Zgodnja i. * --- v?: Hatolišk cerkven list. gt-L Daci<*H izhaja vsak petek iih c-eli poli, ii. v. Ija po po£ti za eelo leto 4 gld. 6« V llskamici sprej« ma:;a za leto 4 id., z.-i p« 1 leta i gld.. za i>tert ieta 1 gl h * 9 » jr-i kr., '/.-i P'.l l. ta "J ?! 40 kr., za «"•«•!« rt leta 1 gld. ^ ako zadei.e na ta dr.n praztik. izide Dai.ira dan poprej. • Tef-nj XXVIII. V Ljubljani 2(5. malega srpana 1875. hl*t 3». Koledar za ns slednji teden. Mali serpan. — Julij. 18. \ed.lja IX po binkoštih. E. angeli j: Jezus joka nad Jeruzalemom". (Luk. U».) - .Sv. Simforoza, je s svojimi sedmerimi sinovi pod cesarjem Adrijanom po mnozih strahovitnih mukah mučeniško krono prejela 18. mal. serp. Sv. Kamil Ltliaki, vstanovnik reda bolniških strežnikov aii očetov z<» dobro smert, je bil sin stotnika iz plemenitne Leliskove rodovine na Neupolitanskem. Njegovi tOletni materi se je pred njegovim rojstvom sanjalo, da je bila povila dečka z rudečim križem na persih, Kamil začne premišljevati svojo samopašna življenje in prihodnjo ostro s»«dbo B"ž]o. s«1 zgrmli na tla, in milo joka, v svoj o m '2b. letu leta lf>7o. Po ponižni in skesani spovedi stori Bogu obijubo, da bo stopil v kapucinski st; 11. Sp"ej-*t j^ v samostan, pa ga mora zapustiti , ker se mu je bila rana na nf,gi spet odperla. Kamil se verne v bolnišnico pri ?v. Jakopu, kjer le bil vsim strežnikom naj lepši zgled v postrežbi o dr ikov. Ko se mu je bila rana na nogi zopet zacelila, močno želi svojo storjeno obljubo siolniti. Sprejet v kapucinski red, je prisiljen ga zopet zapustiti in se verniti v bolnišnico pri sv. Jakopu, k» r se mu je bila rana na nogi zopet odperla. Streže bolnikom š^iri leta, ter jih snaži, jim rane obvezuje, noč in oan pri njih čuje, umi- . . , - , . . , v, i • jm raiočim prigovarja in jih za t rečno smort pripravlja, k. je druge ravno tako zaznamnjane dečke za seboj vodil. čas ^ £ Kami| tudi |ahkw l0td kFika do Te sanje so se t>:!e spolaila, ko so udj. njegovega redr jn terdoserčno za plačrio najet; ntr!ž^t z r,v- na papeževo povelje na svoji obleki — na desni persni strani — zag< relo-rudeč križ nosili. Mati je bila dečku kosalo umerla; njegov oče pa se ni nič kaj pečal za njegovo izrejevanje. Kamil je sicer v šolo hodil, pa se je komaj prav za silo brati in pisati naučil, toliko bolj pa se je uril v igrah, zlasti s kvartarni. Igranje s kvartarni je bilo njegova strast — železna srajca. Ze 18 let star, pa se ni skorej nič naučil; vsakemu delu se je umikal, ter je med kvartopirce zahaja!. Njegov oče ga je bil seboj vzel na vojsko zoper Turke; pa sta oba v Ankoni zb-lela. Oče je umeri, sin pa se je bil ozdravil; le na nogi se mu je bila naredila tekoča rana. Ker oče svojemu sinu ni bil nič druzega zapustil kakor to, kar je imel na sebi, je bil Kamil v naj veči potrebi. V tej zadregi gre k svojemu stricu, predstojniku v samostanu v Akvili, ter ga prosi, naj bi ga v svoj red spre;el; stric pa mu odreče njegovo prošnjo, ker si misli, da ga je sila k temu prignala, ne pa poklic Božji. Kamil se poda v Rim, in se ponudi za strežnika bolnikov v bolnišnici pri sv. Jakopu, ter si misli, da mu bodo zdravniki bolno nogo »»zdravili. Kamil sprejet za strežnika zamu ja svojo službo, ter zahaja med kvartopirce. Viši ga ostro svari. Kamil o* e*a poboljšanje, pa se ne poboljša. Viši najde pod njegovim zglavjem kvarte, in mu da slovo. Kamil berači po Laškem, in pride v Manfredonijo v kapucinski samostan. Gvardijan ga sprejme za delavca, ker je ravno nekaj zidal v samostanu. Tukaj bi si bil Kamil lahko kaj prihranil, ker je imel vso hrano v samostanu in dnino; pa stara strast se ga zopet loti, ter vse zakvarta, tudi obleko na sebi do srajce. Kamilova reva je bila do verlia prikupela. B g se usmili zgubljene ovčice. Gvardijanovo opominjevanje in svarjenje, neka pridiga ga gine, ter gnadi Božji njegovo serce odpre. najo; torej se je zbudila v njegovem sercu želja, da bi vstanovil družbo pobožnih mož, kteri bi le iz ljubezni do Boga bolnikom stregli. To željo raz »dene spovednika sv. Filipu Neriju. Spovednik mu reče. da bode ta namen lože dosegel, če se da raašnika p svetiti. Kamil, dasi-ravno že 32 let star, se ne sramuj* k jezuitom v šolo hoditi, na šolski kloni sedeti, ter se z mladenči vred latinšine in družili vednost učiti. Kamil masnik vstanovi — 1. 