerem delam sama, vsak razred si je izbral svojo punčko, preostale tri pa smo po- nudili prvim in drugim razredom. Pri tem so se neizmerno zabavali in želja po pomoči pri izdelavi je bila velika. Nekaj otrok je prišlo pomagat tudi iz četrtega in petega razreda, saj so v izrezovanju krojev bolj vešči. Vsi so na projekt gledali z zelo visoko stopnjo empatije. Občutek, da bodo s tem ne- komu pomagali, je bil neprecenljiv. Naredili smo torej šest punčk, za vsak razred po eno od 1. do 3. razreda. Vsak razred je za svojo punčko izbral ime in državo, od koder prihaja. Lahko so si izbrali katerokoli ime in katerokoli državo na svetu. Zanimivo je, da so si vsi izbrali države iz razvitega sveta. V osebno izkaznico in dnevnik smo to tudi napisali in razložili namen projekta, da so si o razlogih in moti- vih projekta lahko tudi starši prebrali nekaj. DNEVNIK Potem ko so bile punčke razdeljene in so dobile svojo identiteto, so se se- lile od otroka do otroka in vsak dan doživele kaj novega in zanimivega. Učenci so bili navdušeni nad tem in nemalokrat so se prav »grebli«, kdo bo naslednji, ki jo bo vzel. Najbolj je bilo zaželeno, da jo vzamejo čez vi- kend, saj je tako lahko doživela še kaj zanimivejšega. Ni bila redkost, ko je prišla v šolo z novo torbico, copatki ali pa celo dodatnim oblačilom. Vsak dan smo tudi skupaj prebrali zgodbo, tako da smo vsi spoznali njene zani- mive dogodivščine. Ko je z učencem odšla domov, je bila z njim ves čas in tudi spala je z njim. Resnično so jo vzeli za svojo. Z njimi je jedla, pila, si zaželela svoje večerje, ob večerih imela svojo odejo pri spanju in bila kraljica tistega dne v družini. Odhajala je na družinske izlete, brali so ji pravljice in celo gledala je televizijo. Vsakokrat so zraven v zvezek narisali kakšno sliko, celo fotografirali so jo in prilepili fo- tografijo. Otroci so gotovo poskrbeli, da ji ni bilo dolgčas. Kroj za izdelavo smo dobili od Unicefa in treba se ga je držati (avtor kroja je Unicef) 26 Didakta februar 2015 Didakta februar 2015 27 PROJEKTI NA ŠOLAH – UNICEFOV PROJEKT PUNČKA IZ CUNJ / Ksenija Pišljar / Osnovna šola Dobrova, Dobrova pri Ljubljani Vsako leto se na šoli odločamo za projekte, ki naj bi otrokom popestrili življenje v šoli in jih naučili kaj nove- ga za življenje. Ko se zanje odločimo, jih vključimo v letni delovni načrt. Za kateri projekt se odločimo, je v veliki meri odvisno od subjektivne odloči- tve učitelja in podpore vodstva, saj vsi skupaj gledamo na to, kaj lahko s projektom ponudimo otrokom. Seveda pa je pri odločitvi pomembno tudi, da lahko delo, ki ga projekt zahteva, vključimo v svoje redno delo in s tem še izboljšamo kakovost dela. Projekte je treba vključiti v letni delovni načrt, kar pomeni, da jih moramo spoznati že pred začetkom šolskega leta. PROJEKT Na Osnovni šoli Dobrova smo se v le- tošnjem šolskem letu odločili, da se v okviru oddelka podaljšanega bivanja vključimo v projekt Punčka iz cunj, ki ga Unicef organizira že vrsto let kot pomoč državam v razvoju. S pomo- čjo tega projekta v državah v razvoju cepijo otroke proti šestim nalezljivim boleznim. Odločili smo se, da v pro- jektu sodelujemo po principu punčke z dnevnikom, kar pomeni, da se dnev- nik skupaj s punčko seli od otroka do otroka v posameznem razredu, vanj pa otroci vpisujejo dogodivščine, ki so se zgodile na punčkinem potovanju od učenca do učenca. Ko je punčka obiskala vse učence v razredu, smo jo ponudili v posvojitev. Punčko so lahko posvojili za 20 evrov. Takšna je namreč cena cepiva za enega otro- ka iz držav v razvoju. Skupen znesek je šola nakazala na Unicef. Dobili smo tudi potrdilo, tako da smo se prepričali, da bo denar šel za pravi namen. V času, ko smo punčke izdelovali, smo se veliko pogovarjali o