i .t..
■	" "v
Kapitalizem je sam svoj grobokop.
del bo in ni je sile, ki bi ga vzdržala
Naročnina:
Amerika $1.50 celo leto, 75c pol leta. Kuropa $2.00 celo leto, $1 pol leta. I
Subscription Rates:
United States and Canada. $1.50 a year, 75c half a year. Foreign countries $2 a year, $1 half a year.
Štev. 20. (No. 20)
VSEM ZAVEDNIM BLOV. DELAVCEM V AMERIKI.
Ako boteuo 4>irti vspeinl v boju iprrtti kapitalistom, poltmi ho moremo organizirati politično ▼ socialističnih klubih Učimo se v tt*n oziru rtd svojah zakletih ao-vrsin i kov. kapitalistov.
iKako čvrsto in kreipko ao organiziram kapitalisti vseh narodov. V Ameriki se organizirani v demokratičnih in liberalnih klu" bih, v atari domovini pa v liberal, nib in klerikalnih društvih. I-mena eo različna, načelo je pa povsod ciNi'ko: rakoriftčati delavce in vhra 11 iti zasebno lastniuo.
Ta kapitalistična načela pa podpira kapitalLMtično časopisje. V dolgih ČVafnkih »o uči delavce, da je vedno tako bilo in vedno talko ostaneta jc osebna lastnina vir	če in kulttire. Socialiste se slika llcot razhojuike, ki hočejo ve* i-metek razdeliti med aebc(j itd. itd.
Kazuistika. laž in obrekovanje ae družijo med seboj v kapitalističnih listih. Nikjer ae ne najde besed v zagovor produktivnih sta-nov.
Kay je torej delavcem potrelmo poleg svojih političnih organ iza <»ij pokriti kujejo kapital Wit rč-
ne laži ?
Kmeti morajo svoj lasten list, tvoje politično glasilo Slovenski delavci v Ameriki »> to uvideli in spoznali.
0 Delavci, ki ao organizirani v jugosl. socialist ičnih klub »h ao u stanovili svoj list "Prolfiwrca" ki ni lastnina kakftnega dobička lačnega (posameznike. ki je le takrat prijatelj delavce*, be &Uti v njih !/^>iih lookgroi.
"Proletaree" je pod kontrolo soeialitftično orgaimiranžh slov.
TVlžnoSt \*»k«trs sod ruga je.
da ipo<|pira "Plrolefcaiiea", ako ho.
čemo učvrstiti socialistično organizacijo.
John Petrič,
tajnik Jugoslav. Soc. Zveze v Ameriki.
jttndrtsgTt Ha«ie*iaitbčrni časopisi ao tqpovl, klenih ae neznansko '•oje kapitalisti. Skirbrte za ved-no sveže 11 aH>0je.
Aiko (hude Wro. Taft ixvoljeu iRslulevm pi**b**lnik*»n, tedaj ima lupo iprilikio, ipostaviti Harry Or-e.harnUt vnbtmulini poveljnikom atr-n.-aklM Zdntfcnih kMav. V slučaju, da Mbrulmc vu<jna z J ts(»> lici, ibodk* OMiond. kult priznani ubijalec i>n diftnaraitand, — goto-vo sijajni zuuagovaBec.
Slavna repiiblikiaiUNk-r lokalna vlada v Cliiiewgn. je nunoli četrtek |Httl<aJa ja»-n dkrkaz, da ima velik — >Jt.rvuh pred Nr<»z[>oseliio
delavWko armado. Slišala je, da pride tia armada trikiot na njena vrata /a drk>, ma'kar se je za v a-no val a a |>etsto polieaji. Cbika. Miki delaivei, spomnite se tfga pri »Hskx'iih meMtnih volitvah!
iCitatte^j! I Vosu«. študiraj malo te vtstice: Od v*Ski<h devet ne iel«RjiMkal) v Združen ih <frzavwh je ibH edem ubit ali 4 »a telesno [»uškiUdovan v pretek -Umi Idt u. Želtiziiiee *> imele skupaj 1.400.000 vahratoencev. Zdaj pa računaj koliko teh delavcev je par.rl žeieztmiški n*uk>k \«vrevtK*«t strašno! Ko bi teh 1,4<*>.000 iHel*Sv^ev glasovalo socialistom*. te moritove na d«4belo bi 'biki ktfciiee.
J. AtLssi Bede, ktMigntMnuin iz držaw MfesSatofta, je rekel, da jL!ei4tlemsn, 4ri ne <uosi svilenega kJiibukia (cilinder), ne velja ni* (1) v Washington*. D. C. 'Do bro je poiKldtf. Kt«ngrt»«iiani m senaitorji v WaMhio|ftcmu itak niso \Tnetktt aa drugo, Jsakor da ae gisdsvo <»t'iiikwij9 .H-ilimkrajo.
merilu sviIeifTh'' "VlobnktSv
Bfc, nalijte svilene cilindre! Prestireiitie jih z s\-ojimi glasi>v-nieaim in ptAliftie v kongr<* trvoje ljtidš, ktrtrim bodie prva .skrb. tia •e jiomMre ^imsiomni delsvatvu — ne pa	klobuk.