1->M — red očetov za postrežbo bolnikov in za pripravljanje k sročni smerti. Papvž Sikst so ta njegov red poterdiii iu mu svoj blagoslov podelili. Udje tega r»*da — v černi obleki z rudečim križem na persih in s černim plašem ogernjeni — so imeli memo treh navadnih obljub še četerto, ,,bolnikom do smerti strehi". Hitro so se množili, in Kamil je po mnozih mestih hiše za bolnike vstanovljal zlasti tisti čas, ko je kuga po Laškem strahovito razsajala. Kaunl prošen hiti z dvanajsterimi brati (leta 1588) v Neapol kužnim bolnikom na pomoč, in napravi bolnišnico. Dva brata pa sta mu kmalo za kugo umerla. V Rimu vse beži pred kugo, Kamil pa s svojimi brati po hišah hodi, kužnim streže in jim deli svete zakramente; če onemoglih bolnikov na ulicah najde, jih na svojih ramenih nosi v bolnišnico. Iz Rima teče v Milan, po tem pa v Nolo kužnim na pomoč. Kamil je stal pri bolnikih kakor angelj, pa tudi njega so angelji spremljali na njegovih nevarnih potih. Bog mu je bil podelil dar čudežev in prerokovanja: bolnike je čudovito ozdrav-Ijal, skrivnosti sere je vidil, po njegovi prošnji se je hrana pomnožiia in voda v vino spremenila. Poslednjič je po dolzih ponoenih čujah, ostrin postili, vednem trudu in delu, po peterih dolzih i:i hudih pa junaško presta-nih boleznih, ktere je ,.milosti Božje-' imenoval, ves oslabljen, previd«*n s svetimi zakramenti, ob uri, ki jo je previdil, med besedami: „Jezus in Marija!" v Rimu zaspal v Gospodu 14. mal. serp. 1614 v 65. letu svojega življenja. Ljubi bravec! vidil si, v koliko revo je bila strast do igre zatopila mladega Kamila; pa bi ga bila ie glo-bokejše poj/reznila, ko bi se ga Bog ne bil usmilil. Boj se slednji te strasti, ker je strašna v svojih nasledkih! l'J. Ponedeljek. Sv. Vincencij, vstanovnik reda misijonskih duhovnov ali lazaristov :n usmiljenih sester za postrežbo bolnikov. y 2*. kim. 1660 v Parizu v hiši sv. Lazarja v 8J». I. svojih dni. 2M. Torek. Sv. Marjeta, devica in sprič., je bila po mnozih strahovitih mukah ob glavo djana 1. 257. 21. Sreda. >v. 1'rakteda, devica Kimijanka, hči sv. Pudenta in sestra sv. Pudencijane device, t 20. mal. serp. ob č-»»u cesarja Anfonina 22. Otertek. Sv. Marija Magdalena, spokornica, sestra sv. Lazarja in sv. Mait^, je v neki votlini na Francoskem iet pokoro delala. 2 ». Petek. Sv. Aj/olinar, škof in sprič., učenec in spremijevavec sv. Petra aptii t rej ap. stelj božjega Serca Jezusovega. Apo-stelj je vsak katolišk kristjan, kteri se trudi z besedo ali djanjem svojega bližnjega v spolnovanji katoliške ver« poterjevati »n mu tako pripomoči, da doseže večno zveliča .je. Zveličanje bližnjega pa se ne more nikakor drug<č tako s pridom pospeševati, kakor če se napeljuje k češeoju presvetega Srrca Jezusovega. Pa r«< i i v tem so mnogotere verste aposteljnov, po različn* sti .»!;»nu in pripomočkov, ki se rabijo za zveličan^ bližnjega. Nekteri so od B< ga po poklicu v du hovskt stan pioebno odi« ceni, da zveršujejo aposteljstvo v naipi-hiišcm poinenu in z vsemi verskimi pripomočki: s pri.rgovar.jem, u«htvij.» ss. zakramentov, s posamnim podučevaiip.-m, z daritvijo sv. maše, voditvijo vernih. Drugi kaioii>ki kr.st ani pa, ki niso ouhovni, ne morejo sicer s cerkvenimi opravili, zamorejo pa z dru gini pripoiuočki apost-ijoi biti, namreč z molitvijo, z lepim zgledov, opotninovanjom . bogoljubnimi deli. V tem Sedaj, preljubi m »j, d.) svoji vnetni vso prostost; pokaži v triu, koliko ti je p.i sercu, da bi vsi Jezusa prav spoznati in ljubili! Vzemi si v tem brezmadežno mater Gospodovo v pomočnico in v zgled. Kdo poželuj« toliko, da bi po-božu* si do b žjega Serca Jezusovega rastla, kakor Ma ri j» i Oi.a narbolje pozna svetost, popolnost, ljubeznji-vost. nezmerno miiostljivost, ktero to Serce obdaja, in n eg-.vo gureče hrepenenje, da bi bilo ljubljeno od ljudi, da bi jim te milosti podeliti zamoglo! Zatorej čez vse žeii, da bi mi, njeni otroci, na t'> Serce se obračali in s tem v gn;ida!i in čednostih obogateli, ker je pobožnost do preji v. Srca Je;usovegm naj pripravniši pripomoček, naše po zv4ri.«'m grehu spačeno serce popolnoma poboljšati in Jezusu podobno storiti. Zatorej nam ta dobra mati vedno kliče: ,.Pridite otroci; strah Gospodov vas hočem učiti" (Ps. 33, 12); in kar obljubi, to tudi spolni; sej je ona „porta coeli", vrata nebeške, vrata do Jezusa! Božja mati torej vsakterega, ki k nji pride, k Jezusu pelje, ko mu tiho na uho šeptd: „Vse, kar ti poreče, to stčri!" Tako je zmiraj bilo: Kdor k Mariji gre, ta gotovo najhitreje in najlahkeje k Jezusu pride, aii velikoveč, on je že pri Jezusu, ker pri Mariji se Jezus vedno najde; zatorej je ljubezen do Marije pot in pomoč k ljubezni do Jezusa. Marija je torej perva in prav posebna, materinska varhinja apost« ljstva molitve. 