•o
Its ¡o
-O
:t-»
im
¡«n in
-t-»
Tri proti dva za blok 6
Robotu pod nož le z evri
90,6 95,1 95,9 100,3
Št. 46/Leto 66/Celje, 14. junij 2011/Cena 1,10 EUR
□
Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašic
Narobe svet
Tekmovanje v breakdancu nam je, vsaj v Celju, zagotovo odprlo nova obzorja. Da pa naš slovenski svet na glavi postavimo spet nazaj na noge, pa bomo potrebovali zelooooo spretne akrobate!
Simon Brus postal ekipni članski evropski prvak
Dobrna in Rečica ob Savinji praznujeta
"••• _
' 3 JjSStSE.
- M • wbBÊÈ
Foto: GrupA
Kozjani osvajajo Slovenijo
REKREACIJA
S tekom nazaj v naravo
7
Strategija s projekti na zalogo
Dobrna praznuje 15. junija - Gradnja nizkoenergetskega vrtca še letos, nato kanalizacija in urejanje trga - Makadamske, a dobro urejene ceste
DOBRNA - Kraj se je v zadnjih 13 letih, kar okrog 2.200 ljudi živi v samostojni občini, močno spremenil. Pogled na gasilsko cisterno, ki je v poletnih mesecih razvažala vodo do hribovskih domačij, je preteklost, oči obiskovalca boža urejena okolica, ogromno zelenja in številne naravne danosti, ki so ob termalni vodi tudi razlog, da jo poznamo kot izrazito turistično občino. Ostaja pa medsebojna povezanost ljudi in zgovoren dokaz, da so prebivalci desetih naselij resnično navezani na Dobrno kot občinsko središče je tudi skupno, samo eno prostovoljno gasilsko društvo. To bo letos bogatejše za novo vozilo, vredno 200 tisoč evrov.
»Nadaljujemo kontinuiteto dela in razmišljanj iz preteklih let. Prilagajamo se finančnemu stanju v državi, a pogrešamo več razpisov, več možnosti za oplemenitenje naložbenega denarja iz našega proračuna. Tako pripravljamo projekte, da jih bomo imeli - vključno z odkupljenimi zemljišči oziroma urejeno služnostjo ter gradbenimi dovoljenji - pripravljene, ko bo objavljen ustrezen razpis. Tako je z ureditvijo centra Dobrne, z dokumentacijo za 22 kilometrov kanalizacijskega
omrežja, projekti za ureditev kolesarske steze, pločnika, javne razsvetljave in plinovoda ter same ceste Dobrna-Gu-tenek ... Gre za naložbe, skupaj vredne okrog 8 milijonov evrov,« župan Martin Brecl razloži strategijo, kako lahko kljub omejenem občinskem mošnjičku vseeno toliko naredijo.
Prvi pa bo na vrsti vrtec, kajne?
Prostorsko premajhen, zgrajen leta 1975 in energetsko zelo potraten vrtec bomo zdaj nadomestili s 5-oddelč-
V
Martin Brecl
nim nizkoenergetskim. Pred poletjem bomo ponovili razpis, a gradnjo moramo izvesti tako, da bodo malčki v njem septembra 2012. Prvi razpis je bil zelo zahteven za ponudnike, saj smo na gradnjo vezali tudi nakup zemljišč znotraj LN Zora, kjer se predvideva 20 stanovanjskih hiš. Če bi bil tak razpis zunaj v času
Prireditve ob občinskem prazniku na Dobrni se bodo vrstile še v naslednjih dneh, med zanimivejše pa sodi konec tedna, v nedeljo in ponedeljek, dvodnevni prikaz čebelarstva ter razstava kulinaričnih dobrot dobrnskih gospodinj v Zdraviliškem domu. Že v petek pripravljajo domači planinci nočni pohod na Paški Kozjak, v nedeljo ob 15. uri pa bo pred Zdraviliškim domom tudi prikaz starih kmečkih opravil in običajev.
konjukture, bi šel za med, a zdaj enostavno ni čas za gradnjo nepremičnin na zalogo, zato bomo zdaj z razpisom najverjetneje iskali samo izvajalca del.
Ob cesti proti Hudičevem grabnu in novem Haiderje-vem mostu sta bili zadnji večji naložbi nova osnovna šola in kulturni dom ...
V občini imamo usmeritev, da ničesar ne gradimo, če ni skozi razpise sofinancirano z evropskim oziroma državnim denarjem. Preprosto ne gre, slovenske občine, ne samo naše, so finančno podhranje-ne do nekje 30 odstotkov. V preteklih letih smo na račun tega sofinanciranja podvojili vrednost naših naložb, tako intenzivno pa te zgodbe zdaj ni več mogoče nadaljevati. Ekološko smo sanirali občino, nadgradili čistilno napravo s 1.800 na 4.000 populacijskih enot, zdaj pripravljamo projekte za kanalizacijo še za severni del, za južnega jih že imamo. Uspeli smo zgraditi velik del vodovodnega omrežja, pred leti v času suš so gasilci opravili tudi po 14 voženj dnevno - danes tega ni več treba. Uspešni smo bili s protipoplavnimi ukrepi, sočasno z novimi cestami pa vselej urejamo tudi kolesarskega steze. Prav glede turizma z majhnimi koraki lahko naredimo zelo veliko. Imamo vodnik kolesarskih poti, uredili smo gozdno učno pot, okolica Dobrne je izjemno lepa in kar vabi na pohode in sprehode. Res pa je, da precej vlagamo tudi v infrastrukturo družbenih dejavnosti.
Dobrna je izrazito turistična občina - prav je, da se ureja center, a ceste na
obrobju tudi kličejo, je slišati med ljudmi.
Tega se zavedamo - sam najraje delam ceste, to je tudi najbolj enostavno - a prav je, da smo delali tako, kot smo se skupaj odločili. Ne vemo, kako bo z možnostmi pridobivanja denarja naprej, zato je prav, da smo naredili, kar smo v teh bolj dobrih časih lahko. Zdaj bo res treba bolj v lokalno cestno infrastrukturo. Ljudje, ki nas obiščejo, hvalijo, da imamo res dobro urejene makadamske ceste. Ker ne asfaltiramo v velikem obsegu, lokalne ceste redno vzdržujemo, razširjamo na predvideno širino in sproti urejamo odvodnjavanje. Ko bodo prišle na vrsto za celovito ureditev, bo ogromno že pripravljenega. Manj kot desetina makadamskih cest je takšnih, ki še niso pripravljene na asfaltno prevleko. Pri tem ne smemo pozabiti,
da so bile kvote za obnovo in gradnjo cest iz evropskega strukturnega sklada porabljene takoj, že v prvem razpisu, le nekaj denarja je ostalo še za drugi razpis.
Na Celjskem ste eden redkih županov, ki ob veliki podpori volivcev »svojo« občino vodi vse od njenega rojstva. Vam izzivov za delo ne zmanjka?
Izzivov je toliko, kolikor jih človek vidi in kolikor jih okolje s svojimi danostmi nudi. Treba se je lotiti tistega, kar se lahko naredi. Res pa je, da človek kar ne more verjeti, koliko se je v 12 letih naredilo, kar nekaj pa je pripravljenega tudi na zalogo. Morda tudi zato, ker je bila Dobrna prej tako podhra-njena - zdaj pa se kakovost sobivanja v prostoru vse bolj vzpostavlja.
IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA
S prireditvijo, na kateri bodo nastopili Godba Dobrna, MPZ Društva upokojencev Dobrna, učenci OŠ Dobrna, gojenci Centra za usposabljanje, varstvo in delo Dobrna ter Kvartet klarinetov, bodo jutri, v sredo, ob 18. uri v dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni proslavili letošnji občinski praznik. Slovesnost bo v veliki meri v znamenju letošnjih dobitnikov najvišjih občinskih priznanj - bronaste grbe bodo prejeli Jože Polenek, Albina Rebernik in Miroslav Rošer, srebrnega ob trojnem jubileju šolstva v kraju OŠ Dobrna in zlatega Društvo upokojencev Dobrna, ki letos praznuje 60-letnico delovanja. Ob tem bo župan Martin Brecl podelil tudi dve županski priznanji, in sicer domačim planincem in uspešnemu podjetniku Miroslavu Jakopu, ter nagradil odličnjake Patricijo Kumer, Petra Lampreta, Izo Smrečnik in Tjašo Žerjav.
Slovesno odprtje poti, na kateri je zbrane nagovoril župan Martin Brecl, je bilo ob vstopni točki pri jami Ledenica oziroma »Birkeler«.
Po neokrnjeni naravi soteske Drenovec
S partnerjema, domačim mladinskim klubom in družbo Terme Dobrna, je občina v okviru mednarodnega leta gozdov uredila gozdno učno pot po soteski Dreno-vec. Pod okriljem Lokalne akcijske skupine Od Pohorja do Bohorja je naložbo polovično sofinanciral Evropski kmetijski sklad preko osi Leader.
Gozdna učna pot Dobrna delovanju in zgradbi gozdnega
na sproščen in zabaven način obiskovalcem podaja znanje o gozdu, zasnovana je tako, da jo lahko pohodniki prehodijo sami. Njihovo radovednost včasih poteši, drugič spet vzbudi katera od 11 predstavitvenih tabel s podatki o
ekosistema in trajnostnemu razvoju območja. Speljana je po soteski Drenovec pod Paškim Kozjakom in vodi od jame Ledenice do planote Brdc mimo kmetije Marošek. Območje Drenovca je z divjino hudourniške soteske, s slapovi, sliko-
vitimi skalnimi stolpi in z nedostopnimi gozdnimi pobočji eden tistih res odlično ohranjenih neokrnjenih kotičkov narave, pohodniki po gozdni učni poti pa bodo spoznavali tudi kulturno dediščino teh krajev. V kočarski hiši Šume-jeve domačije iz 19. stoletja si namreč lahko ogledajo črno kuhinjo in spoznavajo tradicionalne načine sobivanja človeka in narave.
IS
Foto: URŠKA PETELINŠEK
TOREK
SREDA
ČETRTEK PETEK
	
w	
D1E3I
14 2
3EHD[HE
Nepozabno glasbeno doživetje z
OLIVERJEM DRAGOJEVICEM
Torek, 21. junij, ob 20.30
na STAREM GRADU CELJE
2011 Poletje v CELJU
knežje mestu
V primeru slabega vremena bo prireditev v Celjskem domu. Več info na www.celeia.info in TIC Celje, Krekov trg 3.
ZAVOD CELEM CEUE
- Št. 46 - 14. junij 2011
EHC	j j
Svojevrstne rečiške podobe
Petek, 17. junij, bo tudi praznik najmlajše občine na Celjskem
REČICA OB SAVINJI - Po dolgih letih prizadevanja so se občani zanjo izrekli na referendumu, zaživela pa je 1. 1. 2007. Občino, ki 17. junija praznuje občinski praznik v spomin na podelitev trških pravic in ustanovitev hranilnice, drugi mandat vodi župan Vinko Jeraj.
»Če vprašate mene, ožjo upravo in občinske svetnike, je ustanovitev svoje občine zagotovo dosegla svoj namen. Če bi ostali v nekdanji skupni občini Mozirje, lanskih in letošnjih naložb zagotovo ne bi bilo. Če gledamo širše, pa se bojim, da so občani ob ustanovitvi lastne občine pričakovali več. Predvsem, da bo na hitro v vseh naseljih vse urejeno,« je rečiški župan Vinko Jeraj odgovoril na vprašanje o pri-
Vinko Jeraj, župan Občine Rečica ob Savinji
čakovanjih. »Dejstvo je, da je denarja premalo in da ne moremo enakovredno financirati vseh naselij. Je pa res, da je bila občina ustanovljena vsaj osem let prepozno.«
Vemo, da priprava različnih projektov traja precej časa. Rečica je bila ob nastanku praktično brez ...
Leta 2007, ko je občina zaživela, pa tudi leto, dve kasneje nismo imeli v predalu niti enega projekta, s katerim bi lahko sodelovali na razpisih, ob tem, da so bili takrat relativno ugodni časi. Prvič smo se lahko prijavili na 4. javni razpis SVRL, ker za prijavo projektna dokumentacija ni bila potrebna. V tistem času kaj več možnosti ni bilo. Še danes, če uporabim ta izraz, »prihajamo k sebi« in pripravljamo potrebne dokumente, da jih bomo imeli na zalogo. Najbolj žalostno oziroma največja zamujena priložnost za Rečico je dejstvo, da so bili pred letom 2008 bistveno
Počitnice 2011
Eden večjih načrtov v občini Rečica ob Savinji je ureditev trškega jedra, za kar imajo izdelano projektno dokumentacijo in čakajo na ugoden javni razpis. Prenovili bodo cel trg z amfiteatrom ter vse vpadnice, saj želijo urediti bolj pretočen promet in dograditi pločnik.
Izjemno bogato društveno življenje je ena izmed značilnosti mlade občine. Svojstven pečat utripu dajejo tudi člani PGD Rečica, ki so v soboto pripravili nočno člansko tekmo. Tako v ženski kot moški konkurenci so slavili gasilci iz Andraža nad Polzelo. Domačinke so pristale na tretjem, domača članska desetina - večina se je predlani udeležila mladinske gasilske olimpijade na Češkem - pa je osvojila drugo mesto. (Foto: US)
drugačni razpisi kot danes, ko so praktično okleščeni na nulo. Če govorim konkretno: sedaj gradimo kanalizacijo. Evropa in država govorita o 60-80-odstotnem sofinanciranju. Ko pa potegneš črto, je to sofinanciranje v resnici samo od 20 do 30 odstotkov.
Sami ste omenili kanalizacijo, ki je trenutno največji zalogaj v rečiški občini. Za gradnjo, ki bo pridobitev za tri naselja, ste praktično porabili razpoložljiv proračunski denar.
Občani pogosto rečejo, češ »pri nas niste še nič naredili«. Ampak gledati je treba drugače: v prejšnjem mandatu smo zgradili parkirišče. Res da na Rečici, ampak uporabljajo ga vsi občani, ki prihajajo v center občine. Tudi za kanalizacijo v Varpoljah, Nizki in Spodnji Rečici vemo, da je to območje na vodnem viru in da je gradnja tudi zaradi zakonodaje nujna. Zato smo pristopili k precej dragemu projektu. Če govorim o sekundarnem delu kanalizacije, smo istočasno obnovili vodovod in meteorno kanalizacijo, hkrati pa se odločili za glavno obvoznico do kampa. Tako se je razširila cesta in uredil pločnik. Ob predstavitvi idejnega projekta je bilo precej evforije, ko pa smo začeli z deli, je bilo bistveno drugače. Kakorkoli, zavedamo se, da živimo v okolju, kjer sta asfalt in dostop do doma še kako pomembna. Ampak prepričan sem, da je treba še prej urediti vodovod, kanalizacijo in okolje. Šele nato je na vrsti asfalt, kot smo to storili v Varpoljah.
Menda ste alergični na sivoplišastega medvedca, ki je dokaz, na kakšne ovire lahko naleti občina pri načrtovanju?
Če kdo ne ve, govoriva o metulju. Leta 2008, ko so bili pogoji nekoliko drugačni, smo pridobili denar
za gradnjo Trnočkega mostu, ki bi povezal dva dela občine. Podpisali smo že pogodbo, vendar so takšni in drugačni naravovarstve-niki zaradi različnih živali, ki živijo ob Savinji, gradnjo za nekaj časa preprečili. Čeprav skoraj 98-odstotno verjamem, da bomo le gradili, povsem prepričani še vedno nismo. Če bomo z mostom le uspeli, bo problem tudi cestna navezava skozi Tr-nočko gmajno, kjer sedaj predlagajo gradnjo viadukta. Seveda se takoj zastavi vprašanje, kdo bi ga financiral, poleg tega pa bi pomenil še večji poseg v prostor. Ne glede na vse zaplete upamo, da bomo prihodnje leto tudi s pomočjo države zgradili most, ki bi občinskemu središču približal krajane na desnem bregu Savinje. Seveda iz tega izhajajo drugi načrti, na primer ureditev ceste skozi Pobrežje.
Če grobo rečem, je Rečica ob Savinji najbolj znana po propadajočem kozolcu tik ob cesti proti Logarski dolini.
Glede te rečiške vedute naj povem, da ima v skladu z zakonodajo občina možnost, da bi kozolec odstranila. Glede na pogovore in načrte ter tudi s privoljenjem lastnika pa bomo na Reneku gradili krožišče. Gradnja je bila z državnim proračunom predvidena že lani, tudi letos, sedaj pa so del potrebnega denarja premaknili v prihodnje leto. Nazadnje smo se dogovorili, da bo država letos poskušala pridobiti projektno dokumentacijo in poskrbela za odkup zemljišč, z gradnjo pa bi začeli prihodnje leto. V sklopu krožišča bomo
Avtor: Dalibor Bori Zupančič
» Hit letošnje turistične sezone so adrenalinske počitnice! Poglejte, koliko jih je, za katere ni gotovo ali jih bodo sploh uspeli preživeti !«
Na slavnostni seji bodo zlati grb podelili Jakobu Pre-sečniku, srebrnega pa Ivanu Krančiču, Hermanu Pokleki in Urški Selišnik. Prejemniki bronastega grba so Ludvik Velam, Ivo Vidakovic in KUD Utrip, z županovim priznanjem pa bodo nagradili nekatere posameznike in najboljše učence OŠ Rečica ob Svinji.
uredili pešpot in kolesarsko stezo do središča občine, torej do rečiškega trga. Glede na razmere, ki vladajo v državi, o uresničevanju teh načrtov nisem povsem prepričan, ampak zagotovila direktorja direktorata za ceste Gregorja Ficka so že zelo sveža.
Na Rečici je težko pričakovan občinski prostorski načrt. Kako daleč ste?
Minuli teden je občinski svet sprejel popravljen in vsebinsko dopolnjen odlok, o katerem mora sedaj v mesecu dni svoje povedati ministrstvo za okolje. Tudi če z ministrstva ne bo odgovora, se lahko občina odloči za javno razgrnitev prostorskega načrta. Svetniki so sklenili, da bo javna razgrnitev najkasneje jeseni, spomladi prihodnje leto pa bomo načrt tudi sprejeli.
Ena od stvari, za katero skrbi občina, je predšolska vzgoja. Imate dovolj prostora za vse malčke?
Ko je občina začela na svoje, smo imeli tri oddelke. Sedaj moramo do jeseni urediti še peti oddelek, potem pa v stari šolski zgradbi nimamo več prostora. Seveda večje število otrok zagotovo po svoje priča o utripu v naši občini. Glede na to, da je v prostorskem načrtu predvidenih kar nekaj novih parcel, za katere je precej zanimanja, upamo na še večje število otrok. Seveda pa bo potem treba razmišljati o novih prostorih.
Ob številnih prireditvah, ki jih pripravljate v čast prazniku, bo v petek tudi slavnostna seja občinskega sveta. Kakšna bo letošnja poslanica?
Naj naprej omenim, da smo daleč okrog znani po bogatem društvenem utripu, ki izjemno bogati življenje v naši občini. Sicer pa bom občanom zaželel predvsem strpnosti ter dodal upanje, da bi se vsi projekti, ki smo jih zastavili, tudi uresničili.
URŠKA SELIŠNIK
NEP gor ali dol, takole so izgledala pripravljalna dela za šoštanjsko šestico v začetku maja.
Tri proti dve za blok 6
V novem nacionalnem energetskem programu, ki je v javni obravnavi, trije scenariji z in dva brez bloka 6
Po dolgotrajnih napovedih smo v petek končno dočakali osnutek predloga nacionalnega energetskega programa (NEP), ki ga je pripravilo ministrstvo za gospodarstvo, zdaj pa je v 45-dnevni javni obravnavi. NEP naj bi Sloveniji zagotovil učinkovito rabo energije ter čim bolj neodvisno preskrbo.
Osnutek programa smo na našem območju dokaj nestrpno pričakovali, saj naj bi bila po končani javni obravnavi končno le dogovorjena usoda bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj. V osnutku je predvidenih pet scenarijev razvoja slovenske energetike. Vsi predvidevajo jedrsko možnost, trije gradnjo bloka 6, dva pa sta brez njega oziroma je predvideno, da se blok 6 ne bi gradil, namesto tega pa bi prišlo do obnove blokov 4 in 5. V javni obravnavi bo vseh pet scenarijev, na koncu pa bo sprejet le eden.
Kot je na petkovi predstavitvi osnutka že omenil direk-
tor direktorata za energetiko Janez Kopač, bloka 6, če bi lahko zavrteli čas nazaj, ne bi gradili. Po njegovem glede naložbe vlada velika zmeda, stroški nenadzorovano rastejo in so z načrtovanih 655 milijonov do danes že presegli 1,3 milijarde evrov.
»NEP načeloma ne odpira strateških vprašanj, povezanih z že sprejetimi odločitvami, ki bi znatno vplivale na že sprejete investicijske odločitve posameznih poslovnih subjektov. Izjema je bila obravnava investicije v blok 6 v Teš. Zaradi dilem javnosti in ministrstva so bili dodatno analizirani tudi scenariji razvoja energetike s prekinitvijo investicije v Teš 6. Scenariji brez bloka 6 so po okoljskih kriterijih boljši od scenarijev z blokom, nekoliko slabši so glede pričakovane cene električne energije in tveganj, povezanih z le-to v prihodnje,« pojasnjujejo na ministrstvu za gospodarstvo in dodajajo, da če investicija v blok 6 še ne bi bila sredi izvedbe, bi pri predlogu sce-
Javna razprava bo od 10. junija do 25. julija, pripombe pa sprejemajo na ministrstvu za gospodarstvo na naslovu nep.mg@gov.si
Teš predstavlja strateško pomembno infrastrukturo, saj proizvaja skoraj tretjino elektrike v Sloveniji. Ker bodo vsaj prvi štirje bloki leta 2016 prenehali obratovati, naj bi Slovenija potrebovala premostitev, torej blok 6, za čas do končanja gradnje drugega bloka krške nuklear-ke, ki ne bo končana vsaj do leta 2023. V nasprotnem primeru bi Slovenija lahko imela velike težave z dobavo električne energije. Odgovorni zatrjujejo, da je rešitev tudi ekološko ugodna. Obstoječih pet blokov danes proizvede 3.500 gigavatnih ur (GWh) električne energije in 4,5 milijona ton ogljikovega dioksida letno. TEŠ 6 bo ravno tako proizvedel 3.500 GWh električne energije, medtem ko naj bi se izpusti zmanjšali na 3,1 milijona ton na leto, seveda ob enaki proizvodnji. Količina žve-plovega dioksida v ozračju pa naj bi se zmanjšala kar za polovico.
narija NEP pretehtale okolj-ske in razvojne koristi nad strateško zanesljivostjo z izkoriščanjem domačega fosilnega vira. »Kljub neustreznosti postopka strateškega odločanja o investiciji v Teš 6 pred podpisom pogodb z dobaviteljem opreme je projekt uvrščen v predlog nEp v takšni obliki, kot se izvaja.«
Nuklearka ostaja
Sicer NEP predvideva tri mogoče energetske scenarije z različnimi poudarki na virih, in sicer na hidro-, termo- in nuklearnih, obstajata pa še dva dodatna scenarija s plinsko-parnimi elektrarnami. »Vsak scenarij ima svoje prednosti in slabosti,« je pojasnila ministrica za gospodarstvo Darja Radie. Jedrska nesreča v Fukušimi jedrski scenarij zagotovo postavlja v drugačno luč, ampak zaradi te nesreče se Slovenija ne misli odpovedati nukle-arki. NEP se osredotoča na tri področja: učinkovito rabo energije, izkoriščanje obnovljivih virov energije in razvoj omrežij, spremlja pa ga tudi obsežna okoljska dokumentacija. Zaradi okoljskih zahtev so bile tako že črtane konkretne lokacije hidroelektrarn na Muri in Soči. V NEP so zapisani še 25-od-stotni delež virov obnovljive energije v rabi bruto končne energije do leta 2020, zmanj-
Brez kratkoročnih sprememb
Finančni kapitalski trgi so se v minulem tednu po visoki volatilnosti na koncu vseeno obrnili v negativno smer. Posledice tega izhajajo iz sporočila ameriškega ministrstva, da so ameriški delodajalci maja na novo odprli le 54 tisoč delovnih mest, kar je dobra tretjina od napovedi analitikov. Skoraj polovico novih služb je odprla veriga restavracij McDonalds, katere delovna mesta ne veljajo za kvalitetna in dobro plačana.
Stopnja brezposelnosti se je z devetih odstotkov povzpela na 9,1 odstotek. Že pred tem je bilo objavljenih nekaj neprepričljivih podatkov o proizvodni dejavnosti, potrošniškem zaupanju in nepremičninskem trgu, ki potrjuje, da okrevanje izgublja zagon. Predsednik ameriške centralne banke Fed Ben Bernanke je na konferenci izjavil, da so sti-mulacijski ukrepi še naprej potrebni, da spodbudijo izjemno počasno gospodarsko okrevanje. Ponovno je poudaril, da je rast inflacije v zadnjem obdobju le začasna. Omenjeno dokazujejo tudi obvezniški trgi, kjer so se donosnosti obveznic v zadnjem času znižale in cene obveznic povišale, kar nakazuje, da so se inflacijska pričakovanja udeležencev trga znižala. Na tem mestu se poraja vprašanje, če se Evropska centralna banka ni prenaglila pri dvigu ključne obrestne mere aprila letos.
Zaradi izjemnega pomena, ki ga ima nacionalni energetski program, bomo v prihodnjih številkah NT v mnenj-skih rubrikah predstavili poglede na osnutek NEP. K sodelovanju bomo povabili nekatere ugledne strokovnjake s širšega celjskega območja.
PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU			MED 6.6. IN 10.6.2011
Oznaka	Ime	Enotni tečaj	Promet v tEUR %spr.
CICG	Cinkarna Celje	90,00	23,03 0,00
CETG	Cetis	25,45	0,00 0,00
GRVG	Gorenje	9,48	94,74 ^ -3,85
PILR	Pivovarna Laško	8,11	4,31 ^ 1,38
JTKG	Juteks	21,50	1,84 0,00
ET0G	Etol	70,05	3,20 ^ 3,01
šanje energetske intenzivnosti za 46 odstotkov, zmanjšanje uvozne odvisnosti na ne več kot 45 odstotkov ...
