- ■■ * "'m-1' , fv V«u* K Za pol let«.....$3 001 a Za Now York c«to leto - $7.00 » Za motom stvo celo leto $7.00 The Urgeit Slovenian Daily in the United States. g Issued every day except Sundays L and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA 3171 so. 17. — Stev. n. Entered Second Claw Matter, September 21. 1303. at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congrress of March 3, 1879 TELEFON: CHELSEA 3878 NEW YORK. TUESDAY. JANUARY 21. 1920. — TOREK. 21. JANUARJA 1030. VOLUME XXXVIII. — LETNIK XXXVIII. YOUNGOV DRUGA HAASKA KONFERENCA SE JE VČERAJ POPOLDNE ■ ZELO USrESNO KONČALA ODPISAN SUHAČEV0 VIHARJE! PRIPOROČILO POVZROČIL Cehoslovatka in PortugaUka sta se odpovedali f raznim ugodnostim, ki jih jima je dajala versaill- ska mirovna pogodba. Prvi so podpisali Nem« loženje. ci. Med podpisovanjem, ki je trajalo tri četrt ure, je igrala godba zahvalno molitev. Navdušen prohibicijonist priporoča ftuhanje žganja doma, češ, da bo na ta način mogoče vzbuditi proti-pivsko razpo- NESREČO HAAG, Holandska, 20. januarja. — Zadnja se-M druge haaske konference se je vršila v okrašeni dvorani. Na dvorišču je igrala godba, ko so začeli malo po tretji uri prihajati delegati. 1\> prec/tanju zaključnih aktov, sta izjavila zastopnika Cehoslavaške in Portugalske, da se njuni državi odpovedujeta vsem ugodnostim versaillske mirovne pogodbe, z izjemo onim, ki se tičejo likvidacij. \ zaključnem govoru je izjavil ministrski pred-»etlnik Jaipar, da je današnja seja zgodovinska za v so tivropo ter mece zar ke upanja na grobove v o j ne. Snowden je pripomnil, da so se nemški delegati i/kazali kot pogumni, toda uljudni nasprotniki. Nemški zunanji minister Curtius je prvi podpisal dokument, za njim pa vsi os^aLi delegati. Med podpisovanjem, ki je trajalo tri četrt ure, je igrala godba zahvalno molitev. Malo pred zaključkom je poslala skupščina nizozemski kraljici vdanostno brzojavko ter se ji zahvalila za gostoljubnost. Znan prahiblcijonist Francis M Cockrtll je objavil v zadnji številki "OuLiooka" članek \ katerem priporoča naslednje: D n lite ljudem, naj kuhajo i;i varijo doiaa vojj pijačo. Pijačo nai pijejo luo.-iti in ženske, in kmalu bodo začeh ljuajt spoznavati. ck-je zanje boijie. če p:jejj nealkohj-lične pijače. — Če de:a gospodinja kruh. g^ dela tako ket ga delajo v velikih pckanjah. Nikomur pa ne pride na misel, da sega s tem v delokrog pekar.j. — Ni treba, da bi odobrili uporabo pijane Treba nam je le dostaviti k zveznim in državnim postavam določbo, da je izdek>vanie pijače na domu dovoljeno, ozirom,'. da oni. ki j;> izdelujejo. ne kršijo obstoječih postav. . Polkovnik Lindbergh bo skušal ugotoviti, kaj je povzročilo nesrečo, k »i je zahtevala šestnajst človeških žrtev. sa:; clcmente. k. LOI.DON. Anglija. 20. januarja. Francc. ki ministrski predsednik Tardieu ni opustil včeraj v svojih po ve tu van jih z ameriškim državnim tajnikom Stimsonom in angleškim * ministrskim predsednikom MacDcnaldom uikakega dvoma glede namenov Francie. da nadaljuje svoj gradilni program ao leta 1312 ne da bi pustila razorožiti niti ene b^jne ladje. Morilka je razsodbo m*r. no poslušala, nato je pa v celici omedlela. Rajši bi imela električni stol. da uravnajo končne podrobnosti za otvorjenje mornariške konference. CAMDEN. N, J Sodnik Frank T. na petindvajset 20. januarja. Lloyd je obsodil let ječe Gladys Lindbergh bo skušal ugotoviti, kaj je bil vzrok nesreče. A^ronlan se je vračal iz Ague Caliente. V zraku se je zasukal in padel v mehka tla ter začel goreti. J Nesreča se je pripetila v bližini ceste kakih deset milj južno cd tukaj. Avtomobilisti, ki so videli aero- , plan pasti na tla, so takoj prihiteli na p-jzorišče. a poinoč je bila ne-N\kaj časa ti sleherni kuhal mogoča, pijačo dama. sčasoma bi se pa vsi, Ko jc treščil aerobian ob tla, so naveličali. vsi potniki zleteli v prvi cL-l kabi- ---•------ne. Truplu so bila nagromudena I drugo nad drug.m. Najbrž so takoj Izjavil je. da ne bo na konfe-i\ ici, ki se bo pričela jutri, nave-. del nikakih številk, pač pa razpravljal z deiegati le o metodah, kako cmejiti mornarice vseh držav. Dejanska omejitev aii skrčenje pa nai bi se prepustilo pripravljalni komi-i siji Lige narodov. H A AO, lloland»ka. 20 jan Se črt*j zvečA Je izgledalo, da bo še aren zjutraj podpisan protokol, ki o uredil nfanjM* zadeve. Urediti je do treba ie metode, kako zadovo-ti zahteve Madžarske napram lanom Male antante ter vplačati .evet milijonov zlatih frankov u-kladnicu Čehoelovaske, da se jih v I« ah jo za povečanje Na prv i haaški konte-!tja izjavila da je pripravljena plačati Angliji devet mi-ooov zlatih frankov, da *e na ta način povečala reparacijski delež ; Ker pi se j« pri sedanji konferenci skrčilo balkanske reparacije, »ta podpiauiU Ceho&lova.skin I ta- ? lija v^eraj&nji protokol * pridrtkom. 1 da bosta obe državi dobili isti denar na kak drugi način. , I Balkanske reparacije bodo uravnane na naslednji način: Avstrija naj nosi se nadalie [ edino odgovornost za Likvidiranje j svojega posojila v znesku sto In dvajsetih milijonov dolarjev. To po- ( gojilo Ji Je bilo dovoljeno s privoljenjem Lige narodov. ZDRAVILO PROTI RAKU JE ODKRITO ANGLEŠKO BRODOVJE V SREDOZEMSKEM MORJU GIBRALTAR. 20 januarja. — Ve- ' čina angleškega atlantiškega bro-dovja je dospela semkaj, da se ude- , lezi vsakoletnega kiižarenja po Sre- \ dozemskem morju. Brodovje ob.^ta- t ja iz štirih bojnih ladii. petih kri- J žark, dveh flotil rušilcev. ene floti-> podmorskih čelnov ter se več drugih ladij. Brodovje z Madeire bo dospelo semkaj dne 27. januarja te,- _ se bo pridružilo tukajšnjim ladjam izrabili zavest. ^ Domneva se. da je aeroplan zašel v močan vihar, kateremu ni mogel kljubovati. LINDBERGH LETA BREZ MOTORJA SAN DIZGO, Cal., 20. januarja Brez prejšnjih dejanskih izkušeni v letanju brez motorja, se je polkovnik Charles Lindbergh dvignil v zrak. poletel na razdaljo pol milje preko morja, dosegel višino petstotih metrov ter dobil takoj licenco za letanje brez motorja. May Parks, katero je v soboto spoznala porota krivim umora po drugem redu. Obtožena je bila. da je usmrtila dva mala otroka, ki sta ji b ia izročena v varstvo. Obtcženka je razsodbo mirno in molče poslušala, ko so jo odvedli v celico, je pa omedlela. Ko se je zavedla, je začela sirahovito divjati ter si skušala z razbito električni-žarnico prerezati žile na rokah. Po dolgotrajnem prizadevanju se ie njenima zagovornikoma posrečile, ča sta jo nekoliko pomirila. — Rajše bi imela električni stol k;t pa petindvajset let ječe, — j<_ rekla. i LONDON. Anglija, 20. januarja. ' Angleški ministrski predsedniK ' Ramsay MacDonald se Je sestal z 1 delegati petih sil ob desetih zjutraj. 1 da končno razpravlja o načrtih j londonske mornariške razorožitve j ne konference, ki bo juntri zjutraj ! formalno otvorjena. Delegati so sklenili, da bodo pri-| čeli z delom v torek ob desetih zju-! traj s tem. da bodo predložili svo-j je nazore o mornariških omejitvah, j Pri tem ne bo prišlo do nikakin ( razprav. Tudi seja v sredo bo izključno le formalna. Današnji sestanek je bil višek dolge serije privatnih pogajanj, ki so se vršila, da se odpravi predkoferenčne težkoče Prvič se je zgodilo, da so si vsi dolegati sestali k skupni seji j odkar so dospeli semkaj PIVOYARNA NA BOBNU Calif orni jska zdravnika , ;n sta iznašla serum, kate* rega se vbrizga v telo ter baje prežene bole • zen raka. £ AN FRANCISCO, Cal.. 20. jan. Zdravnikoma Walter ju B. Coffeyu in Johnu D. Humberu se je posrečilo napraviti -erum. ki uniči od ra-ka načeto slaničevje. Zdravilo imenujeta z netehničnim imenom "serum. ki ubija raka". Serum sta izdelala iz ovčjih žlez ter ga je treba vbrizgati v bolnikovo telo Poskuse sta delala tri leta ter svoje uspehe predložila patologič-ni družbi, koje člani so pred kratkim tukaj zborovali. Uspeh je bil presenetljiv. Naj- 'GLAS NARODA" ADVERTISE PORT JERV1S. N. V.. 2J. jan. — Pivovarno v Pert Jf-rvisu. proti kateri je bilo že pred \\č leti izdano zaporno povelje, bodo v kratkem ■ predali na dražbi. Prejšnji lastnik jo naperil sodno ravnanje, d" debi ! zopet S3000. Pred par dnevi pa > bil obsojen na globo ?21.0'J0. ker je , konkurenčna družba vlož:la proti ■ njemu pritožbo. POSLEDICE BOMBE Bolgarska naj plača vsafco ieto od slavnejši ztlravniki proglašajo Cof- enajst do dvanajst mili .ionov tih frankov. Madžarska mora plačati letnih 10.000.000 zlatih frankov do leta I »43 ter nato po 12,000.000 frankov zla - f feyevo in Huraberjevo delo kot naj- I večji uspeh v modernem zdravilstvu. j Doktor Carl Meyer, ravnatelj (Ccoper Foundation na University of California je izjavil: OSEM PREMOGARJEV MRT Y1H PRI RAZSTRELBI BECKLEY W. Va- 20. januarja. Odem premocarjev je bila ubitih in Mi rje nadaljni so bili najbrž smrtno poškodovani pri eksploziji, ki se je zavriila danes zjutraj v rovu it. 1 Liliybrook Coal Company, v Lilly-brook, deset milj od Beckleya. Trupla žrtev, Sest Črncev in dveh belih, so spravili na varno reševalni oddelki 4tiri ure po eksploziji. Predsednik kom pan i je je rekel, da je bila eakspiozija zgolj krajev- — Zaenkrat je treba še preiskati. za kakšne vrste raka in v ka- 1 terih stadijih te bolezni, je serum absolutno uspešen. Zdravnika Coffey in Humber izjavljata: — Najino odkritje je povsem slučajno. Leta 1926 sva zdravila neke- \ ga bolnika, ki je imel močan krvni pritisk in raka. Vbrizgala sva mu serum, da mu zmanjšava krvni pritisk. Krvni pritisk je ostal, v na- j Jino največje začudenje je pa začel rak izginjati. VELIKI IZGREDI V JUŽNI AFRIKI JOHANNESBURG, 20. januarja. 