1) Molitev kot priprošnja je vselej in povsod pravo apostoljstvo, ker se po nji kakor po aposteljnih in njih naslednikih razsvitljenje, odrešenje, ozdravljanje drugih ljudi iše in v resnici doseže. To nam spričuje razodenje in skuši ja. Koliko zgledov od tega imamo v sv. pismu in v življenji svetnikov! Nek redovnik, sloveč pridigar, je vsak praznik v stoljni cerkvi svojo pridigo imel, in s tem neznano veliko grešnikov -pieobernil. Cez nekaj mescev mu ukaže vikši, da je br z navadnega spremljevavca, samostanskega brata (fratra), sam šel v stoljno cerkev na svoje opravilo. Ubogal je; pa kako čudno se mu je godiio! Pri vsem prizadevanji mu s pridigo se mu nikakor prav nič ni sp» našalo — ljudje so godernjali — in s spreober-nitvami je bilo pri kraji. Domu oridši potoži svojemu prejšnjemu spreirljevavcu sv« jo žalostno nezgodo. Ta mu odgovori: , Častitljivi oče! tega Vam jaz nisem v stanu razjasniti; samo to vem. da mi je vikši danes ukazal doma ostati, in da sem sicer med Vašo pridigo na stopnjicah pri leči sedel in vedno molil „Cešena-Ma-rijo", da bi na vse Vaše besede priklical blagodar Božji." — Tako tedaj je zaupljiva molitev neučenega, pripro-»tega, ponižnega samostanskega brata ter priprošnja Marijna k vspešueinu pridigovanju in spre^bemj^nju ljudi več pomagala, kakor vsa učenost in govorniška spretnost slavnega pridigarja! Vsi tedaj živo spoznajmo resnico, ki jo je učil sv. Pavel, rekoč: Ne tisti, ki seje, ne tisti, ki priliva, je kaj - ampak Bog, kt^ri rast dajeu. Zatorej ljuba duša, ki to bereš ali siišiš, moli pred pridigo ali po pridigi vselej g«>reče, naj Boj; pri digarjeve besede blagoslovi, da sad obrode ljudem v blagor in zveličanje: in ako si v si nad i Božji, pa v ta namen priserčno moliš, s svojo goiečo molitvijo lahko toliko opraviš, kot pridigar sam z vsem svojim trudom, ali pa morebiti še več. Posebno pa, bogoijubna duša. kadar se znajdeš pri sv. maši. ali kadar premišljuješ, ;»li zahvalo po sv. Obhajilu < pravi jas, a!i presv. K Telo obiskuješ, ali sveti križev pot moiiš, — nikoli ne opusti, pred vsem uboge duše v vicah, potem pa grešnike, krivoverce in brez verce po Mariji goreče Bogu priporočati. Misli si, Jezus Kristus sarn te prosi, da v otevanju z nezmerno ceno odkupljenih duš z njim delaj tudi ti. Tako je kdaj častitljivi Seratini Kapriški rekel: „Pomagai mi, moja hči, s svojo molitvijo duše otevati! 4 — Tudi sveti Mariji Magdaleni Paciški je rekel nekega dne: ,:Gl*j Magdalena, koliko kristjanov bi se zoašlo v oblasti satanovi, ako bi jih moji izvol|eni a svojo molitvijo ne reševali!" Pri vsem tem je vidila sv. Terezija v prikazni, ua so se duše človeške v nezmerno obilnem številu v pogubljenje pogrezovalc. Oh, moj Bog! imej usmiljenje z nami! Z molitvijo se Božja milost, usmiljenje in pomoč nam priklicuje. Molitvi je vse obljubljeno, ona je gotova prip moč v svoji vspešnisti in v svoji obširnosti ter obsega vae od konca sveta do konca njegovega. Kadar se bo poslednji dan zaznal in bo Kristus sodit prišel, takrat boš s stermenjem vidil, kako je apostoljstvo prosivne molitve spremljevalo cerkveno apostoljstvo, kako so vse zmage Bvete Cerkve in njenih otrok največ izhajale iz molitve, koliko ljudi je bilo skozi vse stoletja otetih po molitvi kake prikrite duše. Tako je bilo sveti Tereziji od Boga razodeto, da se je veliko tisuč Indijanov edino po njeni molitvi, in ne toliko po trudu misijonarjev spreobernilo. Vsaj je naš Odrešenik 3am tika/al: „Prosite, da Go3pod pošlje delavcev v svoj vinograd". (Luk. 10, 2.) On sam jemolil cele noči; celo tride.-et let je neprenehoma molil, ko je vender učil le tri leta; tako tudi Marija z aposteljni. Zakaj je Mati Božja, zakaj so molile vse bogoljubne duš* za prihod in razširo Božjega kraljestva na zemlji? Zato ker so bile vse njih misli s presvetim Sercem Jezusovim tako zedinjene, da se po pravici lahko reče: Njegova molitev, njegova vnema za zveličanje fiuš je biia tudi njih ljubezen in njih gorečnost, in ta je v svetih mislih in prošnjah ceprenehoma kviško puhtela proti nebesom. Glej, tako zarm reš prav lahko in prijetno pospeševati veliko delo Gospodovo, in veliko ter priji-tno službo delati Njemu, ki je kri svojca Serca za nas daroval, in upati veličanstvo otrok Božjih. Ko je sy. Jedert za neko osebo molila, ji je Z eiičar sam »okoI: ,,Kakor je nemogoče, da bi človek bolečine ne občutil, ko se mu noge njegove prebodejo, ravno tako je tudi meni nemogoče, da bi se milostljivo na tistega ne oziral, kteri — čeravno sam poln križev in slabost in usmi ljenja Božjega potreben — vender samega sebe odstrani in z gorečo ljubeznijo za druge moli." Tega velikega, svetega dela se zamoreš vdeleževati, keršanska duša, če tudi si še tako revna in slabotna, nepoznana in pred svetom zaničevana. Kakor je miška v