otrocih po svetu. Primerjali smo pravice in dolžnosti in se dotaknili tudi Konvencije o otrokovih pravicah. Prav tako smo obravnavali obnašanje odraslih, ki otrokove pra- vice bodisi upoštevajo ali pa tudi ne. Pa tudi o tem smo se pogovarjali,ali je nekaj pravica ali dolžnost (npr. do šolanja, zdravstvene oskrbe…). Pogo- varjali smo se o razmerah, v katerih živimo mi in v katerih živijo nekateri ljudje po svetu. Nekaj so otroci vedeli že sami, veliko pa so spoznali na novo. Prednost tega, da smo projekt izvajali v okviru podaljšanega bivanja, je bila, da smo si za neformalne pogovore o življenju otrok lahko vzeli več časa. NAČRT Punčke smo naredili v šoli v oddelku podaljšanega bivanja. Od Unicefa smo dobili šiviljski kroj za izdelavo punčke, treba pa se je bilo držati navodil glede punčkinega videza. Tudi navodila za izdelavo smo dobili od Unicefa. Šiva- li smo v šoli, nekaj na šivalni stroj, nekaj na roke. Tudi lase smo naredili ročno iz volne. Blago, volno in drug material, ki smo ga potrebovali, smo našli sami iz ostankov, tako da lahko rečem, da smo bili uspešni tudi pri recikliranju. NAVODILA ZA IZDELAVO Za punčkino telo potrebujemo kakr- šnokoli enobarvno tkanino, ki se pribli- žno ujema z barvo različnih polti otrok po svetu. Mi smo izdelali tri belopolte in tri temnopolte punčke. Za polnilo se lahko uporabi karkoli: vata, fino mleti filc, koščki odpadnega blaga ali volne, preja, polnilo za odeje… Lasje so prav tako lahko iz kateregakoli materiala, volne, rafije ali pa se odločimo, da bo imela punčka glavo pokrito s kapico. Obleka je narejena iz različnega bla- ga, ki je lahko barvasto, potiskano z različnimi vzorci, okrašeno s čipko ali čimer koli drugim, kar naredi punčko lepo in posebno. Obraz se prilagodi videzu, nariše pa se s pisali ali barvami za blago. IZDELAVA Učenci so sami obrezovali blago, ši- vali oblačila, naredili obraze in lase iz volne. Delali so učenci obeh tretjih razredov, torej v oddelku, v katerem delam sama, vsak razred si je izbral svojo punčko, preostale tri pa smo po- nudili prvim in drugim razredom. Pri tem so se neizmerno zabavali in želja po pomoči pri izdelavi je bila velika. Nekaj otrok je prišlo pomagat tudi iz četrtega in petega razreda, saj so v izrezovanju krojev bolj vešči. Vsi so na projekt gledali z zelo visoko stopnjo empatije. Občutek, da bodo s tem ne- komu pomagali, je bil neprecenljiv. Naredili smo torej šest punčk, za vsak razred po eno od 1. do 3. razreda. Vsak razred je za svojo punčko izbral ime in državo, od koder prihaja. Lahko so si izbrali katerokoli ime in katerokoli državo na svetu. Zanimivo je, da so si vsi izbrali države iz razvitega sveta. V osebno izkaznico in dnevnik smo to tudi napisali in razložili namen projekta, da so si o razlogih in moti- vih projekta lahko tudi starši prebrali nekaj. DNEVNIK Potem ko so bile punčke razdeljene in so dobile svojo identiteto, so se se- lile od otroka do otroka in vsak dan doživele kaj novega in zanimivega. Učenci so bili navdušeni nad tem in nemalokrat so se prav »grebli«, kdo bo naslednji, ki jo bo vzel. Najbolj je bilo zaželeno, da jo vzamejo čez vi- kend, saj je tako lahko doživela še kaj zanimivejšega. Ni bila redkost, ko je prišla v šolo z novo torbico, copatki ali pa celo dodatnim oblačilom. Vsak dan smo tudi skupaj prebrali zgodbo, tako da smo vsi spoznali njene zani- mive dogodivščine. Ko je z učencem odšla domov, je bila z njim ves čas in tudi spala je z njim. Resnično so jo vzeli za svojo. Z njimi je jedla, pila, si zaželela svoje večerje, ob večerih imela svojo odejo pri spanju in bila kraljica tistega dne v družini. Odhajala je na družinske izlete, brali so ji pravljice in celo gledala je televizijo. Vsakokrat so zraven v zvezek narisali kakšno