500 domačinov je vprizorilo težke izgrede. Štirinajst mrtvih in veliko število poškodovanih je bilo posledica tega. Nemire pripisujejo sovražnostim, katere goje domačin, novodošlim tujcem iz Pondo dež-2-le. Številne aretacije so bile že izvršene in policija na konjih skuto zopet uveljaviti red. Že dostikrat poprej so se završih slični spopadi. MNOŽICA NAPADLA REŠKEGA MINISTRA RUSSELSHEIM. Nem.i j a, 20. jan. Heskega ministra za notranje zadeve. Leuschnera. je napadla ljudska množica, ko jc dospel iz nekega delavskega doma. Ministru in njegovim spremljevalcem, se je posrečilo pobegniti z avtomobilom. Policija domneva, da so bili napadalci komunisti, ki so se hoteli csvetiti nad ministrom, ker je posla! ojaeenja tekom zadnjih komunističnih nemirov v Wormsu. SMRT ZNANEGA LETALCA RIM. Italija, 20. januarja. — To-maso del Molin. edini italijanski letalec, ki se je hotel lanskeea septembra udeležili tekme za Sehnei-derjevo nierado. je bil ubit danes, ko je pidel njegov hidroplan v jezero Desenzano. Padel je iz višine nekako petdestih metjvnv. Njegovega trupla niso še nasi; ŽALOSTNA STOLETNICA ' Suti", obred seliganja po smrti moža, se je od nekdaj zdel goro-stasen vsem Evropcem, ki so obiskali Indijo. Še vojaki Aleksandr i T.Iacedonskega so "z globokim obžalovanjem" gledali to ceremonijo. Ko so Indijo osvojili An:.leži, niso marali izzivati prebivalstva. Zahtevali so samo, naj prijavi vsaka vdova v naprej svojo prostovoljno smrt okrajnemu glavarju. Indijci so razumeli to odredbo kol prikrito dovoljenje. Od 376 se je dvignilo število "sutijev" po od-iedbi iz leta 1817. na 839 tekom enega leta! Angleži so se prestrašili tega učinki in so leta 1829. i:o dolgem obotavljanju prepovedali vsako sežiganje vdov. Pred nekoliko dnevi je potekla stoletnica t? prepovedi, ki pa ni imela nobenega učinka. Sežig?.nje je še vedno v navadi v oddaljenih krajih na deželi, ne da bi govorili o velikih, napol samostojnih kneževnah. kamor nimajo vstopa angleške oblasti. Če se policiji včasih posreči prijet! krivce, ki so priredili "suti", ne d j -Leže s tem ničesar. Indijski poru:- ODLET CUHNOVSKEGA ZAKASNJEN MOSKVA, Rusija, 20. januar; . Radi tehničnih težkoč je moral ruski letalec Boris Čuhnovski preloži*: svoj polet v Krasnojarsk. Čuhnov ski ima naročilo poizvedovati po o-bth ameriških letalcih, katera š dalj časa pogrešajo. niki oprostijo žrce oz. vdovlne sorodnike vsake krivde. In če bi izročil namestnik zadevo anple".*:i sodnikom brez udeležbe porotr. kov, bi dvignil velikanski hružč v indijski tisk. Zadnjič se je izvrj." takšno sežiganje predlanskega r. vembra v Rijarsu. Nesrečna vdov je obupno klicala na pomoč in naposled z grmade skočila v reko. t* mrla je dva dni pozneje radi gr -nili opeklin. Velikanska množi gledalcev, ki so prihajali k obred z avtobusi, ni dovolila, da bi zdra\ niki pomagali nesrečnici. Vlada -o hotela obsoditi krivce, a ni dobila nobene priče, dasi so prisostvovali * suti" deset tisoči ljudi. V ten pogledu so ostali Indijci pravi ist! k »koršni so b:li pred dva tisoč 1' ti. Naročite se na "Glas Naro4mM — največji slovenski dnevnik v Združenih državah. Mrs. Neomi Hall v Pleasant, Md., je dobila po posti neobičajno bazično darilo — bombo zavito v rožnat papir. Ko je razvezovala zavojček, je bomba eksplodirala. Mrs. Hall je bila pri priči mrtva, sedem stanovalcev hiše pa težko poškodovanih. Slika nam kaže del porušene kuhinje. KOLIN ODOBRIL FORDOVKONTRAKT KOLIN, Nemčija, 20. januarja. — Včeraj je mestna občina odobrila kontrakt, katerega je sklenil oktobra meseca nadžupan Kolina s Ford Motor kompanijo* Fordova družba je dala essenske-mu arhitektu Koernerju naročilo naj postavi pomole in delavnice za skupno svoto enega milijona dolarjev. DENARNA NAKAZILA ZA VAŠE RAVNANJE NAZNANJAMO, DA IZVRŠUJEMO NAKAZILA V DINARJIH IN LIRAH PO SLEDEČEM CENIKU: v Jugoslavijo t v Italijo Din «>00 ..................... 5 9 35 Lir 100 _____________________ % 5.75 lt>00 ........................ S18.M) " 2P0_______________S 11 20 » 2500 ....................... S 46 00 " 300___________S 16.80 " 5000 .................... S 91.00 " 500 __________________ S 27.40 " 10,000 ........................ $181.00 " 1000 _____________ $ 54.25 m Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30 — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za Izplačilo večjih zneskov kot gora j navedeno, bodisi v dinarjih Urah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nami sporazumete glede načina nakazila. Izpačila po posti so redno izvršena v dveh do treh tednih. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 75c. SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y Telephone: Barclay 0380 r -o L A S N A K O D jI' NEW YORK, TUESDAY, JANUARY "21, 1930 [ "Glas Naroda" ! Owned and Published by SLOYENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Louis Benedlk. Treasurer I The LAK G EST SLOVENE DAILY in V. S. A Frank Bakstr, Place of 11« W I business of the corpora tioo and addresses of above officers: MnH, mmrnm of Mankaftaa, Ne« York City. N. Y OLA? NARODA (Yeiee of the People) Issued Ererr Day Except Bux* %f» and HoUdaya Ca celo telo velja list sa Ameriko in Kanado _______________________Hi» £m pol leta______________$3 00 Zrn. četrt leta ........................*1£0 Za New York sa celo leto ______f7 00 Za pol leta ______________________JJ.50 Za Inozemstvo sa celo leto ___$7.00 Za pol leta_________________$3 50 Subscription Yearly $6 00. __ Advertisement on Agreement. G s Naroda" Izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov ivcpL i bres podpisa la osebnosti se ne pnobčujejo. Denar na) se bls-ueoll potiljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, i prosimo, da «e nam tudi prej in)« bivahiče naznani, da hitreje najdemo f naslovnika j -GLAS NARODA". 21« W. 13tb Street. Ne« York. N. Y. 1 TekDhMM: Chelsea 387S UDEJSTVOVANJE PROGRAMA I'l'ttixnliuk Hoover naiiH-ruva vsa urailua ineKta, ki Jip,}«» lin h ali »»m na«" i n kaj opravka z vrt«-raiii, spraviti , |«K1 tnMno T«nI>ivo. To j* prvi korak njrji'ovrjfu pn^raiiui za revizijo nu'-tod zvozil« uprave. 1.4 h v« »j pruj^ram j** objavil, ko je kandidiral za pretcz**ii ill us|M*>eii or-1 :atiizatur je kaj ktiialu i/pn * ii* upravni* m«*to«lr prevee kaotične. «lasi s<> luorda ]»rilag<»deue sistemu. Toliko artii« ntovf (^lik» inog«H*e |H»deliti zvezno siužh" s« m zasluzitiui < !auoni stranke. »litirni v«»— neoziraje se, katera' i krmilu — naravn al nenasitni. Neprestano jo nove sim kure, da hi pokrili jMilitiene izdatke rLa naše uprave je politika, lika za se t i vm-, prevlada v.m\ pred desetimi leti je hii storjen resen poskus. da bi • rio upravo reorganiziralo ter jo ]M»stavilo na tr^ov-oripri unovana jr bila j*»«-t4!uia komisija, ki j«- sestavila [k ris ilo, v-elmjtx*e pritueriif pršilom*. IV i teui jv pa o-taio. Uob|>odje jHtlmki, volrji |M>litiki. so preprečili izpiv-lnefiibo uHod, ki so povsem po njihovem okusu. Država New «o k u l»«-r vzgled, j V newyornki državi je bilo Utotako slalio ^^lodttr. i 11 to kot v zvezni upravi. .Neprestano so otvarjali i»ove urade. Skoro vsaka seja! zakonodaje jr priiM'ida tekom leta kak nov c^ldelek dr-j žavne uprave. Na ta ime i d je nastalo jnar sto d govori lost l< <*ena. oziroma »la o j »vornosti niti irovora ni bilo. Poglavitna stvar je bila. da >o dobili mastne služ*wJ trsti, ki S4» tekom katti|Kiuje najls^lj krieali oziroma pri--|M»mo^li katntidatr: k srnami. • Slodlljir no pa viwlitelji vendaile izprevideli, da je jmi-tiebno temeljito rv«»rj£a nizi ra nje državne uprave. Nani< prejšnjih »hI* laikov, katerih je bilo nad sto. imamo » daj, komaj dvajset departtnrntnv, in njihovo število se bo ltiijbrže znižalo. Dobrst n del denarja, ki so g* bili prej deležni lovei na *lu/l*\ bo uprabljen v druge, lioljše svrhe. Sreča v nesreči. V ttjraAovu na Rumunakem Je pre sled prepričal, da mu nihče ne ve • jiv o,J v majhtliki baraki fotograf pomagaU. Proti večeru je povedel i. *.niiires«u zena mu je pred krat- ves obupan deco v vladno palačo m sam Je moral skrbeti ter se sam s prvim vlakom odpeljal svote tr; otroke Dosti tHako je'v Bratov. moral je delati za na- , a &e teb krxlev Je bilo pre- ročnlke. a je bil brer krova. .. Za- V Bra&ovu so skleniti spo- puščena deca je potrpežljivo ča- rnladi prirediU poljedelske rassta- kala na hodniku. Ko je postalo tem v« U^>tru arhitekt Je potreboval no, se je začela jokati. Pritekli so i»t«..TUjr za sejemske stavbe in je dal uradniki in pričeli vpraševati, kaj ixtdrcti fotojrafovo barako: stala to pomeni Drugo jetro so pisali )e itak kot vojni spomin na mest- dnevniki o tej iaJoctm zgodbi. Cla- nem sveiu Fotograf ni prejel ne- ni regentskega sveta so se usmili- b»me odakodAine. Ostal je na ulld. 11 fotografa in zahtevah pojasnila D.