Delavcem, ki so brez ^ela, -strehe in obleke.
2« leta se pripoveduje dan za dnevom o prosperiteti in naraščajočem bogastvu ameriškega
judatva
V kapitalističnih časnikih so glasno in tizmom, da bi delavci ne opazili, kako vele
novno poli to pesen, da bi delavoe opijanili a patrio-v trgovini in roparski vitezi v industriji milijardo biaage Delavci niso druzega dobili kot nizke
za milijardo baftejo v svoje požrešne in nei plače, šulje in srage. Bili ao stroji med itrojlt
Zadnja leta je bila proeperiteta 1« sa sodrgo, katero rede produktivni stanovi s deležni, katero to plačevali s tvojim življenjem so povzročili milijarderji v intereeu svoje U podjetjih in na železnicah. Kljnb tema se Morilci na debelo so na varnem in uživajo opremljenih parnikih, pri mizah, ki se šibe delavcev, ki »o ustvarili narodno bogastvo, postavnih roparjev pa prirejajo psom in bogastva tavajo in blodijo lačni, brez strehe
Nenasitna požrešnost in kanibalska zanimata za blagoetan "svobodnega ameriškega blagostan zamorskega sužnja
Proeperiteta in blagostan ameriške pltlkokracije ita izzesana iz mozga in krvi ameriškega proletariate; delavci >o ju plačali • svojo bedj z revščino tvojih žena in otrok
Predsedniki, ministri, politikarji, poslanci in senatorji 10 pomagali, da to roparske družbe kapitala t pomočjo zakonov in colninskih jiugijlli oplenile splošno delavce kot konzumente tn pro-ducente. Politična korupcija in podknpljivort SU najboljša opora plutokracije. Ali kjer to ne zadostuje, tedaj stopajo na piano sodniki, da 1 prepovedjo in 1 kakimi drugimi postavnimi iredttvi onemogočijo samostojen nastop delavcev.
Ako tudi ta iredttva ne zadostujejo, tedaj te sapove najemnikom v uniformi, da martirajo. Tako te je še vedno zvršilo v zapadnih jii lafcl iliili okrajih, nazadnje v Goldfieldu
iriške špekulante, trustjane in drugo ničvredno poštenim delom. Delavci te prosperitete niso bili industrijskem bojnem polju. Na tisoče umorov prosperitete v premogokopih, drugih industrielnih morilcu na debelo še lat ni skrivil na 8lavi. plen. Vozijo te v automobilih, krasno in čarobno težo lukulskih jedil in pijač pa brijejo norce iz l rane dame — soproge in hčere teh novodobnih pojedine, mejtem ko delavci, prouzročitelji vsega tople obleke po ulicah.
»vost ameriškega kapitalizma se dandanes manj tlavca", kot svojedobno sužnodržci na Jugu
za
Sedaj je kriza fipekulantje so stavili krajih odpuščajo sedaj delavce na debelo življenske potrebščine, so sedaj delavci in
V Chicagu je nad 16W00 del« večja. IftJMfr	Krajev
OBHOD CHIOABKIH BEEZPO SLECEV PRELOŽEN
Brutalnost chicaških "kozakov."
Socialiweim j© že mami koga vz-(!>raim»l iti bod*. se nranriko^a.
Socializem bo združil br?zpo. selne delavce s počivajočimi malinami.
•'Razkošno življotfje ubije tudi psa.'* . V potrditev tega angle, akega pregovora je »hroaij. ki se je dogodil prod nekaj dnevi v New yvtiou. "Dandy Jim'" »> rekli bogatinu, kteri je bil ves o. kraPoti « <fija«m»nt i in (Jrugimi dragotinami. Sedal je ravno pri mizi TsBdkošno -opresUjeoe obtslo-wfaiw m ae mnst.il a kok»Sjo pe-četi^o ter raBnTnri sbudi^icami, klo »e je '4\nml mrtev. Uboga kreatura se je prenažrla, da je moratla — vimMti. In to v New Porku kjer je na tisoče in tisoče la^rrfh	d»4«\ik in otrok.
Slično požneftniist so imeli atairi Rimljani, kteri ao fptraieje poginili v lastinem Iblatu. Ljudje p<»-tngajo — psi in ipoginjaytK Ali m ie vas, <1» se iterujejo korenine temu nad vse krivičnemu druialb-ncnrkii suWt-trneiT!
Zt*ndilo we je. da je neka ^le-
daIftkja <lružba v Denveru. Colo., fuedsta*tjaia v premietnh slikah rwzrue imtwdsjine twwibc iz na»e re-I«vbilikc. Ko se je |irikaxala slika f.renlsettniloa Roosereltn, so gleda-i« navtdiMesija »Itivje zaj>Usdoali. Ko je fia pa r cirri jswineje ra\no ista iknitžba pri rediha iwto j»r«*ls-tAVf> v Kjimsais (%y, k«bsl, ao gledali o»b Kliki Risse^-cltai — molčali kiot gnib. Čitattelj «i lahko tu napravi sam svojo sodbo; mi pa prafvimo z IvincoliMSin: Lahko je p rev »riti vse ljudi neenkrart in tudi tipkaj ljtnU vev-lcnat, toda ni ka'Wcr "ni pa rsogofie vairati »m i naj in \-Neh Ijiali.