stanu vervi razglodati, s kterimi je oroslan (lev) zvezan, tako zamoreš ti s svojo skrivno molitvijo mnoge duše vezi grehov rešiti. Morebiti si že velikrat tožil (tožila), da v 3vojem stanu zamoreš le malo dobrega storiti? Nehaj tožiti; sej zamoreš pri neizrekljivo lepem poklicu v otevanje duš s svojo molitvijo veliko pomagati, in — da ti V3ak izgovor hitro prestrežem — moliti zamoreš povsod in kadar je, v 24 urah dneva, tudi med delom in spanjem, ako ae le v ljubezni spominjaš vpričnosti Božje, in se tako pri njem mudiš, in če to ni mnč, delo ali spanje vsaj v ljubezni njemu daruješ. (Konec prih.) \ eho tiho o »ecian/etn stanu hatotishe Cerhre. Kdor prevdarja velikansko naprav > in vsesvetno djanje sv. Cerkve Kristusove, se mu mora smešno zdeti pritlikovsko napenjanje in nasprotno djanje njenih sovražnikov od mogočnega deržavnika do lačnega časni-karčka, ki za soldke s peresom meni podreti poslopje Božje, ki stoji na nepremakljivi skali, kakor le-uni s postavami in paragraii. Slavni angleški pisatelj Maršali oziroma na sedanje vojske omenja, kako imajo politiške in d-želske naprave doveršiti svoje poskušnje v silnih bojih, in pristavlja, da ravno to se godi z verskimi napravami. Katoliška Cerkev je že tisuče let postavljena na po skušnjo. Veči del vsi spoznajo, da vspeh njen je velik. Ljudje in satani so storili zoper njo, kar s « vedili in znali, odpadali so vladarji, zlobili zoper njo deržavniki, izdajali jo laž-njivi bratje, preganjalo jo je novo zbujeno poganstvo. Pri tej in taki vojski so pa njeni otroci številniši, njena moč čverstejši, njena veljava bolj vterjena in njena edinost urečudniši kot poprej kadar koli si bodi. Kdor se želi tega še bolj prepričati, naj opazuje le samo sedanje vdeleževanje pri opravilih svetega leta po vsem svetu, naj opazuje toliko gorečnost vernikov za vsako dobro reč. To je očitni sad njenih poskušenj. Bog je svojo obljubo nad Cerkvijo spolnih Prišel je čas, ko se je do čerke jelo spolnovati: ,,Astiterunt reges terrae et pincipes *) convenerunt in unum adversus Dominum et adversus Christum ejus". (Ps. 2, 2.) Maršali pravi: Celo v posebnih poskušnjah, ko pervikrat ne ene same katoliške vlade ni, in ko je Cerkev brez kacega zaveznika na vesoljnem svetu, tudi sovražniki ne dvomijo, da vsoeh za Cerkev bode v prihodnje ravno taki, kakoršen je bil v preteklosti. Ni pa tako mislil novošegni liberalizem pred par leti; zakaj pred malo časom so si bili pritliklavci še svesti, da bodo Orkov premagali in razdjal'. Ali kako naglo ji o je ne spe h na vsih straueh pokazal njih nezmožnost! Polomi na vsih oglih in mejah, po vsih napihnjen : glavah, po vsih maliških borzah in velikih brezverskih tempeljnih, pa tudi po prevzetnih ,,saniiedri-nih'4 in vsakdanjih „medresah;< '*) so jim uzeli po-iuuinost, in znatno ia „re*kcije" ter nasprotvanje in zakrit na bolje so zmeraj očitniši. Povsod so te znaainja vidne, celo na Angleškem. Neblag«« divjan e ogoljufanega pre-ganjavca pričenja na dan klicati povsod zopet nost in zamerzo. Eden pa drugi časnik prinese zdaj to zdaj to novico, ki kaže, kako pada veljava naj več^ga antikrista na Nemškem, in kako prihajajo vsim čedalje bolj zo-perne tiste zoperverske postave. „Pall Mali Ga?ette" pravi: „To postavodajstvo je v to odmonjeno, da bi Katoliško vero zaterlo." ,,Morning Post" pa pri^.vlja: „Atigleško ne more imeti sočutja za narod, kt<*ri iiejoo-testanštvo razširiti s silo in z zatiranjem svobode. Anglija ne poterjuje rovošegne nemške po!irike in djanja". In zopet: „Dokler je nemška politika, kakoršna je, v Angliji ne more biti govorjenja ne za sočutje in ne za zvezo z Nemčijo". Te bf?ede, pristavlja „Auie:ika", imajo toliko veči pomen, ker njih namen je: služiti za odgovor pruskemu poslancu (gr. Mtinstru), kteri je poskušal od neke prenapete svojbine zberačiti od brenje nemškega trinoštva, kar je pa angleška vest olrekla." Maršali popisuje nadalje, kako se upor zoper biz-markovstvo razodeva po katoliških deržavali. Omenja med drugim, kako se tu iz spanja dramijo pol-katoličani, kterim se pred očmi jasni, da ne le za vero, ampak tudi za osebno svobodo je poslednja ura bila, ako 'ma ueržava samovoljno gospodovati č«*z dušo in tel«.. Boga pa hoče od-traniti. Znamenite so besede o Piemontu; pravi namreč: „Ce'o Piemont. domačijo tistega nesrečnega koeza, ki danes počenja bogoskrunstva in se juter trese zarad svojih pregreh, neki jeze-i dopisnik v narodno-liberaini „Kolner Ztgi." tako le popisuj«: Nekdaj tak«, liberalni Piemont je sedaj čisto klerikalni stranki v rokah. V Torinu samem ni viditi nič razun dolgih pr cesij tacih, ki odkriti z