-ugl dan se je x otroki napotil iz BraAova. Tri dni pozneje je pre- naravnost v Bmcareit Mishl je, da )el Dimitrescu večjo denarno vso- i njua v prestolnici več to kot odifcod»i*o za* podrto bera- nego na deieli. Hodil je ko. Znesek je bil tako izdaten, da vts dan p* uradih in se je napo-' si je baje kupil lastno hiklco! Prostovoljno v smrt Stranke v hiši št. 6 v Židovski stezi v Ljubljani so že nekaj časa pogrešale v pritličju hiše stanujo-čega invalida, 38-letnega Jerneja Seška. Mož je stanoval v omenjeni hiši že več let. Bil je vedno živahen navzlic svoji invalidnosti, ki mu je grenila življenje. Ker Jerneja le predolgo ni bilo na spregled in se tudi in pojavil na svojem običajnem prostoru v Šolskem drevoredu pred Kresijo. kjer je kot krama, prodajal razno drobnarijo, so pričeli nekateri misliti, da se je kam odpeljal ali pa da ga je zadela nesreča. Nekaj iiudi iz hiše je poskušalo zaradi tega priti v njegovo sobo, ki pa je bila zaklenjena. 3. januarja popoldne se je nekdo odločal in o zadevi informiral policijo. V hišo se je tako podal policijski nadzornik, ki je poklical nekega ključavničarja, da mu odpre obo. K! .učavničar je svoje delo h.-tro opravil. Vrata so se odprla ir. nadzornik ter drugi ljudje ki so stali zunaj v veži. so zagleda1! pogrešanega Jerneja Šeška sredi sob,? — cbešene^a na prtcej visoko stojalo. Obesecec je bil sključen ir. je ?-ko-ro sedel pri tleh Na kraj žalostnega dogodka je t.la pezvana komsija in je policijski zdravnik ugotovil da je ubogi šešek mrtev že nad 4o ur. Truplo obupanca so prepeljali uslužbenci mestnega pogrebnega zavoda v teku večera v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Pokojni Šešek je bil poročen, vendar je njegova žena živela ločeno od njega v Bukovici pri Vodicah, cdkoder je bil doma tudi on. Iz listkov. ki so ležali raztreseni po mizi. je bilo razvidno, da je sel nesrečnik prc.itovoljno v smrt zaradi dru- i žinskih neprilik. Komisija je vzela v svoje varstvo j .i jTot-njnikovi hranilni knjižici t- sp skupno na okro-j; 24.000 i Iv n ■ ,) ; . ebi je imel nekaj j n d IOjO Din gotovine. Stanovanje v katerem je imel nesre ni invalk spravljeno razno kramarsko blago je policija zapečatila. Divji prašič. Na Štefanovo je zasledil rudniki; nadg zdar Arhar v svojem revirju na Reki divjega merjasca, ki je moral biti, sodeč po sledi, izredno velik. Obvestil je o tem takoj rudniškega obratovodjo inž. Widro, ki je v naglici zbral nekaj lovcev in se pedal na redko žival, ki je raendu le slučajno za^ia v tamošnje gozdove 2ival pa je med tem že zapj-tila revir, zapustila pa je za seboj rpoinema sveže sledove in se je :c-r. pjiaiakr. kje se je valjala pj i rnegu. Potem so opazili prašiča na Sv Planini v bližini hiš. kamor je prišel iz reških gozdov čez Starkljev hrib. Od tod je krenil najbržc v zagorsko kotlino. Mogoče bodo žage ski lovci ie srečnejši in dobe ži val na strel. Z nožem ga je sunil. Pred kazenskega sodnika-poje-1inca na deželnem sodišču je bil 3. anuarja pozvan med drugimi tuai 53-ietni železniški delavec Fr. Ka-čar iz Šmatnega ob Savi. Zagovarjati se je moral zaradi težke telesne poškodbe, ker je 31. marca ponoči i nož: m sunil v leva prsa zidarja Valentina Zajca tako močno, da je bil več tednov za delo nesposoben. — Ali ste krivi? — je sodnik vprašal Kačarja. Ta je odvrnil: — Da. pa le neko-iko. Bil sem popolnoma pijan. Bil sem popolnoma vrtoglav. Ne vem nič. Priča Valentin Zaje je v drastičnih besedah opisal, kako je Kacar navalil nanj in kako je prišlo do napada. Med pričevanjem je Kačar z globokim basom zaklical priči: "Lažnivec!'* Sodnik ga je pokral in mu za pretil. da ga bo še posebej kaznoval zaradi nedostojnega vedenja. Zagovor cbtoženčev na popolne pijanest ni mnogo pomagal, kajti novi kazenski zakon ne pozna o-prostilne sodbe v primeru, da je bil kak delikt izvršen v popolni pijanosti. Sodnik je Kačarja nato ofc-scdil na 6 tednov zapora. Dct«n«r v celjski okelici. Na novega leta jutro so šla dekleta iz vasi Pečovje pri Štorah k maši na Teharje. Dekleta hodila po gazi v sveži zapadlem snegu. Nenadoma je ena mladenk s pritaje- nim vzklikom obstala, ker je začutila ped nogo nek: mehek predmet. Poklicala je tovarišice s katerih pomočjo je izgrebla izpod ne previsoke snežne odeje trupelce novorojenčka ženskega spola. Dekleta so nenavadni najdbi nemudoma t>bv€stila orožniško postajo v Šcrj-rah. ki je tako uvedla podrobne in obširne poizvedbe za nečloveške materjo. ?>. januarja popoiaen je prišla nu Teharjt. kjer je mlado trupelee ležala v mrtvašnici, sodna komisija iz Celja. Scdna zdravnika sta izvršila na nevorojenki obdukcijo, ki je pokazale, da je bil otrok živ rojen in zmožen življenja. Smrt je nastopila zaradi zmrznenja. Iz raznih okolncsti se da sklepa- 1 ti. da se je mati v času poroda na- | hajala v opolnoma razsodnem duševnem stanju. Zavrženo dete je bilo porojeno najdalie pred 1 tednom. V bližnji okolici doslej nisr mogli ugotoviti nobene sumljive žemke. ki bi prišla v tem zagonetnem primeru v poštev. Zanimiva odkritja pri zasliševanju viomih-ev. Zasliševanje vlomilcev v pisarni- ■ ške prostore tvrdkc Kiffmann Mni tcru ki so jih prepeljali xZ Sputa. kjer so jih prijeli baš o božičnih praznikih, je pedalo zanimiva ugotovitve. Glavni krivec je vsekakor ključavničarski pomočnik Viljem Kaleh. ki je priznal, da je bil dne 17. dccembra zvečer skupaj z brezposelnim Ivanom Cesarjem v kinu ^b 11. pa sta skupno vlomila v Kiffmannove pisarniške prostore Med vrtanjem blagajne se je zlomi! električni sveder, na kar je Ka-oh obupal. Cesar pa ga je s samo-'•rrse-m v roki prisilili, da je zapo-reto delo nadaljeval. Vrtala sta 5 ar. pn. dno sta pr* • ia do zaželjenegi ;:lena, ki jc bil bolj bogat, kakor sta rieakovila. V blagajni sta našla 000 D n. Cesar trdovratno zani-d:1 ic Kaloha prisilil z orožjem n zatrjuje, da je nedolžen. Tretji sokrivec je sedlarski pcmačnik Jo-ip Janžek. ki sicer pri vlomu ni bil esebno udeležen, pač pa je z osta-.ma dvema po vlomu potoval v Dalmacijc, čeprav je vedel, da je denar ukraden. Vsi trije vlomilci s j zepet v svojem znanem dresu, to je v kazneniški rasevini. dočirn so njihovo elegantno garderobo. so si jo nabavili za ukradeni denar, spr i-vili r.a pelijiji. ČE VERUJETE V ZVEZDE,--- lahko citate Iz njih marsikaj glede svojega značaja. Nekateri rojaki so nam sporočili, da je mogoče po treh tabelah v Slovensko-Amerikanskem Koledarju za 1. 1930, uganiti tudi bodočnost. — Cena Koledarju je 50 centov. Knjigarna Glas Naroda", 216 W. 18 Street, New York OBLETNICA JANUARSKEGA REŽIMA MILIJONI VAŠIH LASTNIH IJUDI PRAVIJO r.i ttolirrrjra Llninicnta, ki di d : .val rak--« '.itro in zadovoljivo k t P«l:,-„;:PrLLEK. io ra ia preliljv.e bolečine v prsih, SllVi.lM.lr_, bolesti v hrbtu. ok:>- »tt;ck nišictr, trde sklr:>o, izvine. revmatične ix>-lrčinc, utvrsuLgrjo itd. Toležeča «.'.';>orajt. katero doLtc, jc t^pre-cenlji*^ Le prepričajte se. da dobite ANCHOR trgovska zr...iaka^na enoto >e vaše jara-s- Vi Vreiina hi i^mmiva knjižic* jt ovi-a krcv stekk-ru^e PAIN-i;XPELLER-ia. V vseh lekarnah. 35 in 70 ccntov. ali dirikt&o od: Th* L O bormior/** oP FAa. RICHTFR & CO. BERRY ANn south F i fTH 6X5. BROOKLYN, N.y K I LLS PAI fS — CENA DR. KESNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angiesko-slovensko Berilo (ENGUSn SLOmt READER > Stane sama S2.— naročate ga. pri KNJIGARNI GLAS NARODA' 21« West IS Street New York City C. januarja se je obnovil dan uvedbe novega stanja v Jugoslaviji. Dne 2. januarja 1929 je b:la,teck'.