Overa pri naših posojilnicali. Znano je v obče, da nimajo vse posojilnice dovolj gotovine na razpolago, da bi zamogle vsem opravičenim potrebam svojih zadružnikov uatreči, le nekatere poaojilnice imajo gotovine toliko, kolikor je ravno za svoj delokrog po- trebujejo. Takih posojilnic ,je pa le prav majlmo število in večini izmed naših posojilnic pomanjkuje denarja, ne oziraje se na to, da bi morala imeti vsaka poaojilnica piimerno rezervo v gotovini ali tako naloženo, da jo zamore dobiti v prav kratkem časn, tako da zamore ustreči vaaki čaa vložnikom, ki hočejo vzdigniti svoje hranilne vloge. To seveda ni koriatno za denarni zavod, če mora imeti v blagajnici suhi denar, ali naložen proti nižjim obrestim, kakor jih sam plačuje, to je efrktivna izgnba, pa kaj se če, mora tako biti, ker dingaee zgubi zanpanje pri vlagateljib. Potrebno je toraj za naae posojilnice, da bi ii\iele pri katerem večjem zavodu primerni odpi;ti kredit, kateroga bi v alučaji potrebe zambgle hitro porabiti, potem bi jim ne bilo potrebno imeti suhega denarja v blagajnicah. Za nemške Vorscliussvereine je to laliko, ti dobijo povsod denarja in kolikor ga le bo čejo od hranilnic, od drugih kroditnili zavodov in pri avstro-ogeraki banki; za posojilnice vao to ne velja, one ne dobijo nikjer krcdita Veliko nado smo atavili v liranilnico ljubljanskoga mesta, pa stvar 8e predolgo kuba Celjska posojilnica je dala drngim poaojilnicam okoli 30 tisuč gld. posojila. Obrnila se je celjaka posojilnica do banke ,,Slavije" s prošnjo, da ji privoli odprtega kredita 30 tisnč goldinarjev. Po dolgem pretreaovanji dovolila ji je kredita ]0 tisuč goldinarjev in stavila pogojo, ki pa niso prav lahko izpeljivi. Načelatvo zveze alovenakih posojilnie obrnilo se je potem do poverjenikov banke ,,Slavije", ki ao imeli shod 23. junija v Ljubljani a prošujo, v njej srno rekli, da bi naj oni, ki poznajo naše težnje, posredovali pri glavnem ravnateljstvu, katero naj bi jemalo na naše razmere ozir in dovoliio poaojilnicam kredit, katerega tudi porabiti zamorejo. Poudarjali srao, da nam pod temi pogoji, ki nam jih stavi ,,SIavija", ni mogoče kredita porabiti, nazivljali smo, da posojilnice itak ne potrebujejo veliko in zarad tega se tudi banka nad to malenkostjo ne bode spodtikala, če nam na ljubo napravi kako izjemo z ozirom na naše razmere, pridobila ai pa bi livaležnost slovenskega naroda. — Vae zaman, banka ,,Slavija" se res spodtika nad to malen- koatjo, odbila je po več ko trimesečnem pretresovanji prošnjo, atavljeno do poverjenikov in prUtavila, da ao se vsa branilna in posojilna društva, katera imajo posojila od banke ,,Slavije" brez izjeme podvrgla onira pogojem. — Sila kola lomi — sicer ao pa po Ceskera eisto drugačne razmere pri ,,založnah". kakor pa pri naših posojilnicah. Od banke ,,Slavijeu rabi, kolikor nam zuano, le ena poaojilnica nekoliko od odprtega kredita, ker ai na drug naoin ne more pomagati, vzdihuje pa vedno in gleda na to, da ae tega kredita prej ko niogoče re.ši. Ker nimatno v potrebi nikjer pričakovati pripomoči, sledi iz vaega tega, da raorajo poaojilnice jako previdno d^lovati in nikakor ne smejo segati črez svojo mo'i. Posebni ozir morajo jemati tudi na to, da imajo primerno svoto za vlagatelje hranilnih vlog vsak čaa pripravljeno. Pri izposojevanji morajo biti poaojilnice jako oprezne in naj le majbna in samo taka posojila dajejo, katera se bodo vračala v kratkem obroku. Pomagati ai moremo le s tistimi močmi, na katere se moremo zaueati in to so naše lastne moči same. ,,Zadrnga."