Kot napovedujejo na ministrstvu, bodo v okviru javne razprave organizirali različne dogodke v več krajih v Sloveniji. Javna razprava pravočasno odpira možnost, da zainteresirana in najširša javnost izrazi svoja stališča in pobude za izboljšanje predlagane razvojne vizije energetike in se opredeli do ključnih odločitev in rešitev v NEP. Sočasno z javno obravnavo so k posredovanju svojih stališč do osnutka povabljene tudi sosednje države. Pomemben element odločanja o NEP je okolj-sko poročilo, ki je prav tako predmet javne razprave. »Javna obravnava bo kljub temu, da smo si tudi mi to najmanj želeli, v poletnem času. S sodelavci se zavezujemo, da bomo poskrbeli, da bo kljub temu kar se da kakovostna. Razlog za >po-zno< obravnavo je v časovni zahtevnosti presoje vplivov na okolje nEp,« so zapisali na ministrstvu.
NEP naj bi bil dokončan do novega leta, skupaj z okoljskim poročilom pa je stal skoraj 480 tisoč evrov. Naložbe v energetiko do leta 2030 so ocenjene med 25 in 29 milijardami evrov.
US, foto: TimE
Dobre novice so prihajale le z evropskega trga. Med temi velja izpostaviti obseg industrijskih naročil, ki so se v Nemčiji aprila glede na marec okrepila za 2,8 odstotka. Rast naročil je bila tako precej večja, kot so napovedali analitiki. Ta rezultat je posledica močnega povpraševanja v hitro rastočih državah. Kljub temu so bile v tem tednu najbolj na udaru delnice letalskih podjetij. Odločilen vpliv je imelo Mednarodno združenje za zračni transport (IATA), ki je več kot prepolovilo svojo napoved o letošnjem dobičku letalskih prevoznikov. Lufthansine delnice so se v tem tednu pocenile kar za 4,9 odstotka.
Največji svetovni indeksi so izgubili na vrednosti. Frankfurtski Indeks DAX je teden končal 0,9 odstotka nižje in je v petek dosegel 7.179 indeksnih točk. Francoski indeks CAC40 je končal prav tako 0,9 odstotka nižje, medtem ko je angleški indeks FTSE100 v tem tednu izgubil 0,5 odstotka vrednosti. Ameriška indeksa SP500 in Dow Jones sta v petek trgovanje zaključila 1,1 odstotka nižje glede na pretekli teden. Na drugi strani se je indeks NASDAQ v tem tednu pocenil za 1,5 odstotka vrednosti ter v petek dosegel 2.247 indeksnih točk.
1	INDEKSI MED 6.6. IN	110.6.2011	
Indeks	Zadnji tečaj		%spr.
SBI20	768.08		1,20
Zagotovo se bo o osnutku kresalo precej mnenj, v Gospodarski zbornici Slovenije pa so že zahtevali, da javno razpravo podaljšajo do oktobra.
Evro se je v sredo povzpel vse do 1,4655 dolarja, kar je najvišja vrednost v zadnjem mesecu, predvsem zaradi novice, da bo Grčija dobila še dodatnih 1l0 milijard evrov posojila. Vrednost nafte se ni gibala v skladu s padcem dolarja, zaradi morebitne napovedi OPEC, da bo zaradi spodbujanja gospodarskega okrevanja povečala črpanje nafte. Te špekulacije so vplivale na pocenitev cene nafte, ki je v sredo dosegla 98,3 dolarja za sod, kar je 2,2-odstotni padec na tedenski ravni. V nekoliko manjši meri sta se pocenila srebro in zlato, ki sta dosegla 1,1- in 0,7-odstotno znižanje glede na teden pred tem. Med vsemi surovinami je v največji meri pridobil sladkor, ki se je podražil za 2,5 odstotka in v sredo dosegel 24,2 dolarja za trgovano enoto.
Trgi so v zadnjem mesecu in pol negativno naravnani in ni videti, da bi se ta trend kratkoročno spremenil.
ROMAN GOMBOC, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Slovenska 54, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana
Vir: Ljubljanska borza d.d.
www.novitednik.com
Kozjani osvajajo Slovenijo
Središče Kozjanskega, malo Kozje, je postalo v preteklih letih veliko pokopališče tovarn, saj so zaprli kar dve (Konfekcijo Mont Kozje z uveljavljenimi puhovkami in Dekor Kozje). Obenem je iz nič nastalo nekaj uspešnih podjetij, med njimi Rajmax, ki je s svojimi PVC- in ALU-okni ter vrati osvojil že skoraj vso Slovenijo. Tam, kjer Kozjani trga še niso osvojili, ga bodo kmalu, saj jim koristne kozjanske trme ne manjka.
»Podjetje Rajmax? To je poznajo o podjetjih podrob-nedvomno spodbudna zgod- ne podatke. Začetek podje-
ba!« pritrjujejo v šmarski območni obrtni zbornici, ki deluje na območju občin Obsotelja in Kozjanskega ter
tja Rajmax, ki je skovanka iz priimka ustanovitelja Janka Rajgla ter osebnega imena njegovega nečaka, je bil leta
1998, ko je direktor in lastnik Rajgl uporabil znanje, pridobljeno v podobnem podjetju. Takrat je v začetku leta začel z dobavo in montažo stavbnega pohištva sam, po nekaj mesecih so začeli z lastno proizvodnjo v najetih prostorih v Kozjem, v njegovem domačem kraju, s tremi zaposlenimi. Z manj delavci niti ni bilo mogoče.
Ustanoviti takšno podjetje v odmaknjenem Kozjem,
Direktor Rajmaxa Janko Rajgl v proizvodni hali v Kozjem.
daleč od mest, je predstavljalo poseben podjetniški pogum. »Imel sem željo ostati v domačem kraju, delati v domačem kraju ter zaposlovati domače ljudi. Ker sem Kozjan,« se spominja začetkov Rajmaxa Janko Rajgl. Tudi danes je težko biti na trgu prisoten s podjetjem iz oddaljenega Kozjega, saj je Rajmaxov trg med drugim po mestih, kjer imajo svoje lokalne proizvajalce PVC- in ALU-stavbnega pohištva. »Zato je resnično še vedno dosti težje, vendar je naša konkurenčna prednost vrhunski izdelek, z izjemno kvaliteto, s čemer svoje kupce prepričamo. Razmerje med kakovostjo in ceno je zelo dobro,« odgovarja direktor Rajmaxa.
Rajmax je v različnih pogledih uspešno družinsko podjetje, kjer so zaposleni direktor Janko Rajgl, njegova soproga ter dva nečaka. Začeli so s tremi zaposlenimi, po več kot desetletju jih ima Rajmax petindvajset. Zaposleni so seveda iz središča Kozjanskega, kjer je vsako delovno mesto skoraj kot dobitek na lotu. In tako kot se je širilo povpraševanje po Rajmaxovih izdelkih in storitvah, toliko so dodatno zaposlovali. Kmalu po ustanovitvi podjetja je začela delovati poslovna enota v Novem mestu, ki je pomagala osvajati trg Dolenjske, Kočevske in Bele krajine, pred dvema letoma se ji je
SPODBUDNE ZGODBE
V rubriki predstavljamo spodbudne zgodbe gospodarstvenikov, podjetnikov, obrtnikov ter podjetij s širšega območja celjskega. Zagotovo jih je mnogo med nami. Nekateri so večji zaposlovalci, drugi so s svojim znanjem, spretnostmi, izkušnjami uspeli poskrbeti za preživetje družine. Takšnim spodbudnim zgodbam odmerjamo prostor v torkovih številkah Novega tednika. Sporočite nam lahko tudi svoje predloge za spodbudne zgodbe, in sicer na e-naslov: tednik@nt-rc.si
pridružila danes močna poslovna enota v Ljubljani, od koder pokrivajo trg celotne Gorenjske.
Podjetje Rajmax iz Kozjega pomaga v središču Kozjanskega skoraj vsem tamkajšnjim društvom, prav tako se po podjetju imenuje malonogometni nogometni klub v Kozjem.
Podjetje iz Kozjega se je na trgu seveda moralo boriti in še se bori. Na začetku, po ustanovitvi, je bila težava s kapitalom, saj so začeli delati skoraj brez denarja, pa še kader so morali izobraziti. In Rajmax danes, v letih težke gospodarske krize? »Na trgu so prisotni huda konkurenca ter izjemno nizke cene, čeprav to na razvoj našega podjetja bistveno ne vpliva,« je kljub vsemu zadovoljen direktor Rajgl. Kriza v gradbeništvu je močno vplivala, da je danes konkurenca med proi-
zvajalci PVC- in ALU-oken huda. Posamezna podjetja, z velikimi zmogljivostmi, so marsikateri veliki posel izgubila ter se preusmerila, kar je vplivalo na bistveno nižje cene. Prav tako pritiskajo na slovenski trg proizvajalci iz vzhodnih držav, ki z nizkimi cenami zdaleč ne nudijo iste kakovosti. »Mi smo bili že od vsega začetka zainteresirani za tako imenovane male kupce,« odgovarjajo iz Raj-maxa, kjer beležijo kljub splošni gospodarski krizi stalno rast. Lani so zaradi razmer na trgu ostali po dohodkovni plati na približno isti ravni, vendar so - po količini izdelanih oken in vrat - kljub hudi konkurenci dosegli rast.
Vse možnosti Rajmaxa seveda še niso izkoriščene. Kozjani se pripravljajo še na osvajanje trga Primorske ter tujega trga. »Naš dolgoročni cilj je gotovo iskanje kupcev na tujem trgu,« napoveduje direktor Rajgl.
BRANE JERANKO
Po četrt stoletja Dolar odhaja iz Juteksa
Zaradi osebnih razlogov, vsaj uradno, je odstopil predsednik uprave žalskega Juteksa Milivoj Dolar, ki je žalskega proizvajalca talnih oblog vodil celih 25 let, zdaj pa se bo upokojil. O odstopu je delničarje Juteksa obvestil nadzorni svet oziroma predsednik Borut Bratina. Nadzorniki so za novega predsednika uprave, ki bo svoj 5-letni mandat nastopil 1. julija, imenovali dosedanjega člana uprave Dušana Štiher-la.
Dolar se je v žalski družbi zaposlil leta 1967, leta 1986 pa je bil prvič imenovan za direktorja. Sedanji mandat je nastopil 20. februarja 2008. Sicer so na četrtkovi skupščini delničarji Juteksa potrdili vse predlagane sklepe, hkrati pa upravi zastavili kar
Milivoj Dolar zapušča Juteks.
nekaj vprašanj o poslovanju. Kot so priznali v upravi, je skupina skupaj z družbo Juteks trenutno v zelo šibki kondiciji, postopek okrevanja pa bo zelo negotov in dolgotrajen. Najprej morajo rešiti izredno težko likvidnostno situacijo. Ukrepe sicer izvajajo, vendar v upravi niso opredelili, kdaj se Juteksu obetajo boljši časi.
Lani so v Juteksu ustvarili 8 milijonov evrov izgube, v prvem letošnjem četrtletju pa še dodatnih 400 tisoč evrov. Prihodki so dosegli le polovico tistih izpred začetka krize. S poslovanjem so vse bolj nezadovoljni tudi njegovi lastniki, med katerimi je s 17-od-stotnim deležem največja Kapitalska družba. Poleg Kada so med večjimi lastniki Juteksa tudi družbe in skladi iz skupin Probanka, KD Group in NFD, med največjimi delničarji pa je z malo več kot 6-odstotnim deležem tudi družba Minado v lasti bivšega direktorja, ki je zadnji teden v maju kupil 60 delnic družbe. Vrednost posla je znašala malo več kot tisoč evrov.
Verjetno je tudi zaradi slabega položaja vse pogosteje slišati govorice, da naj bi v zadnjih tednih znova »oživeli« pogovori o prodaji Juteksa strateškemu partnerju. Po nekaterih informacijah naj bi se investitorji za Juteks zanimali predvsem zaradi njegovih dobrih poslovnih vezi v vzhodni in jugovzhodni Evropi ter njegove nove tovarne v Rusiji. Čeprav so v Juteksu rusko tovarno popolnoma usposobili šele lani, je ta prispevala že polovico proizvodnje talnih oblog Skupine Juteks. Prav ruski trg bo po ocenah analitikov v prihodnjih letih za proizvajalce talnih oblog tudi najbolj zanimiv, saj bo treba po nekaterih ocenah v Rusiji »pokriti« približno dve milijardi kvadratnih metrov stanovanjskih površin.
US
Foto Katjuša (arhiv NT)
UPRAVNA ENOTA CELJE
VAS NOVI PARTNER
VI VPRAŠATE
MI NAJDEMO ODGOVOR
Vprašanja za upravno enoto lahko zastavite na www.uis.si ali nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, za rubriko Vi vprašate, mi najdemo odgovor oziroma na radio@radiocelje.com!
Načelnik UE Celje Damjan Vrečko
Ali je tehnični pregled še vedno obvezen pred izdajo uporabnega dovoljenja?
Po končani gradnji in pred začetkom uporabe objekta mora investitor pri upravnem organu vložiti zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja. V postopku izdaje uporabnega dovoljenja opravi upravni organ ogled ali tehnični pregled, s katerim se mora ugotoviti, ali je objekt izveden v skladu z gradbenim dovoljenjem, ali je iz dokazila o zanesljivosti objekta razvidno, daje objekt izveden v skladu z gradbenimi predpisi in s pogoji, določenimi za gradnjo, ter predpisi, ki določajo pogoje za gradnjo objektov brez grajenih in komunikacijskih ovir, ali je iz dokazila o zanesljivosti objekta razvidno, da so bili upoštevani pred-
pisani ukrepi, ali je projekt izvedenih del izdelan v skladu s predpisi, ali so zgrajeni objekti, s katerimi se zagotavlja minimalna komunalna oskrba.
Kdaj in v katerih primerih se odredi poskusno obratovanje objekta?
Če gre za objekt z vplivi na okolje, za katerega je bilo izdano okoljevar-stveno soglasje, odredi upravni organ v postopku izdaje uporabnega dovoljenja po izvedenem tehničnem pregledu poskusno obratovanje ter izvedbo prvih meritev obratovalnega monitoringa po predpisih o varstvu okolja ali drugih predpisih, s katerimi so predpisane takšne meritve, in sicer za obdobje, določeno s programom prvih meritev. Za določene vrste prometnih oziroma energetskih objektov gospodarske javne infrastrukture, za katere ni predpisano, da je treba pred izdajo uporabnega dovoljenja opraviti poskusno obratovanje, se poskusno obratovanje lahko odredi, če tako zahteva investitor.
Kakšna je vloga Agencije RS za okolje v postopkih za pridobivanje gradbenih in uporabnih dovoljenj?
Agencija RS za okolje izdaja v nekaterih postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj dovoljenja in soglasja, ki jih mora investitor pridobiti pred izdajo gradbenega dovoljenja, saj so sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Tako izdaja
vodna dovoljenja, kadar gre za neposredno rabo vode, vodna soglasja, kadar gre za posege v prostor, ki lahko vplivajo na vodni režim ali stanje voda in okoljevarstvena soglasja za posege v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje. V postopku izdaje uporabnega dovoljenja pa so tako kot ostali soglasodajalci člani komisije za tehnični pregled, če so določili pogoje ali dali soglasje k projektnim rešitvam za gradnjo.
Kakšne so posebnosti pri pridobivanju gradbenih in uporabnih dovoljenj za objekte gospodarske javne infrastrukture?
Posebnost pri pridobivanju gradbenih dovoljenj za objekte gospodarske javne infrastrukture jevtem, da pri dokazilu o pravici do gradnje notarsko overjeni pogodbi ni treba priložiti dokazila o vložitvi predloga za vpis pogodbe v zemljiško knjigo oziroma da se pri gradnji gospodarske javne infrastrukture, ki se bo izvajala v cestnem telesu državne ali občinske javne ceste, šteje za dokazilo o pravici do gradnje soglasje upravljalca javne ceste. Najpozneje v 15 dneh po pravnomočnosti	uporabnega
dovoljenja mora investitor v primeru objekta gospodarske javne infrastrukture poskrbeti za vpis v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture.
UPRAVNA ENOTA CELJE VAS NOVI PARTNER
IZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
Žalska noč se vrača z dnevom
Žalčani po trinajstih letih obujajo nekoč največjo zabavno prireditev ob laškem Pivu in cvetju v tem koncu Slovenije
ŽALEC - »Žalsko noč (v soboto, 18. junija, op. p.) po več letih obujamo ne samo kot veselico, ampak kot turistično, kulturno, športno in zabavno prireditev,« napoveduje direktor Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec (ZKŠT) Matjaž Juter-šek. Posebna pa bo letošnja Žalska noč tudi po tem, da se bo začela že dopoldne. Prireditev bodo namreč popestrili s celodnevnim dogajanjem, zato tudi novo poimenovanje Žalska noč in dan.
Tradicijo Žalske noči so sicer vsa ta leta v manjšem obsegu skušali ohranjati žalski študenti z Žalsko nočjo mladih. Letos pa so v ZKŠT prisluhnili želji krajanov po obuditvi starih časov in prevzeli organizacijo te nekdaj odmevne prireditve. In kako so si jo zamislili?
Sobotno dogajanje se bo začelo ob 10. uri z zaključno
Ditektor ZKST Žalec Matjaž Ju-teršek
prireditvijo akcije Razpnimo jadra. Akcija traja že od sredine maja in je po besedah vodje športa v ZKŠT Žalec Uroša Vidmajerja eden največjih slovenskih športnih projektov, na katerem se je zvrstilo
več kot 40 različnih aktivnosti. Na sobotni zaključni prireditvi v Športnem centru Žalec napovedujejo vrsto zanimivosti, med katerimi bo posebna paša za oči nastop padalcev. Že dopoldne bo pestro tudi na Šlandrovem trgu, ki ga bodo zaprli za promet. Na ogled bo slikarska razstava Staneta Jakšeta, žalski gostinci bodo poskrbeli za kuharske šove in degustacije, napovedujejo tudi tekmovanje v kuhanju golaža. Na Šlandrovem trgu bo tudi glavni prireditveni oder, na katerem se bo odvil večerni del prireditve. Postavitev odra v glavno mestno ulico po besedah organizatorjev pomeni tudi korak k obujanju življenja v starem mestnem jedru.
Večerni del prireditve bo skupaj z najmlajšimi napovedal Ribič Pepe. Sledil bo nastop stand up komikov Vida
Valiča in Klemna Mauhlerja. Dogajanje se bo stopnjevalo s Fešta bandom, nastopom svetovnega prvaka leta 2009 v igranju na diatonično harmoniko Primožem Zvirom, skupino Showmix ter nastopom Nuše Derende, plesne skupine Superstar in Maje Keuc. Za svoj del programa bodo v Športnem centru Žalec poskrbeli tudi žalski študentje. Na žalski noči mladih bodo nastopili zasedba Tabu, Nina Pušlar, Zlatan Čordic Zlatko ...
Žalsko noč je v najboljših časih obiskalo od 8 do 10 tisoč obiskovalcev, letos jih pričakujejo preko 5 tisoč. Kot je dejal Matjaž Juteršek, želijo prireditev v bodoče zastaviti v še večjem obsegu in jo morda raztegniti na dva ali tri dni.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA
Kopica poletnih prireditev
Poleg Žalske noči so v ZKŠT Žalec poskrbeli tudi za kopico drugih poletnih prireditev.
V	atriju Savinove hiše se bodo tako do konca julija vrstili Savinovi glasbeni večeri. 8. julija, ob rojstnem dnevu Rista Savina, bodo pripravili Savinov dan. Žalčani bodo s Savinovo hišo in Ekomuzejem hmeljarstva to soboto sodelovali tudi v poletni Muzejski noči. »Obiskovalci bodo imeli med 18. in 24. uro brezplačne oglede. V Ekomuzeju bomo predvajali dva filma: Zeleno zlato in film o zgodovini hmeljarstva in pivovarstva. V Savinovi hiši pa bo Risto Savin obiskovalce popeljal v svoj čas,« je dejala vodja turizma v ZKŠT Sabina Palir. V poletje bodo Žalčani 21. junija vstopili s Kresničnim večerom.
Med počitnicami bodo nadaljevali tudi s projektom Eko-fest, ki ga izvajajo že eno leto vsak prvi vikend v mesecu. Na različnih lokacijah se bodo dogajale številne aktivnosti, kot so predavanja, razstave, ekotržnica ter razne športne aktivnosti. Ob ribniku Vrbje se bodo med počitnicami vsako soboto in nedeljo vrstile Ponirkove otroške delavnice, ob torkih in petkih bo možno jezditi ponije, pripravljajo tudi praznovanje rojstnih dni ter dvotedenske počitniške aktivnosti, poimenovane Kul počitnice v Žalcu.
26. junija bodo na svoj račun prišli ljubitelji kolesarjenja. V ZKŠT pripravljajo jubilejno, že deseto kolesarjenje po Spodnji Savinjski dolini. Kolesarji se bodo podali na 56 kilometrov dolgo pot od Žalca do Vranskega in nazaj.
V	drugi polovici avgusta bo dvorec Novo Celje ponovno gostil slikarsko šolo Rudolfa Španzla Chiaroscuro, ki je namenjena učencem, dijakom, študentom in odraslim. Pričakujejo okoli 60 udeležencev, trenutno zbirajo prijave.
V poletje z velikimi naložbami
ŠENTJUR - V naslednjih mesecih bodo v Šentjurju intenzivno gradili komunalno infrastrukturo v industrijski coni Šentjur - jug 2. Poleg znižanja komunalnega prispevka bo to ena večjih vzpodbud za razvoj lokalnega gospodarstva. Za prebivalce Loke pri Žusmu pa ima še večji pomen obnova ceste Žamerk-Loka. Zaradi štirih plazov na slabem kilometru ceste je v zadnjem času prevozna le za osebna vozila.
Župan mag. Marko Diaci je v imenu občine podpisal skoraj dva milijona vredni pogodbi. Med komunalnim opremljanjem 6,5 hektarja industrijske cone na levem bregu Voglajne bodo poskrbeli tudi za protipoplavno zaščito. Prav
Vsi, ki imate radi Žalsko noč in dober golaž,

Bistro BUČKA Žalec
vas vabi na veliko golažijado.
Pridite in si za vsega 1 evro ščite slasten golaž, ki ga bo
Zdaj v akcijo z gradbenim materialom
reka s svojimi poplavami namreč že leta ovira nadaljnjo širitev že v osemdesetih letih predvidene cone. Dober kilometer ceste s pločnikom, nasip s kolesarsko stezo, fekalna in meteorna kanalizacija, vodovodno omrežje, javna razsvetljava ter kabelska kanalizacija bodo stali skoraj poldrugi milijon evrov. Od tega bodo iz evropskih skladov pridobili skoraj 850 tisočakov.
280 tisoč evrov pa bo občinski proračun stala obnova ceste med Žamerkom in Loko pri Žu-smu. Na slabem kilometru cestišča je namreč mogoče našteti kar štiri plazove.
Podjetje Ceste mostovi Celje naj bi dela na obeh lokacijah končalo do konca letošnjega septembra.	StO
CELJE - Rotary klub Celje je s šestimi drugimi klubi cone Štajerska 2 predstavil najpomembnejše mejnike ob prelomu rotarijskega leta. Največ pozornosti je bilo namenjene temu, da bodo 17. junija v Ljubljani tudi uradno razglasili lasten slovenski distrikt. To pomeni tudi več suverenosti pri upravljanju z zbranimi humanitarnimi sredstvi.
Zavedajo se tudi pomena združevanja posameznih klubov v regiji. »Prav na ta način lahko dosežemo večje spremembe in kar je še pomembneje, da delujemo v svojem lokalnem okolju,« je ob tem povedala Marijana Kolenko. Pod vplivom ustanavljanja lastnega distrikta so bili naši klubi še posebej uspešni v različnih humanitarnih akcijah. Tudi letos so nadaljevali že utečeno sodelovanje z društvom Sonček. Sredstva pa so že in še bodo zbirali tudi za družino Ose-tič z Dobrne, ki ji je požar
Franci Pliberšek je v imenu združenih rotarijcev družini Osetič izročil ček za 2.400 evrov.
spomladi popolnoma uničil dom. »Hvala rotarijcem in vsem ljudem dobre volje, ki so nam že in nam še bodo pomagali,« je v imenu družine povedal najstarejši sin Jože. Trenutno so še vedno v fazi pridobivanja gradbene dokumentacije, čeprav so se prva dela že začela. »Resnično bi radi do zime spravili gradnjo čim dlje. Luč na koncu tunela pa je seveda velika želja, da se nepokretni oče, bolehna
mama in najmlajši brat čim prej vrnejo v svoj dom.«
Družini so združeni Rotary klubi cone Štajerska 2 izročili ček za 2.400 evrov. Nadaljevali pa bodo še z zbiranjem gradbenega materiala. Sicer so tudi v tem letu uspešno nadaljevali že desetletno sodelovanje z društvom Sonček in izvedli odmevno akcijo Vozim, vendar ne hodim. Skupno letno zberejo in donirajo več kot 20 tisoč evrov.	StO
www.posta.si
Spoštovani uporabniki poštnih storitev!
Obveščamo vas, da bo pošta 3302 Griže s 4. julijem 2011
začela poslovati z novim delovnim časom, in sicer
ponedeljek-petek		sol	>ota	m
9.00-12.00 in 15.00-17.00		9.00-	11.00 ^	
				
KJ POSTA SLOVENIJE
Robotu pod nož le z evri
Ker celjski bolnišnici ne priznajo višje cene robotske kirurgije, bodo morali bolniki za robotske operacije doplačati
Splošna bolnišnica Celje je po enem letu, odkar so prvič opravili operacijo z robotskim sistemom da Vinci, še vedno edina bolnišnica v Sloveniji, ki izvaja odstranitve prostate z robotom. Do zdaj so robotske operacije prostate, ki jih zavod za zdravstveno zavarovanje krije le v višini cene klasične operacije, lahko opravljali zaradi donacij. Teh ni več dovolj, zdravstveni svet pa robotskim operacijam ni priznal višje cene, zato bodo odslej morali pacienti robotsko operacijo doplačati v višini 1.500 evrov. Za tiste, ki so že na čakalni listi oziroma jim pred odločitvijo za tako operacijo niso povedali za doplačilo, ta ukrep še ne velja.