molitvenikom in moljkom v rokah od cerkve do cerkve hodijo in „Ave" ter „Pater noster" šepetajo. Njih vpitje je: „Iz mrež hudičevih reši nas, dobri Bog!" In njih goreča pobožnost, ktere se ne vdeležujejo le samo priprosti ljudje, ampak tudi plemenite visoke gospe in možje višib stanov, celo vseučiliški profesorji, je zlasti upor (reakcija) zoper uk nekacih šol, ktere taje dušo, vest in Boga." „Toda svet še ni na koncu svojih zmagoslavij. S tem mora čakati, da pride Antikrist; in potem si bode želel, da bi ga ne bil priklical, pa prepozno." .,Med tem pa je ravno Cerkev na versti, da « b- *) Eden je ravno vsleil preganjanja sv. Cerkve ..priti-eeps" (knez) postal. **) Koreniea ;,deres", gotovo eno isto, kakor „dres-siren". haja eno tstlh velikih zmag, kakoivnih je že toliko iz-vojskovala. Na« rod ae bo še učil, da brez Cerkve ne more živeti. Nekaj časa ga je Bog njemu samemu prepustil, — z ravno zadostno močjo, da je rodil Bizmar-kov, Kavuriev in Garibaldov; — da bodi šiba določiloa in zdravilna. Že zari temu rodu, da jarem Kristusa in Cerkve je ložji, kakor pa jarem teh mož. Da njeno milo »varjenje je prenašljivše, kakor trinoška sila, ktere se uni poprijernajo. Da njena pravica je bolj enaka pravici Božji. Njena vlada človeško vrednost bolje spoštuje in pospešuje; človeško svobodo čujočniše varuje." JMariJa nasa retina Pomočnica* (Dalje.) Mesca majnika 1» ta 1*»>7 so obhajali očetje redem-ptoristi v Hueti na špa;«j-kem devetdnevnico na čast Mariji vedni Pomočnici, katere podobo častijo v svoji cerkvi. Vse m« sto *e je vdeiežilo te lepe siovesnosti. Neka jnspa pride s svojim sedemletnim sinkom, ki je bil pred tren:i mesci zarad koz skoraj čisto oslepel. Med molitvijo !u v solzah pad<* pred sv to podobo in reče ubogemu otroku: Zdaj. preljubi m čkral obiskovala cerkev oo. redemptoristov v AVittemu, je tedaj že d lj časa spoznavala mogočno ču-dodelnico. Prosila je tedaj, naj bi zdravnik odložil operacijo za devet dni, da bi med tem easoin, ako bi bilo mogoče, sprosila zdravje od mogočne Matere Božje. II koucu svojega opravila se poda s težkim trudom v samostansko cerkev, ker želi zadnjikrat pred sveto podobo razliti svoje žalosti pot' rio ser je. Ko dospe k altarju, pade obnemogla na kolena in moli k ljubi Gospej: O Mati vedne pomoči, ozdravi me i:d. Ko tako majhen trenutek z otroško zaupnostjo in verno pomoli, se verne na svoj dom in se uleže na posteljo. Kmalo se zatopi v terdo spanje — v dobrotno spanje. Zakaj ko se ie zopet prebudila, je bila rakova bolezen čisto Zgii.ila (Dalje nasl.) Obleti po Slovenskem in bile neizrečeno ves le, dobitivše pismo od njega, v kterem jih zagotovlja, da bo zapustil študije prava in se podal v kratkem v Ljubljano, kjer bo prosil škofa, da ga vzamejo v semenišče. Pridši iz Dunaja podal se je naravnost v L. k svoji sorodnici in dobrotnici, ktero je še kot jezuit rad imenoval svojo drugo mater, in tu je preživel v samoti tako rekoč velike počitnice in se pripravljal na nastop novega stanu. Rad je prebiral pobožne bukve, kot: življenje svetnikov, tilotejo sv. Frančiška Salezijana, Slomšekove drobtinice itd., in pogosto imel duhovne pogovore s svojo v teh rečeh izurjeno dobrot- nico, in toliko je pridobil dušne koristi od teh pogovorov, da mi je enkrat očitno spoznal, da se ima za svoje •preobernjenje zahvaliti naj bolj ti dobrotnici, ktere je od zdaj imenoval svojo duhovno mater. Leta 1853 mesca oktobra vidimo našega Janeza že v semenišču ljubljanskemu, oblečenega v talar in prepasanega s cingulom. Kako navdušen da je bil in vnet za duhovski stan, nam naj bolj priča pesem, ktero je zložil o „černi halji", ko jo je pervič oblekel in se Bogu za vselej posvetil. Skoda, da nimam te pesmi pri rokah, ker iz nje bi spoznali, kako goreč je postal Janez za večji čast Božjo in za zveličanje ubogih duš. Ko sem ga kot osmošolec enkrat obiskal v semenišču, pokazal mi je to pesem in le perva versta pervega stavka mi je še ostala v spominu, ki se glasi: ,,Pozdravljena bodi, černa halja....." V semenišču se je gospod Janez kaj ponižno obnašal, bil je bolj sam za-se in tih, vendar pa priljuden z vsemi, česar sem se sam prepričal, ker sem bil dve leti ž njim vred v alumnatu. Gospod Bog pa je hotel poskusiti njegov poklic in poslal mu je v drugero letu bogoslovja nevarno bolezen v očeh tak- , da se je gospod Janez bal, da utegne osiepeti; pa je po Bož|i milosti spet ozdravel in njegov poklic je bil potem se le bol) vterjen. Na počitnice sva kot bogoslovca oba hodila v L. in vedno mi bodo v spominu ostali prijetni dnevi, ki sva jih tu pri svoji sorodnici in dobrotnici preživela v ne dolžnem