MarmonM
Cena 1 Din
Leto III. (X.), štev. 184
Maribor, petek 16. avgusta 1929
izhaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri Rečun pri poštnem ček. *av. v Ljubljani it 11.400 Velja meaeSno, prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom p« 12 Din
»JUTRA
M
Telefon;
Uradn. 440 Uprava 455
«113
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cet
Oglasi p« tarifu
Oglase sprejema tedl oglasni oddelek .Jutra« v Ljubljani, Preiemov*, ellea tL 4
Vprašanje bolnic
fe bilo poleg vprašanja novega enotne ja zdravstvenega zakona za vso dr ''avo ki naj obsega principe organizacije in delovnih pravic cele zdravstvene stroke, odnosno baš v zvezi s tem vprašanjem med najvažnejšimi točkami razprav na splitski zdravstveni konferenci, ki se je nedavno vr šila Tudi organizacija bolnic — v tem so soglašali vsi udeleženci konference __ se mora v vsej državi končno izvesti po enotnih načelih in enotnem sistemu, kakor na drugi stra”i organizacija zdravstvene službe. Iz službenega komunikeja, ki ga je objavilo ministrstvo narodnega zdravja o poteku in rezultatih konference, izhaja predvsem, da se je konferenca Dostavila na stališče, da je treba ~.a vzdrževanje bolnic v vsej državi r.vesti sistem bolniško-oskrbnili stroškov, za pokrivanje stroškov novih investicij in v izpopolnitev bolnic pa pritegniti oblasti in občine. Država naj obdrži v svoji upravi samo klinike za infekcijske bolezni in še nekatere specijalne bolnice, vse ostale bolnice pa morajo prevzeti oblasti odnosno okraji in občine. Vsako mesto, ki ima nad 30.000 prebivalcev, si mora zgraditi svojo posebno mestno bolnico.
Tako kratko vsebina komunikeja, v kolikor se tiče vprašanja bolnic. Za nas v Sloveniji ti sklepi ne "omenijo posebne novosti. Zakaj že lansko leto ste obe slovenski oblasti prevzeli vse one bolnice, ki so bile pod Avstrijo v deželni upravi, so pa po prevratu Prešle v državno upravo. Tudi vprašanje vzdrževanja bolnic je pri nas že davno rešeno v smislu, kakor je to sklenila konferenca. Tudi je nedvomno, da ste obe slovenski oblasti glede boli in fdede opreme in kvalitete omic na prvem mestu v vsej državi, m |am> dobro čutimo, kako veliko ~e manjka do res popolne orga-5’b.olnic v Sloveniji, zlasti gle-
tlhJh	števila bolnic in po-
trebnih postelj. Saj še vedno dan za
da morajo bo1-nice odklanjati bolnike radi nezadostnega prostora. To se §e vecjn0 redno dogaja tako v Mariboru kakor v Ce-!j<: in tudi v drugih bolnicah.
Zdi se nam, da je jedro vsega vprašanja, v kolikor se tiče Slovenije v komunikeja, ki govori o potrebi. da si mesta, ki imajo nad 3n nnn Prebivalcev, za svoje prebivalstvo zgradc svoje posebne mestne bolnice Ta potreba bo prej ali slej nujna kakor bo tudi morda tuintam zadela na hud odpor mestnih finančnikov. Ako danes pogledamo v mariborsko bolnico, najdemo, da je dostikrat večina vseh bolnikov v njej bas iz mesta Maribora in da se morajo mnogokrat bolniki iz ostale oblasti radi njih odganjati. Jasno je, da mesto, kakor Je pribor, ki je številko 30.000 glede vojega prebivalstva nedvomno že S? Pačilo, in kjer je število Hiv. ^,ri1 vkljub znano ugodni ••ni .vendarle .vedno zna^jse pego
Grof ..Zeppelin" preletel Moskvo
NEMŠKI ZRAČNI KOLOS, KI SE JE VČERAJ DVIGNIL NA POLET OKROG SVETA, JE TRENUTKU ŽE NAD SIBIRIJO.
FRIEDRICHSHAFEN, 16. avgusta. Zrakoplov »Grof Zeppelin« je že nastopil polet okrog sveta. Na krovu je 20 potnikov in 40 mož posadke, ki ima s seboj za slučaj prisilnega pristanka v Sibiriji ali mandžurskih puščavah tudi dovolj orožja, da bo zavarovana proti morebitnim napadom. Točno ob 4.30 je bilo v četrtek izdano povelje: »Zrakoplov kvišku!« — Start se je sijajno posrečil in je zračni kolos ob viharnem navdušenju mnogo-brojnega občinstva kmalu izginil v severni smeri. Ob 10.35 je bil zrakoplov že nad Berlinom, kjer je dr. Eckener brzojavno sporočil tamkajšnjemu japonskemu poslaniku, da odhaja proti Tokiju. Iz Berlina je nadaljevala zračna ladja polet proti Stettinu, Gdansku in Kraljevcu. od-tam pa preko Dvinska proti Leningradu. Po poročilih nemške mornariške vremen ske postaje bo imel »Grof Zeppelin« na potu preko Rusije slabo vreme in deloma tudi viharje.
MEMEL, 16. avgusta. Zrakoplov »Grof
Zeppelin« je krenil nad mestom Memelom direktno proti vzhodu in je preletel Litav-sko v treh urah.
MOSKVA, 16. avgusta. Zračni kolos »Grof Zeppelin« leti pravkar 240 km severno od Moskve v smeri proti vzhodu. —
•
DUNAJ, 16. avgusta. Posebni poročevalec dunajske »Neue Freie Presse«, ki se soudeležuje poleta okrog sveta, poroča svojemu listu, da se dr. Eckener prav dobro zaveda težkoč, ki ga pričakujejo pri poletu skozi Azijo, posebno pa velja to za polet nad Rusijo, kakor tudi nad ogromnimi sibirskimi pustinjami in gozdovi. Zato ima za vsak slučaj s seboj tudi dovolj orožja in municije, da je za-sigurana varnost potnikov, ako bi bil zrakoplov prisiljen, da pristane.
Boj za brezposelno zauara-uanje u Hemčlji
BERLIN, 16. avgusta. Včeraj se je vršil sestanek med zastopniki \ladnih strank o vprašanju reforme brezposelnega zavarovanja, ki grozi razbiti vladno koalicijo. Sestanka so se udeležili tudi strokovnjaki, ki so izdali načrt reforme in predlagali malenkostno povišanje dajatev za brezposelno zavarovanje. Zastopniki socija-listov so izjavili, da pod nobenim pogojem ne morejo odstopiti od zahtev po povišanju dajatev za brezposelne podpore in da bodo glasovali proti vladi, če bo predložila zbornici zakonski osnutek v sedanji obliki. Zastopniki nemške ljudske stranke so iz javili, da bodo izstopili iz vlade, če bi vlada sprejela zakonski načrt v sedanji obliki, ker pomenja nivo obremenitev nemškega narodnega gospodarstva. Zastopniki nemške ljudske stranke zahtevajo nasprotno celo de-montiranje že obstoječega socijalnega in brezposelnega zavarovanja. Predstavniki centruma pa so bili na tem sestanku nevtralni in so samo nagla-šali, da je pripravljen centrum v skrajnem slučaju glasovati za odobritev načrta reforme zakonskega osnut ka o brezposelnem zavarovanju, ne bodo pa privolili v sofcijalistične zahteve po zvišanju prispevkov preko one mere, ki so jo predlagali strokovnjaki.
Stauka u Rngliji končana
MANCHESTER, 16. avgusta. 2e 3 tedne trajajoča stavka tehničnega delavstva v Angliji, katere se je udeležilo nad 500.000 delavcev, je sedaj provizorično končana. Obe stranki, delodajalci in delojemalci, sta se sporazumeli, da se vrnejo delavci na delo pod prvotnimi delovnimi pogoji, dokler ne pade odločitev od strani po
sebne razsodiščne komisije, obstoječe iz dveh delavcev, dveh delodajalcev in nevtralnega predsednika.