-nja Koroščeva vlada padala ostavke in kralj je tri dni v konzultacijah s parlamentarnimi voditelji vseh strank poskušal, da sestavi \ladc. ki bi nudila garancije za pa-citikacijo razburkanih političnih strasti in za uspešno, trajnejše delov Narodni skupščini. Njegovi naperi se ostali brezuspešni in 5. ja-narja zvečer je bil iz dvorske pisarne izdan komunike, ki ugotavlja, da "ni nobene možnosti za kakršnokoli oarlamentarno rešitev kri-ze. ki bi dala garancijo za pop >liio ohranitev narodnega in državnega edin s t va " Medlem so se v dvoru vršile važne konference in opolnoči :e kralj sestavil in zaprisegel novo vl^do z generalom Petram Živkovičem na cehi. Istočasno pa je podpisal ma-nifesr na narod in več zakonov, ki so bili zjutraj C. januarja — na pravoslavni Badnjak objavljeni v ' Službenih Novinah". in so naznanjali državljanom in svetu, da je v kraljevini Sroov. Hrvatov in Slovencev uveden nov režim, ki naj države iz temelja reorganizira. Kraljev manifest je v lapidarnih stavkih očrtai žalostno stanje razdora v domovini, ki "dovaja do duhovnega razsula in narodnega raze-dljenja". Kralj naznanja narodu, dn .-c ie odločil z vsemi sredstvi pre-prečiti M-.zeco nesrečo ter storiti v:-. o\ ocuva narodno in državn-cdiiiMvo in da v najkrajšem času doseže pacifikacijo in novo ureditev driive. V posebnem nagovoru jc še nove ministre slovesno obvezal, da jim mora biti merodajen samo zakon, da morajo vie svoje moči posvetiti intenzivnemu delu in da jih morajo pri tem smatrati za svojo najvišjo dolžnost "čuvati edin-stvo in negovati slogo, enakost in enakopravnost'. V izvedbi velikega načrta je kraij suspendiral Vidcvd?nsko ustavo, razpustil Narodno skupščino, na nove uredil vprašanje kraljevske o-blasti ter odobril zakone, ki so o-mcg-čili. da je nova doba prevzela pe^ic s čim najmanj ovirano cbiavi-jc: strankarsko-politična organizacija naroda je bila razpuščena. uetvarjene so tile garancije za čim večjo disciplino uprrvnega aparata. penstreni predpisi za tisk in za društveno življenje, reducirana zbo-rcvalna pravica in sposebnimi odredbami je bila zaščitena nova vla-' devina proti otvorjenim in subver-i.irnim protiakcijam. Zakonodajno pravo je prešlo izključno v roke ' vladarjeve, v katerih se je združila vsa državna moč. L^to dni je poteklo od tega zgodovinskega vladarskega akta. Kraij je opetovano porabil priliko, da javno očrta cgromno nalogo, ki jo je prevzel na sebe. in poudaril svo-io nezlomljivo voljo izvesti to nalogo do uspešnega konca. Povodom praznovanja novega leta mu je predsednik vlade g. Živkovič v čestitki polal resume dela, ki ga je vlada v tem letu izvršila v smislu kraljevih intencij, ter mu ie predložil tudi obiirnejše pismeno poročilo. iz katerega danes tudi mi navajamo najvažnejša dejstva. General Živkovič je v svojem nagovoru predvsem poudaril, da je vladi u-speio utrditi v narodu misel narodnega in državnega edinstva. "pravo skrb Vašega Veličanstva", ter dvigniti zaupanje v veliko bližnjo bodočnost. Nova ime naše države in njena preureditev z oktobrskim zakonom značita sintetično rešitev našega nacijonalnegi in državnega vprašanja. Predsednik vlade je nato označil najvažnejše pozitivne zakonske in upravne ukrepe januarskega režima ter je zaključno izrazil svojo globoko vero v uspešen napredek notranje konsolidacije države ter v gospodarski polet in v silnega duha vseh elementov občega gospodarskega življenja. Kralj je odgovoril predsedniku vlade s pomembnimi besedami. Izrazil mu je svojo zahvalo za napor - no in zvesto delo ter je ugotovil kako se je narod z navdušenjem rdzval iskrenim besedam manifest'; ter se zsrnil z vseh strani na poziv svojega kralja, da dvigne naci-jenaino edrnstvo kot svetinjo in da stavi državo nad vse. Kralj podčrtava napredujoči uspeh svoj? ,pre-poredne akcije in z zadovoljstvom poudarja, da se razmere brzo ukrf-nc-jo. Ko je minnila opasnos" v... daljnega razedinjevanja. je mogel z okt brskim zakonom začrtati ii-nije nove ureditve države ter ji dati ime. ki izraža globoko \ero v silo in bodočnost enekrvnege naroda. Na ta način jc- kralj slovesno iv razil. da so besede njegovega nir,-rifesta o čuvar ju narodnega ni državnega edinstvo z oktobrskim zakonom pretvorjene v dejstvo do je oktebertki zakon smatrati v tem pogledu na osnovni zakon na.-e cir-ževc. Z • novo zgradb j dom j vine tako položen temeljni kamen v smislu jugoslovanske ideologije, ki jo kralj svečano proglaša za zv-zdo vodnico naroda in države. ■ " I Kralj izraža svoje /ado\ | nad dosedaj doseženimi r zuliati ! r.cvcga režima in p tavl.u program ! deta v novem letu. Iz kraljevih be- ; sed je razvideti njegovo prepriča- ■ nje. da elelo r -žima, ki ga. je posta- : vil kot prehod ;n pripravo na nove ' normalne razmere, ni končano, temveč da se mora v 1. 1930 z vso vnemo nadaljevati, pri čemer vladar ponovno poudarja, da morajo biti popolno zakonitost, pravičnost in absolutna enakost vseh in pred vsem najvišji zakon državnih funkcionarjev. od ministra pa do najnižjega javnega nameščenca. Vla-cb naj v novem letu z energijo na- i daljuje nadaljno delo na izboljšanju uprave in na izenačenju zako-nodajstva. a vlacLir ii postavlja kot pesecno nalogo okrb. za ureditev državnih financ in za povzdigo narodnega gospodarstva, kirr ie treba z vnemo pristopiti k delu za razvoj ir. za dobro organizacijo delavnosti. Drugo leto januarskega reo-žima bo torej po kraljevi volji stai > i v znamenju reševanja naših glavnih finančnih in gospodarskih problemov. Iz kraljevega novoletnega govo-, ra se dajo razbrati glavne linije njegovega regeneracijskega projekta. Prvo leto januarskega režima je bilo v glavnem posvečeno likvidaciji , starega stanja in ustvaritvi formalnih in organizacijskih pogojev za končno sanacijo celokupnega našega državnega zivljneja. Kot druga etapa "pride sedaj na vrsto ureditev naših glavnih problemov, finančnega in gospodarskega ter v zvezi s tema pač tudi soeijalnega. dočim se bo naravno že započeto delo v drugih panogah moralo sistematično nadaljevati. Dograditev Jugoslavije v ustavnem oziru je za-mišiljer.a kot tretja etapa, akorav-no so seveda z že izdanimi zakoni zlasti pa z oktobrskim zakonom tudi že začrtane nekatere ustavne linije. Polagoma se ozoblikuje nova Jugcslavija v velikopotezni koncepciji kraljevskega januarskega manifesta. SING SING HOČE VEČ PAPIG OSSINNInG. N. Y.( 20. januarja. Vodstvo Sing Sing jetnišnice je da-danes izrazilo žgljo. da dobi večje število papig. Papige so lahko zelene ah rdeče in vse bo sprejela jet-nišnica. brez ozira na dejstvo, da se njih sedanji lastniki boje nalezljive mrzlice, katero razširjajo baje udomačene papige. To je pojasnil danes warden Lawes, ki je rekel, da so kaznjenci prepričani, da so vse govorice o bolezni budalost in da bo sprejel vsako papigo, katere sc hoče lastnik iznebiti. V tej izjavi se glasi tudi, da ima Sing Sing jet-nišnica že sedaj nekako deset papig in da je še dovolj prostora za nadaljne. Moškim se pa res slabaBgodi. Ni dolgo tega. ko so se papirnati dolarji zmanjšali skoraj za -četrtino. kmalu zatem so pa začela ženska krila daljšati. Še enkrat več denarja je treba, da ženski ustrežeš. Pa naj se zgodi še kaj tako čudnega in nt pričakovanega, vedno se bo pojaviJ ta ali oni in rekel: Saj se m: jo zdel j. da bo tako. Dama dvigne ^ prsti, r.a katerih se lesketuio derr.anti, glavo solate in nahruli prodajalca: - KaaaaJ? Sed v t. število všteti tudi oni. ki pišejo in mislijo, da znajo pisati. Rusi in Kiti jci >o . e pobotali rb -de iztočne kitajske žel.vniee. Kaj ie temelj sporazuma, mi ni znano. Najbrž so se tako domenili, da bo tiskahi železniška uprava vozni red s kitajskimi črkami, dočim bodo konduktorji v ruskem jeziku oznanjali postaje. V tej deželi je marsičesa dovolj, dosti stvari pa še majka. Tako naprimer bi jako prav prišla družini, obstoječi iz štirih oseb. pečena kokoš, ki ima štiri bedra. * Vsakovrstni ljudje so na svetu. Tudi taki, ki pravijo poleti: — Ah. saj ji taka vročina. Mokrota je v zraku, pa mislite, da je vročina. In isti ljudje pravijo pozimi: — To pravzaprav ni mraz, to je le mrzla sapa. if. Sovjetska Rudija je odpravila nedeljo kot dan počitka. Tdi v Ameriki jc nedelja odpravljena ket dan počitka, odkar imajo ljudje avtomobile. -V. Dober svet ti dam. prijatelj; bodi prijazen in uljuden z ljudmi, dokler se ne spraviš skupaj prvega milijona delarjev. Ko boš pa imel milijon dolarjev bodo drugi uljudni in prijazni s teboj. Pravijo, da ni dobro prižgati treh cigaret z eno žveplenko. Še slabše, če kupiš tri drinke za en dolar. * Z lasmi je baš tako kot z otroci: čim manj jih ima človek, tembolj skrbi zanje. Jezikava ženska mesarju: — Ježeš, pa toliko kosti! Nak, toliko kosti pa že nočem. Če hočete, mi dajte samo meso, aii pa nič. Mesar je malo pomislil in odvrnil: — Oprostite, gospa, toda ko vas je vaš mož vzel. vas je vzel s kostmi vred. H- — Dva vzroka imam, da vas prosim za povišanje plače — je rekel uslužbenec gospodarju. — Kakšna dva vzroka? — Moja zena je dobila dvojčke. * Izkušen možak je pripovedoval: Dobiti žensko ni umetnost. Ampak iznebiti se ženske, to je največja umetnost na svetu. * Liga narodov je izdala statistiko iz katere je razvidno, da so se v Združenih državah izza uvedbe prehibicije povišale bančne vlogo za enajst odstotkov. To je razveseljivo dejstvo, kaj ne? Toda poročilo s tem še ni zaključeno. Iz iste statistike je namreč razvidno, da so se bančne vloge v onih deželah, ki nimajo prohibicije, povišale v istem času za petinštirideset odstotkov. "(i LAS NARODA" NEW YORK. TTESDAY. JANUARY 21. 