sliko, celo fotografirali so jo in prilepili fo- tografijo. Otroci so gotovo poskrbeli, da ji ni bilo dolgčas. Kroj za izdelavo smo dobili od Unicefa in treba se ga je držati (avtor kroja je Unicef) 28 Didakta februar 2015 Didakta februar 2015 29 Ko je obiskala vse družine, smo jo po- nudili v posvojitev, kar je pisalo tudi na uvodni strani dnevnika. Kandidatov je bilo povsod več kot eden, punčka pa samo ena, zato smo se odločili, da bomo izžrebali tistega, ki jo bo dejan- sko posvojil. Tako jo je izžrebani lahko odnesel domov, kjer ga bo spominjala na njegovo solidarnost in pomoč. S plačilom 20 evrov, kolikor je dal otrok za posvojitev, pa je omogočil cepljenje enega otroka iz držav v razvoju. Naj dodam še metode dela in cilje, ki smo jih želeli s tem projektom doseči. METODE DELA frontalna (razlaga projekta) - skupinska (pogovor o namenu - projekta, izdelava punčk, branje iz dnevnika in pogovor) CILJI pomoč otrokom iz držav v razvoju - (s posvojitvijo) razvijanje solidarnosti (do soljudi) - razvijanje sprejemanja drugačnosti - (vsaka je bila drugačna, 3 belopolte in 3 temnopolte) razvijanje čuta za pomoč ljudem v - stiski (s posvojitvijo) spoznavanje drugačnih kultur in - ljudi (z imenom in državo, od ko- der prihaja) urjenje v ročnih spretnostih (pri - izdelavi) razvijanje čuta za recikliranje (ma- - terial za punčke) spoznavanje pravic in dolžno- - sti otrok v razvitih in nerazvitih državah spoznavanje Konvencije o otroko- - vih pravicah primerjava pravic in dolžnosti v - razvitem in nerazvitem svetu. REZULTAT Po zaslugi teh punčk je bilo zbranih sredstev za cepivo za šest otrok in ve- seli smo, da smo jim pomagali. Veli- ko smo se o tem pogovarjali in otroci so si želeli pomagati. Govorili smo o pomoči sočloveku in o tem, kakšne so življenjske razmere otrok po sve- tu. Primerjali smo možnosti, pravice in dolžnosti med razvitimi državami in med državami v razvoju. Dotakni- li smo se tudi različnih možnosti, ki jih imajo otroci v Sloveniji, in ome- nili, da se pogosto zgodi, da tudi tu nekateri potrebujejo pomoč in našo solidarnost. Omenili smo možnosti, kako pomagati ljudem v naši državi in kaj lahko naredimo sami ali v dru- žini. Naučili so se, katere organizacije pomagajo ljudem v stiski, in razložili, kako nudijo pomoč. V času projekta smo zbirali tudi za slovenske družine, in sicer najprej kape, šale in rokavice za ZPMS in hrano z daljšim rokom uporabe za Anino zvezdico. ZAKLJUČEK V prvi polovici letošnjega šolskega leta so naši učenci dodobra spoznali načine pomoči in projekte smo zaklju- čili v upanju, da so poglobili občutek za sočloveka, povečali solidarnost in postali občutljivi za dogajanja doma in po svetu. Zavedajo se, da je sicer za svojo trenutno srečo človek v ve- liki meri odgovoren sam, pa je kljub temu velikega pomena, kje, kdaj in v kakšni družini se rodiš. Če imaš okoli sebe dobre ljudi, ti je pogosto zato v življenju lažje, kot bi bilo si- cer. Naučili so se tudi, kako lahko z majhnimi dejanji narediš marsikaj in z majhnim odrekanjem pomagaš. Zvedeli so tudi, da ni potrebno, da si bogat, da lahko drugim nudiš pomoč. Opazila sem tudi, da tisti otroci, ki so sami stisko že doživeli, še posebej radi pomagajo. Bolj so bili pripravlje- ni sodelovati in pri pogovorih je bilo očitno, da jih zelo zanima vse, še pose- bej, če se pomoč nanaša na ogrožene otroke. Zato lahko z gotovostjo trdim, da jim je projekt prinesel veliko dobrega in da se ga bomo prav zaradi tega tudi v pri- hodnje lotili. Mislim, da smo s tem, ko smo pomagali šestim otrokom v drža- vah tretjega sveta, pomagali tudi vsem našim šestim oddelkom od prvega do tretjega razreda do boljšega odnosa do pomoči in solidarnosti. Tudi zato upam, da bodo zrasli v še boljše ljudi. Temnopolta deklica Hana iz Nemčije. Belopolta deklica Ana iz Italije. Temnopolta deklica Lara iz Avstralije. 