Ognjenik na laui
BATAVIA, 16. avgusta. Vulkan Brumo, ki leži v bližini Renomeja, je pričel med večurnim potresom zopet bruhati. Bruha že dva dni in je izme tal ogromno množino lave in pepela, ki so opustošile vse nasade na pobočju in v dolinah. Škoda se ceni že sedaj na milijon nizozemskih goldinarjev.
šahouski veleturnir u Karlouih uarih
Velika presenečenja na turnirju. — Splel-mann in Bogoljubov poražena.
V sredo je bilo odigrano 12. kolo turnirja v Karlovih varih, na katerem postaja boj od dne do dne srditejši. Bivši svetovni prvak Capablanca hiti nevzdržno naprej in je Spielmannu že tik za petami. Sigurno zmago nad Švicarjem Joh-nerjem je postal vsekakor najresnejši kandidat za prvo nagrado.
Spielmann, ki ima že iz 11. kola visečo partijo z Rubinsteinom, ki jo bo najbrže zgubil, je v sredo zopet le z največjo težave ušel porazu. Bogoljubov si je ustvaril že dominantno pozicijo proti njemu, vendar pa se je Spielmannu s krajnim naporom končno vendarle posrečilo izsiliti remis.
Težek dan je imel v sredo tudi naš velemojster dr. Vidmar. Njegov nasprotnik, mladi a izredno nevarni Peruanec Canal ga je kot črni spravil že v silno stisko. V odločilnem trenutku pa je Canal prezrl zmagovito nadaljevanje igre. Čeprav je imel v končnici enega kmeta več, je dr. Vidmar z dobro premišljenim načrtom izsilil remis.
Niemcovič je prešel proti Mattisonu naglo v ofenzivo, ostal stalno v premoči, dobil dva kmeta in zmagal po 32 potezah.
Colle je energično napadal Yatesovo kraljevo krilo, si kmalu priboril kvaliteto in prisilil nasprotniku v 35. potezah h kapitulaciji Remis so končale dalje še sledeče partije: Menšikova - Gilg, dr. Tartakewer • Thomas, Saemisch - dr. Becker, Marshall - Euwe, Marsczy - Rijbinstein in Grtinfeld - dr. Treybal.
Stanje po 12. kolu: Spielmann 9 in po! (1), Capablanca 8 in pol, dr. Vidmar ir Niemcovič 8, Bogoljubov 7 in pol.
Usodno 13. kolo. Poraz favoritov. .\
Do ogromnih senzacij je prišlo včeraj, v četrtek, v 13. kolu. Drugorazredni mojstri so prisilili velemojstra Spiefmanna in Bogoljubova h kapitulaciji, naš velemojster dr. Vidmar pa je Še v težkem boju z Angležem Yatesom, ki je bil dosedaj še na vsakem turnirju vedno sigurna njegova žrtev.
Kar smo napovedovali, to se je tudi zgodilo. Spielmann, ki je bil v prvi polovici turnirja v naravnost občudovanja vredni formi, je začel v drugi polovici že takoj spočetka močno popuščati Peruanec Canal, ki je delal v sredo tudi dr. Vidmarju velike težkoče, je izvršil tako energičen in dobro premišljen napad na njegove pozicije, da se je Spielmann, če-gar šance so bile brezizgledne, kmalu vdal. Spielmann je s tem doživel svoj prvi poraz, čaka ga pa vrh tega še pb-raz v prekinjeni igri z Rubinsteinom. Torej silno slab njegov uvod v drugo polovico turnirja.
Naravnost senzacija včerajšnjega dne pa je bil že drugi poraz kandidata za sve tovnega šahovskega prvaka Bogoljubova. Stari madžarski velemojster Mu-roczy, ki doživlja ravno na sedanjem turnirju poraz za porazom, ga je na velit ko začudenje vseh gladko porazil in ga s tem že izločil kot kandidata za prvr nagrado.
Stari ameriški velemojster MarcHall je podlegel češkemu mojstru dr. Treybalu. Njegova zvezda gre očividno k zatonu. Capablanca je gladko odpravil Matisona, Colle pa gdč. Menšikovo.
Remis so ostale partije: Niemcovič • Griinfeld, Saemisch - dr. Euwe. Thomas • Johner in Rubinstein - dr. Tartakower.
Partija dr. Vidmar - Yates je bila prekinjena in je naš prvak še v težkem boju.
Stanje po 13. kolu: Spielmann 9 in pol (1), Capalanca 9, Niemcovič 8 in pol, dr. Vidmar 8 (1), Bogoljubov, dr. Euwe in Griinfeld 7 in pol, Rubinstein 7 (1), dr. Beoker 7 itd.
na podeželju, daje že samo redno do-voljni kontingent bolnikov za bolnico takšnega obsega, kakoršna je mariborska. Isto velja naravno v še večji meri za Ljubljano. Merodajni činitelji
obeh slovenskih prestolic se bodo ■ ako jim je na srcu izpopolnitev zdrav stvene službe in povzdiga narodove higijene — morali začeti baviti s tem vprašanjem čijBjpjceje,
Pretep v avtobusu.	'
Ko se je vračal snoči mariborski mestni avtobus Maribor - Celje iz Celja, je stopil v Prihovi pijan kmečki mladenič v voz in začel btez povoda takoj razgrajati ter iskati nekoga, da sl ohladi svojo jezo. Naenkrat je sunil nekega potnika v glavo. Toda, čeprav ta niti u hudo besedo m reagiral na izzivanje razgrajača« je ta bliskoma potegnil iz žepa končno še nož in hotel iti i njim nad neznanca. K sreči so ostali potniki še pravočasno zagledali nož, ga nasilnežu takoj Izvili iz rok, razgrajača samega pa vrgli na cesto. Za svojo nasilnost je dobil vrh tega par gorkih bunk in je ostal bridko jokajoč sredi polja, ker mu ni bilo dano, da bi utešil svojo neugnano jezo na rova! dru-gih. —_______________________
Inomlnlajt« n CMD
Slovenski kraijevK — Andrej
20.000/ODUKOVANJ IN AMNESTIJA; POVODOM KRSTA. - OSMI KONJENI-Wr	ŠKI	POLK	KRALJEVIČA’	ANDREJA.	■#
£?tJ topovskih strelov Je včeraj na Bledu oznanjalo radostno vest, da je tretji sin NJ. VeL kralja Aleksandra In NJ. Vol. kraljice Marije, rojen dne 27. junija 1929 v kraljevskem dvorcu Suvoboru na Bledu, krščen. Dobil Je ime — Andrej. (Andrej Je tud! hišni patron našega kralja Aleksandra). Boter Je Ni. Visokost princ Pavle.
Krst Je W1 Izvršen ob 11. dop. v veliki dvorani dvora Suvobora, kjer so bili zbrani vsi gostje, med njimi ministrski predsednik general Živkovlč. Mladega kraljeviča Je prinesla v dvorano dvorna dama, gospa Franja dr. Tavčarjeva, s kraljico Marijo. V spremstvu Je šla tudi sestra kraljice Marije, bivša grška kraljica Elizabeta, ki Je kot zastopnica angleškega dvora držala med krstom kraljeviča. Pravoslavne krstne obrede je izvr-
šil dvorni prota Mito Popovič v navzoč'
nosti ljubljanskega protojereja dr. Jan
koviča in dljakona Longina. Kraljevič je
bil krščen z vodo iz Bohinjske Savice,
Dunava, Vardarja in Jadranskega morja
s čemur je bilo simbolično izraženo edin
stvo jugoslovanskega naroda in države. •
Povodom krsta tretjega kraljeviča je izšel poleg obširnega amnestljskega ukaza tudi obsežen ukaz o .odlikovanjih in napredovanjih državnih nameščencev in drugih zaslužnih državljanov. Ukaz Je eden največjih, kar jih je dosedaj izšlo ter obsega pripadnike vseh stanov in slojev prebivalstva v vseh pokrajinah države.
S posebnim ukazom bo odslej nosil or-srni konjeniški polk naziv: »Osmi konjeniški polk kraljeviča Andreja.
NaSe gospodarske metode
STREMLJENJA INOZEMSTVA. - NASA IZVOZNA IN UVOZNA TRGOVINA. —
POTREBA REVIZIJE.