Zdravstveni svet ministrstva za zdravje je sicer ocenil, da so robotske operacije dobre in da je ta metoda strokovno upravičena. Ne glede na to pa v svetu menijo, da ni dovolj dokazov, da so te operacije tudi stroškovno učinkovite. V celjski bolnišnici so zgroženi, saj vsi njihovi izračuni, a tudi izkušnje iz tujine kažejo, da so robotske operacije za zdravstveno zavarovalnico cenejše od klasičnih.
Številke ...
Ekonomska cena robotske odstranitve prostate stane 6.600 evrov, kar je 2.600 evrov več od klasične operacije. Zdravstvena zavarovalnica tako celjski bolnišnici za ro-
botsko operacijo krije stroške v višini 4.000 evrov. Razliko je celjska bolnišnica do zdaj krila iz donacij in z zaslužkom samoplačniških operacij za tuje bolnike. Ti namreč plačajo za robotsko odstranitev prostate 9.000 evrov, kar je za vsaj tisoč evrov manj, kot te operacije stanejo v tujini.
V zadnjem letu so v celjski bolnišnici robotsko odstranili 121 prostat in opravili štiri robotske operacije na ledvici. Izkušnje in rezultati so povsem primerljivi s tujino, številke pa kažejo, da je robotska kirurgija ne le bolj prijazna pacientom, ampak tudi cenejša. Bolniki so namreč bistveno krajši čas hospitalizirani, kasneje pa potrebujejo manj do-
Pobudo za uvedbo robotske kirurgije je dal urolog Sandi Poteko. Kot pravi v. d. direktorja Splošne bolnišnice Celje Marjan Ferjanc, se brez prizadevnosti zdravnikov ne bi nič premaknilo.
V celjski bolnišnici so ogorčeni, ker bodo morali bolnikom boljšo metodo zdravljenja zaračunavati, saj jim zavarovalnica višje cene robotskih operacij ne prizna. Še naprej bodo spremljali rezultate in jim tudi v prihodnje dokazovali tudi stroškovno upravičenost takih operacij. Odkar so v Celju dobili robota, so bolnikom priporočali prav take operacije. Letos so tako po klasični metodi operirali le tri bolnike. Sicer pa je robotska kirurgija primerna tudi za ginekološke operacije in za visceralno kirurgijo.
datnega zdravljenja. Tako se bolnikom po robotski operaciji nekaj mesecev prej povrne zmožnost zadrževanja urina, pri povrnitvi erektilne funkcije pa lahko govorimo celo o letih, ki jih ti bolniki prihranijo. Kot poudarja v. d. direktorja celjske bolnišnice mag. Marjan Ferjanc, je za bolnike taka
Tudi slepi so med nami
Združenje prijateljev slepih Slovenije je že sedmič pripravilo praznovanje dneva prijateljev slepih Slovenije. Ob tem se je končal projekt Ozaveščanje učencev o slepoti, v katerem so letos sodelovali učenci dveh velenjskih in zreške osnovne šole. Poleg tega so v združenju začeli z novim projektom oziroma so se pridružili projektu zveze društev slepih in slabovidnih ter slovenske policije Z roko v roki, skupaj za varnost slepih in slabovidnih.
Projekt Ozaveščanje učencev o slepoti so med učenci osmih in devetih razredov izpeljali tretjič, prvič so sodelovale šole izven Celja. Učencem so predavali trije člani združenja. Skušali so jim razložiti, kakšno je življenje slepih, kakšni so njihovi strahovi in težave. Po predavanjih so učenci pisali spise z naslovom: »Ne tako, ampak tako!« Na praznovanju dne-
va prijateljev slepih Slovenije so razglasili najboljše, ki bodo poleg priznanj, ki jih prejmejo vsi, dobili tudi denarne nagrade. Komisijo so najbolj prepričali spisi Sare Hudovernik, Tine Vrenko in Nike Vošnjak iz OŠ Gustava Šiliha ter Katarine Šulek in Tjaše Klemenčič Pocajt iz OŠ Livada.
Projekt Z roko v roki, skupaj za varnost slepih in slabovidnih začenja združenje prijateljev slepih te dni. Projekt je namenjen tako slepim, ki se bodo lahko naučili, kako ravnati zlasti na področju prometne varnosti. Častni predsednik združenja Zvonko Perlič ob tem opozarja, da je še vedno premalo semaforjev z zvočnim signalom. Je pa projekt namenjen tudi videčim, ki se, kot ugotavljajo v združenju, ne zavedajo dovolj, da med njimi živijo tudi ljudje z okvarami vida.
ŠK, foto: SHERPA
operacija boljša predvsem z vidika precej boljše kakovosti življenja. Ko seštejemo vse, kar bolniki po klasični operaciji še potrebujejo, in da se po robotski operaciji bistveno prej vrnejo na delo, pa je taka kirurgija cenejša tudi za zdravstveno zavarovalnico.
»Naj se pridejo iz Ljubljane k nam učit!«
Odgovor, zakaj Celjanom ne priznajo višje cene operacij, s čimer bi lahko robotske operacije ostale za slovenske zavarovane bolnike brezplačne, smo v medijih že lahko zasledili. Težava naj bi bila v tem, da se v celjski bolnišnici z zdravstvenim svetom oziroma zdravstveno zavarovalnico niso posvetovali, ali je nakup robota upravičen. Tako Fer-janc kot tudi v. d. strokovnega direktorja celjske bolnišnice asist. dr. Dragan Kovačic menita, da je to zgolj manjša domnevna »proceduralna« napaka. Kovačic pravi, da je bil nakup robota sicer tvegana poslovna odločitev, vendar to ni bila v ničemer napačna strokovna odločitev: »Znani smo po tem, da tvegamo. To smo naredili že s koronarogra-fijo in magnetno resonanco.« Obe sta danes ne le priznani, ampak zavarovalnica celo na teh področjih celjski bolnišnici nalaga vedno več programa.
V	Sloveniji je na leto okoli 600 bolnikov, ki potrebujejo odstranitev prostate. Vseh 600 bi lahko operirali v Celju, če bi se za to specializirali. Trenutno opravijo v povprečju šest operacij na teden, do dve na dan. Za robotske operacije so usposobljeni trije kirurgi.
V	zadnjem času so se pojavila ugibanja, kaj se utegne zgoditi, če bodo robota kupili tudi v ljubljanskem kliničnem
Celjska bolnišnica je prve štiri mesece poslovala pozitivno. Več pozornosti so namenili tudi krajšanju čakalnih dob. S povečanjem programa jim je to uspelo pri ultrazvoku dojk, magnetni resonanci, dodatne ambulante na okulistiki bodo prav tako skrajšale čakalne dobe. Najdlje čakajo bolniki na ortopediji, in sicer kar od 500 do 750 dni. To bodo rešili z večjo reorganizacijo kadra, zato bodo učinki vidni šele v drugi polovici leta.
centru. Ferjanc je prepričan, da jim bo prihranjeno veliko časa z dokazovanjem, kako so te operacije boljše na vseh področjih in za vse, ker so to opravili in bodo v prihodnje še delali v Celju. Kovačic pa je
ljubljanske kolege povabil, da se lahko pridejo k njim učit: »Za znanjem je treba potovati. Ali je to na Dunaj ali pa v Celje, je vseeno.«
ŠPELA KURALT Foto: arhiv NT
í^íRELAX
i \
Z Novim tednikom in Radiem Celje	^
ter turistično agencijo Relax BREZPLAČNO na dopust
14. septembra!
KUPON
Ime in priimek:
Izpolnite kupon in ga pošljite na
naslov: Novi tednih Prešernova 19,3000 Celje, s pripisom Gremo v Zadar ali ga prinesite 19. junija do 14. ure na piknik Katrce Radia Celje! Izžrebali bomo srečneža, ki bo z nami potoval brezplačno, vsi ostali pa se lahko prijavite v poslovalnici turistične agencije Relax v Celju! Vsi prijavljeni na izlet do 19. junija boste avtomatsko sodelovali v nagradni igri.
E-mail in telefonska št.:
Vlado Novak pred svojimi štirimi letnimi časi .
Akti z jabolkom na keramiki
V Galeriji Nika Ignjatiča razstavlja Vlado Novak
Vlado Novak ni ime iz tako imenovane »prve lige« slovenskih likovnih umetnikov. A je vedno tu. Kipar, slikar, keramik, Savinjčan. S svojim prepoznavnim simbolom jabolka, ki ga tako ali drugače vselej pripelje v svojo skulpturo, miniaturo ali sliko. Najnovejši ciklus svojih del - slike na keramiki - predstavlja zdaj v Galeriji Nika Ignjatiča v Celju.
Vlado Novak je mojster keramike. Kalil se je v libojskem Kiliju, rasel in zorel ob sadovnjakih Mirosana. Nič čudnega torej, da njegovo delo zaznamujeta keramika in jabolko kot simbol, ki mu ne zna in ne more ubežati. Likovniki kritiki bi imeli pravzaprav zelo veliko dela (in prepirov) o tem, kam Novaka pravzaprav umestiti - v polje resne in izpovedne likovne umetnosti ali na pol dekorativne, všečne likovne iz-povednosti. Resnica je nekje vmes.
Vlado Novak se na tokratni razstavi v Galeriji Nika Ignjatiča predstavlja kot vrhunski obrtnik in hkrati kot umetnik, ki ima kaj povedati. Na svojih slikah, ki so na keramičnih ploščah, na zrel način prepleta zgodbe o svojih ljubeznih - do keramike kot hvaležnega umetnikovega materiala, do ženske, ki je s skuštranimi lasmi, mogočnimi bedri in močnim »ozadjem« umetniku velik navdih, do jabolka njegovega otroštva in hmelja, ki je zaznamoval celotno dolino.
Čeprav Novak ne beži od abstrakcije, pa njegove slike na keramiki opredeljuje predvsem figuralika, ženski akt. Njegove slike so tudi silno barvite. »Ločiti moramo med porcelanom in keramiko. Na porcelan, ki je bel, se ne da barvati. Lahko se mu dodaja barva ali odlepek, a le, če ga žgeš pri 80 stopinjah. Keramika pa je bogata z barvami že od nekdaj. Raje jo imam od porcelana, tudi če gre za uporabne in okrasne predmete ali slike,« pravi sam. In dodaja, da se je to pot odločil za razstavo slik, ker se »občasno kiparstva naveličam.«
Novak razstavlja tudi serijo štirih slik z ženskim aktom v štirih letnih časih. Ob prebujajoči pomladi in zaspanem ženskem obrazu se v poletju obraz s hmeljem v laseh razcveti, se prepusti jeseni in z zimo počasi umre.
Spoštovanje ob čisti likovni izraznosti Novakovih del zasluži tudi postopek nastajanja teh slik. »Surovo glino najprej modeliram in jo žgem pri 900 stopinjah. Sledi barvanje s posebnimi barvami, sam uporabljam tiste, ki jih žgem na 1100 stopinjah. Sledi še tretje žganje na 810 stopinjah,« razkriva poseben postopek svojega dela savinjski umetnik gline, barv in vse bolj tudi slikarskega izražanja.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA
Odsevi v steklu
V Pokrajinskem muzeju Celje razstavlja poslikave na steklu Zvonka Požun
Barvni odsevi poslikanega stekla - tak je naslov razstave, ki je še do 15. julija na ogled v Pokrajinskem muzeju Celje. Na njej je svoje poslikave stekla, izdelane po starodavnih tehnikah, razstavila Celjanka Zvonka Požun.
Poslikave stekla sicer časovno segajo že v rimske čase, kasneje so bile pretežno omejene na vitra-že v cerkvah. Vrhunec je umetnost doživela v času
bidermajerja, predvsem s poslikavami na kozarcih in posodju.
Zvonka Požun se že dolga leta ukvarja s tehnikami poslikav na steklo, zato tudi redno sodeluje s centrom, ki to umetnost, ki je hkrati obrt, najbolj neguje - s steklarsko šolo in z muzejem v avstrijskem Barnbachu. Osemnajst let že traja to njeno sodelovanje in v teh letih je do popolnosti razvila to svojevrstno povezavo med rokodelstvom in ume-
tnostjo, pa naj gre za restavratorske posege ali za povsem avtorska umetniška dela. Pri uporabi pozlate, emajlov in transparentne tehnike je dosegla zavidanja vredno mojstrstvo. Prav zato se bodo razstave njenih del, med katerimi jih je kar nekaj tudi s celjskimi motivi, razveselili vsi ljubitelji bidermajerja in poslikanih kozarcev, čeprav gre za dela, nastala v današnjih dneh.
BS, foto: GrupA
Hodil sem in pel
V celjskem Narodnem domu so slavnostni koncert pod naslovom Hodil sem in pel ob svoji 35-letnici izvedli pevci Moškega pevskega društva Pod gradom Celje.
Koncert so pevci izvedli v dveh delih, v prvem v klasični izvedbi slovenskih in ruske narodne pesmi ter že skoraj ponarodele Avsenikove skladbe, v drugem delu pa je 21 pevcev pripravilo pravo odrsko-pevsko predstavo, v kateri so se kostumsko opremili
kot pravi planinci na ustrezno pripravljeni sceni, ki je ponazarjala planinsko kočo pod Grmado. Temu primeren je bil tudi pevski program, v katerem so zagrajski pevci postregli z manj znanimi skladbami, za kar bi lahko rekli, da je bila največja vrednost koncerta. Za to so poskrbeli tudi gostje, citrarka Katja Anderlič, trio Vikija Ašiča starejšega ter kvartet Grmada, v katerem pojejo pevci zgrajskega zbora.
Čeprav ima Moško pevsko društvo Pod gradom kot samostojno društvo že 35 let, pa ima kulturna dejavnost v tem delu Celja bogato, 80-letno tradicijo. Tako so razni pevski sestavi, pa gledališka in nekoč tudi tam-buraška dejavnost, delovali v sestavi Delavsko prosvetnega društva Zagrad, zbirali pa so se v dvorani »pri Stegu«, kot še dandanes radi poimenujejo dvorano Krajevne skupnosti Pod gradom Celje.
Ž. BEŠKOVNIK Foto: GOJKO VRENKO
Fotografska poslastica
Dijaška sekcija Kluba študentov občine Celje pripravlja jutri na Trgu celjskih knezov dijaški fotografski projekt imenovan Street Fokus. S tokratnim natečajem želijo spodbuditi dijake h kreativnemu ustvarjanju na področju vizualizacije in fotografije. Najboljše fotografije bodo nagrajene z razstavo v Galeriji Pelikanovega stolpa na Starem gradu v Celju.
Street Fokus je projekt Kluba študentov občine Celje, na katerega so povabili vse dijake celjskih srednjih šol. Na Trgu celjskih knezov bodo, podobno kot lani, zainteresiranim dijakom predali fotoaparate za enkratno uporabo, naloga udeležencev pa bo ujeti utrip mesta Celje, ki bo predstavljal kritičen pogled na družbo urbanega okolja. Žirija, ki jo bodo sestavljali mentorji Poletne fotografske delavnice Celje Fokus, Simon Chang, Emina Djukic, Gašper Domjan, Nik Jarh, Peter Koštrun, Katarina Sadovski in Antonio Živkovič bo med vsemi posnetimi izbrala tri najboljše fotografske izdelke, katerih avtorji bodo nagrajeni. Vse najboljše fotografije bodo razstavljene v Galeriji Pelikanovega stolpa na celjskem Starem gradu od 19. julija do 7. avgusta.
BS
V lapidariju Pokrajinskega muzeja Celje razstavlja svoje poslikave na steklu Celjanka Zvonka Požun.
Z vročimi latino ritmi je drugi celjski Džjezz v pristan pripeljal Big band Krško.
Ko poka od energije
S tremi koncerti šestih zasedb in jam sessioni se je v Celju iztekel letošnji Džjezz
Z vročimi latino ritmi v izvedbi Big banda Krško je v petkovo noč izzvenel tudi drugi celjski Džjezz - mednarodni festival džeza, ki je v mesto vnovič v treh večerih pripeljal šest izvirnih, odličnih in raznolikih zasedb. Prav raznolikost v repertoarni podobi postaja zaščitni znak tega mladega, a svežega in energije polnega festivala.
Džez je namreč beseda, ki globoko v svojem pomenu že vnaprej odvrača ljubitelje bolj plesne, spevne glasbe. In hkrati beseda, ki je za ljubitelje nekoliko nenavadnih glasbenih preobratov, mojstrstva pri obvladovanju glasbil in »vernikov« izražanja lastnega razpoloženja, čustev in sebe kot nekakšnega medija med svojim razpoloženjem in občinstvom, zakon.
Kar nekaj tovrstnih »zakonov« smo doživeli med drugim celjskim Džjezzom. Trenutne newyorške »mainstream« smernice je med občinstvo razdal David Grissett s svojim triom, ki je iz Amerike prišel posebej za ta nastop. Pa Velenjčan Robert Jukič, ki je ob predstavitvi svojega novega
cd-ja, nastalega v enem dnevu na portoroški plaži, prepričljivo pokazal, kako melodična sta lahko kontrabas in tuba, in nenadkriljivi Francesco Cafiso, ki je znal v svojo glasbo vtkati zvoke Sicilije. Nina Strnad s svojo skupino je dokazala velik potencial in moč džez standardov, grški pianist Costis Christodoulu z mednarodno zasedbo mladih glasbenikov enako. In Big band iz Krškega je prav tako dokazal, da ni zaman med najboljšimi ljubiteljskimi sestavi. Pa še do plesa ali vsaj poplesavanja je pripravil občinstvo.
»Prve ocene festivala so vsekakor dobre, zadovoljni smo. Spet nam je v Celje uspelo pripeljati lep preplet džezovske glasbe, od one bolj popularne, ki je poprečnemu poslušalcu bližje, do tiste bolj zahtevne. Ponudili smo oboje, morda letos ob malo slabših vremenskih pogojih, a vztrajali smo zunaj, ker je tudi ambient tisti, ki da glasbi poseben čar. Spodbuda za nas kot organizatorje je, do so bili vsi, ki so odhajali s koncertov, navdušeni,« je po koncu Džjezza povedal vodja projektov Hiše kulture Celje Gregor Deleja in pribil, da
Džjezz vsekakor ostaja tudi v prihodnjem letu.
Tudi letos so organizatorji Džjezz povezali z Etno urban festivalom v štiridnevno prireditev Celje dogaja. »To sodelovanje bomo ohranili in nadgradili. V dveh letih se je zgradilo ogromno dobrih energij, ki jih bomo poskusili pripeljati v nove vsebine, Ključen korak, ki nas čaka, pa je, da oba festivala še bolj približamo Celjanom in tudi obiskovalcem od drugod. Koncept urbanosti je tisto, kar nam manjka v življenju, ko se preveč ubadamo s posvetnimi stvarmi, ki pa jih kultura in umetnost lahko ublažita ali jima dodata drug pomen in druge vrednote, ki lahko ublažijo vsakdan, na katerega smo obsojeni,« pravi Deleja.
Okolje Vodnega stolpa je prepričalo
Kamen od srca se je ob zaključku festivala, ki je bil tudi lepo in številčno obiskan, odvalil tudi umetniškemu direktorju Jaki Kopaču. »Program je bil raznolik, res smo ponudili za vsakega nekaj. Občinstva je bilo morda malo manj ko
Sreda, 15. junij, STARI GRAD CELJE
21.00 VEČERI KOMEDIJE NA STAREM
GRADU CELJE: JAMSKI ČLOVEK
Nastopa: Uroš Furst
Torek, 21. junij, STARI GRAD CELJE 20.30 KONCERT: OLIVER DRAGOJEVIC & DUPINI
V primeru slabega vremena bo prireditev v Celjskem domu Celje.
2011
Poletje v CELJU, knezjem mestu
Več info na www.celeia.info i TIC Celje, Krekov trg 3.
MISITttOBČffl*CEIJE
ZAVOD CELEIA CELJE
rarijocelje
V- f L Ml M> UM
JBm
lani, a ne bistveno. Vse, tako izvajalce kot občinstvo, pa je prepričalo okolje Vodnega stolpa in tu bomo, to že lahko rečem, nadaljevali tudi prihodnje leto. Čeprav nismo imeli sreče z vremenom, so ljudje vseeno prišli in to mi daje še več energije in volje, da bomo nadaljevali s tem festivalom, skupaj s hišo kulture, seveda,« je bil zadovoljen Kopač.
Je pa letošnji festival v mesto prinesel še eno dodano vrednost - tako imenovane jam sessione - glasbena druženja po koncertih. Je že tako, da so džezerji take vrste »tiči«, ki se posebej razživijo šele, ko je obveznosti, kot so koncerti, konec. Ko spoznavajo nove glasbenike in ko skupaj iščejo nove glasbene energije in se imajo preprosto »fajn«. »To preprosto sodi k tej glasbeni zvrsti. Džez je kompleksen v vseh pojavnih oblikah in tradicijah, v katerih in iz katerih živi. Pri džezu na odru pride pri glasbenikih do izraza njihova virtuoznost pri obvladovanju glasbil, dojemanje tvarine in oblikovanje novih, pogosto neponovljivih vsebin. Na jam sessionih pa se glasbeniki razživijo v svoji polni moči, sprostijo se in uživajo. Rezultat je češnja vrh torte. Prepleti različnih pogledov na glasbo med nastopajočimi in onimi iz publike, ki se vključijo, dajo neverjeten kolaž pretakajo-čih se energij, ki se pletejo med odrom in občinstvom, med glasbeniki samimi. To je nedvomno prednost te glasbene zvrsti, ki je edina, kjer je lahko tudi publika ustvarjalec in obratno, tudi pasivni gledalec doživi še nekaj več kot na koncertu, kjer med odrom in avditorijem normalno obstaja neka ovira,« je povedal Deleja. Četrtkov prvi »jam« se je zavlekel v petkovo jutro, petkov v sobotno. Čeprav na prostem, v atriju mladinskega centra, pritožb ni bilo. Pa ni bilo prav tiho.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA
E-gon
Knjižni prvenec Mihe Mazzinija, roman Drobtinice, mi je prišel v roke takoj po izidu. Torej še preden je pisatelj osvojil precej odmevnih nagrad in veliko prej, preden so po knjigi posneli Operacijo Cartier. Že pri prvem branju me je roman navdušil, pred kratkim pa je spet našel mesto na nočni omarici. In spet se je zgodilo, da je dogajanja na knjižnih straneh v hipu »zmanjkalo«. Z »drobtinicami« sem okužila celo družino.
Roman je vreden branja. Ne le zaradi pripovedne svežine in iznajdljivosti, tudi zaradi zanimivosti, sodobnega realističnega pisanja in seveda zaradi plastične upodobitve nekega časa, načina življenja in zaznavanja sveta. Glavna oseba romana, ki zgodbo pripoveduje brez vsakršnih sledov moraliziranja, z veliko mero ironije in humorja, je Egon. Ime glavne osebe je menda mogoče brati vsaj na dva načina (Ego + N, E + gon). Egon ni zaposlen, v bistvu je neke vrste kulturnik - med drugim se preživlja s pisanjem ljubezenskih romanov. Sicer pa je, kot se za boema svobodnega duha spodobi, temeljit pijanec in kadilec ter skrbi za zadovoljevanje seksualnih potreb. Z denarjem se prebija iz dneva v dan, kar terja veliko svojevrstne iznajdljivosti. Edino,
ljenec Ibro pa govori srbsko oziroma hrvaško. Selimova domišljija je filmska igralka Nastasja Kinsky, Ibrova pa sodelavka Ajša. Pri razreševanju »ljubezenskih« težav Egon vneto sodeluje.
Čeprav je mnogo Egonovih akcij in reakcij, misli in občutij prežetih z ironijo, se ob tem vrstijo druga vprašanja in povsem konkreten svet z vsemi tegobami, ki jih življenje prinaša ljudem, ki niso povsem »vkalupljeni« oziroma živijo na družbenem dnu. Z njimi v zvezi je tudi konec romana, pri katerem kar ne moremo prezreti, da se Egon znajde v smetnjaku. Vmes so prizori, ki zanesljivo »ganejo« vsakega bralca. Nenazadnje - kje naj mladina izve, kaj je »ljubavni tepih«, ali se zave, kakšna operacija je potrebna za stekleničko parfuma.
No, ja, zelo možno je, da imate knjigo doma. Izšla je v 54 tisoč izvodih in je že davno razprodana. Morebiti pa bi jo našli v smeteh, v katerih si je knjižno zalogo obnavljal tudi Egon.
URŠKA SELIŠNIK
O avtorju:
Miha Mazzini, pisatelj, je avtor 14 objavljenih knjig (v 8 jezikih) in računalniški strokovnjak, avtor devetih priročnikov ter dobitnik številnih nagrad. Zaposlen kot
V rubriki Bukvarna Novega tednika vas novinarji našega časopisa in Radia Celje vabimo k prebiranju knjig, ki so se nam vtisnile v spomin; iz tega ali onega razloga. Mi priporočamo, vi izbirate. Prav je, da povemo, da rubrika ni komercialna, torej je nihče ne oglašuje in sponzorira. Odraža zgolj mnenje knjigoljubcev. Ob letu osorej se morda sestanemo ljubitelji knjig. Zato vas tudi vabim, da se nam, spoštovani bralci, pridružite in kakšno »bukvo«, ki vas je navdušila, predstavite tudi vi. Razmislek nam pošljite na naslov: tednik@nt-rc.si. Z veseljem ga bomo objavili.
česar ne more pogrešiti, je steklenička Cartierovega parfuma - nakup pa terja še več iznajdljivosti.