veselju, in kteri so nama le prehitro pretekli. Leta 1857 je bil mašni k posvečen in mesca avgusta tega leta je pel n >vo mašo v Vodicah v pričo veliko duhovnov, svojih sorodnikov in pri obilnem številu zbranega ljudstva. Pri njegovi novi masi sem mu bil jest ceremonijar in na tihem, v duhu sem ta dan tudi jest novo mašo obhajal, ker zavolj neke pljučne bolezni, ktera me je že več kot pol leta terpinčila, nisem imel čisto nič upanja, da hodera ozdravel in tudi enkrat novo mašo pel. Gospod Janez je to vedi I, ker sem mu bil to svojo misel pred novo mašo razodel. Milo se mu je storilo pri sercu, ko mu to povem, in kaj se zgodi? Ko on kot novomašnik pri povzdigovanji v svojih rokah derži Telo in Kri Jezusa Kristusa vsegamogočnega, ga iskreno prosi, da nai se usmili bolnega ceremonijarja, ki zraven njega kleči in s kadilnico kadi presveti zakrament, in naj mu podeli copet telesno zdravje, ako je njegovi duši v zveličanje. Jest nisem nič vedil, kaj gospod Janez pri svojem pervem povzdigovanji prosi Jezusa, ali čutil sem, kako me neka; zbada v pljučih in kako se to zbadanje vestno nižje i>i nižje pomikuje in slednjič popolnoma pojenja- Vsega drugačnega sem se čutil na pljučih po novi n aši, od dne do dne sem terdneji prihajal in v kakih 14 dneh sem bil popolnoma zdrav in sem ostal zdrav do te ure. Čudež ali ne čudež, jest ne rečem nič (»Slovenski Narod4', kaj pa ti porečeš? Pis.), ali le to terdim, da je gosp. Janez prosil Jezusa za moje zdravje s terdnim zaupanjem in ga tudi sprosil. Nekaj tednov po novi maši gosp. Janez dobi dekret, da pojde za kaplana v Vipavo, in šel je tje ves goreč za slavo Božjo, in delal je v ondotnem vinogradu Gospodovem dve leti, ako se ne motim. Slovel je po vsi vipavski dolini kot goreč pridigar in spovednik. Rad je hodil tudi popoldne v cerkev in je tamkej klečal pred najsvetejšim Zakramentom globoko vtopljen v molitev. Prestavljen je bil I. 1860 v Teržič, od koder se je še tistega leta mesca oktobra podal v St.-Anderž na Koroško v novicijat družbe Jezusove. Za njegovo velikodušno serce namreč je bila ena fara z nekaj tavžent dušami pretesna, hrepenelo je vedno po obširniših delih v Gospodovem vinogradu in njegova poglavitna želja je bila: po vsem širokem Slovenskem delati v večji čast Božjo. To je bil poglavitni njegov nagib (kakor je v nekem misijonskem sporočila, kterih je veliko spisanih zapustil, sam spoznal), da je izstopil iz svoje domače škofije in se pridružil jezuitom, da bi vsaj po Kranjskem, ako ne po vsem Slovenskem, misijonaril od fare do tare, in tako vterjeval svoje rojake v sveti veri in jim pomagal k večji slavi nebeški. Po dokončanem dveletnem novicijatu poslali so ga vikši v modroslovje in bogoslovje na vseučilišče v Ino-most, od kodar se je čez 3 leta podal v Požego pridružit se ondotnim misijonarjem slovenskim. Odsibmal je le gledal, kako doseči svoj namen ter misijone začeti po Slovenskem. Kmalo pa je dosegel ta svoj namen in spolnile so se mu njegove želje, ktere je toliko Ičt nosil v sercu, ker 1. 1865 ali 18G6 sem bral v „Danici" njegov popis ljudskega misijona, in sicer po lOOletnera prenehanji pervega misijona na Stajarskem v Prihovi. Kako se je to pletlo in spletlo, ne vem, vedili pa bodo to povedati duhovniki Prihovski. Prebravšega ta popis se me je lotila misel: kaj pa, ko bi tudi mi Kranjci poklicali te misijonarje m jim pot odperli v svojo milo domovino. Posvetoval sem se o tem s svojo, za vse dobro vneto teto, in po pogostnem pisanji v Požego in iz Po-žege na Kranjsko vstanovil se je pervi ljudski misijon na Kranjskem, v Smledniku, v kterega ho dovolili s serčnim veseljem ondašnji gosp. fajmošter Matevž Pre-želj. Popisan je ta misijon v „Danici" 1. 1867, in tako je dopadel pobožnim Kranjcem, da se je potem veratil misijon za misijonom, verstile so se duhovne vaje za duhovnimi vajami — ne samo po Kranjskem, ampak tudi po Stajarskem, Koroškem, Goriškem in Hervaškem, in rajni o. Valjavec je doživel srečo, da je pri kakih 100 misijonih delal kot goreč apostelj slovenski, tudi slednjič v sredi svojega apostoljskega delovanja nana-gloma umeri in svojo blago dušo izdihnil, ktera zdaj, upajmo, vživa obilno plačilo za svoje obilne dela v nebesih pri Jezusu Kristusu, kterega je rajni čez vse ljubil in ga oznanoval neutrudeno svojim rojakom. — Terditi smemo, da o. Valjavec tudi v nebesih se moli in prosi presv. Serce Jezusovo za ljube Slovence, zlasti pa, da bi v svojem neskončnem usmiljenji dobrotno poskerbelo za to, da se nadaljujejo začeti misijoni. — Vse k večji časti Božji. Razgled po svetu. Nd otoku Cipra je kak h 1820 katoličanov, Evropejcev raznih