. Gospodarstvo je brez dvoma glavna gonilna sila vsega življenja in čimbolj je trdno in zdravo gospodarsko stanje posameznika, občine, dežele ali države, tem večji je ugled in tem lažji nadaijni razvoj. Sirokam ne more v življenju nikoli pomeniti toliko kakor človek, ki je gospodarsko trden, pa naj bo sicer še tako dober, pošten, priden m inteligenten. Prav tako pa je brez vpliva tudi narod, ki se gospodarsko ni znal ali ni mogel u-trditi. Toda gospodarstvo je temelj tudi vse politike; kajti vsaka, še tako dobra politična korenina, se mora prej ali sle' porušiti, ako ne zna urediti svojega praktičnega odnosa do gospodarstva. Da je to: res, je sijajno dokazala tudi zgodovina ruske boljševiške revolucije v prvem desetletju razvoja.
tV svoji zanimivi knjigi »Moskau« raz pravlja Karl Anton princ Rohan o borbi med boljševiško teorijo in gospodarsko nujnostjo v sovjetski Rusiji ter lepo in nazorno dokazuje, kako je v mnogih primerih morala teoretična doktrina podleči, ako so boljševiki hoteli vzdržati svojo pozicijo. V tej knjigi pa opisuje avtor ..tudi temelje sedanje ruske gospodarske ■politike in baš ti temelji so taki, da bi se mogli na njih tudi mi Slovenci in Jugoslovani marsikaj naučiti. Pred vsem pa mislimo tu na metode notranje in zu nanje trgovine ter na cilje gospodarske ga razvoja v bodočnosti, katerim so bolj ševiki podredili vsa svoja prizadevanja.
Glavni cilj sovjetov je, osamosvojitev na vseh gospodarskih področjih, pred .vsem pa osamosvojitev v industrijskih proizvodih. Da bo pa mogoče ta cilj čirh-preje doseči, so sovjeti uredili svojo izvozno in uvozno trgovino tako, da for-sirajo izvoz vsega, kar se da v tujini spraviti v denar, ovirajo pa uvoz vsega, kar lahko producirajo sami, odnosno kar lahko pogrešajo. Danes uvaža sovjetska Rusija v prvi vrsti samo stroje, katere rabi za to, da si ustvari lastno industrijo, katera bo potem lahko krila domači kon-zum. V to smer je uravnana vsa ruska zunanja in notranja gospodarska politika in zato je tudi edino mogoče, da se Rusija neverjetno naglo industrializira in osamosvojuje.
Toda to stremljenje nikakor ni specifično rusko, temveč je obče in svetovno, saj na primer dobro vemo, kako se Mussolini trudi, da bi omejil ali pa popolnoma preprečil uvoz onih predmetov v Italijo, ki jih producira domača italijanska industrija. Primer Amerike pa je v tem oziru naravnost klasičen in vzgleden za vse druge, posebno pa še za manjše narode, kakor smo mi. če se pa ozremo do ten stremljenjih velikega sveta in ga primerjamo z našimi metodami, potem prmemo do zaključka, da smo Slovenci Jn obče Jugoslovani s te strani silno sla-
Iali sami v svoji lastni državi in izgub ljamo s tem prvič zaslužek delavcev, ki bi pri tem našli zaposlitve, drugič pa razliko med ceno širovin in gotovih produktov. Oboje gre na korist tistih, k naše sirovine ali polusirovine kupujejo in izvažajo v svoje države! Na drugi stran pa uvažamo leto za letom nebroj proiz' vodov, katere bi-lahko krila domača pro-dukcija, pa se zaradi tega ne more razviti in životari in nič manj takih, ki nam sploh niso neobhodno potrebni, ker b:. brez njih prav tako lahko izhajali. Neki beograjski list je nedavno omenil, da u važamo celo za ogromne milijone povrtnine, sadja in celo cvetlic, dasiravno bi vse te naše potrebe ali nepotrebe lahko krila naša zemlja sama, posebno, kar se tiče zgodnjih pridelkov, naša Dalmaciji Naše gospodarske metode so tedaj napačne in potrebno je, da se tudi najširša javnost, posebno pa gospodarska, opozori na to, da je treba našo dosedanjo smer temeljito revidirati. Naše stremljenje gospodarskem življenju mora dobiti jasno linijo, katere končni cilj mora bit čim večja osamosvojitev. Za naše izvoženo blago smemo iz inozemstva uvažat samo tisto, kar zares neobhodno potrebujemo in česar doma zares ne produciramo. Vse drugo mora odpasti! V prvi vrsti pa moramo uvažati stroje za novo industrijo, da se vsaj v doglednem času osamosvojimo tudi na tistih področjih, kjer smo sedaj navezani izključno na inozemstvo. To, da bomo pri tem nekatere domače produkte sprva dražje plačevali kakor bi uvožene, nas ne sme plašiti, kaj-, ti za dosego končnega cilja in boljše bodočnosti, je treba vedno doprinašati za-* četne žrtve.
Ko bo naša domača produkcija utrjena in stabilizirana, ko bo imela zagotovljeno stalno tržišče, se bo lahko stalno razvl jala, izpopolnjevala in s tem dosegla stop njo, ko ji bo mogoče cene znižati in u-spešno konkurirati z inozemstvom. Se veda pa bi se tudi ta razvoj moral zavarovati s kontrolo, da se ne bi dogaja’o, da.M domači fabrikanti nečedno izrabljali zaščito svoje produkcije. Ako pa hočemo, da bodo naše gospodarske bilance postale aktivne in ako hočemo, da se bo naša industrija razvila ter s tem ustvarila eksistenčno možnost za naš naraščaj n pomnoženo število prebivalstva, potem moramo stopiti na to pot revidiranja, temeljitega in radikalnega revidiranja naših sedanjih gospodarskih metod!
f .	*	^	|D l i Ulil Ol mu
,ker naša gospodarska po. lilh <1 Sploh Se nima nikakršnih jaške	da	80	naže S0SP°dlr-
S*J«	g k,J“b vsemu naravnemu bo-
£ ZCmIi0 - pasivne. Zakaj?
Zato, ker svojega izvoza in uvoza Še nismo uravnali po smernicah, ki bi ime.e pred seboj jasen cilj! Mi izvažamo danes mnoge sirovine, katere bi lahko prede-
Tekma slovenskih harmonikarjev.
Ljubljanski velesejem priredi od 31. avgusta do 9. septembra svojo pisano, pri jubljeno razstavo »Ljubljano v jeseni«, ci bo obsegala vse važne veje našega materijalnega in kulturnega gospodarstva. Nedelja 8. septembra pa bo tudi dan konkurenčnega nastopa igralcev na harmoniko, tega tako priljubljenega narodnega instrumenta Slovencev. Vsak harmonikar bo imel priliko pokazati, kaj zna in bo lahko zaigral katerokoli melodijo. Kdor ima narodno nošo, naj nastopi v njej. Prlpuščeni k tekmovanju bodo samo oni harmonikarji, ki se pravočasno Prijavijo upravi velesejma v Ljubljani. Dopisnica zadošča. —
Mariborski	in
Louske neprilike
Kakor je znano, se je mariborske sekcija Slov. lovskega društva s hvalevredno vnemo in pravočasno pobrigala, da se omili ogromna škoda, ki jo je povzročila letošnja izredna zima v loviščih. Na stotine zadevnih prašanj je šlo na prominen-tnejše lovce v vsej oblasti, ankete so se vršile in seje, zainteresiralo se je celo' kupno lovstvo po časopisju, strokovnem glasilu in po okrožnicah v zmislu priza našanja divjačini v tekoči lovski sezoni ter so se storili v tej zadevi dalekosežni in važni sklepi sporazumno z merodajni' mi-oblastmi. Posebno pažnjo je posveti' lo Slov. lovsko, društvo negi jerebic, ki jih je zima trumoma pokosila, tako, da jih -v nekaterih loviščih sploh več ni, v drugih pa komaj 10—20% navadnega sta leža. Nekateri posebno požrtvovalni lovci so celo segli globoko v žep ter izdali tež' ke tisočake za nakup živih jerebic iz Sla' vonije, ki so jih spomladi izpustili v svojih loviščih, da se zarede in križajo s tukajšnjimi skromnimi ostanki. Splošno pa se je. izdala parola, naj letos ne pade ni en strel na jerebice..