Naši Ijt^bffiSfjivi komgresmarri in seJMŠtorji v Washingtowu so si povišali dnevnice na $25. To je plefia TJa de«wvnfik in nedelj, jsi naj loougrtfttinan aborujejo ali pa igratjo karte r kakftnwm basemtm-tn. Ti sirotka delavec, ki si poslal K« oflralkane brtrtkirje m ahivokeite v kongres, ima* pa $2 ali pa manj na ditsi; sko ue delaš, nimai pa nič. Sevada kongresmani rabijo denar. Tr«4>a je svilene klo-birkm, treba j« ismpasMJa in treba je — hm l — v Wewhmgtwnu je Hneč tisoč parfunMnih iensk, ktere so od v*c*h strani prinesle svtfco	raa protfaj. VTdii,
drairi moj fleltavec. te rsčiine plačuje* ti, kajti svileni cilindri, samrapanoc in parfiwnwn»» žonske ao — dlrage; swto je pa treba dm?-vnicc po	Seveda take novi-
ce ne prildk^o rade "do tvojih ušes, kaortn k«if>iitaJiMtš^TV> časopii^e mol. H kot gn^b o term keg ***	T
W«rfhvngtowi. Pri ibodočih vo litvah pa	posli te Ijub^wn-
jive kontrr^iiu^e-s Washington 4%a se ibodo viallmvkh ma tvoj rsčim OK, kulaj se ti bodo	l
Tukiaj kmafte slučaj, ki je iz rood tisisWh. kalno žive r«-v-ne dnuziiw* v New Yortcu m Chi-eag*u koder že (par tednov tra ja rt rjttni »trnajk : Vdova s tr«nni o troei,'ki ima edTrio potfporo v svoji ualjstairejKi hčeri. |ioSa za dve maljhrvi *ibi .^13 meset'-ne rente in sa pliniovo svdčavo $1. Hči zasluži $20 na mesec nakar potem tit<ken» ostafne za 'hnimo, obleko, [mmv in cfruge življenjske potrebščine za oel ruestr — $♦>. Kdo odobrava talko mizera-bl živi jen je! S pdpolrto jrsrfeo ae pri-< .'nržujemo t*en sinoro»ko»m v re-volti proti ropajskiim vel«posest-nikiom in wno veseli, da vodijo so cialisti to akcijo.
na eno karto — na zemljišča. V industrijelnih delavska plača zadostuje komaj za najpotrebnejše
svojci brez ^rehe, obleke in hrane.
"ser* ■
dela. V New Yorku je* armada brezposlecev še Jpllgodna poročila. Velik del teh vbogih brez
noči 0ftka}(r 1
mestih cele čete nesrečnih brezposlecev skorjioe kruha, katere jim dele reklame lačni človekoljubi in dobrotvorna društva. Od teh nesrečnih ljudi ki prezebajoč v hudi zimi, čakajo skorjice kruha, jih mora zopet oditi mnogo praznih rok z lačnim želodcem, ker nase toliko hvaljeno narodno bogastvo ne nese toliko, da bi vsak lačen brezpotlec dobil skorjo kruha
Oderuhi in izkoriščevalci žive vzlic krizi v palačah sredi najudobnejšega komforta; delavci vir vsega bogastva — pa v pomanjkanju in bedi
Povzročitelje bogastva se potiska na nivo beračev in potepuhov. Marsikteri želi, da bi prišel v ječo, saj bi bil na gorkem in bi se najedel do sitega
Tovariši, ki trpite! Ako razumete, da ste napolnili skladišča z izdelki svojega dela. da ste deželi dali živež in vse druge potrebščine, ali hočete res sredi tega bogastva počasi umirati lakote?
Redili ste živino, sejali pšenico, koruso, rž in mleli zrno v moko. Zidali ste hiše, gradili železnice, izdelovali ste obleke in čevlje, zakaj dovolite, da morate prezebati in gladovati, da ste brez prenočišča?
Delavci, vi imate pravico do živeža, stanovanja, obleke, kajti vaše delo je vse to stvarilo. Vas so na podlagi izkoriščevalnega, roparskega in nasilnega gospodarskega reda oropali. Tatovi so velekapitalisti! Ali naj v miru vživajo plen?
Seznanite se z nauki socializma. Gitajte socialistične knjise in časnike. Glasujte v jeseni za socialistične kandidate Pošljite same socialiste v kongres in vse druge pottavodajne zastope, ako hočete razlattiti bogate tatove, sebi pa pridržati nadzorstvo nad delavskimi sredstvi in virom za življenske potrebščine.
Živela solidarnost za blagostan in svobodo vseh! Doli s kapitalisti, ki stremijo za roparskim profitom!