193« Cehov Ivan Ivanu- I-apkin. postaven mlad* nič, je tekel po strmi obali 2 Ano Sem Jonov no Zerr.birko, z de-kktom ki ima top nosek Sedla sta na klop. Ta je stala tik ob voo.i me^ gostim grmovjem Diven prostorček t Ko človrte tu sedi. je skrit pred h vetom; vidijo ga le ribe tni vt dm pajki, ki lete kakor strele po Kant in dekle sta imela s set) j trnke, posodice s črviči in drug > V tr j« potrebno za ribji lov Takoj kc sta sedla, sta spustila trnke v j vodo. — Kako mi je drago, da m 1 vendarle ze sama. — začne Lapk' ii gledaje okoli sebe. — Rad bi vam povedal. Ana Sem jonovna. mnog j ' M vari Ko &em vas prvič yidel gl<"u na vašem trnku vleče. takrat >em >ele razumel, zakaj zivirr.. ra/umel sem. kjer je moje božanju o. kateremu moram posvetiti voje osebno oj^ebno življenje .. -- ; Zdi .-e nil, da je riba velika K<<' sem vas prvikrat zagledal, sem bil; /.« . aljubljen v vas, o. srastno za-' ljubljen Ne vleoite še Zakii-1 r.jam vas. moja miljenka. ali bi i i 1 N»? i uriel nadejati vase ljubez Ako ne smem niti pomisliti na to,; ;;1( bi mogel računati vsaj na . I tegit" Ana Semjonovni uravna roko s tink( m. potegne m krikne: v zra-j ku je koprcala srebninielena ribi- <•" „ m . : • 1 Moj Bog. prekrasna riba' Aj.i ah! Hitreje! Iztrgala se je* Ribica m je resnično iztrgala I m p«!;i na travo, prevrgla : rr.uk v vodo! Lov ti- ribico je Lapkin namestu; iibu< nehote ujel roko Ane Sem-jonovne in jo brz prtunil na svo- j je mtr.ter Ona se je branila, pa e bil« že prepezno: usta so se jima .'.e pro žila v poljub. Tako nenado-mu j« pnsio1 Prvemu poljubu je sledil drugi, nato obeeanje, prisege j večne ljubezni Presečni časi! na tem svetu ni neskaljene sreče A sreči je skrit strup, vedno *;a nosi s seboj: Tako je bilo tudi tu. Med tem, ko sta se mlada dva ljubila. prasne iznenada iz vode smeh O.reta se proti reki in okamenita 1 d plaha: do pasu v vodi je stall dedujo"aob<- » V takem položaju sta mlada dva j živela vse do konca avgusta, do o- j nega dne, ko je Lapkin končno za- j prosil za roko Ane Semjonovne. O, kako srečen dan je bil to Ko se je Lapkin porazgovoril z j roditeljema zaročenke in dobil nji- 1 ju pristanek, je najprej stekel naj vrt in poiskal Koljo. Ko ga je na- j šel. je potegnil zlobnega dečka za uho. Pritekla je tudi Ana Semjo-j novna, ki je prav tako iskala Ko -1 Ijo. pa ga je tudi ona ujela za dru- i go uho.... Zanimivo je bilo gledati, kako slast je odsevala na licih zaljub-i Ijencev. ko je Kolja jokal in prosil: j Draga moja. mila moja. go- E. C BOWYER < London NOVO ČUDO LETALSKE TEHNIKE The LARGEST SLOVENE DAILY in C. S. A. lobčka moja. saj ne bom več. Aj, a i oprostita! A nato sta si oba zaljubljenca priznala, da ves čas, kar se ljubita, nista niti enkrat doživela toliko slasti in tako opojnega blazenstva, kakor zdajle, ko sta hudobnemu dečku navila uro. MESTO BIGAM1ST0V Po nekateri statistiki so izre.tli londonski sodniki od 1. 1920. do-oktobra 1929. 4560 sodb radi biga-mije. To pomeni, da se sklene v angleški prestolniri letno povprečno 50 bigamističnih zaklonov. V kolikor jih morejo oblasti sploh! izslediti, kajti jasno je, da bo morda število neodgrnjenih zakonov te vrste še večje. Angleški listi, ki poročajo c tej statistiki, menijo, da je iskati krivdo naposled v tisti karakteristični lastnosti vsakega Angleža. da smatra vsakega drugega stoprocentnega Angleža za ' gentle mana". Tako ie razumeti, da duhovniki in uradniki, ki sklepajo j zakone, svojih klientov sploh ne povprašujejo za potrebne dokumente. če jih ti sami ne pokažejo. Seveda, saj gre vendar za "gentle-mane", ki so vzvišeni nad vsakim dvomom. V posebno sumljivih slučajih zadostuje, navadna zaprisega. Morebitna kriva prisega je potem seveda zasebna stvar vsakega gentlemana posebe — dokler :e pač ne izkaže, da vendarle is' gentleman... i ZRCALO V ŽIVALI Odien« plin iz želodca in črev l>HU-lt ;»t) < Ir-VIft M* ■lltro rvi'cMtUK**'* T'«m> tdi irs ItJ, .»i uiiprit^ i t-i-ii «H*ti f»*l»i t m >imt i is* tu p!J »M1 * ti vi j* tt*kn mor. iir.4 T"tv j. it*r»t*H a., »iab aprili. rtVU«* li»fnl!,"»t. U(liln ! •• l"' r .. >1 ;h v«l.nlnijHrn.- i* \ki 1*- )« ik t juir.avil-L m »ai »rif.vVr« litifl.t t«(<-|4 % ca Uw i v iA.ij«!', iuij ( 1 nirn> 1 u v "t i-ir»ivi m*tti-| 1mtnr —AS. ZEMLJA NAPRODAJ na majhne dele na Rainbow Park. Florence, Colo., tik mesta Dobr, pitna voda in za umetno namakanje voda iz reke. dobi se tudi G akrov iragation 75 akrov zemlje in 4 sobna zidana hiša eno miljo od mestne hiše pri cesti — Za natančna p jasnila se obrnite na: — Jack Chenmik. Florence. Colo. ■ 2x 20&211 NAPRODAJ JE MALO POSESTVO V STAREM KRAJU, pripravno zS onega, ki ima tam družino, ali pa če namerava iti tja, ker je samo 20 minut od farne cerkve v St. Rupert na Dolenjskem Več se poizve pri lastniku — Alois SuUar, 6531 Sbaefer Ave., Cleveland, O. • 3x 18 20&21' BanoM Mali Oglasi imajo velik uspeh o Med vsemi živalskimi lastnostmi sta najbolj zanimivi nečimernost in radovednost. Za najmanjše zrca-Ic se mnoge živali tako zanimajo, da jih lahko privabimo z njim k seči. čeprav so plahe. Med ptiči je v tem pogledu najbolj zanimiva grlica. Ta ljubka ptica ogleduje svoje perje v zrcalu zelo temeljito in čepi pred zrcalom po več ur. Če ji vzamemo zrcalo, začne jezna mahati s krili. Večkrat se tudi pripeti, da rt de človeku na ramo, da bi se mogla še enkrat pogledati v zrcalo. Francozinja, madame Kompre-vel. pripoveduje veselo zgodbo iz svojega življenja. Na ženitovanj-;kem potovanju je dobila v dar govorečo papigo. Papiga je imela tako rada zrcalo, da je moralo neprestano stati blizu nje. sicer se je neusmiljeno drla. Nekega dne je med cbedom neki major, vzel papigi zrcalo in takoj je zakričala: "Ti, ple-šec. ga ne potrebuješ, daj ga nazaj. sicer ti izkljujem oči". Neka druga dama je tudi imela govorečo papigo in ko se je vrnila kratko ostrižena in stopila pred zrcalo je papiga zakričala: "Zrcalo poči. zrcalo poči!" Na Angleškem so izumili in preizkusih letalo, ki daleč prekaša vse dosedanje iznajd be v tej stroki. Gre namreč za letalo, ki ga vodi nekakšen '"mehanični pilot". V angleško vojno letalstvo so nedavno uvrstili letala z avtomatično delujočim krmil jem — "robate" ali "umetne pilote" - kakor jih imenujejo tukaj. To so stroji neverjetno zapletenega mehanizma in nadčloveške spretnosti. V farnboroughfki lr-talski šoli so znanstveniki in tehniki vt-č let tajno delali na nevem izumu Sedai pa jim je uspelo zgradiu "rob ta' ki je v stanu voditi in upravijati letalo pravilneje od najbolj spretnega pilota. Ti avtomatični piloti so posebno pripravm za vsakovrstna bojna, zlasti bombna letala, ki operirajo podnevi pa tudi za velike močne bombne avicne z dvema in več motorji. 1er za hidroavienr. Na pre-skušnji jc takšen umetni pilot že krmaril letalo ve? ur in na razdalje do 8000 km. med tem ko se je posadka ukvarjala z drugimi r?č-mi. To čudo moderne inženirske u-metnosti sestoji v bistvu iz girosk >-pa 1 precizne vrtavkei, ki ie boli občutljiva za položaje in ravnovesje. ket naša najostrej.ša čutila. Vrta vko. ki mora biti neprestano v cfcratu. žene stisnjeni zrak. Gircskcp učinkuje s pomočjo posebnega vzvodja na dva bata. ki ^u-četa višinsko in smerno krmilo. Ves mehanizem je tako občutljiv, da reagira na vsako spremembo smeri. Zadostuje, da krene letalo samo za del stopinje v Mran. oziroma navzgor ali navzdol, pa že vrtavka sproži bata. ki s krmiljeni zopet na -ravnata letalo v prvotno smer. Ce! "robot" oficijelno mu pra -vijo tudi "pilotov asistent" tehta približno 100 angleških funtov, tedaj precej manj od pravega živega p:lota. katerega nadomešča. V krogih angleškega vojaškega zakopiov-stva že premišiljajo in pretehtava-jc\ če ne bi kazalo take letalske robote v bodoče uporabljati tudi za rekordne riisiančne in vztrajnost ne palete, ki preko neke meje samo zaradi tego ne uspo. ker ponavadi 0-pešajo piloti prej neko odreče stroj. Avtomatična letala so se obnesla cb vsakem vremenu. Plula so že gosti megli in skozi temne oblake kjer neben pilot ne more obdržati ravne smeri, ker mu megle zastirajo eboserje. Roboti pa jo tudi v takih prilikah režejo nemoteno naprej v ravni črti in nobena reč jih ne spravi iz ravnatežja. Na vodi so se nova letala prav tako dobro obnesla kot na kopnem. Neko vodno letalo, ki je startalo pri Farnboroughu je samo poletelo v Newcastle, ne da bi količkaj zavilo iz prave smeri. Samo med pristajanjem je moral priieti za krmilo pravi