Kakšna pa je disciplina v nekaterih tukajšnjih »tudi« lovskih krogih, nam dokazuje dejstvo, da je neka dobro znana lovska družba, ki je natančno poučena o intencijah SLD, te dni-pridno vabila lovce v svoja lovišča, da se udeleže v pe tek, 16. t. m. lova na — jerebice. Zanimivo je vsekakor, da ti gospodje niti nedelje ne morejo pričakati.
Pozivamo Slov. lovsko društvo, da primerno nastopi proti tem streljačem in ukrene potrebno, da takoj prenehajo s svojim nelovskim postopanjem. Obenem izražamo svoje začudenje, da niso merodajne oblasti že zdavnaj izdale uredbe, zadevajoče skrajšanje lovopusta, kakor se je to zgodilo v ljubljanski oblasti. V nekaterih dneh bomo sredi lovske sezone, a za sedanje razmere v loviščih nepotrebnih zakonskih ukrepov ni od nikoder. Težke takse znamo le plačevati, za naše upravičene želje pa trčimo samo tia gluha ušesa. — Lovec.
Mariborski občinski svet.
Prva redna seja mariborskega občinskega sveta po poletnih počitnicah je sklicana za 22. t. m. ob' 18. uri. Na dnevnem redu so poročila predsedstva in odsekov. — Na izredni seji dne 25. t. m. ob 10.30 dop. pa se bo vršila volitev 5 članov v mariborski okrajni cestni odbor.
Tudi Maribor zastopan na mednarodnem svetovnem pedagoškem kongresu v Helsingoru.
V torkovi številki je poročal naš list o svetovnem mednarodnem pedagoškem kongresu na Danskem, katerega se ude-ežuje nad 2000 pedagogov iz vsega sve-a. Marsikoga bode zanimalo, ua je na tem kongresu zastopan tudi, naš Maribor. Kongresa se je udeležila strokovna učiteljica gdč. Jožica .Mlinaričeva iz prve dekliške meščanske šole. To je tem bolj razveseljivo, ker naš Maribor s svo-o »Pedagoško centralo« prednjači z intenzivnim pedagoškim delom ne samo Sloveniji, ampak vsej državi. —
Ljubinkoviča.
Ravnatelj podružnice Narodne banke v Mariboru, g. Andra Ljubimkovič. je praznoval včeraj v krogu svojih ožjih prijateljev, 251etnico, odkar se kot ravnatelj udejstvuje v raznih naših denarnih zavodih. G. ravnatelj je priznan gospodarski strokovnjak in je Slovenijo tako vzljubil, da mu je postala kot Srbu druga domovina. V Mariboru je že več let kot ravnatelj Narodne banke in vživa splošen ugled. —
Zaščita pred kolesarskimi tatovi.
Radi dnevno se pojavljajočih tatvin dvokoles bi bilo umestno, uvesti za posamezna kolesa vidne uradne številke z u-radno plombo kakor pri motornih kolesih n avtomobilih. S to uvedbo bi imeli prometni stražniki lažjo kontrolo nad kolesi, a lastniki dvokoles bi bili v ‘toliko varni pred tatovi, da bi mnogo lažje kontrolirali nepostavnega lastnika svojega dvokolesa. Ta metoda se ie v Zagrebu vpeljala ter je rodila ta uspeh, da so se tatvine dvokoles /utamSalft y,£j najmani
75%. od prejšnjega stanja
V 11. letu po osvobojenju.
človek bi skoro res ne mogel verjeti, ako bi.se na lastne oči ne prepričal, da je še danes ob glavni cesti v bližini Slov, Bistrice ta-le napis: Elisabeth Fink, gast-haus. Tamkaj je vrh tega tudi še trafika. Upravičeno se nam zdi vprašanje, zakaj ne skrbe županstva oziroma -srezka poglavarstva, da enkrat za vselej izginejo ti suženjski madeži.-iz naše javnosti. —
25 letni ravnateljski jubilej g. Andra Veliki šmaren pri Mariji - Brezje.
Vsako leto- na-Veliki Šmaren, se vrši v prijazni vasici Marija - BrezjVpri Mariboru veliko cerkveno in ljudsko slav-Ije. Ta dan hite -Mariborčani mimo pokopališča ria Pobrežju po »Cesti'na Brezje« v ta prijazen kraj. Včeraj -je: dospelo peš in s številnimi avtobusi 4—5.000 »romarjev«. Na prostoru okrog cerkvice in pritlične šole so podjetni gostilničarji a-ranžirali 4 veselične prostore; Najeli so kar 5 kompletnih godb, od katerih se je najbolj izkazal tamburaški -: zbor Mijo Rodeža iz -Varaždina, ki je proizvajal hrvaške in slovenske narodne pesmi s petjem. Celo radio so napeljali,'Raf de bila posebnost prve vršte. Imeli so tudi vrtiljak in prav velikamestno gugalnico. Gozdič, kakor tudi obsežni 4 veselični prostori so bili zasedeni. Najoriginalnejšo zabavo je nudil vešeličarjem ljudski »pesnik« Jurij Kugler, po domdče Verdonik, in jegov tovariš Jokl Vrtič, ki’sta z izvirnimi popevkami o »Mariji, ki je v nebesa šla« do zadnjih živcev razveseljevala pestro družbo tisočev izletnikov. Mariborčani na gostilničarskem kongresu v Beogradu.
V sredo, 21. t. m. se bo vršil v. Beogradu v prostorih restavracije »Klaridžes* na Terezijah veliki gostilničarski kongres na katerem se bo razpravljalo o.vseh perečih vprašanjih hotelsko-gostdničarske profesije. Dan pred kongresom, 20. t. m. ob 9. dop. se bo vršila v hotelu .»Pales« predkonferenca delegatov. Vsem udeležencem je oejobrena polovična vožnja. Iz mariborske oblasti, so se dosedaj -prijavili cot udeleženci kongresa sledeči gospodje: Andrej Oset iz Maribora, Ivan Hab-an iz Šmarja pri Jelšah, Ivan Virant iz Žalca, Franc Pečuh iz Celja , in zvezni tajnik Anton.Komac iz Maribora.,Delegati odpotujejo., v nedeljo 's popoldanskim Držim vlakom.
Vpisovanje v dvorazredno trgovsko šolo v Celju.
Vpisovanje za šolsko leto 1929-30 bo v nedeljo, 1. in v pondeljek, 2. septembra vsakokrat od .9. do 12. ure. V prvi etnik se sprejemajo gojenci (ke), H sc* dovršili najmanj-,štiri, razrede- gimnazije 'realke) ali štiri razrede meščanske šole. 3ri vpisu predloži gojenec(ka) prošnjo zi vpis kolkovano z Din.5, ki ji priloži irori« čevalo o prejšnjem šolanju in' krstni rojstni list, s katerim dokaže, da dovrši prn« silec(ka) v tem letu 14. do IS. leto. V drugi letnik morejo vstopiti oni, ki so dovršili prvi letnik. Vsak gojenec (ka) plača pri vpisu Din 20 v »Fond za zdravstveno zaščito učencev«. Te takse se o-proščajo oni gojenci (ke), ki so sami al> njih roditelji siromašni po zakonu o taksah. Redno se bo vpisovalo le v navedenih dneh. Minister za trgovino in industrijo sme dovoliti do dne 15< septembra naknadno vpisovanje, če je kaj praznih mest. Po tem roku se smejo vpisati samo otroci državnih uradnikov, premeščenih v te kraje z odhodnico Sole, v kateri so se do tlej učili. —
Senzacija za Maribor.
Lastnik znane avtotakse ..Vijlfer je prijavil policijski prometni evidenci uvedbo prometa s 4 sedežnim eroplanom, ki bi vzdrževal redni zračni promet od letališča v Teznu do Ruške koče. Novi projekt je vreden, da se o njem vodi račun, podjetniku pa je na ideji čestitati.
Razne prometne nezgode.