Živela socialistična stranka, živel socializem in doli s postavnimi roparji!
ZVEZA JUGOSL SOCIALISTOV V AMERIKI
Obhod 150.000 breM}»a*etlnih delavcev v Cftiosgu, kfotri bi ae imel vršiti xaxft](ji četrtek popoldne, je vodstvo socialistične stranke preklicalo; vH&il ae»t bo pa vseeno en-krst v fdbruarju.'
Povcid temiu je <iada podivjanost ('kikaških ''Itooaakiovpolicaje v, pod vo<ktv<lm fctfa Shipipy-a, I Heri je nameravaj ta dan po vuo-ru roaftUb tiranov posneman ti "r-d*-čo nedeljo" v Petrogrsdiu. HhifSIW j* hdlel kmeti izgrede — l.rvolitge; iuJiiek je, dla bi j»e kam-Litam tlaku ehSkiaškch ulic tekla kri brezposelnih delafvoev. Vodstvi sooiaMiinc Stranke je U) cl<Vbro vedelo, vsWd tega je pra-vonvtsiifct preldliealo parado, da tako prepreči imsa»ikt«n» nedolžno žrftiHv.
Že opoUlne iitn^a <Kne abnana j« bila iskbeijslca sila celega mesta v dbwtt-tow«*u, k»oid«*r bi se i-melo vršiti korak an.j** City Hall kjer ihs se imeli ustaviti breuaj> leči in «T**6iti mentncmu av<e.tii pe-licijo. je (»bkoldu noti 500 policajev ; vsi trije ftoodi so bili zaa-l<rajoni po itaril fcoropanijah i>la-vcsulcioežav. Na I>okie Fronto, 1 jer so se imeli obrati obhodniki, je bilo vse plavo teh "kocwikov". Poleg t.'ga je pa po vseh blianjih ulicah nrariiraia ^elta za četo Shi-ppy-ervih hlkspoev, (pripravljenih na boj. Brezpost lci, kterim v skrajnem tr?notku ni bilo znano, (hi je pararia |sneikli*»a:!r;i. so prihiteli v ogromnih 'iimoaicah na l^aike Front, in v Wizuje ulice, k-jer ao nakltcli na ibrUtalno silo polinijakn druftrali. Kakor lovski por zapddfti so se policaji med Ireuqposk'ce spi jih ro/iranjali na
(Vol. III)
tem kiuaauo wdkiktatt* da smo v vaših očeh manj, kakor bankirji in
<>rugi ibiMUicMsinant, zato ker urno dela vet.M
Delavsko gibanje {
Sta rok rajsko časopisje port»ča da je avstrijski cesar povodom svojega ozdravljenja daroval pa pefcu milijon lir. Ta novica za služi per*č komentar. V Avstriji je na tisoče in tisoče brezposelnih delavcev, ki so primorani iti na tuje irfkat si kruha. In zopet zdaj je ameriška kriza prignala na tiaoče delavcev domov, kt?ri so, prišedši v A varijo, padli i* dežja pod kap. Za vse te reveže in ostalo siromaino kmetsko ljud stvo, ktero daje državi največ de namiga in krvnega davka, nima cesar pomoči. On da raje milijon lir papežu, ki je e^len prvih bogatinov na svetu. Milijo« lir vreči tam. kjer je kup zlata mrlijon lir, kteri je izsesan iz si mmaAnih narodov avstrijskih Škandal, ki zasluži ie strožjo kritiko!
zz-r-
Resolucija organiziranih rudarjev v Ely, Minn.
Odbor 'finlaiskie unije v Ely, ga. ker se ne oeirajo laštniki rtul-
Minn.. nam je	sledečo re-
solucijo, Iktertf tira**' volje ja vljamo:
Ely, Minn, 19. jan. 1908. — Na zadnjem zboru rudarske zveze st. 219 v Ely, Minn., spadajoče k 44Zapadni rudarski zvezi", smo izjavili mi Slovenci sledečo raso-luč i jo in protest proti vsem onim nasprotnikom, kteri delajo na vse mogoče načine, da bi uničili "Rudarsko zvezo" in se bolj potisnili vedno trpečega d?lavea pod kapitalistični jarem:
nikov na varnost pri delu, marveč glodajo Homo, da se jim ste-koji milijoni, ,če tudi se nas vse iiamrti v rudnikih;
ker končno sprevidimo, da nam je nasprotna, vačina trgovcev v mestu — bodisi ene ali druge vrste — ktere vzdržujemo mi delavci, kakor vzdržujemo celo mesto,
zaključujemo enoglasno mi ru-tllarji in udje Western Federation of Miners protest in ogorčenje proti vsakemu nasprotniku naše
Mi rudarji in delavci v «koii«VoPganimije, kteri jo skuša uni-
mesta Ely rthižimo si s težkim delom in za malo plačo svoj vsakdanji kruh,;
ker sprevidimo, da dobivajo lastniki rudnikov milijone in milijone dolarjev dobička vsako leto iz naših žuljev in trpljenja, kterega mi prAtajamo pod zemljo dan za dnevom;
da naši delodajalci postopajo * nami, kakor z nemo živino, ne ffloveftko temveč živinsko;
da mnogo nas delavcev se po jlkoduja v rudnikih samo radi te-
čiti in mjd proti nji, bodisi posredno ali neposredno.