Večinsko dogajanje poteka v manjšem industrijskem kraju z železarno, vse skupaj že od daleč spominja na Jesenice. Ob glavni osebi nastopa vrsta zanimivih likov. Poleg predstavnikov umetniških krogov so v ospredju delavci iz železarne, najbolj tipična pa sta Selim in Ibro. Selim že kar dobro »tolče« slovenščino, novejši prise-
računalniški svetovalec na področju uporabniških vmesnikov za internetne in mobilne aplikacije. Je tudi avtor scenarijev za dva nagrajena celovečerna filma in režiser štirih kratkih filmov. Predava pisanje filmskih scenarijev, bil je gostujoči predavatelj na zagrebški akademiji dramske umetnosti in še marsikje. Končal je podiplomski študij scenaristike na The University of Sheffield v Angliji in je tudi redni član Evropske filmske akademije.
www.radiocelje.com
S tekom nazaj v naravo
Čim bolj lahkotni bomo, lažje bomo tekli in manj bolečin čutili v kolkih, hrbtenici, kolenih in gležnjih. Po teku pa nikar ne pozabite na vaje za raztezanje, poudarja Anica Živko.
Najbolj enostaven način sproščanja po stresu in napornem vsakdanu je tek. Ni lažjega kot obleči udobno majico in hlače ter natakniti tekaške copate. Za tek ne potrebujemo veliko. Le prostor okoli hiše ali bloka, še bolje je, če se lahko odpravimo v bližnji gozd ali na posebej za to namenjeno tekaško stezo. Kako se navdušiti za tek, dosegati uspehe in predvsem uživati v njem, razkriva trenerka teka Anica Živko.
Bolj kot o vrhunskih podvigih je nekdanja maratonka, gorska tekačica in glavna trenerka mladih atletov v Atletskem klubu Žalec spregovorila o tem, kar mora vedeti vsakdo, ki se odloči za tek, bodisi za svojo dušo, boljše zdravje, kvalitetnejše preživljanje prostega časa ali preprosto za druženje. 48-letna Celjanka, zasebna športna trenerka in vodja teakške šole Živko, ne skriva, da si je s pomočjo teka izboljšala življenje. »Sem bolj produktivna in se ne dovolim ujeti v primež vsakdana,« pravi in navdušeno opaža, da je
iz dneva v dan več tekačev, pri čemer je še bolj vzpodbudno število tistih, ki so asfaltne podlage zamenjali za razgibana brezpotja. »Breme tekmovalnih nastopov, tek za normami in rezultati me že dolgo ne omejujejo več. Zdaj pri teku poslušam svoje telo in njegov odziv na napor, spremljam srčno frekvenco in nadziram vsak gib ter korak na mehki podlagi.« Takšnega pristopa k vadbi uči tudi svoje tečajnike in ostale navdušence nad tekom.
Usklajeni in v ritmu
Občutek napora in intenzivnosti že dolgo nista več glavno vodilo treninga.
Anica Živko je zasebna športna trenerka. V tek je vpet tudi njen mož Romeo, trener tekmovalcev v AK Kladivar. Njen največji uspeh je izpolnjena norma za nastop na Oi Sydney 2000 v disciplini maraton in 6. mesto na uvodnem EP v gorskem teku.
Najpomembnejši pokazatelj fizične pripravljenosti je srčni utrip. Ta pove stopnjo obremenitve oziroma stopnjo premaganega napora. Tekač mora med tekom uskladiti dihanje, ujeti ritem rok in nog. »Noge je potrebno postavljati pod težišče telesa in ne topotati. Čim bolj lahkotni bomo, lažje bomo tekli in manj bolečin čutili v kolkih, hrbtenici, kolenih in gležnjih. Roke naj ne bodo zakrčene, temveč sproščene ob telesu.« Po vsakem teku je obvezno sprostiti mišice in narediti vaje za raztezanje. »Šele z njimi se bomo naslednji dan počutili sproščene in brez bolečin v mišicah.«
Vsakdo naj nosi lahka, zračna, in udobna oblačila. Bombažne majice in hlače niso priporočljive, saj zaradi znojenja postanejo težke in se počasi sušijo. Še pred dvema letoma so bila priporočljiva tekaška oblačila, ki so prevajala znoj na zunanjo površino in dajala občutek suhega telesa. Sedaj pa se vedno več tekačev odloča za kompresijska oblačila.
»Takšna oblačila stisnejo telo in mišico, kar poveča prekrvavitev mišic in s tem dotok kisika v mišico. Na ta način se upočasni nastanek mlečne kisline, regeneracija po aktivnosti pa je hitrejša.«
Domala vrhunski tekaški copat je na voljo v športnih trgovinah že za nekaj manj kot sto evrov.
Živkova svetuje, da je potrebno izbrati copat glede na lok stopala in dodaja,
V vročih dneh vsakršno pretiravanje s fizičnim naporom ni priporočljivo. Posebej bodite pozorni na količino vlage v okolju, ki otežuje ohlajevanje organizma in s tem viša srčni utrip. Izbirajte ugodnejše časovne termine za svojo vadbo, in sicer v jutranjih ali večernih urah. Ne pozabite na zaščitna pokrivala, kreme proti UV žarkom, ki naj ne zapirajo kožnih por. sončna očala, udobna in zračna tekaška oblačila ter obutev in poskrbite za pitje tekočine.
da so že v mnogih trgovinah na voljo strokovnjaki, ki znajo pravilno svetovati. Pomembno vlogo ima pri tem tudi pravilno vzdrževanje, saj je pomembno, da se copat prehitro ne sesede. Nezanemarljiv del opreme so tudi nogavice, ki morajo biti brez šivov in preprečujejo nastanek gub, ter pri ženskah udoben nedrček. Priložnosti za tek in organizirano vadbo te aktivnosti, nad katero se navdušuje vedno več ljudi različnih starosti, na Celjskem iz leta v leto narašča. Poleg tega nudi Celje z okolico nekaj izjemno dobrih prog, kot je proga ob Šmartinskem jezeru, ob Savinji, na Celjski koči in v Prekorjah.
MATEJA JAZBEC Foto: Sherpa
Del udeležencev kolesarjenja na poti proti Dobriču
Polzelani kolesarili
Izognite se zavajanju
Turistično društvo Občine Polzela je tudi letos prvo nedeljo v juniju pripravilo rekreativno kolesarjenje po Občini Polzela in sicer po kolesarski progi 10. (Polzela, Podvin, Dobrič, Andraž, Založe, Ločica ob Savinji, Breg pri Polzeli, Polzela). Zbrane kolesarje je na startu pred občinsko zgradbo pozdravila predsednica TD Občine Polzela Alenka Žnidar in vsem kolesarjem zaželela varno vožnjo. 28 kilometrov dolga pot, ki je bila primerna za različne starostne skupine (najmlajša udeleženka Nina Vošnjak šteje 6 let, najstarejši, Stanko Pla-skan pa 76) in speljana mimo naravnih in kulturnih znamenitosti občine, so prekolesarili v dobrih dveh urah, zaključek z družabnim srečanjem pa je bil v gostilni Cizej.
TONE TAVČAR
Večkrat sem se spraševal, odkod ljudem v zrelih letih moč in volja, da se začnejo ukvarjati z rekreacijo. Kaj jih žene, da se potem, ko športa v mladosti pravzaprav niso okusili, lotijo redne telesne aktivnosti? Zagotovo jih v to sili zavedanje, da je njihova telesna teža iz dneva v dan manj primerna, da jim začne primanjkovati energije. Ki jo je bilo v mladosti seveda dovolj.
Žena je postala strokovnjak na področju rekreativne vadbe. Vsak dan se srečuje z »začetniki«. V kolikšni meri jih premamijo televizijski oglasi, v katerih jim ponujajo raznora-zne naprave, s katerimi »bodo v zelo kratkem času dosegli uspeh«, je seveda odvisno od njih samih. »Eksprdajzerji« in »topšvicajzerji«, ki jih uporabljate le nekaj minut na dan, ki jih lahko pospravite pod posteljo, ki vam »spremenijo življenje«, marsikomu zameglijo razum. Praksa pravi, da ljudje takšne napravice kaj kmalu zavržejo in jih pozabijo v kakšnem kotu stanovanja ali celo v kleti.
Po drugi strani so nekateri televizijski oglasi celo tako agresivni, da bi zaradi zavajanja morali biti prepovedani. »Zakaj bi se mučili v zatohlih prostorih in bi vas zaradi težke vadbe v fitnesih nato bolele mišice? Privoščite si...«In potem vam ponudijo rešitev! Le za toliko in toliko evrov v le nekaj obrokih si lahko kupite rekvizit s privlačnim imenom. In potem se boste spet rodili, skorajda dodajo.
DEAN ŠUSTER
V poplavi fitnes prostorov me je tudi zanimalo, kako vse skupaj vpliva na dobro organizirane fitnes centre, ki ponujajo organizirano, stro-
kovno vadbo. »Ob vsakem fitnesu, ki se nenadoma pojavi, se nam pozna malce osipa. Nekaj ljudi pačprema-mijo nižja cena, ki to pravzaprav sploh ni, pa določeni reklamni prijemi. Konkurenca nam prav nič ne škodi, vsi se vrnejo nazaj k nam, ko spoznajo razliko,« tako nekako pa je glasila razlaga o ponudbi, povpraševanju. In strokovnosti, ki mora biti na prvem mestu. Zdaj pa je pred nami poletni čas, ki nudi užitke na prostem. Na teh straneh se bomo lotili vsega, kar vam je lahko dosegljivo.
KOLEDARCEK REKREATIVNIH PRIREDITEV
18. junij ob 9. uri
KOLESARJENJE
6. kolesarski vzpon na Golte, štart: Upravni center Mozirje, www.golte.si
18. junij ob 10. uri
KOLESARJENJE
Tradicionalni, 12. Tušev vzpon na Celjsko kočo, izpred planeta Tuš, www.tus.si
POHODNIŠTVO
Tradiconalni, 12. Tušev vzpon na Celjsko kočo, za pohodnike izpred železniškega podvoza pri odcepu za Zagrad
24. junij ob 18. uri
TEK
Mali maraton državnosti v Celju, tek za Štajersko-koroški pokal 2011, dolžina 10,5 km, Društvo maratoncev in poho-dnikov Celje, maraton-ce@siol.net
26. junij ob 8. uri
KOLESARJENJE
Kolesarjenje po Spodnji Savinjski dolini, štart pred Hotelom Žalec, TIC Žalec, zkst.tic@siol.net
V Mozirju je bilo 351 tekačev.
Tonkli in Aničičeva
V oblačnem, a precej vročem vremenu se je zaključil drugi Mali maraton Mozirja, na katerem je kot absolutni zmagovalec slavil Peter Tonkli s časom 1:14,56. V ženski konkurenci je na 21 kilometrov zmagala Nataša Aničič s časom 1:35,35.
Letošnja zmagovalca sta prva, ki ju je doletela prav posebna čast. V Mozirskem gaju so namreč pripravili »Prehodno gredico Mozir-skega gaja«, ki je posvečena zmagovalki in zmagovalcu 21-kilometrske preizkušnje. Do prve sobote v juniju naslednje leto bosta njuni imeni blesteli na posebni tabli ob gredici v obliki mavrice, takrat pa se bosta za to častno mesto lahko spet potegovala z vsemi ostalimi tekači, ki se bodo udeležili Malega maratona 2012.
Teka se je v sedmih različnih starostnih kategorijah udeležilo 351 tekačev. Ker so tekli na treh različnih razdaljah, za vsako pa so ločeni rezultati za ženske in moške, so organizatorji ob koncu podelili 42 kompletov medalj. Zmagovalko in zmagovalca na 21 kilometrov so po podelitvi medalj s kočijo odpeljali v Mozirski gaj, kjer sta ju sprejela predstavnika Mo-zirskega gaja Jože Skorn-šek in Božo Plesec. Nataši in Petru sta predala šopka, nato so ju fotografirali ob tabli, na kateri obiskovalci parka že lahko preberejo imeni zmagovalcev Malega maratona Mozirja leta 2011.
Poleg 21-kilometrske razdalje so tekači lahko izbirali še med rekreativnim tekom (11 kilometrov) in družin-
skim tekom (6 kilometrov). Na 11-kilometrski trasi je bil med moškimi s časom 39:10 najhitrejši Ivan Hra-stovec, med ženskami pa je prvo mesto s časom 49:11 dosegla Neža Pogorelčnik. Šest kilometrov sta najhitreje pretekla Nastja Kramer in Jan Kramer.
»Iskrene čestitke vsem udeležencem. V naših očeh je zmagovalec vsak, ki doseže zastavljeni cilj. Upamo, da so se v Mozirju vsi dobro počutili, mi smo se potrudili po naših najboljših močeh. Dodal bi le še vabilo, da si že kar zdaj rezervirate prvo soboto v juniju prihodnje leto, ko bo Mali maraton 2012,« je ob koncu prireditve dejal vodja MM Mozirja, Robert Brezovnik.
RČ
Razpnimo jadra - Zmorem preteči 5 km
Tradicionalni, 11. tek v okviru akcije Razpnimo jadra je bil ob ribniku Vrbje.
V idilični naravi pri info točki so bili štarti treh tekov: Cici teka, kjer je teklo 80 cicite-kačev, vsakdo izmed njih je prejel balonček in rogljiček, v ciljnem prostoru pa je vsak lahko pozvonil na »atletski »zvonček; Šolskega teka na 1,7 km, pot okoli ribnika Vrbje je preteklo preko 180 tekačev vseh starosti; Teka ob Savinji na 5 km pa se je udeležilo 60 tekačev.
Med udeleženci teka je bil tudi izjemni judoist - promotor športa v občini Žalec, Roki Drakšič. Skupaj z maskoto Ponirkom je bil »predtekač« na Cici teku, kjer so najmlajši otroci neizmerno uživali.
Tek je bil vključen tudi v projekt za raznolikost in proti diskriminaciji Urada za enake možnosti pri Vladi republike Slovenije, zato so otroci in očki prejeli majčke »aktiviran očka«, v kateri so odtekli želeno razdaljo. Organizatorji so se odločili, da so vsi, ki zmorejo preteči te razdalje, zmagovalci. Kljub temu lahko omenimo absolutnega zmagovalca najdaljše razdalje - to je bil Erik Grm iz Kasaz. Med ženskami pa je bila najhitrejša Mojca Fijavž iz Žalca.
Prvi trije v kategoriji šolskega teka in Teka ob Savinji so prejeli posebna darila Carting centra Celje in Thermane Laško. Organizator prireditve je bil ZKŠT Žalec OE Šport skupno z izvajalci člani ŠD Petrovče, študenti in AK Žalec. Prireditev je povezoval eden izmed snovalcev vsakoletnega teka Peter Kavčič. Vsi skupaj so bili zadovoljni, saj je tudi tokrat vreme zdržalo in bilo zelo prijazno do tekačev.
TONE TAVČAR
Štart teka na 5 km.
V mataron se je vključilo tudi nekaj celjskih rokometašev.
Ob Robnikovi tudi podžupan in rokometaši
V okviru ene največjih športno humanitarnih akcij v Sloveniji, 10 krogov za 10 nasmehov, je triatlonec Matej Markovic v Celju s športnimi prijatelji pretekel tretjega od desetih maratonov (zapored v desetih dneh) s časom 3 ure in 18 minut.
Namen akcije je v desetih dneh zbrati čimveč sredstev za otroke iz ogroženih družin. Zbrana sredstva so v celoti namenjena otrokom. Ker tek ni bil tekmovalnega značaja, časa in dolžine pretečenih kilometrov vsakega udeleženca niso merili. Povabilu organizatorjev so se prijazno odzvali celjski rokometaši in celjski podžupan Stane Rozman. Vsi skupaj so z maratonci odtekli nekaj krogov.
Foto: SHERPA

Zlati Simon Brus!
Sprejem za Simona Brusa, Petra Kauzerja in Jureta Megliča bo jutri ob 19. uri na celjski Špici.
Član Kajak kanu kluba Nivo Celje Simon Brus je na svojem prvem članskem evropskem prvenstvu v slalomu na divjih vodah že okusil slasti zmage. Skupaj s Kauzerjem in Megličem se je v Španiji okitil z zlatom.
Potem ko se je za nekatere pričakovano, spet za druge nepričakovano v člansko kajakaško reprezentanco uvrstil 17-letni Brus, so v njegovem domačem klubu veliko pričakovali. »Veseli smo bili že njegove uvrstitve v izbrano vrsto, potem pa smo razmišljali, kako bi bilo, če bi osvojil kakšno medaljo,« je povedal predsednik KKK Nivo Celje Dušan Konda. V posamični vožnji sicer ni bil tako uspešen, a za premierni nastop mladinca na velikem tekmovanju v konkurenci najboljših je tudi 25. mesto zadovoljivo.
V moštvenih vožnjah je lanskoletni prvak z olimpijskih iger mladih vozil skupaj z zdaj že
nekdanjim evropskim prvakom Petrom Kauzerjem in Juretom Megličem. Izkušenejšima kolegoma je Brus ves čas suvereno sledil in se na koncu veselil zmage. Španski Seu d'Urgellu, ki je gostil 12. evropsko prvenstvo, se je tako za vedno vpisal v srce 17-letnega dijaka Gimnazije Lava, s tem pa tudi Konde: »Simon in češki tekmovalec sta bila edina tako mlada na tem tekmovanju, kjer je povprečna starost tekmovalcev 26 let. Že nekaj let poudarjam, da je pred Brusom odlična kariera, kar je večkrat potrdil sam s svojimi nastopi, prav tako se s tem strinjajo svetovni trenerji kajakaštva.«
Kljub temu, da je na začetku kazalo, da se slovenska odprava tokrat ne bo veselila najvišjih uvrstitev, so za to poskrbeli »trije mušketirji«, ki so zadnji dan prvenstva Sloveniji priveslali 16. odličje s prvenstev stare celine.
MOJCA KNEZ
Anja Valant Velepec je skočila 13,62 metrov.
Simer Šampion sla' uvrstitev v drugo l
Jani Žilnik: »Igrali bomo na Skalni kleti ali v Areni Petrol.«
Nogometaši celjskega Simer Šampiona so se pretekli konec tedna veselili uvrstitve v 2. nogometno ligo. Uspešno sezono so kronali z zmago v zadnjem krogu proti Čardi.
Čardo so na igrišču z umetno travo, Olimpu, premagali s 4:1. Dva zadetka je dosegel Tomaž Kožar, po enkrat pa sta bila uspešna Jernej Leskovar in Denis Džaferovič. Čeprav je Simer Šampion na koncu osvojil drugo mesto v 3. SNL-
Celjski nogometaši začeli priprave na novo sezono
Damjan Romih: »Uspešno delo iz spomladanskega dela prvenstva bomo še nadgradili.«
Večina nogometnih pr-voligaških ekip v teh dneh začenja priprave na novo sezono. Nogometaši CM Celja so začeli trenirati včeraj. Nova sezona naj bi se začela 16. julija, dodatni dve prosti mesti med elito pa naj bi zapolnili Mura in Triglav.
Damjan Romih bo v sezoni 2011/12 vodil člansko ekipo CM Celja. Na uvodnem treningu je imel 21 igralcev. V tem tednu bodo njegovi varovanci trenirali na Kla-divarju, enkrat na dan pa se bodo odpravili tudi v fitnes. Damjan Romih je o funkciji, ki mu je pripadla pred novo sezono, dejal: »Vesel sem, da sem dobil priložnost za dokazovanje. Tako fantom kot meni bo malce lažje, saj drug drugega in sam način dela dobro poznamo. Fantje so način dela dobro sprejeli, v spomladanskem delu pretekle sezone pa so bili enkratni.«
Pretekla sezona se je končala 29. maja, zato premora za
igralce ni bilo veliko. »Glede na to, da se je sezona ravnokar končala, smo še vsi polni vtisov in analiz. Te so pokazale, da smo spomladi naredili določen korak naprej v igri, predvsem pa v obrambi, saj smo imeli tretjo obrambo prvenstva v drugem delu prvenstva. Slabi smo bili v realizaciji, potem ko smo imeli ogromno priložnosti, ki jih nismo znali izkoristiti. Sedaj bomo poskusili nadgraditi delo iz spomladanskega dela,« je pripomnil Romih, ki bo na treningu budno opazoval tudi nekatere iz mladinske selekcije CM Celja, ki so se pridružili pripravam. »Gre za nadarjene igralce. V mladinski sestavi in v našem nogometnem centru se je dobro delalo. Hkrati pa so to mladi igralci, ki potrebujejo izkušnje, da bodo iz leta v leto boljši. Denis Popovič je na primer potreboval najmanj dve ali tri sezone, da je pokazal stalnost v igri, torej nič ne pride čez noč. Imamo
nadarjene igralce, a to še ni garancija za nekaj več. O morebitnih okrepitvah je dodal: »Kakšno okrepitev bomo dobili le, če bo to zelo potrebno. Trenutna ekipa ni slaba, saj se je že dokazala, imamo nekaj vrhunskih posameznikov,« je zaključil Romih.
Kot kaže, bo tudi v novi sezoni prva liga štela deset moštev, potem ko je povabilo za igranje v elitni druščini sprejela Mura, ustrezno licenco za igranje med prvoligaši pa naj bi sedaj vendarle dobil kranjski Triglav.
Marijo Močič: »Koleno je vidno boljše«
Strateg celjskih nogometašev zagotovo nestrpno pričakuje vrnitev Marija Močiča, ki se je poškodoval v jesenskem delu pretekle sezone. Močič se je poškodoval v trenutku, ko je bil v izjemni formi in najverjetneje najboljši nogometaš CM Celja.
Na tekmi v Kopru je staknil hudo poškodbo kolena, kjer je odpovedala križna vez. Ob tem se je poškodoval tudi hrustančni sklep. Marijo Močič je o trenutnem stanju dejal: »Koleno je vidno boljše. Tudi stegenske mišice in zadnja loža. Minilo je že šest mesecev, a zaradi poškodbe hrustančnega sklepa je pred mano še šest mesecev rehabilitacije, zato se mi nikamor ne mudi. Rehabilitacija poteka normalno, sestavljena je iz vaj v fitnesu, na kolesu, iz plavanja in individualnih vaj.« Močič naj bi se tako vrnil ob koncu prvega dela sezone. »Tako je. Gotovo je želja eno, realnost drugo. Če bi bilo po moje, bi že zdaj tekal in igral, ampak ne smemo prehitevati dogodkov. Čez tri mesece bom lahko začel tekati, po dodatnih treh mesecih pa igrati. To pomeni, da bi lahko na tekmah začel igrati nekje novembra.«
MITJA KNEZ
Nogometaši Simer Šampiona so v soboto slavili izjemen uspeh.
vzhod, se kljub temu seli v višji rang tekmovanja. Prvi Odranci so se namreč odrekli nastopanju v drugi ligi, zato je Nogometna zveza Slovenije celjski zasedbi, ki jo vodi Jani Žilnik, poslala uradno vabilo za nastopanje v 2. SNL. Predsednik in trener članskega moštva Jani Žilnik je ob uspehu dejal: »Želeli smo si, da bi bili prvi. Že preteklo sezono smo bili blizu ... Letos na koncu nismo bili boljši od Odrancev, a le-ti so se odločili, da je napredovanje pretežka naloga za njih. Skupaj z njimi smo bili odlični
in daleč pred vsemi. Sprejeli smo povabilo oziroma izziv, da se preizkusimo v višji ligi. Mislim, da je to za naše fante zelo dobro, saj so se tri leta kalili, sedaj pa so pripravljeni, da naredijo še korak naprej.« V tretji ligi je Simer Šampion tekme lahko igral na umetni ligi, v drugi to ne bo mogoče, zato sledi selitev. »Trenutno smo sredi pogovorov. Tekme bomo igrali na Skalni kleti ali v Areni. Upam, da se bomo kmalu dogovorili, da bomo domače tekme igrali v Celju, saj bi bilo v nasprotnem primeru
Nareksovi peto mesto
Judoistka Petra Nareks je na tekmi svetovnega pokala v Lizboni v kategoriji do 52 kg osvojila peto mesto.
29-letna Žalčanka, sicer članica celjskega kluba Sankaku, je bila na Portugalskem najuspešnejša od slovenskih tekmovalk. V uvodni borbi je premagala Španko Heleno Gil Moreno, v drugi pa je izgubila s Francozinjo Jacquelline Lisson. V repasažu je bila najprej boljša od ruske tekmovalke Natalije Sinicine, boj za medaljo pa ji je onemogočila Nemka Romy Tarangul. V portugalski prestolnici je od celjskih tekmovalk nastopila še Vesna Dukič, ki je izgubila že uvodno borbo.
MK
Kladivarju 14 pokalnih odličij
Na štadionu Kladivar je bil konec tedna atletski pokal Slovenije, kjer so se merili najboljši slovenski atleti.
Prvi dan pokala Slovenije so celjske atletinje ekipno osvojile tretje mesto, medtem ko so bili moški četrti. Velenjski klub si je tako v ženski kot moški konkurenci priboril peto mesto. Od domačih atletinj se je najbolje odrezala Marina Tomič, ki je zmagala v teku na 100 metrov ovire, Maruša Černjul je slavila v skoku v višino, Anja Valant Velepec je bila tretja v troskoku, Živa Klarer Rebec pa je bila v metu diska srebrna, v metu kladiva pa bronasta. Mladi Robert Renner je bil s tretjim mestom v skoku s palico najboljši med moškimi. Dobro so se odrezali tudi Velenjčani. Petra Šink je bila najhitrejša v teku na 5000 metrov, Peter Hriberšek je bil tretji v teku na 110 metrov ovire, Lana Jezernik pa je bila druga v teku na 1500 metrov.
Drugi dan atletskega tekmovanja ni minil z najboljšimi rezultati. Članica AD Šentjur Martina Ratej je resda zmagala v metu kopja, vendar je bila za skoraj devet metrov krajša od svojega najboljšega izida sezone (65,89 m). Iz domačega Kladivarja je slavil Andrej Batagelj v troskoku, Špela Hus je bila najuspešnejša v metu krogle, sledili sta ji klubski kolegici Monika Lebeničnik na drugem in Živa Klarer Rebec na tretjem mestu. Kristjan Korošec je osvojil tretje mesto v metu kladiva, prav tako sta bili tako moška kot ženska ekipa skupno uvrščeni na tretje mesto. Od velenjskih tekmovalcev sta se drugi dan najbolje uvrstili Nastja Kramer in Petra Šink, ki sta bili druga v teku na 3000 metrov oziroma v teku na 3000 metrov z zaprekami.