Tekom včerajšnjega dne so odneslo rekord kolesarske nezgode: Rudolf Klano« ček, 141<*ini mizarski vajonec jc padel » kolesa. Na levem Jaktu je dobil precej komplicirano rano. — Enaka nezgoda N zadela 25!ctnega Čevljarja Antona šeLa( ki iti je pri padcu izvil desno roko. — Rudolf Marinič, 25 letni ključavničar pa se .je pri padcu s kolesa ranil na obrazu, obeh rokah in kolenih. Vsem ten: ponesrečencem je rešilni oddelek nudil poje	  C_	—
A moč, -
Planet Saturn in njegov obroč
SESTI PLANET NAŠEGA SOLNČNEGA SISTEMA. - SKRIVNOST SATURNOVIH KROGOV.
2e zvezdoslovci starih zgodovinskih narodov so dobro razločevali planete od zvezd stalnic, toda sposobnost njihovega opazovanja ni mogla seči tako daleč, kakor je segla modertia znanost z daljnogledi, fotografičnimi aparati in mnogimi drugimi pripomočki. Ti zvezdoslovci so poznali »notranje« planete in od »zunanjih« oba največja, Jupitra in Saturna, a o eksistenci drugih še bolj oddaljenih niso imeli pojma in je zato planet Saturn bil še za Kopernikovih časov poslednji v našem splnčnem sistemu.
Saturn, ki je tedaj še pred nekaj stoletji veljal za zadnjega med svojimi dru-govi, je oddaljen od solnca za 9 in pol razdalij sofce — zemlja ter rabi zaradi tega za svojo pot okrog središča nič manj nego 29 let in 167 dni. Tako dolgo je njegovo leto! Kakor pri Jupitru, tako je pa tudi pri Saturnu razlika med letom in dnevom ogromni kajti za enkratni o-brat krog svoje osi ne rabi nič več kakor samo 10 ur in 14 minut. Dnevi na njem so tedaj neverjetno kratki, leta pa so neskončno dolga.
V primeri z našo zemljo je Saturn veliko nebesno telo, kajti njegov ekvatorialni premer meri 123.000 km., dočim je njegova sploščenost na polih tako velika, da znaša razlika med ekvatorialnim in polarnim premerom celih 10.700 kilometrov. Od pola do pola meri Saturn v premeru torej le 112.300 km in se med vsemi planeti najbolj oddaljuje od oblike krogle. Dasiravno pa presega polumer tega planeta za 9 in polkrat premer naše zemlje, je njegova tvarina še bolj redka kakor ona Jupitra. Specifična teža njegove snovi, iz katere je sestavljen, znaša le 0-13 napram zemeljski in 0.7 napram vodi; to se pravi, da je Saturn tako lahek, kakor da bi bil sestavljen iz smrekovega lesa. Nahaja se tedaj v enakem stanju razvoja kakor Jupiter, o katerem smo rekli, da najbrže še nima trdne površine.
O nizkem razvojnem stanju planeta Saturna priča poleg nizke gostote tudi njegova površina, ki se skoraj v ničemer ne razlikuje od Jupitrove. Tudi na njem poznamo razne pasove, ki tečejo vzporedno z ravnikom, a potom spektralne analize je bilo ugotovljeno, da ga obdaja silno gosta atmosfera, ki pa je še bolj različne strukture od naše zemeljske
kakor Jupitrova. Tudi ta planet je tedaj neprestano pokrit z oblaki, skozi katere ni mogoče našim očem prodreti na njegovo pravo površino.
Največja posebnost in skrivnostna zanimivost planeta Saturna so pa njegovi krogi. Prvotno se je mislilo, da obdaja ta planet v višini ravnika samostojno plavajoč masiven obroč, novejša raziskovanja so pa dognala, da ta obroč ni nič drugega kakor skupina ploščatih, drug v dru gega položenih krogov, ki niso masivni, temveč sestavljeni iz brezštevilnih prosto se gibajočih delov. Iz česa ti deli sesto-jajo, o tem pa si astronomija tudi še dandanes ni na jasnem. Dočim trdijo nekateri, da je tvarina krogov plinasta, ra-glašajo drugi, da jo tvorijo prosto plavajoči deli peska in prahu, bodisi večjih delov razdrobljenih lun.
Ti Saturnovi krogi, ki pa so sicer res vidni le kot enoten obroč in jih je h z največjimi daljnogledi mogoče ločiti v kroge, so pojav ogromnih dimenzij, kajti od enega do drugega zunanjega roba skupine leži razdalja 277.800 km, tako da bi na ta premer lahko postavili 22 naših zemelj! Od površine planeta do krogov, to se pravi do najbližjega roba prvega notranjega kroga, znaša razdalja 9.500 kilometrov. Debelost krogov pa znaša kljub tako ogromni razsežnosti samo od 30 do 60 km. Nahajajo se ti krogi v rav nini, ki je močno nagnjena proti ekliptiki in zato jih moremo opazovati v različnih položajih. Vsakih 15 let jih vidimo kot kolobar krog planeta, vsakih 7 in pol let pozneje pa kot tenko črto. Zadnjič smo jih lahko opazovali v vsem obsegu leta 1914., a v prav enakem položaju jih lahko opazujemo tudi letos (1929) dočim nam bodo le kot črta vidni prvič zopet v letu 1936.
Tak je torej skrivnostni planet Saturn s svojim še bolj skrivnostnim obročem; in to je vse kar vemo o njem. Ali je to svet, ki šele nastaja in se bo življenje na njem šele razvilo ali pa so njegova nam tako tuja svojstva le drugačna možnost za organično življenje, da se more razvijati in eksistirati tudi v taki ogromni oddaljenosti od solnca? To vse so nerazrešljive skrivnosti, o katerih bomo še spregovorili ob koncu, kakor bomo posebej opisali tudi njegove zanimive lune.
10 let kulturnega filma
OD SKROMNIH POČETKOV DO VELIKE POPOLNOSTI.
Pred nekaj tedni je minilo 10 let, kar se je ob velikih porodnih težkočah pojavil prvi kulturni film. Začetkom I. 1919 so pri filmskem podjetju Ufa v Berlinu uredili kulturni oddelek. Prvi kulturni fi!m je bil iz medicinske vede: dvanajst* dejanka *Gdgoja dojenčka«. Je bilo pač že pred tem nek3j poučnih filmov tega oddelka, vendar se jih ne more imeno--£“» kulturni film, Od takrat naprej pa jjattrajp resna stremljenja, da se potJin nr«» Xeiikopotezn° širi prosveta in zna-‘ V ^menite prikazni v naravi so se U l? ie v filmu, katerih predvajani* , "„p 'nl!iU najodličnejši znanstvenih s prvovrstnimi poljudnimi predavanji. Tekom prvih jet so nastali na medicinskem po,ju fina. »Spolne bolezni in njih po-siedice«. lioia kuga« (jetika), »Črne koze«: (s ji.obler.il cepljenja), »Pohabljenci in kako jun pomagamo«, »Gladovanjc in uarodno jdrevje«, ,Kako osta(i<tm
jjf«?	v	domačem	življenj)
itd. Uspeh teh filmov je bil v prvem hipu velik - prvi film je u>\ v neštetih kopijah po celem svetu —, časopisje jim je du’o polno priznanje, vendar pa ta filmski genre ni ostal trajno popularen. Predvsem zato, ker se ni povsod posrečilo, n#jti za sicer zelo zanimiva, vendar pa vsebino ne prelahko razumljiva tema-ta dobre in izkušene govornike. Na podlagi dobljenih izkušenj je šlo podjetje dalje in je začelo ustvarjati kulturne filme s tako zanimivo, napeto in zabavno vsebino, da pri predavanju ni bil več potreben predavatelj, ampak je bilo mogoče tilm ^predvajati ob spremstvu godbe ka-itor vijak drugi film. Na ta način Je na-sta! n. pr, afc osebnem sodelovanju prof. ».efcisrfrru , •. }*•*/« ffo, 0 problemu
pomlajevanja, ki je vzbudil silno zanimanje. Šel je po vsem svetu in hodi še danes. Nadaljni film tega stila »Pota k moči in lepoti« je dosegel tako ogromen uspeh, da so kakor gobe po dežju na vseh koncih in krajih nastajali filmi o telesni kulturi. Leta 1926 je nastal kot nadaljevanje prvega filma o spolnih boleznih novi film »Napačna sramežljivost«, ki še danes vzbuja pozornost po celem svetu. Nastale so cele.serije kvalitetnih kulturnih enodejanskih filmov. Nemčija je v produkciji kulturnih filmov danes še vedno nesporno na prvem mestu. Pro dukcija je razširjena danes na vse pano ge človeškega znanja in operaterji nem ških filmskih podjetij, zlasti Ufe, delaio danes povsod: na Korziki, v Dobrudz! na Laponskem, v severni Afriki, povsgc zbirajo prvovrstni materijal, v stilijejih kulturnih filmov pa se zbirajo dogodk iz vseh kulturnih polja v filmu. Najnovejše tehnične pridobitve bodo pomenile nadaljno izpopolnitev kulturnega filma, glasovni film bo dvignil instruktivno moč in obenem zabavno silo kulturnega fil ma. Njegovo mednarodno območje se bc silno razširilo. Težave, ki so se pojavlja le pred 10 leti pri produkciji prvjh kul turnih filmov, so premagane. Sedaj ne bodo več samo slike govorile, ampak živali same, ljudje, naravne sile, stroji, vse to bo v zvočnem filmu govorilo k občin stvu direktno. Obenem bo tudi mogoče, da bodo v najmanjšem provinčnem kinu poslušali predavanja prvovrstnih strokov njakov (in govornikov) in obenem gledal slike filma, šele sedaj je odprta pot, se pokaže prava sila kulturnega filma, ki zabava in plemeniti, na vseh poljih človeškega znanja.