pilot. Avtomatično vodena letala so do tedaj v sedanj ill osnutkih že zelo popolna. Začetek je bi ipa precej težak. Prva avtomatična letla so svojim iznajditeljem prav pošteno zagodla. Avtomatični piloti so si s tem pa tja privoščili kak drzen akrobatski polet in navadno prav takrat, kadar so bili spremljevalci nanj najmanj pripravljeni. Na srečo pa te svojeglavosti robotov niso nikoli zahtevale žrtev. Seveda je na vseh teh avtomatičnih letalih poskrbljeno, da nima besede samo umetni pilot, ampak tudi pravi vodnik. Saj ne gre. da bi letalo kar naprej plulo v ravni smeri; po potrebi mora kreniti tudi v ' stran, se spuščati in dvigati, rav- j nati se po vetrovih itd. Vse to pa j upravlja pravi pilot, med tem k > | ga robot pri vseh ukrepih samo t nadzorue in popravlja storjene na-j pake, ki bi utegnile letalo spraviti v nevarnost. Na vsak način pomenijo avtomatični piloti za letalstvu pridobitev, zlasti kar se tiče varnosti in ; zanesljivosti letanja. Vodniki leial { bodo v bodoče precej razbremenje- j ni, ker bodo rešeni kontrolne služ- t be za vzdrževanje ravnoversa. kar • je za človeka zaradi nezadostno razvitih prirodnih ravnovesnih organov sila težak pcsel. Vrhu tega bodo pa umetni piloti omogočili tudi zračne vožnje ob slabem in meglenem vremenu. V kratkem bedo avtomatično kr-marenje preskusili tudi na velikih potniških in poštnih anionih. DOVOLJENJE ZA PREKLINJANJE ! Menda nikjer na svetu ne posto- 1 i pajo oblasti tako strogo proti pre-klinjevaicem kakor na Madžarskem. In njihove ostre odredbe v tem vogiedu so našle v mestu Gyo-ru te dni prav komičen odziv. Neki1 zidarski paznik, ki je v službi največjega stavbenga podjetja v mestu, je prišel na policijo in poprosil. naj mu dado pismeno dovoljenje. da sme preklinjati, kolikor , mu drago. Možakarja so zara-.ii krepkega govorjen ia že večkrat za-šiii. a brez uspeha. Pravi, da bi bre^ takšnega posebnega dovoljenja sploh ne mogel opravljati svojegj dela, ker se njegovi ljudje uklanjn.-| jo le kletvinam in grožnjam, če jih hoče pripraviti do rednega izvrševanja njihove dolžnosti. Kaj so mu! odgovoril na policiji, nam ni znano. Naši SKUPNI IZLETI v Jugoslavijo in Italijo za leto 1930 Cas prihaja za vse ont. ki s« namenjeni to leio v stari kraj, da se odločijo kdaj in po kateri progi ielr potovali. Na splošno povpraševanje in zanimanji- rojakov za naše skupne izlete naznanjamo, da priredimo to leto sledeče izlete: Po FRANCOSKI projjji s parnikom "lie de France* preKo Havre I. SKUPNI - VELIKONOČNI IZLET dne 28. MARCA Nadaljni izleti p« isti pro>;i hi £ i-1 i par.:t... r* 18. APRILA Spomladanski izh t 15. MAJA naš GLAVNI izl^t 6. JUNIJA poletni izlet in. JIMJA druti poJeln* izlet U. Jl'LIJA tret ji p »'« «ai iil-t 1. AVGLSTa t ctrl« i> Vini izlet Po CUNARD progi s parni ko m 'Mauretanija' preko Cherbourga I. SKUPNI POMLADANSKI IZLET dne 30. APRILA Po COSULICH progi z motorno lad lo "Vulcania" in "Saturnia" preko Trsta I. SKUPNI SPOMLADANSKI IZLET -• "VULCANIA" dne 10. APRILA Nadaljni "izleti po isti progi: .10. maja 'SATI RMA' ri. sept. 'VIK AMA" ?9. nov.' SATl ltNl t" avg. "VULCANIA" f>. okt. "VULCANIA** 11. dec. "VULCANIA" Pišite nam čimprej /a cene, navodila slede potnih listov, vixe-jev. permitov itd. na: SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT ST., NEW YORK Tel. Barclay 0280 EGIPTSKI PROBLEM BREZPLAČNI POLK. BOARD OF EDUCATION nudi brezplačen pouk. ki se žele naučiti angleški in hočejo postati državljani Združenih držav. Oglasite se za pojasnila v ljudski šoli štv. 27, East 41. cesta v petek zjutraj od 10. do 12., soba štv. 308, ali pa v pondetjek in sredo ob 3. do 5., soba 413. VODNIKOVE KNJIGE za leto 1930 SO RAZPRODANE Kdor jih hoče zdaj naro-j Čiti za leto 1931, naj nam j pošlje $ 1 in dobil bo knji- j ge po pošti, ko bodo izšle.; Knjigarna 'Glas Naroda* BAN O VČ EVI KONCERTI. 26. januarja: Claridge. Pa. 2. februarja: Moon Run, Pa. • 23. februarja: Cleveland - New- burgh. Ohio. 18. maja: Chicago, nt., (Orchestra Hall*. 25 maja: Milwaukee, Wis. 2 junija: Calumet, Mich. Naselbine, ki žele imeti koncerte, naj naslovijo svoje dopise na: Svetozar Bonovec, 442 National Ave., Milwaukee, Wis. POZIV ! Vsi naročniki Katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista. Naročite SLOVENSKO AMERIKANSKI KOLEDAR za leto 1930 ki je letos izredno zanimiv. POŠLJEMO VAM GA POŠTNINE PROSTO ZA 1 50e 1 9J KNJIGARNA GLAS NARODA - 216 We»t 18 Street New York; H. T. I 8 > • . . . i rTjMMmroriwmwiiBiiiFriniwii pii mi nn h, m i iniiyiiiinwii m immn'iitw n iiihi'iiwiiimii iiiiiiiiihu iimjiwiiiiin r-. Vnanja politika delavske vlade bliža v dveh področjih preizkušenj. V Indiji se konkretizira angleški načrt za osnovno uredbo Indi)e . i njenega cancš-ija do Anglije v obliki dominijona, ki naj .se uvrsn, kci napol samostojen člen v vrs;i j velikega birtskega imperija. Toda j prav tako kot načrt za indijski do- j minijon dobiva svoje konkretne eblike, v isti meri postaja določ-! nejši odpoi indijskih nacionalistu* 1 zoper angleške projekte ter .^e p >-' stavlja na osnovno najradikalnej-j šega odpora z devizo, da domini- i ■ jenska ureditev ne more biti niti | minimalni program. Res je. da ob- ' .stoja v Indiji močna struja. ki zadovoljuje z obeianin:: ionti'uw- -mi koncesijami in tudi 10 'e r , je ta struja razmeroma m ena kakor odseva iz izida glasovanja n zadnjem zasedanju indijskega ko 11 -' gresa, vendar večino imajo za se -boj ekstremni nacionalisti. S tem bo morala računati laburistična I vlada in zaenkrat moramo iz teoa sklepati samo, da je do definitiv-ne rešitve indijskega problema se zelo daleč. Bliže rešitvi — ali vsaj bliže re-j sevanju — je egiptski problem. -■ ; Ali tudi tu je celotno vprašanje .še na široke odprto, posebno sedaj po ■ volitvah v egiptski parlament. Znano je. da je MacDonaidov ka binet sklenil .sporazum za egipt-, sko vlado, ki ji je načeloval Mah-mud paša. Toda to je bila izjemna vlada, ki je bila leto poprej razpustila parlament ter uvedla povsem , izjemno stanje brez parlamentarne j vladavine, ki so ji nasprotovali nacionalisti brez kompromisa. Ravno [ ta vlada pa je dogovorila sporazum z MacDonaldom. Nastalo je vprašanje, kako naj se ratificira sklenjeni dogovor. Re-akcijonarna egiptska vlada ni mogla imeti moralne zasluge v narodu; zato bi bilo zelo neugodno, a-ko bi se sporazum uveljavil brez parlamenta. Tega tudi delavska vlada ni mogla želeti, sa je takoj cb svojem nastopu pokazala, da se z reakciijonarno vladavino V Egiptu ne strinja. Zato ni nikogar presenetilo, ko so se v Egiptu razpisale volitve. Bilo je jasno, da želi MacDonald sporazum z egiptskim narodom, ne pa samo z vlado, je je tako rekoč od danes do jutri. In egiptski narod je pokazal, da se z reakcionarno vlado ne more identificirati. Volitve so dale ogromno večino naci-nalistični stranki wafd. ki se je raz vila v smisli idej pokojnega Za-glul paše ter zastopa iste smernice še danes. Vodja nacionalistov je ' f " sestavil novo vlado in sedaj piih.»-ja na razgovor sporazum z angleško vlado, kukor ga je dugovil nje-go\ prednik. Nacionalisti imajo v svojem programu egiptsko samostojnost v precej drugačni obliki, nego jo obljublja MacDonaidov projekt in ta jim ne more pomeniti niti minimalni program. Zaglul paša je skušal doseči sporazum /. MacDonaldom, ko je bil ta prvikrat na visoki poziciii britanskega premier j a pa se mu to ni pc-re-čilo. dasi je nalašč v ta namen prispel na Angleško Zagiulova stranka in angleška delavska stranka mata seda; vi; ■.. • priliko, da po-.-kusita. ali e ca doseči obe strani zadcvclju. uc ci<- uovor. MacDor.aid :«• /e .,'-kazal s svojim elaboratom, do kod more in mi.sli iti najzmernejoa angleška stranka. Prejšnja egiptska vlada akceptirala ponudeni sporazum. Vprašanje je sedaj, ai. oodo egiptski nacijonaiisii .žiru ah v radikalni nespravljivosti in odklonili pritrditev v parlamentu, ali pa bodo računali, da bi jim nobena angleška vlada, ki more priti za delavsko. ne bo nudilo toliko in bodo spričo tega nekoliko odnehali od svojega radikalizma ter uporabili priliko, ki jim sicer ne daje vse* tia. vendar pa mnogo. Prihodnii mesec bodo tedaj nad vse važen čas za preizkušnjo vna-njepoiitične taktike laboristične vlade . REDEK PRIMER PASJE UDAN0ST1 V Belmontu se je izgubil v gozdu lovski pes in nesreča je hotela da je zašel s prednjo taco v past. nastavljeno lisicam. Po dolgem prizadevanju se mu je posrečilo izpuliti količek, h kateremu je bila past privezana. Sledilo je osem dolgih dni trpljenja, ko je ubogi pes vlačil za seboj past. Čudno je, da pe^ v svoji nesreči ni več zaupal ljudem. Videli so ga večkrat, kako se vlači s pastjo po gozdu, toda zaman so ga klicali. Menda je vedel da je njegeve nesreče kriva člove-škaroka, ki je nastavila past. Vseh osem dni je skrbel za ubogega psa ovčjak. ki je hodil v bližnjo vas in nosil tovarišu, kar je našel okrog hiš. Slednjifc so skavti opazili, da nosi ovčjak svojemu ranjenemu tovarišu hjrano. Pa tudi skavti več dni niso mogli do ranjenega psa. Morali so čakati, da je estal sam, kajti ovčjak ni pustil nikogar k ranjenemu tovarišu. f NEW YORK. TUESDAY, JANUARY 21. 