narodov in maronitov; greško razkolniško prebivalstvo šteje 130.0(H) duš s tremi škofi in eoim nadškof.»m; mohamedansko I10.0;0 duš. Paša je viši poglavar na otoku. Duhovsko pastirstvo je razun velikega namestnika (general-vikarja) od nekdaj bilo frančiškan'rn svet? dežele izročeno. Katoličani imajo t-.m en samostan, dva hospica — enega v Larnaki ob morju, kjer ima vikar svoj sedež, druzega v Nikoziji, glavnem mestu, in v Liraasolu ob morju. Duhovniji ste dve na otoku, šole za dečke pa tri, ki jih vodijo oo. frančiškani. V šolah se uči greški jezik — navadni jezik — italijanski in francoski; v te katoliške šole hodijo tudi raz-kolniški otroci. Vstav so napravile tudi redovnice sv. Jožefa, ki vodijo dekliško šolo, kier se razun imenovanih jezikov uče ročnih del, godbe in druzih reči. Šole napredovajo, so dobro obiskovane od vsih katoliških deklic in mnogih razkolniških; so znotranje in zunanje šole z brezplačnim podukom. Imajo tudi sirotnico, zdaj s kacimi 30 otroci; večidel so zapušeni razkolniški in turški dečki, ki jih je misijon nabral in so zdaj vsi katoliški. Nektere med deklicami, Grekinje in Turkinje, hočejo biti nune. Tudi bolnišnico in lekarnico nune oskerbujejo ter se ubogi in terpeči brez razločka narodnosti zastonj sprejemajo. Kdo pa vzderžuje ti dve miloserčni napravi? Pridnost ubogih dobrih nun in nektere dobrodelne nemške in francoske deržine z naj veči varčnostjo. Očitna cerkev je z napravo sklenjena, kjer je očitna služba Božja; ali revna je in potrebna cerkvene oprave. V Jeruzalemu je prosil gosp. vikar za nektere davno potrebne reči, toda k nesreči mu niso mogli nič dati. Maroniti katoliški stanujejo v 5 vaseh. Vsaka vas ima svojo cerkev in svojega fajmoštra. Ta misijon je z ozirom na bogočastje in oskerbljevanje ubogih fajmo-Strov čisto zapušen, cerkvam manjka naj potrebnišega orodja in oprave. Vsaka cerkev ima nekaj ponošeuih plajšev, nektere poškodovane svečnike, ktere so od frančiškanskih duhovnij prejele, nektere perte, nektere ke-lihe čisto iz mesnika — jokal bi se človek! Ubogi faj-mošter ne dobi na leto več kot 100 frankov od vernikov svoje vasi, in še to komaj in ne vsega, ker so kristjani revni, tako da so ubogi fajmoštri prisiljeni z rokami delati, da zamorejo živeti. Prednik tega (maroniškega) misijona stanuje v Siriji na Libanu. Vsakih pet let pride svojo črdo obiskat. Tudi ta misijon je latinskemu vikariju izročen. Oe kteri teh fajmoštrov pride v mesto, je pri-iljen mu dati narediti kako oblačilo, da more med ljudi; tako revni so. Več jih je med njimi, ki celi teden ne jedo ne mesa in ne druzih jedi, razun kruha in čebulje. Cvet in stui zveste molitve. Zahvala. Dragi otročiček bil je nama v brezupni božjasti. Obljubiva in opravljava z ženo 9dnevnico naši ljubi Gospej na čast; bolezen kmali odjenja in otrok je rešen. Hvala Bogu in naši ljubi Gospej! To prosiva tudi po ,.Dan.u razglasiti, kakor sva obljubila. Na Skaručini, 5. malega serpana 1875. M. S. Iz Štirskega. Molitveni družbi naše ljube Gospe presv. Serca se priporočuje v molitev: 1. J. K. za posebno pomoč v dušnih potrebah v sv. letu, pa tudi v telesnih; 2. J. P. za zdravje na duši in na telesu, posebno pa za pomoč pri bolni nogi, ker že 9 mescev hude bolečine terpi, ne more delati, in n ibeno zdravilo nič ne pomaga. Priporočen je v molitev in v priprošnio Naše ljube Gospej presv. Serca neki prav hudo vol jen mož blizo Ljubljane. Listek za raznoterosti. Občutki popotnikovi na Kuiiiu. i. O preljuba domovina, Krasna si nad druge vse! Trud in žalost hitro zginja, Ce oziram se na te! — Velikanske bele gore, Homci drago kinčani! Viri Soče, Save, Sore, Serčni mi pozdravljeni! — Dolj od Kranja ob planinah Šmarna gora dviga se, Romar verni po ravninah Počastit Marijo gre. — Sava bistra, topla Kerka, Lena Mirna ti teko Tam, kjer kladvo naglo terka, S plavža dim kipi v neb6. — Sem od morja gozd se veže, Snežnik, cirkniški glavar, Od Postojne v Turško seže Senca drevja, Božji dar. — Vidiš goro Krim, Gorjance, Bliz enake visokost*. Tam ravnino od Pi Ijan ce, Se naprej zagrebški most. — Stirski bregi v levi Save: Pohor, Turjek, Lisic, Hom, In še druge skalne glave, Pretijoče biisk in grom. V sivem mtaku še hervaški Klek — ko truden oroslan — Kimajoč ob mej* v jaški, Turkom in mornarjem znan. Vinske gore, senožeti, Rodovi: no gledaš plan. Vid iš Ijud slovenski treti Se za živež noč in dan. Starih gradom podertine, V bran so b'le postavljene, Zdaj so priče, da vse mine, Kar človeško delo ie. Zalih cerkev brez števila, Znak keršanskega duha; Dedom vera draga bila. Sinom vsega kinč blaga. (Dalje nasl.) Milostivi škof Jernej