O let kulturnega dela o Pod-karpatski Rusiji
Gospodarsko in kulturno najbolj za^ nemarjeni del češkoslovaške republi-ce je bila pred 10 leti Podkarpatska Rusija. To pokrajino so Madžari, ki so jo poprej imeli v svoji oblasti, popolnoma zanemarili, in sicer enako ruske kakor madžarske vasi. V celi pokrajini bilo komaj par -knjižnic in čitalnic, culturnih društev nič, o gledališču in umetnosti pa sploh ni bilo govora. Le uintam je prišla tja kakšna potujoča madžarska gledališka družina, seveda brez umetniške vrednosti. Danes je v odkarpatsk} Rusiji 13 prosvetnih društev, ki vodijo ogorčeno borbo z analfabetizmom odraslega prebivalstva, razne šole pa skrbe za mladino. Te-com 10 let je bilo otvorjenih 315 narodnih čitalnic, 179 javnih knjižnic, u-stanovljeriih 261 ktajevnih prosvetnih komfeij. Država je dala knjižnicam 17.000 knjig, zasebniki pa 26.000. Vršilo se je do 1. 1028 že 1215 tečajev za nepismene, ki jih je obiskovalo 54.670 oseb. Prirejenih je bilo v istem času 3175 predavanj s slikami. Absolventi ečajev sedaj v svojih krajih nadalju-ejo prosvetno delo. Mnoge prosvetne ustanove imajo Že svoje društvene domove, v katerih se razvija intenzivno delo.
Tudi mraulje imajo gasilske organizacije
Direktor botanično-eksperimental-nega zavoda v Fontainblesu, Mihael Durant, se poleg svpjega poklicnega dela že dolga leta bavi z opazovanjem življenja mravelj, ki imajo — kakor znano — naravnost vzorne naprave za bivališča, katere po svoji dovršenosti nadkriljujejo tudi najbolj komplicirane človeške zgradbe in ki pričajo nenavadni inteligenci teh malih živalic.
Ob.priliki nekega večernega sprehoda — pripoveduje Durant — sem šel mimo razdejanega mravljišča, ki so ga najbrže razdrli otroci. Pri opazovanju mravljišča sem odvrgel ostanek še goreče cigarete, ki je brez moje volje padel baš na rob mravljišča. Pri tem sem opazil, da je ogorek ugasnil mnogo hitreje nego običajno. To me je napotilo, da sem takoj drugi dan pričel skupno z gospo Combes, znano prirodopisko, delati poskuse z ognjem. Najprej sva pritrdila na kos lesa gorečo svečo in jo postavila na mravljišče. Mravlje so takoj hitele na les in svečo ter so gasile svečo s kislino. Mnoge so pri tem postale žrtve plamenov, toda za njimi so neprestano prihajali novi »odredi«, katerim se je končno posrečilo, plamen popolnoma pogasiti. Celo gašenje je trajalo zavsem eno minuto.
Nekoliko dni pozneje je gospa Combes postavila v mravljišče še večjo svečo. Opazila je, da se mravlje tudi te niso ustrašile, ampak so složno in po gotovem načrtu začele ogenj gasiti. Delavce, ki so pri delu ponesrečili, so takoj sproti odvlekle in posebni oddelki šo jih v ozadju čuvali. Tudi ta velika sveča je bila ugašena v treh minutah. Sledeči poskus je izvedla gospa Combes po večjem časovnem presledku, da vidi, če niso morda mravlje pozabile na svoje poprejšnje izkušnje. Na svoje največje začudenje je opazila, da so mravlje takoj spretno šle na delo in da te bila sveča ugašena še hitreje nego v prejšnjem slučaju. Mravlje so ugasnile celo tudi svečo, ki je bila postavljena samo v bližini mravljišča.
Tako sta prišla oba znanstvenika do pozitivnih sklepov, da imajo mravlje v svojih domovanjih zelo dobro organizirano gasilstvo.
Nemirna pokrajina.
Profesor si je ogledoval ponujano mu stanovanje, ko je nenadoma nastala silna nevihta z grmenjem. Takoj je pograbil svoj klobuk in rekel:
»Obžalujem silno, da sem vas nadlegoval, toda tega stanovanja ne morem vzeti — ker je pokrajina prenemirnaU
Poroka Emerika Kalmana.
Znani madžarski komponist Etnerik Kalman se je poročil te dni v Ischhi ?. mlado Rusinjo Vero Natašo, v katero je zaljubil, ko jo je videl v opersi* »&• kaSka vojvodinja«'
Lahkoatletski meeting 5K Ptuja
Včeraj se je vršil v Ptuju lahkoatletski meeting v okvirju jubilejnih- prireditev SK Ptuja, Tekem so se udeležili atleti iz Ljubljane, Maribora, Zgreba in Ptuja in sicer so poslali: Ilirija 12, Primorje 10, Rapid 10, Maraton 2, Železničar 1, Ptuj pa je postavil 10 atletov. Tekme so se zavlekle pozno v noč. Končni placement je naslednji: 1. Ilirija 56 točk, 2. Ptuj 25, 3. Primorje 19, 4. Rapid 13, 5. Železničar 5 in 6. Maraton 0. Ilirijanska ekipa, sestavljena iz samih mladih moči, je pokazala izreden napredek. Rezulati. so naslednji: Krogla: 1. Petkovšek (Prim.) 10.64; 2. Pavšič (1) 10.52; 3. Stepišnik II. (I) 10.35.
Skok v dalj z zaletom: 1. Pavšič (I) 6:22; 2. Režek (I) 5:32; 3. Outrata (I) 5:28.
Skok v višino: 1. Gorjup (Pt) 1.60; 2. Pogačnik (Pr); 3. Stepišnik II.;
Skok v vis s palco: Pavšič (Pt). 3:20! Tek.na 400 m: Junger .(Pt) 57:1; 2. Vidmar (I) 61:1.
Met diska: 1. Banko (I) 32—35 ; 2. Štros (Pt) 29.7; 3. Barlovič (R> 28.92.
Tek na 800 m jun.: l. Monderer (R) 2:16:3; 2. Podpečan (2) 2:23; 3. Zorga II. (Pr) 2:31.
Tek na 1500 m: 1. Kumar (I) '4:32; 2. Zorga I. (Pr) 4x42. 3. Jugovič.’
Tek na 3000 nj: 1. Podpečan 10:11:2; 2. Štros 10:39; 3. Randt (Pt) 10:45.