Nadalje enoglasno poživljamo vse rudarje na Mesaba Range, kakor tudi po vseh Združenih državah, na organizatoriČno delo. Kajti zdaj je čas. Ne obupujte t ne pustite, da vas izkoriščajo kr-voželjni kapitalisti pod sužnjim jarmom kapitalističnega trinož-tva.
Enoglasno vse rudarje
poživljamo zlasti na Mesaba Range,
kteri so prestali mnogo bridkih dni leta 1907 ob času zadnjega boja m<Mi delavci in delodajalci, naj ne obupa vajo zaradi teSa, ako jih je uasitlna roka kapitalizma postavila na isto stopinjo, kot ho bili pred bojem.
Mi, vaši bratje na Ely, Minn., vas kličemo k delu za naše akup-ne pravice* ne oziraje se na nasprotnika in sovražnike naSe organizacije. Korajža! — bratje.
Mi hočemo biti vedno z vami ob Času radosti in trpljenja. Ne bodemo več poslušali onih, ki so nam obljubljali ob času trpkih dni vašega zadnjega boja, da bomo imeli vedno lahko delo, če sa ne »družimo z vami. Varali so nas res, dokler »te bili vi na štrajku— a kaj je danes t Vsak delavec, kte ri ne dela tako. da b! mu take pot raz život, je odpuščen iz dela
Zatorej bratje delavci trpini ne poslušajte hinavcev temveč na delo.
Vam v?dno udani »ohratje W F. of M v Ely. Minn.
a. p., j a., j. s
je skočil
polica"j in jih naapmil. I>r. Reit-m«n, /nami 'bojevnik aa brezposelne, kteri se je ne(jvelg trudil za ta Obhbrt, na bil zodovoflj,« s pre-hlio»m 01^ strani socialistov. On 3«? btrtel itave*l:i svoj načrt; sei je »na Laik<- Front in tam na^lo zbralo bliao pet tisoč oseb bro^e-čo množico, a ktern je na čelu ko-raVal po Michigan Ave. nn M.-ndi-Non »t.,, its fko so ga tam ust 1 vili policaji, zavil je na Stitrt st.. in 1 d vtami 11a .ladksoJi Boulevard. N« Clark st, je pa trčil ob četo policajev in niMČelnik istih mu je velel nfcati. ReHman hc je skliceval na ustavne pravice, ki mu jamčijo javne obhode in shode, toda platvosnknjcž se tli zmenil za ta izjaikon. l>al je mamenje — in "kofcaki" so pričeli swje delo. lVnlrli so Re^tmani ua tla, bili ga količi in »tolkli tmii po drugih delavcih, ktet« so bežali na vse strajii. Kimeno je bi.l dr. Rcit-nan srt^iran in d jam v zapor.
Talko se je končal dan. City Hall 4t«>lica liikaks' vlade, je bila gissino rešena -^bre/)|>oeciuiii de-ItteeV. Miki jI. V namesto «la straiili i-nsljc meščanov in »krneli za mir in red. »traiili so mestno fadio in župana prt^d goloro kini i delaivei ter provocirali kr-\oUtje. ,4^kan«Sal. da nikdar ta loega !" — dejal je en meščan — "nikoli še nisem simpatiziral socialisti, toda od danes zanaprej sem socialist in za druzega ne glasujem več kt>t za socialiste. Hvala. Mr. Shippy!
Pdt-wijiK "kteno je misiil dr. Reitman predložiti nwwt.nemu sve-tu, <*> glasi dobesedno:
"Županu m mtv|tn»nnu svetu: Mi fbrewpoeelni in bedni vas o-poesfc7«mo n« fakit, da smo voljni in s|wtfohna detati. >iaNa eksistenca je odvisna le od tega če pro dshno svojo dlelavno moč onim, ki jo zrtn#«retjo 'kupiti. Mi me pooe-dujemo tvotmic, vslod t< ga ae tthli ne moremo saiui vpoHdwti; mi nimamo »vojih hiš, vsled tega moramo plsčaiti rent. Ako ne d hi-mo (Dela, (tedaj sta rti nas odprli dve (poti: Mmmimmr ali al^'in. Ako nas »rtmore država vposliti kot zločinec, »»kaj nes ne bi kot poštene klavce t
/Vi imate moč, da nam lahko pom-agaite. ITtooe so po^rsbne čiš-ftnja im poprevlca; tmego je ifnsssga mestn^ ga <Ma, v kterega ras lahko vp^slib' <♦<> spomlndi. Ako ibi mri bili barrkirji, vi bi nsm go/tovo pomagali.	moč vaše
»rffcmmimrecroe b| nam šli na roko. Ce nsm wltj odfrečetc pomoč, po-
itrajki.