Vidmar so pretečeno nedeljo v Kranji, potem ko so pridigovali in slovesno veliko mašo peli, birmali nad 900 otrok. Iz Ljubljane. (Umetništvo.) Izročene so nam naslednje verstice. — Naš domači umetnik gosp. Janez Volf se je zopet skazal pravega mojstra v slikarstvu (malariji). Nad vratmi cerkve sv. Florijana v Ljubljani je bila stara podoba na presn > vsa že oguljena in od sreža razprezana; te dni pa je ztnaial čisto novo podobo ua presno, in sicer tako le.po in mojstersko, da se sme res z dobro vestjo vsakemu priporočati, kdor bi za enaka dela umetnika potreboval. K gosp. Volcičevi knjižici: „NaŠa ljuba Gospa j/resv. Serca" — bodi še pristavljeno, da velja vezana v usuji 1 gld., z zlatim obrezkom 1 gld. 40 kr., in d-biva se prt g. Gerberji. Ljubljanske Šole, razen normalnih, so 15. t. m., v četertek, dokončale letošnji šolski tečaj. Milgo-p. kapi-telski vikarij Jožef Zupan so imeli slovesno sv. mašo in „Te Deum." Spovedni priprava za ctroke na štirih listkih ob kratkem se dobiva pri Milic-u v Ljubljani — posamezno po 1 kr., ali pa v zvezkih po 1 prelepo slovansko deržavo še oteti. Katoliška Cerkev euina, ako se v sužnjost ne vprega, ima toliko moč do človeškega občinstva in zlasti do mladine, ca kipeče rogoviUtvo z zveličavnimi svojimi nauki utolaži in občinske rane ozdravi. Rusija naj pusti svobodo katoliški Cerkvi po vsem silovitem cesarstvu, in vidila bode, kako hitro se bo pričela bolezen zdraviti. Ako pa rudečkarstvo v Rusiji zmaga, bo strašansko veliko truplo v ne-številne drobe razpadlo, razni krokarji se bodo posameznih udov polastili, in ne le olika, zlasti v Aziji, bode zaderževana in poteptana, ampak tudi slovanstvo sploh bo zgubilo svojo veliko podporo in steber. Nikjer ni tako očitno, kakor tukaj, da prijatelj rudečkarstva je protivnik slovanstva. Iskrice ignacifanske za vse dni v letu. 27. V nekih rečeh je bolje molčati ko govoriti; ni treba branivnega govora, kjer je resnica sama svoja branivka. (S. Ign. in histor. Societ. I. 15. n. 44.) Ni gotovejšega načina branitve, ko molčati na obrekovanje, in nevredno je izpraševati opravijivca, zato da bi se maščeval. Bila je beseda, ne blisk; nič ni, kar bi te dražilo. Ako skerhaš sovražnikovo orožje, ravno tako zmagah, kakor da bi ga mu bil prelomil. Modro molči, to ti bo škit, in bo odbilo mahljej, da ne rani. Bolj gotovo je s škitom zmagati, ko z mečem. Bolelo ga bo, ker bo gerdivec menil, da je zasra-movan, ako mu na obrekovanje r.e boš odgovoril. Molči, delaj se, kakor da bi ne bil čutil udarca. Tako bo nev« šljivec ogoljufan v nadi britkeje čutil, in terpel bo sam bolečino, ktero je nameraval drugemu vsekati, dvakrat nesrečen, da je namreč zadel samega sebe in dru-z» ga ne. Potem se boš pokazal velikodušnega, ako si bil povzd-gnjen nad takim besedovanjem in če se ne vznemirjaš pri vsakem napadu nevošljivca. Žabje kvakanje luni nič bliščobe ne krati, nič tudi tebi ne bo škodovalo opravljanje, ako ga sfareš manj z besedami, ko z djanjem. Duhoeske spremembe. V Goriški nadškofiji: Č. g. Blaž Gerča, kaplan v Kobaridu, je prestavljen za vikarija v Cepovan, in gosp. Jožef Filipič ostane v Doberdobu. — C. g. Simon Hrast, brat ranjkega dr. Janeza Hrasta, je pretečeno saboto po dolgi bolezni previden s ss. zakramenti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb v nedeljo je bil prav slovesen, vdeležilo se je mnogo duhovšine iz mesta in redovniki. Ooa brata zdaj skupaj počivata na pokopališču in čakata velikega dne vesoljnega vstajenja. R. I. P. ¥ Ljubljanski škofiji: Č. g. Krašovic Ant., fajm. v Adlešičah, se poda v pokoj; fara je razpisana 10. ju!.; Dobrovska fara je razpisana rt. jul. — Umeri je č. g. Habjan Peter, kaplan v Smariji 11. jul. R. i. P. Dobrotni darovi. Za pogorelce v Mavčičah: Iz št.-Vida pri Zatičlni 12 gld. Za sv. Očeta: C. g. M. G. z Oslice 1 ces. cek. — Družina A-k 2 gl. s prošnjo sv. blagoslova za vso družino. — Darov iz Zaliloške fare 3 gld. — Ranjca Mica Markič iz Šmartna pri Litiji 9 gl. — Njih več v Šmartni pri Litiji 7 g!. 82 kr. — Neimen. 50 kr. z željo, da bi Bog preganjanje sv. Cerkve ustavil, in jim življenje pridaljšai, da zmago dožive. — Iz št.-Jerneja 40 fr. v zlatu. — Po p. n. g. kan. P. Urhu 1 gl. Za afrikanski misijon: Po p. n. g. kan. P. Urhu 2 gl. — Neimen. 50 kr. — Iz št.-Jerneja 8 gld. — Po č. g. J. Okornu 1 gl. 40 kr. — Iz Šmihela pr. N. m. po č. g. župn. A. Peterlinu 6 gl. Za kristjane na Turškem: Iz Št.-Jerneja 8 gl. Za Svtto deželo: prejeli zbirke A. L. po č. g. J. Zup. in List. Odgovorni vrednik: Luka Jerail. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznifeoii dediči v Ljubljani.