Tek na 100 m: 1. Pavšič (I) 11:9; 2. Režek
Tek na 200 m: 1. Pavšič (I) 24; 2. Skok (Pt) 25; 3. Stepišnik I. (I) 25:6, ki si je spahnil nogo.
Met kopja: 1. Petkovšek 45.'47; 2. Ilovar (I) 37.72; 3. Gorjup (Pt) 36.23.
Tek na 400 m: 1. Junger ,(pt) 57:1; 2. Vidmar (I) 61:1.
štafeta 4X100: 1. Ilirija, 2. Rapid, 3. Ptuj.
SK Maribor : Kombinirani team 3:1 (3:1)
Da zamore sestaviti MO reprezentanco za Ljubljano, je priredil včeraj trening-tekmo med Mariborom in moštvom najboljših igralcev ostalih moštev. Maribor, ie bil ves čas v premoči, spremljala pa ga je velika smola. Vratar Pelko je team ohranil pred hujšim porazom. 'Jako dobro je sodil g. Bizjak.	.	^
Službeno iz MO. rr- *
Naslednji igrači morajo biti v nedeljo, 18. t. m. ob 5. zjutraj na glavnem kolodvoru: Barlovič, Bertoncelj, Hreščak I., Kirbiš, Konič, Koren I., Koren lf;,; Najžer, Seifert, Starc, Tergletz, Vodeb. Navedeni morajo prinesti s seboj vso opremo razen hlač in dresov, ki jih stavi na;razpoIa go SK Maribor. Moštvo igra v Ljubljani z reprezentanco Ljubljane, Spremljevalec je tajnik g. Makso Koren. — Tafnlk.
lunaška smrt požrtuoualne samostanske prednice
Po nadčloveških naporih', da reši živ«, ljenje otrokom, ki so bili v skmostanu sv. Patricija na otoku Haylingu v bližini Portsmoutha na Angleškem, se je zadušila v ognju, ki je objel vso stavbo, samostanska prednica Celestrina, ^otem ko je rešila že 45 otrok in 7 samostanskih sester. Opatinja Celestrina je prva zapazila ogenj in pričela takoj klicati na pomoč. Vse sestre so nemudoma odhitele v spalnico, kjer je bila deca. Z največjo hladnokrvnostjo in v stalni življen* ski nevarnosti je bodrila ostale sestre pri reševanju preplašenih otrok. Ko je bilo reševalno delo končano, je obšla Še enkrat vso zgradbo, da se na lastne oči prepriča, ali ni morda še kje kak otrok. Ko je videla, da so vsi rešeni, je smatrala svojo nalogo za izpolnjeno. Odšla je še pred glavni oltar, da reši monštrauco, a tam jo je dohitela smrt. Ko so prifJl kasneje gasilci, so jo našli na stopnicah pred oltarjem mrtvo. 'Junaška samostanska prednica se je v gostem dimi! zid-i-šila.
Zasnežen) vlak v Andih.
V Andih io že tri dni neki ootulškl vlak približno 100 km od mesia Los Angelesa, zasnežen na prog:. Potnikov je v njem nad 300, železniškega osobja p;« 10 Oblasti so odposlale na do moč več rešilnih ekspedicij, k«r groz*. pot?Hlčow i nevarnost, da umre od lakoto ViU pa, Cii na tti vitoki gorski progi
Mihael ZevacO	-* r *>
Beneška ljubimca
Zgodovinski roman Is starih Bsnetk 143
Podobi Imperije in Bianke sta se svetlikali v njegovih možganih obenem s podobama Sandriga in Rolanda.	,
Bembo se je ognil poti po kanalu, bodisi, ker Je hotel ostati neopažen, bodisi, ker je hotel spotoma še premisliti in preudariti.
Ko je zavil v neko ulico, je zapazil kakih dvajset korakov pred seboj človeka, ki je hodil brez vsake naglice.
Zdrznil se je.	v. ,
Postava tega človeka, njegov stas m načm njegove hoje — vse to je tvorilo celoto, ki jo je pognal ali ki se mu je vsaj dozdevala znana.
Zavil se je v svoj plašč, zakril si obličje, kolikor je le mogel, ter pospešil korak. Ko je šel tesno mimo neznanca, ga je od strani pomeril z očmi.
»To ni on!« je zamrmral pri sebi.
In zopet je spustil tujca naprej; ta ga ni opazil, kakor se je videlo. Toda kardinala se je iznova polotil njegov sum; mašinalno jo je mahnil za njim.
»Čudna reč!« je ugibal sam_pri sebi. »Če ga
and Kandlano! egova postava n vendar — to
■V-ra a r 156 rb7 dffe "167 V!II.’*T929r.
pogledam od tod — ta Človek je Ro Cisto gotovo je on! Njegova hoja, n — vse je njegovo... Da, da, on je! — ni njegov obraz! ... Ne, obraz ni njegov; toda, saj tudi tistikrat ni imel svojega obraza, ko se mi je pokazal pod krinko Aretinovega tajnika! Ali sem ga spoznal, ko me je vlekel na ladijo? Ali sem ga spoznal pred votlino? ... Če se je takrat našemil, ali se ni mogel našemiti danes drugače? ... On je . . 'da, on je!...«
Srce je Bembu silno utripalo.
Noč je prihajala.
Pogledal ie okrog sebe. Nikogar ni bilo v bližini.
In zdajci ga je mahoma popadla misel, da ga je Roland nemara spoznal! ... Misel, da se utegne nenadoma obrniti in planiti nanj... Kar stresel se je od groze.
»Kaj še!« je zagodel sam nad sabo. »Vraga, saj se je šele danes vrnil v Benetke. Hitreje ni mogel potovati kakor Peter, ki se je vrnil z največjo naglico. Torej je še prepričan, da sem v njegovi votlini... Oh, on zdaj ne misli name! ... Ha, imamo ga, držimo ga! ...«
Na ovinku neke uličice sta stala dva moška nepremično pod strešico neke krčme.
Bembo je spoznal dva beriča.
Prisluškovala sta, kaj se govori v krčmi, kjer so se delavci glasno razgovarjali ob vinu.
»Skrinja za ovadbe, naj počaka,« je zamrmral Bembo.
Stopil je naravnost k beričema, dal se jima spoznati ter jima rekel tiho par besed. Beriča sta se naklonila; eden izmed njiju je stekel proč in kmalu izginil, drugi pa je šel za Bembom dalje.
Neznanec — najsi je že bil Roland Kandiano ali ne — je mimo nadaljeval svojo pot.
Ali je slutil, da ga zasludujejo.
f:	§61 je vse venomer dalje, po uličicah in mosto-
vih ter dospel naposled do majhne hiše ob pristanišču.	.
Tam je obstal ter se ozrl po okolici. * ;
Očividno ni zapazil ničesar sumljivega.
Vstopil je.
Bembo ga ni Izgubil izpred oči. Kakor hitro je tujec vstopil, je stopil on iz kotička, kamor se je bil potuhnil.
Zdaj je imel pri sebi štiri beriče.
Vsi so bili dobro oboroženi.
Bembo je dobro vedel, da bije zdaj ena tistih minut, ki odločajo človeku o življenju in o smrti. Tresel se je od groze, pomišljaje. da je blazno, naskočiti Rolanda s tistimi bore štirimi možmi, ki jih je imel pri sebi, s štirimi beriči, pobranimi na.poti, kakor mu jih je privedel slučaj. Tisti, ki ga je bil poslal po izdatnejšo pomoč, se še vedno ni hotel prikazati.
Z druge strani pa je bila prilika tako vabljiva! Kdo ve, če se še kdaj ponudi enaka?
Držati Rolanda Kadiana v pasti in ga izpustiti!
»Na delo!« je zarenčal. »Pa makar, če tvegamo življenje! ...«
Bembo se je obrnil k beričem:
»Dvajset zlatih dublonov vsakemu izmed vas, ako primete tistega, ki je pravkar izginil v tej hiši.«
Beriče je prešinil tresljaj pohlepa; njih oči so se zasvetile v mraku s kovinskim bleskom. Dvajset zlatih dublonov je pomenilo slehernemu teh ljudi že majhno premoženje.