MOJCA KNEZ
Foto: SHERPA
Marina Tomič kljub zmagi še nima norme za svetovno prvenstvo, ki bo konec avgusta v Južni Koreji.
vi igo
to malce nenavadno. Mestna občina nam je bila sicer vedno pripravljena pomagati, zato mislim, da bomo tudi tokrat to dobro uredili, seveda tudi v sodelovanju z NK CM Celje za pametno razporeditev igranja tekem.«
Napadalec Tomaž Kožar je blestel tudi na zadnji tekmi. Po tekmi je z velikim nasmehom dejal: »Lepo smo se poslovili od letošnje sezone in tretje lige ter tudi od igranja na umetni travi. Vesel sem, da so Odranci zavrnili napredovanje v drugo ligo. Nikakor pa v drugi ligi ne bo le boj za obstanek ali drugo polovico lestvice. Poskusili se bomo kosati z vsako ekipo, kar smo dokazali tudi že na nekaterih preteklih prijateljskih tekmah, ko smo jih premagovali. Če bomo dobro sestavili ekipo in dobro igrali, se lahko borimo za zgornjo polovico lestvice.« Na vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi v novi sezoni prve tri ekipe v 2. SNL zopet zavrnile povabilo med prvoligaše, je s širokim nasmehom odgovoril: »To bi bilo zelo dobro, da bi lahko imelo Celje v prihodnosti dve ekipi v prvi ligi. Pustimo to za prihodnost in se sedaj osredotočimo najprej na naše počitnice, zatem pa na sezono v drugi ligi.«
MITJA KNEZ
Obema Dobelškoma se nasmiha liga prvakov
Rokometaš Luka Dobelšek o naslovu poljskega prvaka - Se bosta brata Luka in Jure, igralca Wisle in Kopra, pomerila v ligi prvakov?
V različnih dresih, tudi z različnima grboma, sta letos brata Luka in Jure Dobelšek, igralca, ki sta zrasla v velenjskem Gorenju, osvojila naslova državnih rokometnih prvakov. Jure po »infarkt tekmi« v dresu koprskega Cimosa, podobno pa je bilo tudi na Poljskem, kjer je dokaj presenetljivo Lukov klub Wisla Plock premagal Kiel-ce. »Po nekaj dneh v Sloveniji je uspeh šele dobro prišel za mano in rečem lahko, da so občutki ter spomini izjemno lepi,« je povedal Luka.
Luka se je na Poljsko preselil v začetku lanske sezone, pred tem pa je tresel mreže v nemški drugoligaški konkurenci. Odločitev za prehod na Poljsko ni bila posebej težka, saj rad sodeluje z danskim trenerjem Larsom Walther-jem. Njegov klub Wisla se je naslova državnega prvaka veselil s 3:1 v zmagah, še posebej vroča pa je bila zadnja tekma. »Tekma je tekma, ven-
dar je rivalstvo med Kielcami in Plockom nekaj posebnega. Že pred prihodom mi je nekdanji soigralec pripovedoval o vzdušju v poljskem prvenstvu in vedel sem, da zna biti vroče. Sicer sem igral v Gore-njevem dresu proti Celju, torej sem prav tako doživel derbi in glasne navijače. Vseeno je bila tekma na Poljskem nekaj posebnega. Dvorana je bila polna, navijalo je 5.500 ljudi, kar je bil dodaten naboj. Poljska kluba sta še bolj eden proti drugemu, rivalstvo je večje kot v Sloveniji in res je bil užitek igrati v finalu.«
Navijač Kopra
Med igralci Kielc je nekdanji celjski rokometaš Uroš Zorman. »Ko se slovenski igralci srečamo v tujini, se mi zdi, da smo večji kolegi in še bolj držimo skupaj. Z Boštjanom Kavašem, ki je moj soigralec, sva se večkrat dobila z Urošem. Na igrišču smo res drug proti drugemu, končno je tekma le del službe. Ko pa je tekme konec, se dobimo in kaj pogovorimo. Mislim, da je prav, da se poznamo tudi izven igrišča.«
Seveda je Luka v minulih letih spoznaval različne ro-
Luka Dobelšek: »Naslov državnega prvaka je klubu podrl oziroma spremenil kar nekaj načrtov, saj je bil naslov načrtovan za prihodnje leto. Zato bo naslednja sezona bistveno težja, veliko več oči bo uprtih v nas. Zavedam se, da bodo bolj kritično spremljali ekipo. Dejstvo je, da je težje ostati na vrhu kot ga doseči, zato bo treba dati vse od sebe. Mislim pa, da nam nihče ne more zameriti, če igramo po svojih najboljših močeh, pa je nasprotnik boljši.«
kometne šole. »Lepo je bilo igrati doma, in zagotovo želja po vrnitvi domov še obstaja. V Nemčiji sem igral v drugi ligi, ki pa je nekaj posebnega. Dvorane so polne. Mogoče rokomet le ni na tako visokem nivoju kot slovenska ali poljska prva liga, čeprav so klubi dokaj močni in se igra lep rokomet. V poljskem rokometu sta v ospredju Ki-elce in Wisla, ostale ekipe so bolj zadaj, čeprav se je treba potruditi na vsaki tekmi. V bistvu bi rekel, da bi se dalo primerjati slovenski in poljski rokomet.«
28-letni Velenjčan je seveda spremljal tudi slovensko prvenstvo. »Zelo pogosto slišim vprašanje, za koga sem navijal. Gorenje mi je seveda pri srcu, tam sem preživel kar nekaj sezon. Ampak brat Jure igra za Koper in tako sem navijal za Koper. Če se Plock - kot poljski prvaki moramo igrati še kvalifikacije - uvrsti v ligo prvakov,
Vesna in Luka sta malega Liama »skrila« v voziček, družbo pa jima kot ponavadi dela Kani. Luka Dobelšek - Št. 46 - 14. junij 2011 -
bi zagotovo rad videl, da se srečamo tudi s Koprom. Če ne drugega, bi lahko tako v Sloveniji preživel nekaj dni. Da me pridejo pogledat starša, prijatelji ...«
Z družino
Na Poljskem Luka ni osamljen, saj ga spremlja njegova Vesna, pred tremi meseci pa se jima je rodil sin Liam. »Kot bi bilo rojstvo sina dodatna motivacija. Lahko rečem, da je bilo leto dokaj uspešno na vseh področjih. Plock je s 120 tisoč prebivalci dovolj veliko mesto v primerjavi z Velenjem. Pravzaprav je super mesto, v katerem imam družino, kar mi zadošča. Sicer se družim s soigralci, vendar je veliko lažje, ker je z mano družina. Sedaj smo na dopustu v Sloveniji, večino časa preživljamo pri Vesninih v Melišu in mojih v Velenju, nadaljevanja dopusta pa zaenkrat še ne načrtujemo. Raje vidim, da se spontano odvija. Je pa res, da na morju ne zdržim dolgo, v bistvu sem raje z družino in znanimi ljudmi.«
URŠKA SELIŠNIK Foto: JURE KOLENC
PANORAMA
3. SL - vzhod, zadnji, 26. krog: Šentjur - Zreče 1:1 (1:0); Umek (69-11 m); Čander (46), Simer Šampion
-	Čarda 4:1 (3:0); Kožar (9, 12), Leskovar (14), Džafero-vič (80), Kovinar - Odranci 1:3 (1:2); Kraljič (34). Vrstni red: Odranci 59, Simer Šampion 54, Čarda 40, Tro-mejnik 39, Dravograd, Kovinar 38, Grad, Paloma 35, Malečnik 33, Stojnci 32, Bistrica, Zreče 29, Veržej 26, Šentjur 18.
Štajerska liga, zadnji, 26. krog: Šoštanj - Marles hiše 1:0 (0:0); Softič (74), Rogaška - Pesnica 2:1 (0:0); Ku-raj (65, 71), Mons Claudius
-	Zavrč 3:4 (2:3); Krivec (1, 73), Kuserbanj (23-11 m), Peca - Šmarje 0:0. Vrstni red: Zavrč 74, Šoštanj 59, Šmarje 50, Pohorje, Pesnica 41, Marles hiše 39, Koroške gradnje, Podvinci, Poljčane 28, Peca 27, Ormož 26, Rogaška 25, Gerečja vas 24, Mons Claudius 22.
(MiK)
Svet na glavi
Tekmovanje v breakdancu privabilo v Celje več kot 400 plesalcev
Breakdance ni ples - pa je. Breakdance ni akrobatika - pa je. Breakdance ni zgolj ples in ni zgolj akrobatika - je način življenja. To so dokazali številni plesalci in občinstvo na sobotnem tekmovanju Break the floor v organizaciji celjskega društva Squad 'n' effect ter Celjskega mladinskega centra.
Atrij centra je od zgodnjega popoldneva pa pozno v noč dobesedno stal na glavi. Kamor koli si pogledal, se je plesalo. Na odru, na dvorišču, kjer so na tla pogrnili linolej, v dvorani centra, na asfaltu, celo občinstvo je kar naprej poplesavalo v ritmih hip-hopa in druge glasbe, ki sta jo med tekmovalce, nastopajoče in občinstvo pošiljala »jezdeca plošč« Woo-D in B-Stone. Da je breakdance res način življenja, se je videlo tudi po vsem ostalem. Ohlapnih oblačilih, trenirkah, obveznih čepicah, napisih na majicah, po tem, da so se jedli oreški in pile energij ske pijače ... slednjič po tem, da je bila meja med občinstvom in plesalci povsem zabrisana. Plesalo je staro in mlado.
Tekmovanje, ki so ga vzorno pripravili in izpeljali po vseh pravilih, s strogo sodniško trojko iz tujine, niti ni tako pomembno. Pač, za tekmovalce, ki so govorili slovensko, hrvaško, italijansko, angleško in francosko, med seboj pa še v kakšnem od evropskih in svetovnih jezikov. Zelo resno so se med seboj pomerili v dveh starostnih skupinah in disciplini eden proti enemu ter pet proti petim. Koreografije, ki smo jih videli, pa so jemale dih. Svet je dobesedno stal na glavi, se vrtel, krožil v znamenitih helikopterjih ...
Breakdance, ki je nastal na ulicah v revnih ameriških četrtih, kjer so mladi ob glasbi iz ogromnih tranzistorjev začeli izvajati nenavadne gibe in se vrteti, najpogosteje kar na kartonskih škatlah, je osvojil plesni svet in vanj vnesel prvine prave akrobatike. V soboto smo se je v Celju nagledali in naposlušali.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA
NOVI TEDNIK
DAN SMO PREŽIVELI
15
Z malo domišljije lahko nad vhodom v jamo Pekel vidite razkoračenega peklenščka, po katerem je jama tudi dobila ime.
V Peklu do raja
Kjer se cedi čokolada in s stropa rastejo špageti - Iz Pekla po novih stopnicah
Ne vem, ali mi boste verjeli, če zapišem, da je lahko pekel naravnost nebeški, a sama bi to »peklensko« izkušnjo, ki sem jo doživela v jami Pekel, streljaj oddaljeni od Šempetra, z veseljem še kdaj ponovila. Kaj je namreč lepšega, kot prepustiti se žu-borenju Peklenščice, uživati v peklenskem zajtrku in občudovati čudovit podzemni biser, ki ga je skozi tisočletja ustvarila narava?
Široko razkoračen nad vhodom v skrivnosten rov me je opazoval rogati velikan - peklenšček. »Nič čudnega, da so ljudje nekoč verjeli, da je to vhod v pekel,« sem razmišljala sama pri sebi. Temačna luknja v podzemlje, iz katere se pozimi, ko je zunanja temperatura nižja od temperature v jami,
včasih kadi, pač ni mogla biti nič drugega kot vhod v prebivališče hudičev. Zato tudi ne preseneča, da so tej čarobni kraški jami sredi Spodnje Savinjske doline nadeli ime jama Pekel.
Čeprav je bilo zgodnje dopoldne, je skozi krošnje dreves že pripekalo sonce, iz jame pa je prihajal prijeten hlad, saj je v njej stalna temperatura 10 stopinj Celzija. Še dobro, da sem si pred vstopom v jamo nadela »peklensko uniformo« (rdečo vetrovko), ki so mi jo posodili v Turističnem društvu Šempeter. Nato sem »našpičila« ušesa in z očmi »na pecljih« vstopila v to skrivnostno luknjo, ki vsako leto privabi množice obiskovalcev od blizu in daleč.
Najnovejša pridobitev jame, ki jo na leto obišče več tisoč obiskovalcev, v štiridesetih letih pa si jo je ogledalo že 800 tisoč ljudi, so nove, varnejše stopnice, za katere so v Turističnem društvu Šempeter potrebovali 75 tisoč evrov. Denar je zagotovila Občina Žalec.
»Pazite na glave,« je skozi ozke prehode opozarjala Marica Uršič, ki turiste po jami vodi že 25 let. Če nisi previden, se namreč kaj hitro lahko zgodi, da ti na glavi zraste kakšen »kapnik«.
V Pekel na meditacijo
Jama se mi je zdela z vsakim korakom mikavnejša in skriv-nostnejša. »Kako neverjetna in mogočna umetnica je narava,« sem občudujoče zrla v kapniške tvorbe. »Tamle lahko vidite krastačo, tole je hobotnica in še ena radovedna žaba ...« je hitela kazati Marica. In res: z malo domišljije lahko opaziš različne figure, od živali, kulinaričnih dobrot (s stropa rastejo špageti, dobro uspeva tudi brokoli ...) do blejskega gradu, planiške skakalnice in drugih znamenitosti.
Do tu vse lepo in prav, ampak za pekel s »čokoladnico« pa res še nisem slišala. »Ja, tako pač je. Ta del jame imenujemo Čokoladna jama,« je prikimala Marica. Stena je bila resnično videti, kot bi se po njej cedila slastna Gorenjkina čokolada.
Motite se tudi, če mislite, da v peklu ne boste našli mirnega kotička za sprostitev. Savinjski Pekel premore tudi to. Tihi rov, kot se imenuje spokojen del jame, je kot nalašč za sprostitev in meditacijo v popolni tišini. Pa največji podzemni slap v Sloveniji s štirimi metri vodnega padca! Ta vam šele vzame sapo!
Sicer pa, kdo ve, kakšno bogastvo še skriva jama. Njen velik del je namreč še neraziskan. Obiskovalcem je dostopna približno tretjina celotne jame. Da danes sploh občudujemo ta podzemni biser, so zaslužni preboldski jamarji, ki so ga v letu 1969 začeli raziskovati in pri tem odkrili kapniško bogato zgornjo etažo. Člani Turističnega društva Šempeter so nato z vodenimi ogledi po jami začeli leta 1970, medtem ko je turizem v njej zaživel po elektrifikaciji jame dve leti kasneje. Ureditvena
Potok Ponikvica, ki teče po planoti Ponikvanskega krasa in pronica skozi apnenčasta tla, je sredi Spodnje Savinjske doline skozi tisočletja ustvaril čarobno kraško jamo.
dela v njej pa še niso zaključena. Najnovejša pridobitev so stopnice, ki bi morale po besedah predsednice Turističnega društva Šempeter Ivice Čretnik zdržati naslednjih sto let.
Nekaj pa sem v jami vendarle pogrešala. Saj ne, da bi si želela njihovega prhutanja okoli svoje glave, a vendarle: kje so netopirji, ki prebivajo med kapniki? »Na dopust so šli,« je izstrelila Marica. »Zmotil jih je ves ta direndaj šolskih skupin in ostalih obiskovalcev, zato so se umaknili v >neturistične< dele jame. A brez skrbi, julija se običajno vrnejo,« me je potolažila.
Tudi sama se zagotovo še vrnem, sem si obljubila, ko sem
ponovno stopila na površje in se v turističnem domu pred jamo okrepčala s slastnim peklenskim zajtrkom. Z veseljem
bi namreč še kdaj preživela tako čudovit »peklenski dan«. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA
Za jamo Pekel skrbi Turistično društvo Šempeter, ki letos praznuje pol stoletja delovanja. Ustanovljeno je bilo 15. januarja 1961. Osrednjo slovesnost ob jubileju bodo člani društva pripravili 17. junija v antičnem parku v Šempetru. TD namreč skrbi za še en turistični biser v žalski občini
-	Rimsko nekropolo. Tako z jamo kot z nekropolo imajo v društvu smele načrte. Pripravljen je že idejni načrt za razvoj antičnega parka, ki zajema izgradnjo nadstreška za zaščito spomenikov in možnost uporabe pokritega prostora. Na rimski cesti nameravajo predstaviti življenje Rimljanov, oba objekta pa povezati s peš potjo. Tako bo nastala celota
-	antični park. Začeli so tudi izdelovati idejni projekt zunanje ureditve in vsebinske nadgradnje pred jamo Pekel. Za uresničitev projektov iščejo možnosti sofinanciranja s pomočjo evropskih razpisov.
V jami je tudi spominska plošča ljubljanskemu jamarju Antonu Suwi - Sulcu, ki se je leta 1969 pri raziskovanju jame smrtno ponesrečil. Po njem se tudi imenuje Suwin rov.
16
KRONIKA
NOVI TEDNIK
Medicinska sestra in tehnik konec leta pred sodnika
Primer Kajtna: vse pripravljeno za sojenje, obravnave še ni
V petek je minilo natanko štiri leta od smrti Bojana Kajtne, Celjana, ki se je zgrudil pred vrati celjske urgence. Kajtna se je pred ambulanto obrnil, ker ga niso želeli sprejeti brez napotnice in z nepotrjeno zdravstveno izkaznico. Odšel je proti zdravstvenemu domu in umrl med potjo, saj je doživel srčni infarkt in vsaka pomoč je bila prepozna. Le za nekaj minut.
Policisti in tožilci so v preiskavi ugotovili, da obstajajo utemeljeni sumi za kaznivo dejanje, da pred sodišče spravijo dva zaposlena v celjski bolnišnici (medicinsko sestro in tehnika), ki bosta odgovarjala zaradi smrti Kajtne, saj se je očitno nekje nekaj zalomilo. Na sodišču pa nič novega. »Kazenski spis leži v enem od predalov in čaka na obravnavo,« pravi odvetnik družine Kajtna Bojan Grubar. Tudi mi smo na Okrožno sodišče v Celju pretekli teden poslali vprašanje, ali je morda znano, kdaj se bo sojenje zaradi smrti Bojana Kaj-
Odvetnik Bojan Grubar: »Zgrožen sem nad počasnostjo sodišč.«
Boris Kajna. Še vedno čaka, da bodo na sodišču presodili, kdo je kriv za smrt njegovega brata.
tne začelo, a se zgodba ponavlja: uradnega odgovora nismo dobili. Enako je bilo tudi lani. Leta 2009 so nam povedali, da se bo sojenje začelo lani, lani smo torej ostali brez uradnega odgovora, letos tudi ... Neuradno pa smo izvedeli, da naj bi sodišče obravnavo vendarle razpisalo konec letošnjega leta, vendar svojci - glede na toliko različnih informacij - tako ali tako nikomur več ne verjamejo. »Še zdaj mi ni jasno, zakaj takšni primeri nimajo prednosti. Poglejte, vse je zbrano, vse čaka le še na to, da razpišejo datum obravnave,« nam je povedal Kajtnov brat Boris. Obtožnico so celjski tožilci na sodišče vložili že marca predlani!
»Zgrožen sem«
Zatem je Grubar večkrat na sodišče naslavljal tudi prošnje za pospešitev postopka, a brez uspeha. »Zgrožen sem nad počasnostjo, leta namreč tečejo s postopkom in še ni
INFO113
Napadal ženske
Žalski policisti so odvzeli prostost 28-letnemu moškemu z območja Šmarja, ki ga sumijo najmanj desetih drznih in roparskih tatvin.
Iz trgovin v Žalcu naj bi kradel predvsem računalnike, v enem primeru je napadel prodajalko. Ob tem je na ulicah starejšim ženskam kradel tudi torbice. Gre za odvisnika od drog, ki je zaradi podobnih kaznivih dejanj že bil v zaporu. Preiskovalni sodnik je zanj odredil pripor.
Kolesarji in motoristi na udaru
V petek zjutraj se je v nesreči v Vrbju huje poškodovala 73-letna kolesarka. 45-letni voznik tovornega vozila je v križišču zavijal levo, pri tem pa izsilil prednost kolesarki.
Zaradi padca pri trčenju so kolesarko morali oskrbeti reševalci nujne medicinske pomoči. Dan kasneje se je huda nesreča zgodila še v Ulici Heroja Staneta izven Žalca. 32-letni motorist je v križišču zavijal levo, ko mu je iz nasprotne smeri pripeljal 21-letni voznik avtomobila. Kljub zaviranju je prišlo do trčenja, v katerem se je motorist hudo poškodoval. Oba sta vozila brez vozniškega dovoljenja. Na Vranskem se je prav tako v soboto poškodoval še en motorist. 57-letnik je v blagem desnem ovinku v rahlem vzponu zapeljal s ceste na travnik, nato pa padel preko previsa. Tudi ta nesreča se je končala s hudimi poškodbami voznika.
nič,« nam je dejal odvetnik. Grubar je sicer znan odvetnik iz Maribora, ki je nekoč bil tudi na visokem položaju v mariborski bolnišnici, zato je pričakovati, da bo v sodni dvorani dobro podkovan tudi z »medicinskim« znanjem. Zato še vedno ne odstopa od svoje izjave, da bi morala biti v tem primeru obtožena poleg medicinske sestre in tehnika tudi zdravnica, ki je bila takrat dežurna. Ker je znan ravno po tem, da kot odvetnik zastopa ljudi, ki naletijo na domnevna kazniva dejanja v zdravstvu, smo ga vprašali, kako je s takšnimi postopki na drugih slovenskih sodiščih. »Ni kaj dosti drugače, čeprav ponekod sodišča vendarle presodijo, da so okoliščine takšne, da je treba začeti soditi čim prej. Ponekod pa spet - ne glede na to, kako se nekdo v postopku trudi, ni nobenega premika ...«
Družina Kajtna se boji časa, ki je že pretekel, priče so namreč vmes zagotovo že kaj pozabile, ključna priča pa je v tem obdobju že umrla! Borisa Kajtno še vedno najbolj boli spomin na prvi klic iz celjske bolnišnice, ko so mu povedali, da so brata »našli zunaj, naredili smo vse, nismo mu mogli pomagati«. Takrat mu namreč sploh niso omenili, da je brat pred tem že trkal na vrata ambulante, kjer so ga zavrnili kljub temu, da naj bi omenil simptome in bolečine.
Njegovi svojci pa se bojijo tudi tega, da bi postopek zastaral. Če na sodišču ne bodo pohiteli, se zna zgoditi, da bo vsa zadeva padla v vodo čez nekaj let, saj vemo, da sojenje ne bo končano v nekaj tednih.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA
So storili za dva milijona evrov škode?
Celjski kriminalisti so tožilcem predali zajeten kup dokumentacije in kazensko ovadbo štirih oseb, med njimi naj bi bila ena iz vodstva celjskega gradbenega podjetja NIVO. Ovadili so jih zaradi zlorabe položaja ali pravic in pranja denarja. Ker se vseskozi neuradno omenja, da je med ovadenimi tudi direktor NIVO-ja Danilo Senič, smo ga včeraj poklicali, a je bil na sestanku. Klica do zaključka časopisne redakcije pa nam iz njegove pisarne niso vrnili. Tako bi lahko te govorice zanikali ali pa jih komentirali.
Četverica naj bi, po navedbah policije, kaznivo dejanje storila tako, da so že maja leta 2007 med seboj navezali stik, in sicer med vodstvom celjskega podjetja in dvema ljubljanskima gospodarskima družbama, ki sta bili ustanovljeni kot »missing traderja«. Po navidezno sklenjenem poslu naj bi iz celjskega podjetja na račun ene izmed ljubljanskih družb romalo kar 410 tisoč evrov kot navidezno kratkoročno posojilo. Ta znesek naj ne bi bil nikoli povrnjen.
»Denar naj bi iz tega računa še istega oziroma v naslednjih dneh - brez pravne podlage in brez kakršnih koli poslovnih razlogov - prenakazali na drugo povezano gospodarsko družbo tipa missing trader. Sredstva so nato v gotovini dvignili iz poslovnih računov družbe. Odgovorne osebe teh družb so z nakazanimi sredstvi v višini okoli 410 tisoč evrov prikrito in prosto razpolagale ter prikrivale nezakonitost izvora sredstev ter nadaljnjo identifikacijo lastništva teh sredstev,« so zapisali v izjavi za javnost na celjski policiji. Te ovadbe pa niso prve za vodstvo celjskega NIVO-ja. Že konec februarja so namreč kriminalisti ovadili dve osebe, med njimi prav tako »isto odgovorno osebo gradbenega podjetja iz Celja.« Takrat je bila škoda ocenjena na 1.1 milijona evrov. Šlo je prav tako za zlorabo pravic ali položaja in pranja denarja. Pravzaprav gre za popolnoma identičen način »poslovanja«, le da je bilo podjetje, na katerega je bilo iz Celja nakazano 1,1 milijona evrov v Mariboru. In tudi v tistem primeru posojilo ni bilo nikoli povrnjeno.