28 Didakta februar 2015 Didakta februar 2015 29 Ko je obiskala vse družine, smo jo po- nudili v posvojitev, kar je pisalo tudi na uvodni strani dnevnika. Kandidatov je bilo povsod več kot eden, punčka pa samo ena, zato smo se odločili, da bomo izžrebali tistega, ki jo bo dejan- sko posvojil. Tako jo je izžrebani lahko odnesel domov, kjer ga bo spominjala na njegovo solidarnost in pomoč. S plačilom 20 evrov, kolikor je dal otrok za posvojitev, pa je omogočil cepljenje enega otroka iz držav v razvoju. Naj dodam še metode dela in cilje, ki smo jih želeli s tem projektom doseči. METODE DELA frontalna (razlaga projekta) - skupinska (pogovor o namenu - projekta, izdelava punčk, branje iz dnevnika in pogovor) CILJI pomoč otrokom iz držav v razvoju - (s posvojitvijo) razvijanje solidarnosti (do soljudi) - razvijanje sprejemanja drugačnosti - (vsaka je bila drugačna, 3 belopolte in 3 temnopolte) razvijanje čuta za pomoč ljudem v - stiski (s posvojitvijo) spoznavanje drugačnih kultur in - ljudi (z imenom in državo, od ko- der prihaja) urjenje v ročnih spretnostih (pri - izdelavi) razvijanje čuta za recikliranje (ma- - terial za punčke) spoznavanje pravic in dolžno- - sti otrok v razvitih in nerazvitih državah spoznavanje Konvencije o otroko- - vih pravicah primerjava pravic in dolžnosti v - razvitem in nerazvitem svetu. REZULTAT Po zaslugi teh punčk je bilo zbranih sredstev za cepivo za šest otrok in ve- seli smo, da smo jim pomagali. Veli- ko smo se o tem pogovarjali in otroci so si želeli pomagati. Govorili smo o pomoči sočloveku in o tem, kakšne so življenjske razmere otrok po sve- tu. Primerjali smo možnosti, pravice in dolžnosti med razvitimi državami in med državami v razvoju. Dotakni- li smo se tudi različnih možnosti, ki jih imajo otroci v Sloveniji, in ome- nili, da se pogosto zgodi, da tudi tu nekateri potrebujejo pomoč in našo solidarnost. Omenili smo možnosti, kako pomagati ljudem v naši državi in kaj lahko naredimo sami ali v dru- žini. Naučili so se, katere organizacije pomagajo ljudem v stiski, in razložili, kako nudijo pomoč. V času projekta smo zbirali tudi za slovenske družine, in sicer najprej kape, šale in rokavice za ZPMS in hrano z daljšim rokom uporabe za Anino zvezdico. ZAKLJUČEK V prvi polovici letošnjega šolskega leta so naši učenci dodobra spoznali načine pomoči in projekte smo zaklju- čili v upanju, da so poglobili občutek za sočloveka, povečali solidarnost in postali občutljivi za dogajanja doma in po svetu. Zavedajo se, da je sicer za svojo trenutno srečo človek v ve- liki meri odgovoren sam, pa je kljub temu velikega pomena, kje, kdaj in v kakšni družini se rodiš. Če imaš okoli sebe dobre ljudi, ti je pogosto zato v življenju lažje, kot bi bilo si- cer. Naučili so se tudi, kako lahko z majhnimi dejanji narediš marsikaj in z majhnim odrekanjem pomagaš. Zvedeli so tudi, da ni potrebno, da si bogat, da lahko drugim nudiš pomoč. Opazila sem tudi, da tisti otroci, ki so sami stisko že doživeli, še posebej radi pomagajo. Bolj so bili pripravlje- ni sodelovati in pri pogovorih je bilo očitno, da jih zelo zanima vse, še pose- bej, če se pomoč nanaša na ogrožene otroke. Zato lahko z gotovostjo trdim, da jim je projekt prinesel veliko dobrega in da se ga bomo prav zaradi tega tudi v pri- hodnje lotili. Mislim, da smo s tem, ko smo pomagali šestim otrokom v drža- vah tretjega sveta, pomagali tudi vsem našim šestim oddelkom od prvega do tretjega razreda do boljšega odnosa do pomoči in solidarnosti. Tudi zato upam, da bodo zrasli v še boljše ljudi. Temnopolta deklica Hana iz Nemčije. Belopolta deklica Ana iz Italije. Temnopolta deklica Lara iz Avstralije.