—	Oo ki field Miner's Union št. 220, Westem Federation of Miners, še yedno svari delavca ši-rom Amerike, da se naj ogihljejo
Gohlfielda, kajti tamošnji štrajk rudarjev še ni končan. Lastniki zlatokopov so potom lažnjivih poročil najeli zvezine vojaške ča. te v Qoldfield in naznanili, da se rudarjem zniža plača $1 in v mnogih slučajih tudi $2 pri dnevnici. V dosego tega načrta in da uničijo štrajk. skušali so dobiti večje število garjevcav na delo, kar se jim pa korenito ponesrečilo. Nekaj štrajkolom<?ev, ki so prišli v 0 o 1< I field, se je kmalu razgubilo in sedaj vlada v dotič-nih rudnikih popolna tišina, fttrajkujoči rudarji imajo trdno upanje v zmago.
—	Rudarji pri Malones Mining Co. v Robinson's Ferry, California. »o šli na štrajk za deveturni delavnik.
Brezposelnost.
—	Newyorška dobrodelna dru. stva naznanjajo, da je te dni v New Yorku 35,000 brezposelnih mož. ki nimajo doma ne streha. Potikati se morajo po mestnih prenočevalnicah, da vjamejo kak prostorček za prenočišče.
—	Povodom demonstracij brezposelnih delavcev v Seattle, Wash., *o oblasti King County-a. kjer se nahaja Seattle, odredu*^ da se prične z graditvijo nove o-JuraiiMUct-atcJn ari t-© d<>lu upo-sli brezposlece. Trikratna jed, prenočišče in 25c na dan -r bode
3

zaslužek teh delavcev. Konvencija organiziranih premo-. garjev.
21. januarja se je pričela v Indianapolisu vsakoletna konvencija organizacije ITnited Mine Workers of America. Tisoč dele-£8tov je bilo prisotnih, ko s? je odprla konvencija. John Mitchell, kteri ima odložiti predsedništvo te unije s 1. aprilom, je imel otvoritveni govor. Po zaključku ponovnega poročila organizacije bode imel Mitch ali slovesni tT'>-vor. v kterem se. poslovi od organiziranih premogarjev kot predsednik. Mitchell ni predložil la-j tos nikakih načrtov glede unije, kakor je to storil na vsaki prešnji konvenciji.
"Brezposelni" železniški vagoni.
Iz poročil železniških družb povzemamo, da je te dni v Združenih državah 320,000 železniških tovornih vagonov iz prometa. Razen t.^ga počiva tudi 8000 lokomotiv. Po neki statistiki imajo vse želAzniee v Združenih državah 3,200.000 tovornih vagonov. Potemtakem počiva praznih 14 odstotkov vseh vagonov. Ako vzamemo, da se ceni vsaka kara na $1000 in lokomotiva $15,000, tedaj imajo naše žaleznice 440 milijonov dolarjev mrtvega kapitala. ki ne nosi zdaj nobenega profits, ^e računamo dalje, da ima vsak tovorni vlak povprečno štirideset vagonov ali kar. tedaj je danes oiiam tisoč tovornih vlakov iz prometa, ki nimajo kaj prevažati. Pomislimo zdaj, koliko je še le železničarjev brez posla. kteri so bili rposleni na teh vlakih. ♦
DENARJE v STARO DOMOVINO
P0Š11.JAM01
m i .....................
m • » 40...............
JM> I «0.»................
M • IM.Tft..,..............
1» 9 ms.no.................
H ........................
....«> kme ... too kfwi ... S» kron
.. SOO km«
,.1(100 kron ..!WOO kiwi
PolUrinu ^ »H»t» prt t«"h »ir«S«ti IS> m« ttf n»k»*»no irot*- po|>olno«iw tepl*ll|n br** vinar)* ntIMtkit.
denanif pnllljm**	kT
pnltnl hranilni unwt T II. «V. U
ts>nar)r n»m po«Utl y nalprlllfn^^ rt« M.V00 ▼ Ifotorlnl t prlpdSsl« aH r»«|il»trlr«nnm pUmu. »^V*	po
iv>mf*tkr Po«tal	Otrt^r ali p«
York Bank Draft.
Frank Sakser Co.,
IOO Qrvaasich at., Msw York
B.
0I04 •txoialr Avs , N. Otsvslsnd, Ohio.
U.



"PROLETAREC.
LIST U IMTKMKMK DKLAVUKGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TORBK.
LMtuik ta tada)atoJJ:
It
v CJjicag«. lit.
Matofala*: Za au»rico ll.flo m oalu wu>, ho » pol ItU. Za Kvtupo m sa o*Iu Wto. |l m pol
Uf^ii to 4+fovor* Prt tfnmtmh ¥h+4UU H ***** miv« mumamUi ImJi S I AMI mmtlot
PROLETARIAN
N Owaadaad publUbod Kun Ti muat, by WwkM1«
i, III.