SŠol
Zastaranje -pogosto grožnja
Kadar se na zatožni klopi znajde »medicina«, smo se že večkrat soočili z zastaranjem. Spomnimo le na sojenje trem mariborskim zdravnikom, Bojanu Krebsu, Martini Muršak Pocajt in Emilu Arnušu, ki so jim sodili v Celju. Sojenje so na celjsko sodišče z mariborskega prestavili, ker so bili zdravniki na tamkajšnjem sodišču menda znani kot izvedenci. Zdravnikom so sodili, ker naj ne bi ustrezno opravili svojega dela pri pacientu, ki je (leta 2000!) umrl zaradi rutinske operacije žolčnih kamnov. Ko so odvetniki obtoženih z »različnimi razlogi« poskrbeli, da so obravnavo šestkrat prestavili, je prekipelo celjski sodnici Marjani Topolovec Dolin-šek, ki jim je celo zabičala, da zavlačevanja ne bo trpela. Sodnica jih je zatem vse obsodila na eno leto pogojne kazni s preizkusno dobo dveh let zaradi opustitve dolžnega ravnanja po pravilih zdravniške stroke, ker naj bi pacienta malomarno zdravili. To je ena redkih sodnic, ki je v Sloveniji sploh obsodila zdravnike, toda primer ni bil medijsko odmeven. Še vedno pa se vleče sojenje mariborskemu specialistu radiologu Samu Slokanu in specialistu nevrologije Marku Grasselliju. Pred šestimi leti sta zdravila 36-letnega pacienta iz Slovenskih Konjic, ki je nato v celjski bolnišnici umrl, zato zdravnikoma očitajo povzročitev smrti iz malomarnosti.	SŠol
Na svoj
račun
Od »špegla« do računalnika
V prejšnji zgodbah Na svoj račun so v glavnem nastopali novinarji, vendar Novega tednika ni brez tehnične ekipe, ki poskrbi, da so vsi novinarski prispevki in fotografije ustrezno postavljeni na straneh in da imajo te strani podobo, ki je bralcem všeč že dolga desetletja. Da so tudi ti namazani z vsemi »žavbami«, verjetno ni treba posebej poudarjati.
Včasih se kakšna zabavna zgodi povsem načrtno in premišljeno, drugič nenamerno. Takšno je pred kratkim ušpičil Igor Šarlah, ki skrbi za računalniški prelom časopisa. Ker je bilo v tekstu pomotoma obrnjeno ime pravkar končane akcije Do polnega vozička brez mošnjička, ga je zapisal »pravilno«: Brez vozička do polnega mošnjička. Na srečo smo napako opazili, da takšna »popravljena« stran ni šla v tiskarno ... Je bilo pa veliko smeha na ta račun. Mogoče bo pa to ime kakšne naše nove akcije?
Oblikovalec Minja Bajagič se včasih ubada z zahtevami novinarjev in urednikov, ki so na trenutke precej čudne in težko uresničljive. Sploh ko je treba na stran spraviti celo goro fotografij vseh oblik in velikosti, ob tem pa mora vse skupaj izgledati privlačno in razumljivo
za bralca. Da ima ob tem še čas za kakšno domislico, je znano. Ko je bilo treba nekoč zabrisati prepoznavnost enega od nastopajočih na strani kronike, je bilo navodilo Minji, naj mu »skocka« obraz. In kaj smo dobili? Na testni strani, ki jo na srečo v uredništvu pregledamo in preberemo, preden gre v tiskarno, je bila »skockana« pasja glava ... (glej fotografijo) Torej je »uredil« fotografijo, ki ni imela nobene zveze z omenjeno željo. Podobno se je poigral ob navodilu, da je treba »skockati« obraz možakarju, ki se je pred leti razkazoval ob Savinji. Dobili smo stran, kjer je imel namesto glave Rubikovo kocko ...
Obdobje Novega tednika, ko je bilo na naslovnici več reklam kot naslovov, je na veselje uredništva - in verjetno tudi bralcev - trajalo kratek čas. V tistem času je bilo skoraj nemogoče najti dobro fotografijo in ji dodati še udaren naslov, saj za vse to običajno ni bilo dovolj prostora. Tako je po sili razmer nastalo vse mogoče. Mi-nja je nekoč dobil fotografijo plazu in na njej moškega, ki opazuje razdejanje. Če je fotografijo še stlačil v luknjo pod glavo časopisa, pa je za daljši naslov zmanjkalo prostora. Tako je nastala interna naslov-
nica z omenjeno fotografijo in naslovom Pazi, blato! Na njej je bil možakar uporabljen kot črka i. Racionalno in varčno. Ali pa, ko je iztiril vlak in je k fotografiji dodal samo še naslov Čist' iztirjeni! Priznam, da nas je mikalo, da bi kaj od tega tudi res objavili.
Je pa v teh časih računalniške tehnike po svoje precej lažje zložiti strani časopisa, kot je bilo nekoč. Takrat smo na pisalne stroje mukoma natipkali svoje tekste - bognedaj, da si se prevečkrat zmotil, ker je bilo treba začeti vse še enkrat, res pa je tudi edigs delal čudeže. Naslednji čudež je ponavadi izvedel urednik, ko je tekst prebral, vzel škarje, ga razrezal in povsem drugače sestavil, če mu zaporedje ni bilo všeč. Tehnični urednik je nato tekst vrisal na posebne liste, imenovane »špegl«, ki so bili nekakšna skica časopisa. Ko je nekoč naročil par sto »špeglov«, je takratni novopečeni direktor znorel, kaj se tehnični urednik vendar gre, da naroča toliko ogledal ... Danes ogledal na srečo ne naročamo več, ampak predvsem računalnike, ki so še nekoliko dražji, zato pa toliko bolj uporabni.
TC
FELJTON
Avstralska pogovorna kultura
Avstralci slovijo po svoji radoživosti in veselju do življenja.
Kilometri peščenih plaž, nepopisno lepi sončni zahodi, neskončne ceste sredi rdečih puščav, ki izginjajo tam nekje na obzorju, nepo-seljena prostranstva in na drugi strani velika mestna središča, polna kavarn, turistov in povsem običajnega mestnega vrveža. Zveni znano, kajne? Seveda, saj je to ali kaj podobnega mogoče prebrati v skoraj vsakem članku o Avstraliji. A vendar je za razumevanje države in predvsem za pripravo na potovanje potrebno več.
Izredno pomembno značilnost, ki jo vse prevečkrat zanemarimo, predstavljajo domačini in njihove navade. Za Avstralce so značilne predvsem nekatere za nas nenavadne pogovorne rutine, s katerimi moramo biti seznanjeni, preden se odločimo obiskati deželo. Avstralija je država, kjer prevladuje pozitivna naravnanost ljudi. Po podatkih inštituta Gallup gre celo za četrto »najsrečnejšo državo« na svetu (za Dansko, Švedsko in Kanado). Torej brez slabe vesti zaradi posploševanja lahko trdimo, da so prebivalci petega kontinenta srečni. Pa naj bo razlog za to lepo vreme, lahkoten življenjski stil ali enostavno sledenje množici. Z najboljšim primerom te pozitivnosti se srečamo že ob prvem obisku supermarketa, kjer nas kot strela z jasnega
zadene prijazno vprašanje blagajničarke po našem počutju. Povsem razumljivo to vsakega novega obiskovalca celine nekoliko zmede. Kaj naj odgovorim? Kje naj začnem? Ji naj povem, kako zelo sem utrujen? No, ja, malo me boli glava od dolgega potovanja? Narobe! V Avstraliji se razmišlja pozitivno. Če ste pozabili, kako to gre, se boste morali tega ponovno naučiti. A verjemite, ne bo težko. Na omenjeno vprašanje se mora odgovoriti dobro, še kar dobro ali zelo dobro, pri čemer je treba vprašanje
vrniti. Ta pogovorna rutina je nekaj povsem vsakdanjega in se izvaja vsakič, ko se srečata dve osebi, tudi če se ne poznata. Na splošno se pričakuje kratek in pozitiven odgovor. Dolgo razlaganje o tem, kako se slabo počutite, ker vam je umrla ljubljena mačka, ne zanima nikogar in lahko se zgodi, da oseba izgine, še preden končate svojo srce parajočo zgodbo. Na splošno je celoten postopek zelo hitre narave. Predstavljajte si, da hodite po cesti in srečate znanca, ki vas prijazno pozdravi z tipičnim
zdravo, kateremu sledi vprašanje, kako ste. Ob tem se ne ustavi in odločno nadaljuje svojo pot. Vi torej, dobro poučeni, hitite odgovoriti: »Dobro sem, hvala. Kako si ti?« Še preden pa dokončate vprašanje, ugotovite, da je vaš sogovornik že predaleč, da bi vas sploh slišal. To je Avstralija.
Francoska raziskovalka Christine Beal se je fenomenu avstralskih pogovorov natančneje posvetila in v avstralski poslovalnici francoskega podjetja izvedla študijo, v kateri so sodelo-
vali Francozi in Avstralci. Torej odprti, prijazni, vedno nasmejani Avstralci in nekoliko zadržani in resnejši Francozi - vsekakor zanimivo. Osredotočila se je na avstralsko pogovorno rutino, ki vključuje ponedeljkovo vprašanje po tem, kako je sodelavec preživel konec tedna. Tipičen odgovor Avstralca je kratek, več ali manj pozitiven in vključuje predvsem dejstva in le malo osebnih vtisov. Torej Avstralec bi vam z veseljem povedal, da je bil konec tedna imeniten, saj je bil na rojstnodnevni zabavi, kjer se je veliko pilo in jedlo. Vse lepo in prav. A potem vrne vprašanje Francozu, kateremu se kratek in skop odgovor zdi precej nevljuden, in tako on začne svojo razlago o preživetem koncu tedna. Svojemu avstralskemu kolegu pove, da sta z ženo preživela izjemno romantičen konec tedna v bližnji vasi. Žena je izbrala po njenem mnenju zelo prikupen hotel, ki pa njemu ni bil najbolj všeč, poleg tega je bil izjemno drag. A vendar prizna, da je ponudba bila izvrstna in tudi postrežba je bila brezhibna. Pa seveda mora omeniti še okolico ... In najkasneje na tej točki ga Avstralec prekine: »Prav, sliši se zanimivo. Se vidiva, prijatelj.« Avstralci se ob takšnih osebnih izpovedih počutijo nelagodno in jim ni prav nič nerodno pogovor predčasno
zaključiti. Pa kdo bi jim zameril, saj to ponavadi naredijo prijazno in z velikim nasmehom.
Kot obiskovalec Avstralije ali celo potencialni priseljenec je dobro vedeti tudi, da so Avstralci izjemno neformalen narod. Kar je verjetno za nas Slovence nekoliko nenavadno, je naslavljanje v podjetjih in drugih uradnih ustanovah. Kolegi se med seboj kličejo po imenu. To je razumljivo. A tudi, ko se pogovarjamo s svojim šefom ali predavateljem na univerzi, ga pokličemo po imenu in ne priimku, kaj šele nazivu. Občutek enakosti in enakovrednosti je v Avstraliji izjemno močan in ljudje so le neradi postavljeni višje kot nekdo drug. Iz tega izvira tudi bagateliziranje in celo posmehovanje lastnim dosežkom. Zelo redko boste srečali Avstralca, ki bi se ba-hal s svojimi uspehi in zelo priporočljivo je, da se tudi vi temu izognete, čeprav bi znalo to nam Slovencem občasno predstavljati izziv. Na drugi strani pa so ljudje »tam spodaj« veliki ljubitelji kletvic, sarkazma in ironije. Pogovor je kot hrana, če ni vsaj malo začinjen, ni zanimiv. Tudi vi kot tujci lahko brez skrbi z veliko žlico zajemate iz te sklede jezikovnih igric. In brez skrbi, ne bodo vam zamerili!
SABRINA LESKOVŠEK
18
|*0TR05KI ČA50PI54!_
Mediatorji ponovno na Gori Oljki
Gora Oljka je za vrstniške mediatorje OŠ Polzela prav poseben kraj, ki se ga radi spominjajo. Nanj jih namreč vežejo spomini na mediacijske tabore, na katerih so prisotni druženje, učenje in seveda zabava.
6. in 7. maja se je na tabor z mentoricama podalo 11 vr-stniških mediatorjev. Glavni
cilj je bil obnoviti že osvojeno znanje in ga seveda preizkusiti v praksi, zato smo v
ospredje postavili razreševanje konkretnega konflikta in krepitev odnosov s pomočjo socialnih iger, tabor pa je bil tudi priložnost za izmenjavo praktičnih izkušenj.
Kar 9 vrstniških mediator-jev se je tabora udeležilo že
drugič, 2 mediatorki pa sta se nam pridružili prvič. Tako mentorici kot učenci se zavedamo, da je svoje izkušnje treba prenašati na mlajše. To je bil tudi razlog, da smo v soboto v goste povabili 7 šesto-šolk, ki so se v tem šolskem
letu pridno urile pri interesni dejavnosti mediacija, in sicer pod mentorstvom šolske me-diatorke Barbare Hudoklin. Preko različnih socialnih iger so spoznavale media-cijo, mediacijski tabor pa je bil priložnost, da so o tem slišale še kaj več. Vrstniški mediatorji so brez dlake na jeziku predajali svoje znanje in izkušnje. Mediatorji Tea Es, Ina Rojnik in Luka Zmr-zlak so zapisali: »Na taboru je bilo zanimivo. Letošnji tabor se nam je zdel lažji, saj se nismo samo učili, ampak smo svoje izkušnje prenašali na mlajše, ki so nas z zanimanjem poslušali.« Lana Šu-ster Štiglic, šestošolka, ki se je tabora udeležila prvič, pa je dejala: »Bilo mi je všeč, ker smo posneli konflikt, ki so ga mediatorji razrešili, nato pa smo ga natančno pokomen-tirali. Všeč so mi bile tudi socialne igre in spoznavanje starejših mediatorjev.«
Verjamem, da bo prihodnje leto v OŠ Polzela ponovno veliko zanimanje za usposabljanje vrstniških mediatorjev, mediacijski tabor pa je tako in tako stalnica, brez katere preprosto ne gre. Kaj se ve, mogoče pa ga zaradi prijetnih izkušenj celo podaljšamo.
Vrstniški mediatorji z mentorico Karmen Zupanc
Bili
smo v Ljubljani
Učenci od 1. do 5. razreda smo imeli kulturni dan. Z avtobusom smo se odpeljali v Ljubljano. Najprej smo šli na sprehod po mestu. Videli smo Tromostovje, Križanke, Prešernov trg in na njem spomenik Franceta Prešerna. Nato smo šli v Cankarjev dom. Tam je bilo veliko dvoran, a mi smo šli v Gallusovo. Ogledali smo si glasbeno predstavo Peter obišče orkester. Videli smo godala, pihala, brenkala in tolkala. Spoznali smo veliko novega o glasbilih. Poslušali smo glasbeno zgodbo Peter in volk. V njej so nastopali deček Peter, mačka, ptička, raca, dedek, volk in lovci. Namesto igralcev so jih prikazali glasbeniki z različnimi glasbili. Predstava mi je bila zelo všeč.
Po predstavi smo se napotili proti parlamentu, kjer smo počakali na avtobus. Med potjo smo se za krajši čas ustavili in pojedli sendviče. Nato smo se odpravili naprej proti šoli. Bilo je super!
NEJC GUČEK, 4. b OŠ Petrovče
www.novitednik.com
tus
m
rtadio
rantasy"
9 c.' 57« n > ar* n

ww^.tus.si
TÜSEV VZPON
NA CELJSKO KOČO 2011
-
GORSKO
TM KOLESARJENJE iH DRUŽINSKI POHOD
Sinhronizirano, tudi v 3D tehniki!
ŽE V PLANETU TUŠ!
SOBOTA, 18.6.2011
Po živi svoje sanje - varuje Dolino miru skupaj s svojimi prijatelji in kung fu mojstri, znanimi pod imenom Predrznih pet: Tigrico, Žerjavom, Bogomolko, Ka~o in Opico. Toda njegovemu ~udovitemu življenju preti smrtno nevarni zlikovec, ki namerava uporabiti neustavljivo skrivno orožje, s katerim bi rad osvojil Kitajsko ...
NOVI TEDNIK
BRALCI POROČEVALCI
19
Slovesno ob 90-letnici PGD Teharje
V sredo, 4. maja, smo se teharski gasilci z gasilskimi tovariši iz sosednjih društev, pobratenega gasilskega društva Grabrovec in v spremstvu godbe na pihala s Svetine slovesno odpravili k tradicionalni Florjanovi maši v župnijsko cerkev na Teharjah. Slovesno mašo ob 90-letnici našega društva je daroval domači župnik Miha Herman, za glasbeno spremljavo pa je med mašo poskrbela Pihalna godba Svetina. S tem smo se zahvalili za uspešnih 90 let, hkrati pa prosili, da bi lahko kot društvo še dolgo pomagali ljudem, prizadetim ob različnih nesrečah.
Upravni odbor PGD Teharje
www,radioceljexofli
Na mednarodni izmenjavi na Danskem
Srednja zdravstvena šola Celje že dvanajsto leto zapored sodeluje v projektu Leonardo da Vinci, katerega namen je mednarodna izmenjava dijakov in učiteljev. Sodelujemo s partnerskimi šolami po Evropi (Češka, Danska, Finska, Švedska), v prihodnje pa načrtujemo širjenje profesionalnih in kulturnih vezi še v druge države.
Filozofija projekta je pre- omogočajo konkurenčnost prosta in predvsem praktič- na trgu delovne sile. Zidov in na: pridobivanje izkušenj preprek med evropskimi drin razvijanje kompetenc, ki žavami ni več; vzpostavljeni
Svetovno obiskana lokacija v Kopenhagnu: Mala morska deklica
so mostovi, ki nam omogočajo suvereno predstavljanje svojih pogledov in znanja, hkrati pa spoznavanje prakse in izkušenj kolegov iz drugih držav.
Letos so v aprilu na 14-dnevno izmenjavo odšli trije dijaki 3. letnika iz programa zdravstvena nega: Petra Vasle, Maša Zavolovšek in Klemen Salmič. Spremljala sem jih Olga Štancar, dipl. m. s. in učiteljica strokov-noteoretičnih predmetov. Odpotovali smo na Dansko, v mesto Naestved, ki leži 100 km JZ od Kopenhagna. Dijaki so strokovne izkušnje pridobivali v tamkajšnji regijski bolnišnici na oddelku za zdravljenje bolezni starejših. Pri praktičnem pouku so jih vodili mentorji, ki so bili tudi glavna vez pri komunikaciji med bolniki in dijaki. Na koncu so dijaki pridobili potrdilo Europas mobilnost, ki izkazuje učno izkušnjo v tujini in je mednarodno priznano.
V prostem času smo s kolesi raziskovali opečnato rdeči Naestved in okolico ter tako v polnosti užili mestni in podeželski utrip. Prav tako smo obiskali prestolnico Kopenhagen in poleg strokovnih doživeli bogato medkulturno izkušnjo.
OŠ
Po 45 letih skupaj
Na Osnovni šoli Polzela se je ponovno srečala generacija osnovnošolcev zaključnega letnika 1965/66. Od takratnih 32 se je zbralo 22 nekdanjih učencev in njihova razredničarka Fanika Jelen.
Rokovanja, kramljanja in prisrčni objemi so se kar vrstili. Z navdušenjem so vstopili v »svojo« učilnico v več kot 100 let stari stavbi in zasedli nekdanja mesta. Danes je v tej učilnici 5. razred. Pred njimi so oživeli spomini in dogodivščine iz šolskih klopi. Sprejem in družabno srečanje je sošolcem tudi tokrat pripravila sedanja ravnateljica OŠ Polzela, Valerija Pukl. Upajo, da se bodo vsaj v takšnem številu spet zbrali čez pet let - na jubilejni petdeseti obletnici.	TT
Izlet na Brezje
V Domu Lipa Štore smo tudi letos organizirali izlet za stanovalce. Letos smo se odpravili na Brezje. Izleta se je udeležilo kar 28 stanovalcev ter 10 spremljevalcev.
Pot nas je že zelo zgodaj vodila iz Štor proti Brezju. Po prihodu v ta znani romarski kraj smo se okrepčali s malico in se odpravili k maši. S svojo navzočnostjo na Brezju nas je počastil teharski župnik (ki redno opravlja maše v domu), Miha Herman, ki je prav tako pomagal pri maši.
Po obisku maše smo se sprehodili v okolici cerkve, kjer smo si ogledali razstavo jaslic ter si kupili kakšne spominke. Naslednja postaja so bile Begunje, gostilna pri Jožovcu (Avse-niku), kjer smo imeli okusno kosilo. V Štore smo se vrnili ob 18. uri malo utrujeni, toda polni vtisov ter že z željo po čimprejšnjem izletu.	PL
Vrtiljakovci pri Štirih kovačih
Po lanskem uspelem obisku pri znanem glasbeniku Toniju Verderberju v Beli krajini so člani Kluba ljubiteljev Vrtiljaka polk in valčkov letos obiskali naš najbolj znan par na področju domače glasbe v Sloveniji, zakonca Hermino in Franca Šegovca, oba člana legendarnega ansambla Štirje kovači, ki deluje že 57 let.
Šegovčeva sta skupino vrtiljakovcev iz Zidanega Mosta, Laškega, Pečovnika, Celja, Šentjurja do Savinjske doline sprejela na vrtu domačije na Legnu pri Slovenj Gradcu. Vrtiljakovci so z ročno izdelanim darilom Elice Šantl zakoncema čestitali za petdeset let skupnega življenja. Po ogledu medičarstva in svečarstva Perger (današnja generacija je že deveta, ki se ukvarja s to obrtjo), vožnji s splavom po Dravi in zgodovinskih Lebeličah so delovni del izleta zaključili pri Dularjevih v Kotljah, kjer so zapeli člani kvarteta Grmada in je zaigral s harmoniko Franci Salobir. Ob slovesu je vrtiljakovce Franc Šegovc razveselil, da ne miruje in v svoji delovni sobi vsak dan vadi ter ustvarja nove melodije, predvsem za večglasno petje. In čeprav je vešč pisanja not, mu zdaj skladanje novih polk in valčkov gre zelo dobro od rok s pomočjo računalnika. Kam le čas beži ...
TONE VRABL
Z leve člani kvarteta Grmada Franc Klinar, Cveto Kolenc, Janez Topole (med vožnjo s splavom je uspešno prestal krst za splavarja) in Pavlek Šuhel, Franci Salobir, Elica Šantl, Hermina in Franc Šegovc.
ZDRAVJE - NASE BOGASTVO
Homeopatija 2.
Homeopatska zdravila, kot jim pravijo, so pripravljena iz originalne osnovne substance različnega porekla. Pripravljena so tako, da na koncu zdravilo ne vsebuje niti ene molekule snovi, ki naj bi imela zdravilen učinek. Zato homeopatija nima naravnih zakonitosti znanosti. Lahko le rečemo: če držijo pravila in zakoni homeopatije, ne drži večina fizikalnih ali drugih zakonov, ki jih potrjuje znanost.
Z dodajanjem vedno več vode in s stalnim tresenjem se moč homeopatskega zdravila povečuje, znanost pa dokazuje, da se molekule in atomi lahko redčijo do zadnjega v sestavi, pozneje pa že pride do razgradnje molekule ali sproščanja elektrona. V homeopatiji pa deluje že spomin na molekulo, ki je bila nekoč v sestavi, pri čemer pomaga že njen odtis ali senca odtisa.
Je pa odnos do zdravil in zdravljenja različen tudi med homeopati. Neracionalne zahteve, da se ne sme poleg homeopatskih zdravil uživati nobenih priznanih zdravil za zdravljenje osnovne bolezni ali da prepovedujejo cepljenje proti nalezljivim boleznim in priporočajo uživanje pripravkov iz gnojnih ran, tkiv, bacilov ali celo fecesa,
Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec. kardiolog
zahtevajo predvsem home-opati, ki nimajo medicinske izobrazbe. Takšne zahteve postavljajo predvsem tisti, ki niso zdravniki. Ti »zdravijo« pljučnico brez antibiotikov. Zaradi takšnih neracionalnih zadev, ki so prisotne tudi v vsakdanjem življenju, moramo imeti kritičen odnos do informiranja o homeopa-tiji tudi na fakultetah. Zato se morajo bodoči zdravniki poučiti tudi o realnih mejah alternativnih metod in o etiki zdravljenja.
Ostati je treba pošten in povedati ljudem, kaj kupujejo, ko kupujejo homeopatska zdravila. To ni zdravilo, ki bo lajšalo bolečino ali znižalo krvni tlak, temveč pripravek, ki naj vpliva na celostno podobo človeka. Ker naj zdravilo imitira simptome bolezni, se izbira zdravila iz referenčnih zapisov oziroma priroč-
nikov, ki vsebujejo predvsem seznam simptomov oziroma težav in seznam homeopat-skih zdravil, ki imitirajo in zdravijo bolezen. Ta seznam vsebuje »zdravila« živalskega porekla, pripravke iz rastlin, mineralov, sintetičnih substanc, a tudi razredčena zdravila. Ker so skoraj neskončno razredčena, so maksimalno varna, čeprav pri nizkih razredčitvah prihaja pogosto do resnih težav in komplikacij (redčenje bacila antraksa na 3 CH). Zato je potrebno urediti zakonodajo, ta pa ni urejena v številnih državah. Ponekod obstaja legalna regulacija, drugje li-cenciranje uradne medicine, nekatere zavarovalnice plačujejo homeopatske storitve, druge ne ... Na žalost večinoma zakonodaja o registraciji in testiranju homeopatskih zdravil ni podvržena enakim pogojem kontrole kot kon-vencionalnih zdravil.
Vedno bomo priznali, da negativen odnos do zdravja zmanjšuje vitalnost organizma in da postane organizem občutljiv za različne bolezni. Kar se izrazi tudi v simptomih. Izgubo vitalnosti izraža homeopatija kot posledico »miazm«. Hahnemann je priznaval tri miazme. Psora (prva miazma) je povzročala kožne bolezni, srbečico, epi-
ZAKLJUČNA PRIREDITEV OSME AKCIJE
ZDRAVEGA HUJŠANJA
NOVEGA TEDNIKA IN RADIA CEUE
Janez Trontelj
Hi/JSAjMO
lepsijo, sivo mreno ... Druga raka in tretja tuberkulozo. Vse te miazme se zdravijo z zgoraj navedenimi pripravki, a tudi z razredčeno krvjo, zdrobljenimi tkivi, urinom, s fecesom, a tudi z zdravili, ki so le elektromagnetno obse-
vana ali obsevana z rentgenskimi žarki, izpostavljena soncu, izotopom ali napisom na papirju. Včasih je dovolj le misel. Te zadnje zamisli so tudi klasični homeopati sprejeli kot težke špekulacije in jih zavračajo.
W
Dr. PÍRNAT
32/252 32 55,01/51935 54
Ji
www.pirnat.si
Dr. Rmat d-d.O., Razlagova 29, Maribor
ROŽICE IN CAJCKI
Nebeška modrina
Sinje modri cvetovi plavice, borage in lana so na poletnih travnikih, poljih in vrtovih tako nezgrešljivi kot pogled najlepših sinje modrih oči. Kar sami nam ukradejo pogled in nas uročijo s svojo milino in modrino.