»Naprej!« so vzkliknili, razvneti v gorečnosti, ki se ie kardinalu zdela dobro znamenje.
Toda namignil jim je, naj počakajo.
»Še nekaj,« je dejal. »Mož je zelo močan. Varujte se!«
Nasmehnili so se in nehote so prijeli vsi za svoja bodala.
»Bila so to krepka, trivogelna rezila, kratka, na koncu ostra in široka pod ročnikom, z držaji iz politi-rane orehovine.
»Ali je treba da ga ujamemo živega?« je vprašal eden izmed njih.
»Živega ali mrtvega, to je vseeno,« je odgovoril Bembo izmed stisnjenih zob.
Zdaj mu že ni šlo več za to, da bi trpinčil Rolanda. Hotel ga je samo spraviti s sveta, naj stane kar hoče.
»Za to ne gre,« je nadaljeval Bembo. »Edino potrebno je to, da ga primete. In še to sem vam hotel povedati: mož se bo gotovo branil. Mogoče je, da bo kdo izmed vas zadet.«
»To se pri našem poslu zmerom lahko zgodi...«
»Dobro. Obljubil sem slehernemu po dvajset zla-tov. Štirje ste — to je osemdeset zlatov. Plačal bom vseh osemdeset, tudi če ostane samo eden živ. Ali me razumete!«
»Naprel!« so ponovili beriči.
Stopili so v temno vežo, iz katere so lesene stopnice vodile navzgor.
Napotili so se po stopnicah.
Nobenega šuma ni bilo slišati, nobene stopinje; niti les ni zaškripal pod nogami. Stopali so kakor tigri, plazeči se proti svojemu plenu.
Hiša je imela samo dve nadstropji.
V prvem so se neodločno ustavili.
Videli so dvoje vrat.	'
Prisluhnili so pri obeh. Nobenega Suma ni bilo slišati. Njih roke so se dotaknile druga druge. To je bilo znamenje.
Šli so v zgornje nadstropje.
Tam so mahoma obstali.
Izza vrat se je slišalo polagno in umerjeno kora kanje izprehajajočega se človeka.
Tujec je bil tu —
Spodaj, v kotičku, ki je ležal hišnim vratom na> sproti, je čakal Bembo, skrčen in zadihaje se od nestrpnosti.
Njegove oči so se bile polagoma dvignile ob pročelju hiše navzgor.
Človek bi bjl dejal, da zasleduje v duhu pohod be-ričev korak za korakom.
In zares — tisti hip, kp so oni obstali pred vrati, so se Bembove oči uprle v eno izmed oken pročelja — edino, ki je bilo razsvetljeno, podobno zamišljenemu očesu okraza, ki noč ni dala razločiti njegovih potez..«
Ta luč pa je mahoma ugasnila.
Spretno, naglo in molče so se bili beriči stisnili v gručo ter se pripravili za napad.
Eden izmed njih je prižgal tatinsko svetilko.
Drugi je z rahlo in oprezno gesto porinil svoje bodalo v ozko špranjo pri zapahu.
Ostaal dva sta se uprla z ramami v vrata in pritisnila.
Tujec, ki ga je Bembo zasledoval, je bil v resnici Roland.
AH je zapazil, da ga zasledujejo, To je kaj malo verjetno. Bil je ves zatopljen v svoje misli, ki so se zbirale v tem trenotku vse okrog Leonore.
Negov povratek v Benetke je oživel vse njegove bolečine, ki so bile v teh par dnevih popotovanja nekoliko umolknile.
»Ko je nepričakovano zagledal Bemba, se ga je lotil trenoter. gnev! Toda pomiril se je. Opu3til je svojo prvotno misel, da ubije tega človeka na mestu.
Ko je Bembo odšel od Aretina, kakor je bralca znano, je Roland stopil iz svojega skrivališča.
»Ali sem govoril po vaši želji, gospodar?« je vprašal Aretino.
»Da.«
»Kaj pa naj storim glede na Bembovo ponudbo, da ga obvestim, ako se vrnete k meni.«
»Kaj naj storite? Obvestili ga boste. Ne vem, zakaj bi vas pripravil ob mastne denarce, ki so vam obljubljeni.«
Aretino ga je osuplo pogledal.
»Samo to si pridržim,« je dodal Roland, »da vam jaz naznačim dan, kdaj naj obvestite svojega izvrstnega prijatelja. Dotlej molčite.«
To rekši, je tudi Roland odšel.
Njegov namen je bil, poiskati Skalabrina in hiteti v Črno jamo.
Zato se je napotil najprej v hišo v pristanišča
Toda Skalabrina ni bilo tam.
In vendar, je mislil Roland sam pri sebi. tistih osem dni je že minilo. Kaj se godi?... Bembo prost... Skalabrino odsoten... morda ceio ubit! Hajdimo v Črno jamo.
(Nadaljevanje sled!).
EoflMl,fct«MKj*vpoar*.
Im la tatflalM mumm
VMkabMCdaSOp,
k Dl« *
S Mali
Im
«.vnwvi vopivvfmijv n? v^ia*
mi	roMmoog*
wM«t vMkabMMla AOp,
ifljminjil iMOCk Ois to*____
Gostilna Lachalner - Starman
v soboto, 17. avgusta koncert. Igra kvartet Kuka«.	1955
Cltaj in pove] soseda!
Pri »Brzopodplatl«, Maribor, Tatten-bachovi ulici 14, se kemično čisti !n strojno barva čevlje in vse usnjate predmete. Barve na izbiro z raznimi kombinacijami.
V Park-kavaml
pri vsakem vremenu od 17. do 23. ure prvovrsten koncert Od 16. t m. naprej bo igrala ruska balalajka.	1944
Žimo staro
(obnošene posteljne blazine) kupi sedlarska delavnica na Slomškovem trgu št. 6. —	1928
Vzamem pošteno starejšo moško osebo na stanovanje. Vpraša se Koroška cesta 74.	1939
Pozor!
Vzamem v mojo trgovino ki ima koncesijo za točenje »Dalmatinca«, ki bi točil. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Dalmatinski vinotoč«. 1899
Sandale vseh velikosti,
šivane kakor tudi damske, moderne sandale najboljše kupite ali naročite po meri v Mehanični delavnici čevljev in sandalov, Vrtna ul. 8, Maribor.
“!f
S ® a
l£j?
F" | .3
<1
S’
O
Sobo-In črkosKkanje Izvršuje po ceni, hitro In okusno Pra-njo Ambrožič, Grajska ul. 2.	2281
M
A
Ruski koncert balalajka s petjem v zboru m solo petjem. Poje bivša dvorska pevka carske opere v Petrogradu g. Papčinsky. Kon cert se vrši vsak dan in ob vsakem vremenu od 17. do 23. uri v kavarni »Park«.	1954
S. o g.
* Z?
c
??
f
I
Si
7?
3
&
a
I
<
£»
o’
Dober nakup
ivlia Val promet, cato »MHUa
LIPSKI JESENSKI
VELESEJM 1929
aploSni, tehnični, stavbeni velesajm 25.—31. VIII, tekstilni velesajm	33.—28. VID.
veltsejm iportnlh predmetov • , "25.—29. VML
•IHtMIMMIIIMII
Vsa pojasnila «e dobe prt častnih aariepnifcfc
za Mariborsko oblast: Dr; Leo Schelchenbauer, kem
laboratorij, Maribor, Trg Svobode 3. Tel. 108
za Ljubljansko oblast: Stegu, Ljubljana, Gledališki ulica 8, telefon 2925
za vlaganji:
kumare in drugo, vinski kis, špirit, vse vrste likerjev, tropinovec, droženko, slivovko, rum, konjak itd. Na drobno!	dobite	po	zmernih cenah edino pri tvrdki	Na	dODGlo!
JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA 9
tovarna za izdelovanje dezertnih vin in sirupov.	1501
Wk Konzorcij »'Jutra« v Ljubljani,:
predstavnik izdajatelja in urednik: Pran Brozovič v Vauboru. P: bi Mariborska tiskarna d. tL, piodstavn^ Stanko Detela v. Maribor