Joan OaiLac. Pratklcal;
Joan Paraj«, Itaorelary;
Anton paaAaaa, Tn-».ur«r
•uacairtioa htm: Ualtod »Ul«a and Caaada. ll SC 4 ytki, no fi>r half j^ar Vutmigu oouairt*«
APvaaTlNlN« UTH ua ayrtMUMiot.
NASLOV (ADURKNS)!
MPROLETAREC,r, M7 I«. Center A v«., Chicago, III.
231
NEVARNI SOCIALIZEM
44Kdo bo v socialistični družbi pil šampanjca t"
To je eno tiatih neumnih vprašanj, ki jih je sh&al vsak v javnem življenja delujoč socialist gotovo tolikokrat, da ae mu iiploh ni več ljubilo, prepirati aa z ljudmi, ki nimajo resnejših argumentov. Vendar je pa koristno, da se govori nekoliko tudi o tej stvari. Ne mislimo pač, da je Šampanjec najvišji užitffc tega sveta; ljudje^-ki imajo v tem izkušnja, trdijo eelo, da je maček po šam pati jcu najhujši. Toda v bistvu se ne gre za to imenitno pjačo. ampak stvar je taka:
Ljudje, ki so slišali nekaj zvoniti o socializmu in o socialistični enakosti, pa se niso nikoli resno poučili o stvari in niso nič razmišljali, si predstavljajo v bodoči druži)i (sami pravijo kon-sekventno: VKodofi državi > dtrf-ge. dolge vrsfcj kasarn, vse enako zidane, vse enako urejene in stanovanja v njih enako razdeljena med vse državljane. Točno opoldne bodo zazvonili bogsigavedi •kakšni zvonci. ljudje bodo pohiteli v državne obedovalniee in tam se bo serviralo vsakemu enako porcijo juhe. enako pore i jo feromrpirja. enako porcijo zelja. Morda bodo morali zaradi enakosti celo v taktu jesti. In sedaj nastane tem modrim glavicam težava: Šampanjca ni toliko na svetu, da bi ga lahko vsakdo do-bil; če ga pa dobe samo nekateri, j* enakost fuč. Kaj bo torej s to reč jo T
Če se jim da časa, pridejo seveda od šampanjca do cilindrov, lakiranih čevljev, diamantov, biserov itd. Kdo bo dobival take reči T
Ali — da se formulira vprašanje nekoliko pametneje: Za koga bodo izvanredni užitki f
Odgovor je pa zelo kratek in enostaven: Za tinte, ki jih bodo zaslužili.
In prav tem je veli-ka razlika med življenjem v kapitalistični in v socialistični družbi. Danes ima lahko vse iribrane užitke bogatin. čeprav jih ni vreden in čeprav ni pridobil bogastva z lastnim delom. Ne le. da lahko pije šampanjca, da se vozi v kočiji, da ima met rese; ampak omare si lahko narpolni z najdragocenejšimi knjigami, po stenah razobesi lahko najimenitejše slike, v vsak kot postavi krasen kip. na večerjo lahfeo povabi glasov ite pevee in glazbenike, v gledališču ima ložo, vse prirodne lepote si lahko ogleda, pa morda še vsega skupaj ne razume.
V socialistični družbi pa veljajo enake pravice in dolžnosti. To se pravi: kdor ja zdrav in sposoben sa delo, mora toliko delati za sptotnost — in • tem seveda zase — kolikor zahteva sorazmerna razdelitev dela in zato mora družba zadostiti njegovim potrebam enako kakor drugim. Garantirati mu mora minimalno zadoščenje tcJeanih in duševnih potreb, ki se jih skupno določi. Tega minimalnega dela. ki ga mora opraviti vsak v svojem okvirju, ne bo kdove koliko, ker bo delo racionalno in ker bo vsa produkoija urejena za potrebo, na pa za špekulacijo. Minimalnega zadoščenja potreb pa ne bo kdove kako malo, ker se bo delo tako uredilo, da bo vaakdo lahko dovolj užival.
Tts užitke inora družba garantirati tudi za delo nasposobnim, otrokom In starcem.'
Poleg tega obveznega, recimo oficielnega dela, pa ostane še široko polje za svobodno delo vsem tistim, ki imajo vsčje zmožnosti. Oni bodo dali družbi več, nego je njjh dolžnost. Nobenemu Edisonu ne bodo prepovedane iznajdbe, nobenemu Rodinu kiparenje in nobenemu Oorkemu pisanje."
Njih zvanredno delo ustvari izvanredne užitke. Družba bo torej svojim zaslužnim članom lahko dala več, nego minimalno "plačo". Če je absolutno res, da je dobiček glavni motor dela. tedaj tudi tega ne bo manjkalo v socialistični družbi, le da bodo imel dobiček oni, ki ga bodo zaslužili, ne pa oni, ki znajo najne -»ramnejiše izkoriščati.
Ne vemo, če se bo zdelo bodo. čhn umetnikom, učenjakom, velikim t^hničarjem, pedagogom, iz-najditeljem itd. posebno važno, piti šampanjca in nositi karirane hlače. Ampak če se jim bo, tedaj bodo pač lahko imeli oboje. Vsekakor pa bodo imeli vse pred-sti oni, ki jih bodo vredni.