Piše: PAVLA KLINER
tudi na jetra, a če z njim pretiravamo, jim lahko prej škodimo kot koristimo.
Poparek pripravimo iz vse rastline ali zgolj iz listov. V liter vode denemo slabo prgišče zelišča in ga na hitro poparimo. Pijemo dve skodelici čaja na dan, zlasti za pospeševanje znojenja in pomiritev.
Plavica za nebeške občutke
Plavica proti zgagi
Plavico (Centaurea cyanus) smo v povezavi z očmi na kratko omenili že v prejšnji številki, danes pa jo poglejmo še nekoliko bolj od blizu. Z njeno pomočjo ne bomo omilili le težav z očmi, pač pa še druge. Stari Grki so tej prelepi nebeško modri rastlinici kakopak namenili božanske povezave - v laseh zataknjeno je imela njihova boginja žetve - Ceres. Naši dedje so plavico sejali po zlatih žitnih poljih, iz cvetov so pridobivali črnilo in jih uporabljali za barvanje tkanin. Cvetovi plavice lepo modrikasto barvo podarijo tudi čajem in čajnim mešanicam. Nabiramo jih čez poletje in posušimo v senci. Uporabimo jih za čaj, ki ga pripravimo kot poparek: žličko cvetov poparimo s skodelico vrele vode, pustimo stati deset do petnajst minut in precedimo - ali preliv: cvetove za nekaj ur namočimo v hladni vodi, precedimo in rahlo segrejemo, a ne do vretja. Spijemo po skodelico čaja pol ure pred obroki. No, sedaj pa le povejmo pri katerih težavah se lahko nadejamo pomoči plavice oz. modrega glavinca, kot tej modri rastlinici tudi rečemo. Ljudsko zdravilstvo uporablja plavico v prvi vrsti zoper obolenja mehurja in ledvic. Rahlo spodbuja izločanje vode, pospešuje prebavo in čisti kri. V pomoč ni le pri vnetju sečil, pač pa tudi pri vnetju jeter in žolčnika. Jetrnim bolnikom naj bi nasploh zelo koristila, nekateri celo menijo, da je skoraj tako učinkovita kot pegasti badelj, najboljše naravno pomagalo pri obolelih jetrih. Zaradi grenčin in čreslovin, ki jih vsebuje, se priporoča tudi pri težavah z želodcem in črevesjem. Dobro, skoraj tako dobro kot tavžentroža, odpravlja zgago. V kopel iz plavice namakamo otečene in boleče noge.
Boraga za otožne
Z borago (Borago officinalis), prelestno rožico sinje modrih cvetov v obliki zvezde, si je srednjeveški človek krepil srce in možgane, bistril kri in duha ter preganjal otožnost in obup. Ljudsko zdravilstvo z njeno pomočjo spodbuja potenje, izločanje seča, zbija vročino in čisti kri. Deluje tudi pomirjevalno, izboljšuje splošno počutje, krepi, miri kašelj in blaži revmatične težave. Pripravki borage vplivajo na nadledvične žleze in pospešujejo izločanje adrenalina. Boraga osvežuje in poživlja in tako zamorjenemu človeku prežene otožne in moreče misli. Čaj iz boreča, kakor tudi rečemo boragi, naj bi ugodno deloval
Boraga poskrbi, da žalostni postanejo veseli.
Lan za dober dan
Cvetov lana (Linum usitatissimum) v zdravilne namene sicer ne uporabljamo, kljub temu pa lahko s svojo modrino in ljubkostjo preženejo otožne misli, ki se motajo po naši glavi. No, prav za vse tri današnje modre izbranke lahko z gotovostjo trdimo, da že en sam pogled nanje na mah prežene skrbi, dvigne razpoloženje in pomiri. Poleti nam je lan s svojimi nebesno modrimi cvetovi resda le v okras, jeseni, ko dozori, pa je njegovo seme zelo zdravilno. V prvi vrsti velja za eno najboljših naravnih odvajal. Ljudsko zdravilstvo uporablja seme še pri vnetju črevesne in želodčne sluznice, pri vnetjih v ustni votlini in žrelu ter vnetju sečil. Z njim umirjajo tudi živce, čistijo in mehčajo kožo ter uravnavajo menstruacijo. Poleti pa le uživajmo v prijetnih lanenih oblačilih, saj so lahka in zračna.
Pogled na lan polepša dan.
NOVI TEDNIK
ŠTIRINOŽCI / NASVETI
21
IŠČEMO TOPEL DOM
Ero je 10 mesecev star mešanec, ki so ga našli v Podčetrtku. Je manjše rasti in ima poškodovano medenico. Operacija ni potrebna, je pa potreben čas za okrevanje.
Prijazno 10-mesečno Ajšo so našli v Velenju in zanjo iščejo skrbnega gospodarja.
delovni čas pon.-pet. 7.-19. ure sob. 7. -12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tel. 03/7493210 gsm 041-618-772

veterinarskabolnicašentjur
www.vb-sentjur.si_
Uradne ure zavetišča Zonzani: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Telefon: 03/749-06-00; internetni naslov www.zonzani.si
www.novitednik.com
Odi je bil doma na šentjurskem koncu in v zavetišču zdaj čaka na novega gospodarja. Star je 2 leti in manjše rasti.
Beta je 4-letna mešanka. Našli so jo v Mozirju. Je srednje rasti, prijazna in išče skrbnega gospodarja.
Kaj storiti, ko dela ni več?
Recesija, reforme, referendumi in brezposelni. Teme, katerih vsebina se dnevno objavlja v vseh medijih. Kriza je namreč pred leti povzročila potres na svetovnih trgih, kar je imelo za posledico usihanje poslov zaradi manjše kupne moči, prekinitve pogodb s poslovnimi partnerji, propad podjetij.
Vsi ti dejavniki so vplivali na ukinjanje delovnih mest in na zvišanje stopnje brezposelnosti. Pri odpuščanjih gre namreč za prenehanje potreb po opravljanju dela zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških in strukturnih razlogov. Kakorkoli že, Slovenija potresa še ni sanirala, ljudje pa čakajo ... na boljše čase. Izguba službe je za navadnega delavca velik in težko rešljiv problem, ki ga morajo reševati vodstvo podjetja, kadrovniki in pravniki v podjetjih, sindikati ter zavod za zaposlovanje.
Vodstvo podjetja je dolžno aktivno sodelovati s kadrovsko službo, z zaposlenimi in s sindikati. Med ukrepi za zmanjšanje števila presežnih delavcev so prerazporeditve ljudi znotraj organizacij, prekvalificiranje ljudi, krajši delovni čas. V času recesije teh možnosti ni veliko, zato mora vodstvo pripraviti plan razreševanja presežnih delavcev in skupaj s sindikati določiti kriterije za oblikovanje se-
znama presežnih delavcev, kot so delovna uspešnost, izobrazba, delovne izkušnje, delovna doba, socialne razmere zaposlenih.
Po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR) mora delodajalec pisno obvestiti sindikate o razlogih za prenehanje potreb po delu, o številu in kategorijah presežnih delavcev in o roku, v katerem bo prenehala potreba po delu. Sindikati morajo ugotoviti, ali so razlogi za odpust delavcev upravičeni, sodelovati morajo pri pripravi in izvajanju programa presežnih delavcev. Presežnim delavcem morajo pomagati izkoristiti vse pravne možnosti v primeru izgube zaposlitve.
Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (40. člen) določa, da lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga invalidu v primeru, če mu zagotovi novo pogodbo za nedoločen čas na drugem ustreznem delovnem mestu oziroma če mu delodajalec zagotovi novo pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas na ustreznem delovnem mestu pri drugem delodajalcu (ZZR-ZI-UPB 2007).
Pri reševanju problema ima pomembno vlogo zavod za zaposlovanje, ki daje pre-
Pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je treba upoštevati, da je odpoved pogodbe možna le v celoti. Delodajalec mora o nameravani redni odpovedi pisno obvestiti delavce, jim obrazložiti razloge za prenehanje delovnega razmerja in jih opozoriti na njihove pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. Odpoved mora delodajalec delavcu izročiti osebno, pri tem mora upoštevati odpovedni rok. Delavci imajo pravico do odpravnin.
dloge in nudi pravno pomoč delodajalcu za pravilno izvrševanje postopkov v zvezi z odpovedmi. Z aktivno politiko zaposlovanja skušajo brezposelne ljudi motivirati, da si bodo sami lažje poiskali novo službo, se dodatno izobraževali ali se celo samo-zaposlili.
Kakšne so
obveznosti
delodajalca?
V primeru odpuščanja večjega števila zaposlenih mora delodajalec obvestiti zavod za zaposlovanje in obravnavati ter upoštevati njegove predloge o možnih ukrepih za preprečitev prenehanja delovnih razmerij in o ukrepih za zmanjšanje posledic. Obveznosti delodajalca do zavoda za zaposlovanja so sledeče: obvestiti zavod o opravljenem posvetovanju s sindikati, podati ugotovitve in razloge za prenehanje potreb po delovni sili, posredovati podatke o številu in kategorijah presežnih delavcev, kopijo obvestila mora delodajalec posredovati sindikatom v podjetju (ZDR 2007). Ko delodajalec izpolni obveznosti do sindikata in zavoda za zaposlovanje, mora preteči 30-dnevni rok, po katerem lahko delodajalec odpove pogodbe o zaposlitvi presežnim delavcem. V tem času mora sprejeti program razreševanja presežnih delavcev.
Zakon pa vendarle omenja pravice tako imenovanih varovanih kategorij oseb, kot so starejši delavci, predstavniki delavcev, invalidi, delavci, ki uživajo pravice staršev. Delodajalec brez soglasja starejšega delavca ne sme odpovedati pogod-
be o zaposlitvi, dokler delavec ne izpolni pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Če delodajalec odpove pogodbo brez delavčevega soglasja, mu mora zagotoviti novo ustrezno zaposlitev ali se delavcu
zagotovi pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti, vse dokler niso izpolnjeni minimalni pogoji za pokojnino.
Delodajalec predstavnikom delavcev ne sme odpo-
vedati pogodbe o zaposlitvi brez soglasja organa ali sindikata, v katerem so člani.
DANIEL ŽAGAR, študent magistrskega študija Fakultete za Management Koper, Študijsko središče Celje
CITYBAND IN MI2 KONCERT OB ZAKLJUČKU
Š
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA
VOZNIK TOVORNJAKA E-KATEGORIJE - M/Ž; NAKLADANJE, RAZVAŽANJE BLAGA DO STRANK, RAZTOVARJANJE, V MEDNARODNEM IN DOMAČEM PROMETU, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 25.6.2011; ERBA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., GASILSKA CESTA 22, 3202 LJUBEČNA POMOŽNI DELAVEC
ŽELEZOKRIVSKA DELA - M/Ž; ŽELEZOKRIVSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 18.6.2011; MM GRADBENA MONTAŽA MILENKO MAKSIMOVIČ S.P., DRAPŠI-NOVA ULICA 1 C, 3000 CELJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA HIDRAVLIČAR - SERVISER - M/Ž; IZDELAVA GIBLJIVIH HIDRAVLIČNIH CEVI, MONTAŽA HIDRAVLIČNIH KOMPONENT, KOMISIONIRANJE BLAGA, NEDOLOČEN ČAS, 18.6.2011; INTERCOM CELJE TRGOVSKA DRUŽBA D.O.O., TEHARJE 6 B, 3000 CELJE SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
ELEKTROMONTER - M/Ž; SAMOSTOJNO IZVAJANJE ELEKTROINŠTALACIJ JAKEGA IN ŠIBKEGA TOKA, DOLOČEN ČAS, 16.6.2011; ELTELL INŠTALACIJE, STORITVE IN TRGOVINA D.O.O., NA OTOKU 1, 3000 CELJE OBRATOVNI ELEKTRIKAR OBRATOVNI ELEKTRIKAR - M/Ž; OPRAVLJANJE ELEKTRO VZDRŽEVALNIH DEL OPREME, STROJEV, REMONTI IN DRUGA PODOBNA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 20.6.2011; VALJI, PROIZVODNJA VALJEV IN ULITKOV D.O.O., ŽELEZARSKA CESTA 3, 3220 ŠTORE NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; PRIPRAVA IN STREŽBA PIJAČE V PUBU, NEDOLOČEN ČAS, 17.6.2011; ANTON ZVONE ŠTORMAN S.P. - GOSTILNE- HOTELI ŠTORMAN, RIMSKA CESTA 10, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI PRODAJALEC
ZASTOPNIK - M/Ž; ZBIRANJE NAROČIL PRI ZNANIH KUPCIH ZA OBJAVE IN OGLASE V PRODUKTIH PODJETJA: PIRS, POTROŠNIŠKI VODNIK, DELO JE TERENSKO NA OBMOČJIH OBJAV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 18.6.2011; SLOVENSKA KNJIGA D.O.O., PODJETJE ZA PRODAJO IN DISTRIBUCIJO KNJIG, SVETOVANJE IN ZALOŽNIŠTVO, STEGNE 3, 1000 LJUBLJANA PRODAJALEC (ODDELEK MESNICE) - M/Ž; STREŽBA MESA IN MESNIH IZDELKOV, SVETOVANJE IN POMOČ STRANKAM PRI IZBIRI BLAGA, SKRB ZA UREJENOST PRODAJNE VITRINE, SKRB ZA RED IN ČISTOČO NA DELOVNEM MESTU ..., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 18.6.2011; ENGROTUŠ D.D.; SUPERMARKET CELJE-LJUBLJANSKA, LJUBLJANSKA CESTA 16, 3000 CELJE KUHAR
KUHAR - M/Ž; PRIPRAVA JEDI V KUHINJI ....DELO SE OPRAVLJA V NEMČIJI, NEDOLOČEN ČAS, 18.6.2011; STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., TEHARJE 23, 3221 TEHARJE
EKONOMSKI TEHNIK ADMINISTRATIVNI REFERENT - M/Ž; OPRAVLJANJE BLAGAJNIŠKIH IN KNJIGOVODSKIH DEL, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 15.6.2011; DINOS D.D.; DINOS D.D., REGIJA VZHOD, CENTER ZA PREDELAVO CELJE, GAJI 37, 3000 CELJE UNIVERZITETNA IZOBRAZBA KOMERCIALIST V INDUSTRIJI - M/Ž; PRIDOBIVANJE IN UREJANJE TRŽNIH INFORMACIJ, ZAGOTAVLJANJE REALIZACIJE NAROČIL, USKLAJEVANJE IN LANSIRA-NJE NAROČIL, TEHNIČNO UREJANJE POSTOPKOV, IZVRŠEVANJE PLANA Z ANALITIKO. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 18.6.2011; ZLATARNA CELJE DRUŽBA ZA PROIZVODNJO IN PROMET S PLEMENITIMI KOVINAMI D.D., KERSNIKOVA ULICA 19, 3000 CELJE DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA (VS)
VODJA INVESTICIJ IN VZDRŽEVANJA - M/Ž; VODI IN ORGANIZIRA DELO NA PODROČJU INVESTICIJ IN VZDRŽEVANJA, NEDOLOČEN ČAS, 18.6.2011; MAKSIM TRGOVSKO IN STORITVENO PODJETJE, D.O.O.,, TRG CELJSKIH KNEZOV 2, 3000 CELJE DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS) VIŠJI KOMERCIALIST NA PROGRAMU BIVALNIH ENOT - M/Ž; PO POOBLASTILU IN NAVODILIH VODI, ORGANIZIRA IN PLANIRA DELA NA PODROČJU PRODAJE IN NABAVE TRGOVINE Z BIVALNO OPREMO, PRODAJA BIVALNE ENOTE S PRIPADAJOČO OPREMO, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 18.6.2011; VIGRAD TRGOVINA, POSREDOVANJE, PROIZVODNJA D.O.O. CELJE, KOCBEKOVA CESTA 30 A, 3202 LJUBEČNA NABAVNO PRODAJNI REFERENT NA PROGRAMU PROIZVODNJA - M/Ž; SAMOSTOJNO OPRAVLJANJE NALOG V PRODAJNEM ODDELKU: IZDELOVANJE PONUDB, RAČUNOV,- OBDELAVA NAROČIL, IZDELAVA UVOZNO-IZVOZNE DOKUMENTACIJE, OSTALA POMOČ
V	ODDELKU. SAMOSTOJNO OPRAVLJANJE NALOG
V	NABAVNEM ODDELKU: SKRBI ZA PRAVOČASNO NABAVO PRIMERNE KOLIČINE MATERIALA, USTREZNE KAKOVOSTI, PO PRIMERNI CENI, SPREMLJA IN OBDELUJE NAROČILA DANA DOBAVITELJEM IN IŠČE ALTERNATIVNE DOBAVITELJE IN ALTERNATIVNE KOMPONENTE,KOMUNICIRA Z DOBAVITELJI,, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 18.6.2011; VIGRAD TRGOVINA, POSREDOVANJE, PROIZVODNJA D.O.O. CELJE, KOCBEKOVA CESTA 30 A, 3202 LJUBEČNA UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA
MLADI RAZISKOVALEC, RAZISKOVALEC - M/Ž; 3D CAD MODELIRANJE, STRUKTURNE FEM ANALIZE, RA-
ČUNALNIŠKO PODPRTE SIMULACIJE TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV, NEDOLOČEN ČAS, 14.6.2011; RAZVOJNI CENTER ORODJARSTVA SLOVENIJE (V ANGLEŠČINI: SLOVENIAN TOOL AND DIE DEVELOPMENT CENTER), KIDRIČEVA ULICA 25, 3000 CELJE DIREKTOR - M/Ž; VODENJE IN ORGANIZIRANJE PODJETJA, DOLOČEN ČAS, 48 MESECEV, 18.6.2011; CONTAINER PROIZVODNO PODJETJE, D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 6, 3000 CELJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK ODVETNIŠKI KANDIDAT - M/Ž; DELO V ODVETNIŠKI PISARNI IN ZASTOPANJE NA SODIŠČIH, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 15.6.2011; VERSTOVŠEK BOŠTJAN - ODVETNIK, LJUBLJANSKA CESTA 5 A, 3000 CELJE DOKTOR MEDICINE SPECIALIST NUKLEARNE MEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIST NUKLEARNE MEDICINE, ZDRAVNIK SPECIALIST INTERNE MEDICINEZ USMERITVIJO V NUKLEARNO MEDICINO - M/Ž; SPECIALISTIČNO ZDRAVLJENJE, POSTAVLJANJE DIAGNOZ, SVETOVANJE, NEDOLOČEN ČAS, 25.6.2011; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE, OBLAKOVA ULICA 5, 3000 CELJE
UELAŠKO
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
POMOŽNI DELAVEC - M/Ž; ROČNA DELA, PRANJE STROJEV IN VSA DELA V GRADBENIŠTVU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 18.6.2011; MSV ŽOHAR, STORITVE IN TRGOVINA, D.O.O., TROBNI DOL 34, 3271 ŠENTRUPERT
STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE - M/Ž; STROJNIK, NEDOLOČEN ČAS, 18.6.2011; MSV ŽOHAR, STORITVE IN TRGOVINA, D.O.O., TROBNI DOL 34, 3271 ŠENTRUPERT
DELAVEC BREZ POKLICA
VOZNIK PRODAJALEC - M/Ž; DOSTAVA BLAGA PO TRGOVINAH, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 24.6.2011; AVTOPREVOZNIŠTVO MARJAN KNEZ S.P., ŠENTRU-PERT 49 A, 3271 ŠENTRUPERT VOZNIK
STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE, VOZNIK - M/ Ž; STROJNIK, VOZNIK, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, NEDOLOČEN ČAS, 18.6.2011; MSV ŽOHAR, STORITVE IN TRGOVINA, D.O.O., TROBNI DOL 34, 3271 ŠENTRUPERT NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 18.6.2011; GOSTINSTVO PAVUS MARKO PAVČNIK S.P., RIMSKA CESTA 2 A, 3270 LAŠKO
EKONOMSKI TEHNIK
REFERENT - M/Ž; KNJIŽENJE POSLOVNIH DOGODKOV, UREJANJE REGISTRA OSNOVNIH SREDSTEV, UREJANJE EVIDENC O BLAGAJNIŠKEM POSLOVANJU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 15.6.2011; RIMSKE TERME, ZDRAVJE, PROGRAM DOBREGA POČUTJA, TURIZEM, D.O.O., TOPLICE 10, 3272 RIMSKE TOPLICE
UEmozirje
ELEKTRIKAR ELEKTRONIK
SERVISER - M/Ž; SERVISIRA ELEKTRIČNA ORODJA IN NAPRAVE IZ PRODAJNEGA PROGRAMA, NAROČA IN PREVZEMA PRIPADAJOČE REZERVNE DELE, OPRAVLJA MERITVE, KI USTREZAJO STANDARDU ZA POPRAVILA ORODIJ, OBVEŠČA STRANKE O POPRAVLJENIH STROJIH, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 24.6.2011; GRLICA, ELEKTROSERVIS, TRGOVINA D.O.O., HOFBAUERJEVA ULICA 2, 3330 MOZIRJE SERVISER - M/Ž; SERVISIRA ORODJA IN ELEKTRIČNE NAPRAVE IZ PRODAJNEGA PROGRAMA, NAROČA PRIPADAJOČE REZERVNE DELE, OPRAVLJA MERITVE,
KI USTREZAJO STANDARDU ZA POPRAVILA ORODIJ IN ELEKTRIČNIH NAPRAV, PERE REZERVNE DELE ELEKTRIČNIH STROJEV IN NAPRAV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 30.6.2011; GRLICA, ELEKTROSERVIS, TRGOVINA D.O.O., HOFBAUERJEVA ULICA 2, 3330 MOZIRJE
UE SLOVENSKE KONJlCT"
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA, SERVISER - M/Ž; PREVAŽANJE TOVORA PO SLOVENIJI, PREKLADANJE TOVORA V PODJETJU, POMOČ PRI SERVISIRANJU TOVORNIH VOZIL, NEDOLOČEN ČAS, 19.6.2011; MEDNARODNI PREVOZI IN POSREDOVANJE ANTON GRM S.P., POLAJNA 4, 3206 STRANICE KUHAR
KUHAR - M/Ž; KUHANJE MALIC, PRIPRAVA RIBJIH JEDI, SOLAT, IZDELAVA IN PEKA PIC, JEDI NA ŽARU IN VSA DELA V KUHINJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 16.6.2011; GOSTIŠČE »ZALEZNIK JANA« S.P., KRIŽE-VEC 1, 3206 STRANICE VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA KNJIGOVODJA - M/Ž; PISANJE RAČUNOV, IZTERJAVA, PISANJE IN KNJIŽENJE POTNIH NALOGOV, NEDOLOČEN ČAS, 19.6.2011; MEDNARODNI PREVOZI IN POSREDOVANJE ANTON GRM S.P., POLAJNA 4, 3206 STRANICE
ue Šentjur pri celj"U
PROFESOR RAZREDNEGA POUKA
UČITELJ RAZREDNEGA POUKA - M/Ž; POUČEVANJE NA RAZREDNI STOPNJI, DOLOČEN ČAS, 10 MESECEV, 18.6.2011; OSNOVNA ŠOLA SLIVNICA PRI CELJU, GORICA PRI SLIVNICI 61, 3263 GORICA PRI SLIVNICI DOKTOR DENTALNE MEDICINE ZOBOZDRAVNIK - M/Ž; DELO ZOBOZDRAVNIKA V MLADINSKI ZOBOZDRAVSTVENI AMBULANTI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 30.6.2011; FERDENT, D.O.O.; FERDENT D.O.O., PE ZDRAVSTVENI DOM, CESTA LEONA DOBROTINŠKA 3 B, 3230 ŠENTJUR
ue Šmarje pri jelšah
DELAVEC BREZ POKLICA
KNAUF - M/Ž; DELO NA GRADBIŠČIH PO EU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 20.6.2011; METEK, POSREDOVANJE DELOVNE SILE, D.O.O., PODPLAT 10, 3241 PODPLAT MONTER VODOVODNIH NAPRAV
INŠTALATER VODOVODNIH NAPRAV - M/Ž; DELO NA GRADBIŠČIH PO EU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 20.6.2011; METEK, POSREDOVANJE DELOVNE SILE, D.O.O., PODPLAT 10, 3241 PODPLAT KONSTRUKCIJSKI KLJUČAVNIČAR STROJNI VZDRŽEVALEC - M/Ž; VZDRŽEVANJE STROJEV IN NAPRAV TER ENERGETSKIH INSTALACIJ, SODELOVANJE PRI INSTALACIJSKIH IN VZDRŽEVALNIH DELIH, OPRAVLJANJE ZAHTEVNIH DEL PRI VZDRŽEVANJU STROJEV IN NAPRAV, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, OPRAVLJANJE DRUGIH PRIMERNIH DEL PO NAVODILU NEPOSREDNEGA VODJE. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 17.6.2011; STEKLARNA ROGAŠKA D.D., ULICA TALCEV 1, 3250 ROGAŠKA SLATINA ELEKTRIKAR ELEKTRONIK
VZDRŽEVALEC- ELEKTROPODROČJE - M/Ž; VZDRŽEVANJE STROJEV IN NAPRAV V PROIZVODNJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 26.6.2011; GORENJE, D.D.; PROGRAM MEKOM, OBRAT BISTRICA OB SOTLI, HRASTJE OB BISTRICI 2 A, 3256 BISTRICA OB SOTLI NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; TOČENJE PIJAČ IN NAPITKOV, NEDOLOČEN ČAS, 15.6.2011; TOČENJE PIJAČ IN NAPITKOV ŽELJKA TUŠEK FENDRE S.P., POLJE PRI BISTRICI 10, 3256 BISTRICA OB SOTLI PRODAJALEC
PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA NA ODDELKU ŽIVIL, BLAGAJNIŠKA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 15.6.2011; KEROS TRGOVINA, TRGOVINA IN GOSTINSTVO, D.O.O., TRŽIŠČE 12 A, 3250 ROGAŠKA SLATINA
LABORATORIJSKI TEHNIK
STROKOVNI SODELAVEC ZA PODROČJE LABORATORIJSKE DIAGNOSTIKE, PROMOCIJA IN PRODAJA NA TERENU - M/Ž; ZAHTEVA SE ZNANJE IN POZNAVANJE DELA V DIAGNOSTIČNEM LABORATORIJU (BOLNIŠNICA, ZDRAVSTVENI DOM, ZASEBNIKI) - MIKROBIOLOGIJA, KEMIJA, BIOMEDICINA ... PROMOCIJA IN PRODAJA ARTIKLOV ZA PODROČJE LABORATORIJSKE DIAGNOSTIKE IN DOSTAVA BLAGA KONČNIM KUPCEM. SPREMLJANJE JAVNIH RAZPISOV TER IZDELAVA IN ODDAJA PONUDB NAROČNIKOM. KREIRANJE, SPREMLJANJE IN EVIDENTIRANJE DOKUMEN-
poaEioa
[ÙCDBGCD iSStL^S
■ V\S.rai;\\"l F A KI IV/AKJA SAŠAhFNDERO
AI l'SKI k\ IM 1.1 Sä pviíNSKMvM VfiSI I liàïAJl-RKti WS. ] HAXUJA /I Ml I A
:>i'\ >.; o
• L:\SK
■	MODRlf^NI
■	\IOMLk i I tkMOMk
■	LKJMI \ k I Mili J
■	L>\VIL>liliUM
-mil®
TOV POSLOVNEGA PROCESA (NABAVA, PREVZEM, PRODAJA)TER INTERNIH DOKUMENTOV PODJETJA, DOLOČEN CAS, 12 MESECEV, 3.7.2011; ORIANA DIAG, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., CELJSKA CESTA 15, 3252 ROGATEC
VISOKOŠOLSKA STROKOVNA IZOBRAZBA
RAZISKOVALNO RAZVOJNE DEJAVNOSTI - M/Ž; RRD NOVEGA IZDELKA, NEDOLOČEN ČAS, 7.7.2011; ERIPO - EKSPERIMENTALNI RAZVOJ IZDELKOV PRIJAZNIH DO OKOLJA D.O.O., KUNŠPERK 18, 3256 BISTRICA OB SOTLI
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK
PRAVNIK - M/Ž; UREJANJE PRAVNIH ZADEV, NEDOLOČEN ČAS, 24.6.2011; AR PLANE, STORITVE, D.O.O., ZAGAJ 53, 3256 BISTRICA OB SOTLI
UEVELENJE
BLAGOVNI MANIPULANT
SKLADIŠČNIK - M/Ž; PREVZEM IN IZDAJA GRADBENEGA MATERIALA., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 24.6.2011; POŠTAJNER, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., RAVNE 21, 3325 ŠOŠTANJ SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČ, DOLOČEN ČAS, 14.6.2011; BAR KARMA, KARMEN KMETIČ S.P., PRIMORSKA CESTA 6 G, 3325 ŠOŠTANJ MIZAR
MIZAR, MIZAR MONTER - M/Ž; SPLOŠNA MIZARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 18.6.2011; MIZARSTVO - MONTAŽA, ADOLF REDNAK S.P., JANŠKOVO SELO 24 A, 3320 VELENJE PRODAJALEC
ZASTOPNIK - M/Ž; ZBIRANJE NAROČIL PRI ZNANIH KUPCIH ZA OBJAVE IN OGLASE V PRODUKTIH PODJETJA: PIRS, POTROŠNIŠKI VODNIK. DELO JE TERENSKO NA OBMOČJU OBJAV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 18.6.2011; SLOVENSKA KNJIGA D.O.O., PODJETJE ZA PRODAJO IN DISTRIBUCIJO KNJIG, SVETOVANJE IN ZALOŽNIŠTVO, STEGNE 3, 1000 LJUBLJANA RAČUNALNIŠKI TEHNIK PROGRAMER - ANALITIK (JAVA) - M/Ž; POSTAVLJANJE PODATKOVNEGA MODELA, IZDELAVA PROGRAMOV PO TEHNOLOŠKIH NAVODILIH, TESTIRANJE SVOJEGA DELA, SODELOVANJE NA PROJEKTIH PRI POSLOVNIH PARTNERJIH, DRUGA OPRAVILA PO NALOGU NADREJENIH, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 22.6.2011; ADESCO MENEDŽMENT, INVESTICIJE IN MARKETING ZA ENERGETSKO ZANESLJIVOST IN KONKURENČNOST D.O.O., KOROŠKA CESTA 37 A, 3320 VELENJE EKONOMSKI TEHNIK KOMERCIALIST - M/Ž; VSA KOMERCIALNA DELA (OBDELOVANJE PONUDB, POVPRAŠEVANJ, NAROČANJE MATERIALA, IZTERJAVA PLAČIL...), DOLOČEN ČAS, 9 MESECEV, 24.6.2011; POŠTAJNER, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., RAVNE 21, 3325 ŠOŠTANJ
UE ŽALEC
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
VOZNIK - M/Ž; VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNA-RODNME PROMEETU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 3.7.2011; AVTOPREVOZNIK STOJAKOVIČ BORISLAV S.P., LIBOJE 42, 3301 PETROVČE KUHAR
KUHAR PICOPEK - M/Ž; PRIPRAVA IN PEKA PIC, TER OSTALE HRANE, ČIŠČENJE IN VZDRŽEVANJE KUHINJE, NAROČANJE SUROVIN ..., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 20.6.2011; A-L, GOSTINSTVO, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., BRASLOVČE 26, 3314 BRASLOVČE STROJNI TEHNIK
CNC PROGRAMER STRUGAR - M/Ž; IZDELAVA PROGRAMOV GLEDE NA ZAHTEVE PODANE Z DELOVNIM NALOGOM NASTAVLJANJE CNC STRUŽNIC STRUŽENJE IZDELKOV IZVAJANJE MERITEV IN KONTROLE HRAPAVOSTI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 24.6.2011; BLAJ ANTON "BLAJ", S.P., GRIŽE 9, 3302 GRIŽE INŽENIR STROJNIŠTVA VODJA PROJEKTA - M/Ž; VODENJE PROJEKTOV NA PODROČJU STROJNIH INSTALACIJ, DELO NA PODROČJU RAZVOJA IN TESTIRANJA HLADILNE TEHNIKE IN TOPLOTNIH ČRPALK, PRIPRAVA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE TER IZVEDBA CERTIFICIRANJA PROIZVODOV, NUDENJE TEHNIČNE PODPORE IN ORGANIZACIJA TEHNIČNIH IZOBRAŽEVANJ, IZVAJANJE ZAGONOV OPREME TER POUČITVE UPORABNIKOV, NEDOLOČEN ČAS, 26.6.2011; TERMO SHOP D.O.O., TRGOVINA IN INŽENIRING ZA TOPLOTNO IN HLADILNO TEHNIKO, RIMSKA CESTA 176, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI
VODNIK
ODKUP
TOREK, 14. 6.