193* mi« LARGEST SLOVENE DAIlt tm V. ». A- INajdenka ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Narod« priredil G. P. i Nadaljevanje > ko je bila zopet lu i nk do Ji ni mu»rl ničesar reči ali ka) vprašati tukiij. čeprav »o jo ie davno prištevali med mrtve? VSe je bilu pueabljeno in uživali so neskončno blaženost te ure! Angela je sedela *opet na »tari zoti ter držala za roki oba ta dva »rečna človeka! Odlo&la je klobuk ie suknjo Priprceta. črna otleka je pokazala srtiaj po bla^u in kraju da je dosti vredna Roka tut dt-am strani )e kazala, da ooai tam prstane. Oko matere je to takoj zapazilo. Ali si vdova? — je vprašala boječe Vdova j«* bila njtna hčerka in ona ni nili vedela, da je bila sploh kdaj #ena! Že par tednov! In kosem pokopala svojega moža sem se lot-la drla, da noišerm vaju! se je glasil plahi odgovor - Ah. dete* Koliko muke. koliko citar.j in koliko ljuoezm je bilo vsebovane v lih kratkih besedah. Angela je globoko poverila glavo in v njenih plavih laseh je vzbudila luč »tevilne reflekse Kako Užko je bilo najti pričetek! Vse je bi-lo tttko nevrjetno, kako naj poja>m vso .-»tvar. kako bi bilo mogoče, da Ot ljubljenega c*roka enostavno izbrisali ir življenja^1 Kje »i bila^ Zakaj nismo nikdar čuli o tebi? Kot \/kiik zvmela ta vprašanja. Stara in boOehna sta postala DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE GLAS NARODA" ne čita samo vaše članstvo, pač pa vsi Slovenci v vasi okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE ŠPORT. KI BLAŽI f V areni de Brado v Marseilles*! ' sta se na novoletni dan spopadla znana boksarska šampijona Kid Francis in Georgie Mack. Boj pa je bil tako proti pravilom, da se je ^ občinstvo začelo z gražati in je kon čno navalilo na tekmeca, razbilo vse klopi in ring ter zanetilo v a-; reni požar, ki so ga gasilci komaj ukrotili. Kretanje Parnikov Shipping News — 22 Januarja O.iiti- l.i.iii' x>ti«,a. <;«-:.• v a 23. IKt januar : I: j (t r t. iSoui j' ' »ur M-r, 31. Januarja: I*r. m.-i«. «"h«-rl«>tir*, iS (riympii', i'hertxiur| lU-nu*. N.»t*»li, i;»iiOva POZOR, ROJAKI Is naslova na listu, katerega prejemate, i« razvidr.o, kdaj Vam Je naročnina posla. Ne čakajte tormj, dm se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ail direktno, aH pa pri enem sledečih našiti zastopnikov. 24 januarja 1'arif, ilavrt> i"h*Tl»-ur(t llamt-ursr Ru>iMT«i( CtirrU>urg. lire- iv.u.jcr-*' Ibvrr 1. februarja M L*»ul». i*r«tr.kjv 6. februarja: l>r. «..l.-n, H. 7. februarja: ti« >1- 1 ; .i. 8. februarja: A«uitiiitu, fh(»itoUrf Miiw »uk-'f, ('litfliWirK C. ■lite iiian,)«, Nt jut i. »it-n-jv, 12. februar,«: Arii.ru u i'Ji**rt>«»uriK Itrrntrn 13. februarja ■ Mu.' .-lu n. < 14 februarja uriki dihi so prihajali iz nje- jope ii ne ira> utcvoriti. te r.e siltoo! tnbu ničesar prikrivati, oce. se je oglasila, a prenehala govoriti Ničesar prikrivati? Ce bi stariši rn< tli vrjeti kajti kaj takega ni mogoče oprostit; dobrote svojega moža sem v takem položaju, da nu ni treba služiti si kruha! Mjran" pa imeti delo. ki me popolnoma izpolnjuje ter daj*1 namen mojemu obstoju Namen mojfga življenja je predstavljati najbolj plemenite postave i:...«i:, vfUktli pesnikov ter jih napolniti s krvjo .n življenjem! r Vstala je. Dragi .-.tariši. je pričela govoriti. Prijela je roki obrh t«»r ju na"j .^ixistljivo poljubila. Ko so ^e njejie ustnice dotaknile čela matere, jo je pretreslo. Morala je stisniti zdbe. da ne zakriči na glas. Zrla j** na »voj i* i .tan ter ga pneela vrteti. Mene ni bilo tukaj in tudi n*- v Evropi! Živela sem več let s vojim možem v Aziji. v Indiji, na Sumatri m na Japnskem. Takrat nisem hotela na noben način priznati, da sem šla k gledišču. Kljub temu pa sem storila to ter postala zelo priljubljena ter slavna. Takrat sem tudi -poznala svojega bodočega moža. Bil je iz odlične r i bogate družine ter živel le umetniškim interesom. Neskončno dosti mi Je podaril. Ločil pa se je. brez vsakega spora in prereka van j. od uvoje družine ter zahteval isto tudi od mene. Angela si ni drznila pri teh besedah pogledati svojih starišev. kajti srce Jo je bolelo, ko Je sedaj vzbujala spomine na to. — Vi ste še letino jezni name! je nadaljevala pritajeno. — Jaz pa sem bila mlada, nepremišljena ter željna doživljajev. Nikake proste volje nisem i »la več in slepo sem s pokorila v vsem. kar je določil glede mene. — Kot umetnica sem rasla preko njega. Živela pa sem le za umetnost! Velki nemir pa ga je pognal iz Evrope. Živel je dolgo vrst let v In-c*ij 1. Ko pa sva se konetno. na pragu starosti, povrnila v Evropo, sva *e nastanila v Švici Tam sem zopet stopila na oder. Po treh letih pa se ga Je lotil zopet, prejšnji nemir in vrnila sva se zope' v Nemčijo. Ne morem popisati, kaj vse sem čutila, ko sem stopila zopet na nemška tla! Vsa preteklost se je naenkrat zopet oživila. Nisem pa smela govoriti, kajti to bi napravilo njega strašno žalostnim. Potrebovala pa sem cela, ki bi me držal zaposleno In sedaj mi je prišla prava misel« V Mo-nakovtm sem hotela gostovati, v igri Ifigenija ter bila takoj zelo navdušena! Predložili so mi celo kontrakt. a v noči, po nastopu v Ifigemji, j' moi nenadno umri, — zadela ga je srčna kap! To se Je zgodilo pred par tedni Nato pa sem pričela povpraševati po vaju ter vaju iskati! Marsikaj občin sem že obredla. dragi oče. dokler vaju nisem našla. — tukaj, v zavičaju! Molče sta stara človeka poslušala poročilo hčerke. Ali je bilo njeno življenje tako borno, da ni vedela povedati ničesar več? Kaj je Zamolčala? Pastor se Je ozrl motreče v lepi. bledi in skrivnostni obraz hčerke. — Ali si bila vsaj srečna, otrok moj0 — jo je vprašal. Kaj je mislil z Izrazom, "vsaj srečna"? Ali je slišal iz njene povesti več, kot je rekla ona? — Da. oče. bila sem srečna, zela srečna, ob strani zelo pametnega, razumnega in inteligentnega moža! Vsled mene je postal srečen tudi on! Globoko in oblestno obžalujem njegovo smrt! Odgovolrila Je povsem z velikim pogledom očetu in moral ji je vrjeti - Ali je bil tvoj zakon blagoslovljen z otroci. Angela? Temna rdečica Je stopila v obraz hčerke. c>b tem povsem nepričakovano stavljenem vprašanju. Da. mati! - Je rekla, po kratkem obotavljanju. — Bilo je tr: ali itiri leta po poroki, ko sva dobila hčerko. — vendar pa je nisem smela ohraniti Stara človeka sta molčala iz pnz..nesljivo4>ti Ljubko je božala »ara ženica roko ženske. kajti nič drugega ni mislila, da ji je smrt \zela ctreka. Takih ran se ne dotakt- človek, ker bole še po letih pri ■najmanjšem dotikljaju Ah, ce bi vedet; vrata bi ji pukrzali stariši *e v rem trenutku' K « L i .->.en vzil.-n je pu.jjalo njeno uihanje, j§|| I U dala je na uro zt deset proč j-l*.>.I gotovo /i.nradiii jtrtcajno uro za spanj*- irrrpiasena ?e vzkliknila sena pastorja: lu ii nisem se uiccsar ponudila! Taku> - »e lotila, kljub odporu hčerke kuhati čaj ter prinesla lu-cm pegici, o kateri ie rekla To je bila pogača še za rojstni dar. P tvojega očeta! Roj eni dan oce:a' Petinsedemdeseti rojstni dan! je mrmrala Angela ter zrla s spoštovanjem na sivo glavo starega moža Tedaj pa Jo je piijekj nič več se ni mogla obvladati. —- sklenila * n>ki pred Ucem ter se trpko Jokala, kot se nI solzila že izza svojih ctroških let. Te sotee sramote pa so bile obenem tudi solze oprošče-nja! Vse so rasodele. Pastor Sturm je lahko čital v duši svoje hčerke kot v odprti knjigi m te vroče solse kes* so popravile marsikaj, česar bi drugače ne mogla nikakor uravnati. Sedaj so morali Wti vendar hva ležni usodi, ki jim je prinesla hčerko v hišo ot» enajsti uri! Za Angelo Je prišel čas. da odide. Žena pastorja Je bila vsa nesrečna, da nI spala hčerka pod njeno streho, kajti rekla je: .najhno sobico za obiske Posteljo bo treba na novo po- Ah. ta brezmejna dobrota starišev! Prav nič niso vpraševali ali ji očitali — pac pa bili le hvaležni, da je bila zopet tukaj! Če bi vedeli, ka je izgledalo v njej. ti sočustvovali ž njo .n nc dali bi ji prilike, da si z izpovedjo olajša obteženo vest. Nikdar bi ne mogla priti k počitku. Radite^a je morala delati, neumorno delati, da odvrne svoje misli in tuhtanja. — kajti drugače bi ji postalo življenje neznosno. Zares, nosila je v sebi kazen.za svoj greh * «Dalje prihodnjič, t CALIFORNIA ] Font ana, A. hochevar San Francisco. Jacob Laushin COLORADO j Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, John Germ. Frank Janesh, A. Saftič. Salida, Louis Costelio. Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis, Louis Banlch ILLINOIS « Aurora, J. Verbich Chicago. Joseph Blish. J. Bevčlč, Mrs. F. Laurich. Andrew Spillar. Cicero. J. Fabian. Joliet. A. Anzelc, Mary Bamblch, J. Zaletel, Joseph Hrovat. La Salle, J. Spelich. Mascoutah, Frank Aug us tin North Chicago Anton Kobal Springfield. Matija Barborich. Summit, J. Horvatn. Waukegan, Frank PctkovSek in Ježe Zelene. Na&Ia Vožnja Prihodnje v Jugoslavijo odolutj*: IIs-' SATURNIA FEBRUARJA — 2». M. 26. APRILA VULCANIA 8. MARCA — 1C. APRILA 13. MAJA In Vui. jntii i 15, februarja 1.-!mjI> ii t ti Mii r.. u.. iirir. i *ti»-ri«. inJuK. m« MARCA ,20 »ebruarja 1%.,, [..Ci. M-r. t: 21 irnia fV^tn \ r pn-M rer ri'(«l l-> I an ta izkoAju, riii itn.ljei. za . k .t v Uit>n Htl. . I'M t!r.-nu i UVmwo'.IWI. AtUKtttx. Na 22 februarja ur ii(. |tr» »rt-nui K * "I. t ii'>v>Ju ] diu> plMTaltil z-ri v Ji ugrin ritir^.lu. (' O S l1 L I C U L I N E 17 Battery PUc», N«w» York 2t februarja U.-Hlf^.- \\ I 27. februarja It. rii . < "I.i d i "h»-rlt • .rj. Il.iniliurg; ir» Hi KRALJ PETTERSSON ODSTOPIL ne boste trudili toliko časa. ker Je ie pozno! Če pa me p« *• Jutri hočete, bom rada stanovala pri vas! Tri dni imam še ča- - Le tri dni — Je vprašala stara ženica, neljubo presenečena. Kot v greh dnevih nadomestiti zamudo par desetletji? iti, dolžnost me kliče! Sprejela sem stalen anga%- Medeo. ObLjuMJam dobila, clopust. Valed Stokholmski listi poročajo, da ae bo kralj Pettersson, rodom Sved. odrekel svojemu prestolu in se vrnil v rodno mesto Goeteborg, kjer( meni preživeti zadnje dni svojega i življenja. Njegovi rojaki niso ve- , deli do danes prav nič o visokem dostojanstvu, ki je doletelo tega nenavadnega moža in zato so se čudom začuditi, ko so prebrali štok-holmsko vest. No. Pettersson je bil pred kakšnimi 30 leti preprost mornar na ladji, ki se je potopila nedaleč do od Nove Gvineje. Bil je edini, ki se je rešil pri tej katastrofi in i ki se mu je posrečilo, da je dosegel majhen otok v Tihem oceanu. Tam so ga ujeli ljudožrei. K<- so že pri-; pravili vse potrebno, da ga spečejo' in pojedo, se je zaljubila vanj glavarjeva hčerka, in je pregovorila svojega očeta, da ga ji je dal za moža Po glavarjevi smrti je sam postal glavar in kralj na otoku — Njegovi podaniki niso imeli nobenega povoda, da bi se pritoževali, kajti Pettersson je znal izborno izkoristiti naravno bogastvo njihovega otoka. Osnoval je trgov, zveze na vse strani in ponesel blagostanje v slednjo kočo svoje državice. Ko je njegova rjavopolta žena pred kakšnimi 20 leti umrla, je Peter^-son odpotoval na Švedsko in se tam poročil z neko rojakinjo. Skd.la mu je na otok. Sedaj šteje Pettersson 65 let in kakor rečeno, m' je ocilo ril. da zapusti svojo državo, čeprav ga njegovi podaniki pregovarjajo na \se kriplje, naj bi vendarle o-stal. Mesto Byzanc je mnogo trpelo za ! časa rimskega cesarja Septimi i Severa, ki je zaman oblegal utrje-' no mesto tri leta, dokler ga ni leta 196 po Krist. zavzel in večinoma, uničil. Toda že česar Caracalla je obnovil Byzanc začetkom 3. stoletja in mesto je postalo še bolj slavno, k oje dobilo ime Konstantino-polis. Konstantin ni hotel vladati iz MINNESOTA KANSAS Glrard, Agnes Močnik. Kansas City. Frank Žagar. OHIO Baiberton. Jonn Balant, Joe Hitl. Cleveland, Anton Bobek, Chas. .Carlinger. Louis Rudman. Anton Simcich, Math. Siapmk. Euelid, F. Bajt. Girard, Anton Nagode. Lorain. Louis Balant in J. Kunše Niles, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton KlkelJ. MARYLAND Steyer. J. Cerne. Kitzmlller. Fr. Vodoplvec. OREGON Oregon City, J Koblar. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, J. Barich, Ant. Janezlca Rima, kajti večno mesto je bilo preveč od rok, poleg tega je bila pa z Rimom združena tradicija pa-ganskih bogov. Odločil se je za Byzanc. ležeč na pragu dveh delov sveta z enim najboljših pristanišč na svetu. 4. novembra 326, ko je cesar Konstantin sam na starodavni način določil obseg mesta na! 16 km. so začeli hitro zidati nove] hiše in palače. Da bi mesto pri- r memo okrasili, so pobrali v Rimu | in v mnogih grških mestih neštete umetnine in jih prenesli v Kon-stantinopol. Chlshoimn. Frank Gouže, A. Pa-nian. Frank Pucelj. Ely, Jos. J. Peshel. Fr Bekula. Eveleth, Louis Gouže. Gilbert. Louis Vessel Hibblng, John Povit Virginia. Fra^k Hrvatlch. Sheboygan, Johr Zorman. West All is, Frank 8kok. MISSOURI St. Louis, A. NabrgoJ. MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup, M. M. Panlan Washoe. L. Champa. Cesar sam je 11. maja 330 mesto z velikimi ceremonijami biagoslo- NEBRASKA vil. V enem stoletju je naraslo Ste- j Omaha, P. Broderick. vilo prebivalcev na 500.000. Seda- j nji Stambul šteje en milijon pre- NEW YORK bivalcev i Gowanda, Karl 8ternlaha. Little Falls. Frank Maslo. KONEC KONSTANTINOPLA Od 1. januarja 1930 se imenuje bivša prestolica Turčije oficijelna Stambul ali Istambul. Mesto, ka- ■ tero imenujemo mi Carigrad. I ta-» lijani Cos poli. orijentalski narodi Konstantinje. Perzije! pa Der-i-Seadet. je dobilo leta 303 ime Kon-' stantinopol! ali Novi Rim. Tega leta je postalo mesto sedež cesarja Konstatnina Velikega, po katerem je dobilo tudi ime. Prvotni Byzan-tion je bila grška naselbina, ustanovljena leto 667 ali 65? pred Krist Čudno Je, da to mesto kljub svoji izredna važni zemljepisni legi nI uspevalo tako, kakor Atene. Ko-rint, Sparta in Thebe. Tudi Eleksan-der Veliki ni posebno cenil tega mesto, kajti tm. prectolico svoje velike države si Je izbral Babilon. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3S7S POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN JI PENNSYLVANIA: Ambridge, Frank Jakše. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton. Anton Ipavec. Claridge, A. Jerin. Conemaugh. J. Brezovec. V. Ro-vanšek. Crafton. Fr. Machek. Ejtport, G. Prevlč. Louis Jupan-člč. A. Skerlj. Farrell, Jerry OKorn. Forest City, Math. Kamin. Grcensburg, Frank Novak. Eomer City in okolico. Frank Fe-renchack IYwin. Mike Paushek. Johnstown. John Polanc. Martin Koroshetz. Krayn, Ant. Taužeij. Luzerne, Frank Balloch. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands, J. KoprivSek. Midway, John Žust. Moon Run. Fr. Podmilšek. Pittsburgh. Z Jakslie, Vine. Arh in U. Jakobich. J. Pogačar. i Presto, F. B. Demshar. Reading. J. Pezd*rc. Steel ton. A. Hre*i. Unity Sta. In okollro, J. Skerlj Fr. Schlfrer. West Newton, Joseph Jovan Willock. J. Peterne«. UTAH Helper. Fr. Krebs. WEST VIRGINIA: Williams River, Anton Svet. WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik p Jos. Koren. Racine in okolico, Frank Jelene. WYOMING Rock Springs, Louis 'xijeher. Dlamondviile. F. Lumbert. 6 P^PBEKOOCEAijA Naikrajta in najbolj uoo*m pet (a ootova.il* na oj'smnln «irniklh: PARIS 21. Jan ; 21. februarja '5 P. M.I i I P. M > I LE DE FRAME 7. febr.. 7. mar. n p. m.i i I NaJkrftiCa vol po teiwantcl V^ftfctt' | )e v iH>*«>bnl k a l>l tu s vaeml cn^Jnrnl ml ud tiUukit — Id ilavn* fr*nu-o**a kuliio}» !sr*-tao make (■•d* V^rmJU-if kateroKakolt oootliW«B«c» ifaou FRENCH LINE It STATI ITRKIT Nt W VOR«<.. N. V. Vsak zastopnik Izda potrdilo tj jvoto. katero je prejel. Zastopnik* rojakom toplo priporočamo. Naročnin^ za 'Glas Naroda: Za eno leto $6.: za pol leta S3, •a štiri mesece $2.; za četrt lets $1.50. New Yorz City Je »7. celo leto Naročnina za Evropo je $7 za ce to leto. BLAZNIKOVIH PRATIK — nimamo več v zalogi* Zato jih ne naročajte. Knjigama Glas Naroda. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je ntm^oj.-n potoratl v Uari kraj, je potrebno, da Je poučen o potnih Ustih, prti jasi la drugih stvareh. V^led naie Watth-ngtosa, ki ie veljaven xa eno leto. Brez perm i ta Je »edaj nemogoče -jritl nazaj tudi v teku t. mesecev m tzu se ne pošiljajo več v stori kraj, ampak ga mora vsak prosile« osebno dvigniti pred od potovanjem r stari kraj. Prošnja ca permit s« mora vložiti najmanje eden mesee pred nameravanim od potovanjem u oni, ki potujejo preko New Torka, ie najbolj«, da v prošnji označijo, naj ve Jim pošlje na Barg« Otflco, Sew York. N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ ■TAKEGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki Je stopila v veljave x prvim julijem, znaša jugoslnrau-ska kvoto 845 priseljencev letno, • kvotni viae JI se Izdajajo sam« onim prosilcem, ki Imajo prednost v kvo-| U In U no: Storiš4 ameriških držav-| ljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. jaxJja 1929. leto poročili, iene In neporočeni otroci Izpod 18. leto poljedelcev. TI so opravičeni do prve polovice kvoto. Do drug« polovice pa se opravičeni iene in neporočeni otroci izpod 21. teta onih nedržavtjanov, ki so Mil postavno pripuščenl r to dešeH sa stalno bivanje. Za vsa pojasnila se obračajte as poznano in zanesljivo SAKSER STATE BANK O CORTLANDT STRUCT NEW TOU