19.00 Dom sv. Jožefa Celje
19.00 Knjigarna Kulturnica Velenje
Zelišča in naše zdravje
predava mag. Boris Jagodič
Jože Pirjevec: Tito in tovariši
predstavitev knjige; z avtorjem se bo pogovarjala Cveta Zalokar Oražem
19.30 SLG Celje
A. P. Čehov: Jaz vas ljubim
abonma po posebnem razporedu; oderpododrom
20.00 Kulturni dom Slovenske Konjice
Absurdofobija
lutkovno gledališka predstava v okviru Gledališko lutkovnega »Krožnika« srednje šole Slovenska Bistrica
SREDA, 15. 6.
19.30 SLG Celje
A. P. Čehov: Jaz vas ljubim
izven abonmaja; oderpododrom
ČETRTEK, 16. 6.
9.00 Hiša generacij Laško
10.30 (in 16.30) Muzej novejše zgodovine Celje
17.00 POS Trje
Rože iz krep papirja
ustvarjalna delavnica
Živeti v Celju
demonstracija obrtnika krojača Franja Podbregarja
XVII. gališki dnevi
športna akademija ob zaključku šolskega leta - igre naših dedkov in babic
18.00 Pokrajinski muzej Celje Ferdinand Gallo in Vrtna soba
odprtje posodobljene razstave del
poznobaročnega kiparja in restavriranih fresk
19.00 Celjski dom
Bruno Groening
projekcija
dokumentarnega filma
19.00 Razvojna agencija
Kozjansko, Zgornji trg, Sentjur
Zvočna gong kopel
19.00 Galerija Velenje
Moč niti
odprtje razstave
19.30 Glasbena šola Velenje Neva Beriša
koncert flavtistke
TOREK, 14. 6.
18.00 Mestna plaža
MAJDA IN MARJAN PI I AN ■ NATALIJA Vl.RliO'j (:N KI HI KA DR I Ml I I VA< ¡AIH |jDl	/
\RAt!SK;0- SLOVANSKO DRUŠTVO RO/ANA U [ RNER
HUMORISTA STAMPERLOV PEPI IN rx)/RI ŠJF.KOV Mill v:'
Lutke vabijo na plažo: Svet igrač
SREDA, 15. 6.
18.00 Mestna plaža
Minutka za zdravje
19.00 Mestna plaža
Zvočna gong kopel
21.00 Stari grad Celje
OB KONCU ZABAVA S TANJO ŽAGAR
vstopnini; M!
Vojn i k, 19. 6. 2011 od 14. ure
18.00 Mestna plaža
Lutke vabijo na plažo: Račka
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
STROJI
pRoDAm
KOSILNICO Rasant aebi diesel, širina kose 2,30 m, prodam. Telefon 041 736-248.
2292
MOTORNO škropilnico, prekopalnik Marko in enofazni šrotar prodam. Telefon 031 411-286.	2311
PLUG Imt 735, 12 col, prodam ali menjam za obračalnik pajek na dve vreteni. Telefon (03) 5738-182, 031 567-251.
2315
POSEST
pRoDAm
POSLOVNO stavbo (Fortuna) ob Planetu Tuš v Celju, bruto približno 440 m2, parkirišče približno 580 m2, prodam. Telefon 041 262-063. 2267 CELJE, Petrovče. Prodamo novo hišo, dvojček, 220 m2 in 340 m2 parcele, na odlični lokaciji, 5 km do centra Celja, 3 km do ac. Cena 148.000 EUR. Telefon 031 393-338.	2291
ŽALEC. Vrstno hišo, 155 m2, parcela 222 m2, urejeno, možnost menjave za stanovanje, prodam za 125.000 EUR. Telefon 031 537-186. 2310
oDDAm
POSLOVNI prostor, lepo urejen, 110 m2, v Celju ob Planetu Tuš, lastno parkirišče, oddam v najem. Telefon 041 262-063.
2267
UREJEN poslovni prostor, 8 in 18 m2, v Celju ob Planetu Tuš, en prostor ugoden za frizerstvo, 50 m2, oddam v najem. Telefon 041 262-063. 2281 UREJEN prostor za priročno delavnico, skladišče, garažo ali podobno, Ce-lje-okolica, dajem v najem. Telefon 041 262-063.	2281
STANOVANJE
pRoDAm
ENOSOBNO stanovanje na Otoku v Celju prodam. Telefon 041 708-734. 2112
KINO
Jamski človek
v primeru slabega vremena v Celjskem domu
ČETRTEK, 16. 6.
PLANET TUS
Spored 14. 6. in 15. 6. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Hitri in drzni 5 - akcija 15.50, 18.35, 21.10 Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi - komična akcijska pustolovščina, 3D 20.50, 21.50 Dekliščina - komedija 17.50, 20.30
Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi - komična akcijska pustolovščina 15.10, 18.10, 21.00 Prekrokana noč 2 - komedija 16.45, 19.05, 20.25, 21.25 Možje X: Prvi razred - akcija 16.00, 18.45, 21.20 Kung Fu Panda 2 3D - animirana družinska pustolovščina, sinh.
15.20, 16.30, 17.30, 18.40, 19.40 Kung Fu Panda 2 - animirana družinska pustolovščina, sinh. 16.05, 18.15
SREDA in ČETRTEK
21.00 Casino Jack in združene
države denarja - dokumentarni
MALI OGLASI - INFORMACIJE
CELJE, Hudinja. Dvosobno stanovanje, 47 m2, 7. nadstropje, urejeno, ugodno prodam. Telefon 041 656-244. 2310 STANOVANJE, 61 m2, Vrunčeva ulica 1 v Celju, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5441-281, 031 851-157, popoldan.
2317
HITRI KREDITI
LJubljintki e, 71
Ido 4300
|ü upotojemt-u afilen? IQ4I
ODDAM
SOBI, dvoposteljni, opremljeni, souporaba kopalnice, interneta, oddamo v Ljubljani študentkam drugega letnika, nekadilkam, v času počitnic pa tudi za krajši čas. Cena 85 EUR. Telefon 041 867-798.	p
PRODAM
LETO staro električno negovalno posteljo z blazino za preležanine in jogijem prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 350-312.
2314
PRODAM
PRAŠIČE, težke do 130 kg, cena ugodna, prodam. Možnost tudi dostave. Telefon 041 455-732.	š 203
PURANE za nadaljnjo rejo, težke 4 do 5 kg, prodam. Naročila in informacije po telefonu (03) 577-3744, 040 715-861.
*A *
KRAVO, brejo 7 mesecev, staro 5 let in teličko simentalko, staro 6 mesecev, ugodno prodam. Telefon 031 858-063, 5774-126.	2279
TELICO simentalko v 9. mesecu brejosti prodam. Informacije po telefonu 031 337-404.	2277
TELICO simentalko, težko 280 kg, pašno, eko reja, prodam. Telefon 031 455375.	2309 JAGNJE za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031
495-790.	Š 243
PRAŠIČA, težkega 150 kg, možno tudi polovice, prodam. Telefon 031 251-363.
2313
JAGNJETA in ovce za nadaljnjo rejo ali zakol prodam. Telefon 041 759-681.
Š 247
BURSKEGA kozla, starega dve leti, prodam. Telefon 041 405-430. l 190
KUPIM
VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 647223.	Š 832 SUHE in debele krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653286. Š 191 KRAVO ali telico za zakol kupim. Telefon 031 743-351. 2098
ODDAM
KUŽKA manjše rasti, črno-belo-rjavega, starega leto in pol, zelo prijaznega, oddam. Telefon 051 430-639. l 191
2&K
V ZLATARNI KRAGOLNIK V QTYCENTRU CELJE
VAM NUDIMO ZELO UGODEN ODKUP ZA VSE VRSTE STAREGA ZLATA IN SREBRA.
KRAGOLNIKAKRAGOLNIK d.a.o.. Kattejavi 12, Cslja
PRODAM
Vroče t1-"
090 500 600

pogovorna oddaja
;b petkih ob
v^.warena.«
Eno leto na tvojem grobu sveče ti gorijo, v žalostnih očeh solze se iskrijo. V mojih prsih bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je tudi moja sreča.
V SPOMIN
JOŽETU SOVIČU
iz Slatine (13. 6. 2010) Žalujoči: žena in otroci z družinami
OSTALO
PRODAM
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	p
BELO in rdeče vino, možna dostava, ugodna cena, prodam. Telefon 041 382735.	p SUHE okrogle bale, cena 22 EUR, prodam. Telefon 041 362-016. Š 244
PIZZERIJA BONITA
v Žalcu zaradi povečanega obsega dela zaposli
kuharja-picopeka, natakarja ter osebo za razvažanje hrane
Delovni čas je dvoizmenski. Možnost zaposlitve za nedoločen čas z rednim plačilom. Delo v prijetnem delovnem okolju in sproščenem kolektivu.
Prošnje pošljite na naslovSPD, d. o. o., Podlog 59, 3311 Šempeter.
Informacije na tel. št.: 051/630-925.
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
Ar mu VIP d.O.o l.Wfeíirtin
Prijetno dekle za strežbo v kavarni
z nekaj delovnimi izkušnjami zaposlimo. Informacije na tel. št.
070/877-829 03588-3002
AG Logistika d.o.o., Kidričeva 24 Celje
DRVA prodam. Telefon 051 803-280.
2307
ZAPOSLITEV
ZAPOSLIMO kvalificiranega kuharja ali kuharico s 4. ali 5. stopnjo izobrazbe, smer kuhar. Zaželene delovne izkušnje. Telefon (03) 734-0680. Gostilna Čater, Sabina Čater, s. p., Marija Gradec 34, Laško.	l 180
www.novilednik.coin
Srce je omagalo tvoj dih je zastal, a nate spomin bo ostal.
ZAHVALA
V 88. letu je sklenila svojo življenjsko pot draga žena, mama, babica in prababica
CVETKA GAJSEK
iz Šentjurja, Pod Resevno 12 (29. 2. 1924 - 27. 5. 2011)
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste v teh težkih trenutkih čutili in sočustvovali z nami, izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše ali dar za cerkev ter drago mamo pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala gospodu župniku Vinku Čonču za lepo opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem, pogrebni službi Zagajšek, trobentaču, pevcem za odpete žalostinke in govorniku. Posebna hvala vsem, ki ste ji v času njene bolezni pomagali premagovati bolečine, jo negovali in tolažili.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni
NUDIM inštrukcije iz matematike, fizike, mehanike, statike in statistike za vse stopnje. Petka, Peter Košir, s. p., telefon 031 616-970.	n
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600.
H!TRO NAROČITE
METRSKA bukova drva, možna tudi dostava, ugodno prodam. Telefon 051 614-316.	Š 213
PRAŠIČE, od 80 do 110 kg, cena po dogovoru in suho koruzo, 10 ton, po 0,20 EUR, prodam. Telefon 041 708-154, 051 452-490.	p
SUHA hrastova drva prodam. Telefon 040 361-446.	2293
270 kosov rabljenih strešnikov Kreaton futura prodam. Telefon 041 809-995.
2298
INVALIDSKI skuter, akumulatorski, do 160 kg nosilnosti, tudi za zahteven teren, kot nov, prodam za 1.200 EUR. Telefon 031 854-030.	p
RA
n
P
NOVI TEDNIK
I Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej; |
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
^^^^ tudi letnik 2011 ^^^^ ^^^^ s prilogo TV-OKNO! ^^^^
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
NOVI TEDNIK
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, tax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8t70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Računalniški prelom: Igor Sarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Brane Jeranko, Spela Kuralt, Polona Mastnak, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Solinic, Dean Suster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez,
Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader,
Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Maj je združil Sandro in Tomaža
Ljubezenska zgodba Aleksandre Maček s Prevorja in Tomaža Borštnarja iz Radomelj se je začela maja pred dvema letoma. Spoznala sta se kot poslovna partnerja na izletu na razstavo navtike na Primorsko. Kmalu po tem srečanju je Tomaž povabil Sandro na kosilo in od takrat je ljubezenska iskrica vedno bolj žarela.
Po letošnjem januarskem potepanju po Indiji, kjer je Tomaž svoji bodoči ženi podaril čudovit zaročni prstan pred največjim spomenikom ljubezni Taj Mahalom, sta vse pogosteje kovala načrte za poročni dan. Odločila sta se, da bo to maj, kraj pa Kozjansko. Čeprav sta si skupno gnezdeče ustvarila v hiši njegovih staršev v Radomljah pri Domžalah že pred letom in pol, se zelo pogosto vračata v Sandrin rodni kraj Prevorje.
Po mrzličnih pripravah se je končno prebudila majska sobota, ki je bila obsijana ne le s srečo, temveč tudi s son-
cem. Poročni dan se je začel na Sandrinem domu na Pre-vorju, kamor je prišel ženin s svojim muzikantom Urošem in pričo po nevesto. Od doma so jo pospremili s pesmijo tudi domači ljudski pevci, nato so se svatje odpeljali na planinski grad, kjer sta civilni obred opravila župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci in matičar-ka Greta Koželj. Ko sta si nadela prstana, sta jima ob strani stala poročni priči, in sicer dolgoletna prijatelja Primož Cimerman in Iztok Špan. Na idilični jasi ob »turški lipi« se je oglasila klavinova, na katero je igrala Mojca Krajnc, Mateja Bobek in prijateljica novope-čenih zakoncev Valerie Joyeux iz Francije pa sta ovenčali dogodek s čudovitim petjem. Pred Bogom pa sta si večno zvestobo obljubila v cerkvi sv. Ane na Prevorju, kjer je poročni obred opravil župnik Marko Šraml. Svate je nadvse navdušilo, novoporočenca pa osrečilo petje Mešanega pevskega zbora Zarja-Akvonij iz Šentvida pri Planini, ki je pel vso mašo in še samemu župniku se je zdelo bolj slove-
sno kot pred mesečem dni na britanskem dvoru. Poročno slavje se je nato nadaljevalo v znanem celjskem gostišču. Za veselo razpoloženje velike druščine so do jutranjih ur skrbeli ansambel Dori in še mnogi pevci, ki so ozaljšali in popestrili slavje. Za medena tedna sta si zakonca izbrala otok Mavricius, kjer se bosta odpočila od predporočnih organizacijskih naporov. Zagotovo pa bosta obujala spomine na maj, ko je preskočila ljubezenska iskrica, in na letošnji maj, ko je pravljica postala resnična življenjska zgodba Aleksandre Borštnar Maček in njenega Tomaža.
MR

luyuui p.
Če želite veseli dogodek deliti z bralci Novega tednika, nam pišite na Prešernovo 19, Celje, na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali nas pokličite na 4225-154.
ZANIMIVOSTI
Ribiški car je 10-letni David
Ribiška družina Celje je v soboto pripravila ob Šmartinskem jezeru tradicionalno družabno tekmovanje v ribolovu. Trizob, carsko krono ter prstan je iz rok dosedanjega carja Bojana Gučka za eno leto prevzel novi ribiški car - pravzaprav carjevič - 10-letni David Gruber.
Za naslov ribiškega carja se je na polotoku Brezova potegovalo okrog 80 ribičev, med izkušenimi, dolgoletnimi ribiškimi »mački« pa je bila sreča najbolj naklonjena malemu Davidu. Če se desetletnik že ne more pohvaliti
z lastnimi izkušnjami, pa gre v njegov prid to, da prihaja iz resnično prave »ribiške« družine. Njegov dedek je bil gospodar celjske ribiške družine, dejaven ribič je tudi njegov očka. Mali carjevič David, ki je z ribjim izplenom v soboto ugnal Marka Blasutta na drugem in Radeta Mariča na tretjem mestu, pa bo imel še dovolj priložnosti, da si carsko krono spet natakne takrat, ko mu ne bo več zdrsnila na ušesa, in se bo tudi prstan ribiškega carja prilegal enemu in ne trem prstom hkrati ...
IS, foto: TimE
Častna vožnja po vodnem kraljestvu
Pipec bo spet zbodel
V četrtek bo izšla letošnja številka satirično-humori-stičnega časopisa Pipec, ki ga že 48 let izdaja celjski aktiv Društva novinarjev Slovenije.
Pipec je tudi letos nastavil šaljivo in kritično ogledalo
FOTO TEDNA
Foto: GrupA
Sončni zahod in lunin vzhod
političnemu, gospodarskemu in drugemu dogajanju na Celjskem in v državi ter zbodel tiste, ki so si to zaslužili. Za toliko kritizirane referendume ugotavlja, da sploh ni res, da so bili zastonj, saj so nas drago stali, za Pahorjevo vlado pa, da je vlada narodne enotnosti, saj je že skoraj cel narod enotno proti njej. Ker je to zdaj moderno in »na liniji«, je tudi Pipec letos proti vsemu - tudi proti protikorupciji! Posebej natančno je vzel pod drobnogled dogajanje v Savinjski regiji, kjer se občine ne morejo dogovoriti o skupnem razvoju, zato pa so dosegle sporazum o trajnem razkroju Celja. O tem prvi poroča Pipec, ki razkriva tudi načrte Šalečanov, kako bodo brez podpore ministrice Radičeve in s pomočjo radičeve solate prišli do šestega bloka in tretje razvojne osi. Lučanom, ki se kregajo zaradi obvoznice, pa Pipec predlaga razvojno gos. Poroča tudi o tem, kdo je v resnici nastavil bombo v Vegradu, kako bo Mala princeska rešila Vegradove delavce in menedžerje, zakaj bodo šentjurski svetniki morali v vrtec, kdo je kriv za to, da jim v Dobju skrivnostno hujšajo šiške in zakaj bo slatinska voda tekla v Savo. Ker je Pipec tudi proti
omalovaževanju dela naših županov in drugih veljakov, jim tokrat podeljuje posebna priznanja. Komu neki in za kaj pripenja na prsa red crknjene sosedove koze s škodljivimi žarki? To bodo prvi izvedeli bralci Pipca.
Tokratna številka Pipca je tudi skromen poklon uredništva enemu od ustanoviteljev lista, dolgoletnemu uredniku in avtorju Dragu Hribarju, ki letos praznuje okrogel življenjski jubilej in s svojim mojstrskim satiričnim peresom še vedno aktivno soustvarja Pipca. Poleg njegovih najnovejših zapisov poobja-vljajo tudi nekaj Hribarjevih epigramov, aforizmov, humoresk in drugih prispevkov iz minulih desetletij, s katerimi je - največkrat pod psevdonimom Dihur - ve-dril ali mrščil čelo ter dajal misliti bralcem in predvsem tistim, ki so si zaslužili njegovo iskrivo, a nikoli žaljivo satirično ost.
Najbolj smešen slovenski brezplačnik bo tudi letos izšel v več kot 15.000 izvodih. Brezplačno ga bodo v četrtek prejeli naročniki in kupci dnevnikov Delo, Novice in Večer v celjski regiji, bralci tednika Naš čas ter uporabniki poštnih predalov na celjski glavni pošti.
MK
JTE/JŠAjMO
ZAKLJUČNA PRIREDITEV OSME AKCIJE ZDRAVEGA HUJŠANJA NOVEGA TEDNIKA IN RADIA CELJE
[TOREK, 21. JUNIJ, OB 18. URI V CITYCENTRU CELJEH
Voditelj prireditve stand-up komik Janez Trontelj
/ssïïfânF
iBrufifl
IFaa ioceljeVnovi
■ am.uuc.jc ^