Hajka o kaaerniranju in uniform jnapju vseh v socialistični
stanov in omejujejo mol kapitalistov, danainjiii auiujodrzcev.
V	strokovnih organ iassc i jati as
tliruinjo delavci, da si izvojujejo tišje plan's, nižji delavnik, sploh i ih se v induatriclnrh podgc-tjih /* kolikor mogoča dandaota, v me jah današnje člov«£ke družbe o-meji izkoriščanje delavcev po kapitalistih.	*
V	jednotah za slučaj bolejui, nrtsnuče m smrti se družijo deda v-ei dk so delaven in njih i-ojni preskrbljeni za slučaj smrti, bolero i in neareiče.
It tega dedi, da ao podporne jv'dnote wtotako potrebne in važna »» rtelavce kot pod it WW in strokovne organ imetje,
Zavedni alovenaki delavci v Ameriki so politično organ i-/i rani rr social i##t w'«n.ih klubi*R7 atro" kovno v unijah, za slučaj bod«*. v*, amrti m DSsra&e pa v Slov. Nsr. Pod, Jedki o ti.
Zakaj ao se zavedni slorenaki celavcrr vpisali v S. N. P. .T., ko imamo Slovenci še druge jadno-te. S. N. P. J. sprejema pod svoja krila vsakega, ki govori ka »lovanski jezik ne gl?de na .versko in politično prepričanje.
Jednota, ki ima tak paragraf »a vh preje m novih čdanov, ima v resnici človek oljulk*i namen, človekoljubje se ne da deliti v pravoslavno, krščansko, katoliško. židovsko ali mohamedansko.
Kdor ustanovila verske jed note aR agitira za nje, ta noai človekoljubje na jeziku, ker v re*-iiiei agitira le trn otori-pitov wvoje cerkva. Twke verwke jednote delijo delavce, ker širijo versko so-ražtw, mewto da bi" družile delavce.
S. N. P. J. se pa v bistvu popolnoma loči od vseh drugih slovenskih jednot, ki Haht««vajo poaeb-r.c vensko prepričanje od vaake-^a, preden j ae vpise.
VsU-d* tega priporočamo Slov. Nar. I\xl. Jed no! o van k emu zavednemu slnTenHk^mu delavcu. Kaw so na zavedne dvlavoe soci
|a|
družbi je zelo neumna. IMH.t,	ni?^iJ<e_!_ Združnjmo se in pre-
DELAVCI!
Denar ni zgnbljen-Kupite "stock" Jugoslovanske Delavske Tiskovne Družbe in postanite lastniki edinega slovenskega de lavskega tednika v Ameriki. Delnica stane $10. Plača se lahko v dveh obrokih po $5. Pišite za pojasnila.
Jugoslovanska / Delavska Tiskovna L Dražba
587 S«. Cinttr Avt. Chicago, III.
41* ne bo vabe za delo. je zelo kratkovidna. Gotovo je sicer, da ima zdrav človek sam v sebi nagon za delo. da bo tem rajši de. lal. Čim manj ga bodo obremenja-Vale materialne akrbi. čim prijetnejše in svobodnejše bo delo. Ali če bi vse to ne bilo r?snično, ostane še dejstvo, da je priznanje tudi nagrada, zlasti če veled nerešenega akziatenčnega vprašanja ni treba materialnih nagrad. Pa Četudi to ne zadostuje, bo imela socialistična dru&ba mnogo več sredstev za materialna nagrade na razpolago, nego jim ima «e-danja. In če je treba zunanjih znamenj. qe bo socialistična drož ba v zadregi tudi zanje ne. Vze mimo navad?n primer. Žepna ura je potrebna. Izdelovalo se bo torej toliko žepnilf ur, da bo vsak človek imel svojo. Te ure bodo praktične, precizne, zanesljive. Če pa kdo nosil zlato uro z lepo gravuro, bo to znamenje, da je dobil nagrado za delo, ki ga je izvršil nad svojo dolžnost. In če bo ura okrašena z dragim kamenjem, se bo vedelo, da je njegova zasluga že velika.
Ne bolj dolgočasno, ampak veliko bofj peatro bo življenje, vsled tega veliko bolj zanimivo in veselo, nego je danes. Čistega veselja bo na svetu, dočrm je danes skoraj samo nečisto, ali pa ukradeno, plašno uživano. Jasnejši bodo obrazi in svetlejše oči. Kajti iz pogledov izgine nevosč-ljivost. ki je nujna poslediea kapitalističnih razmer. Lepši stanovanje zaslužnih niož in žen. priložnost za potovanje, umetniški užitki bodo lahko vzbudili in pospešili tekmovanje; nevoščlji-vost, pa ne bo našla podilage. ker ne bo stradanja in pomanjkanja. In gnusno štreberstvo bo izumrlo, kajti plaziti se po trebuhu pred zavedno spiošnostjo bi bilo tako brezuapeAno. da bi se k onemu, ki bi vendar poizkus?! kaj takega, takoj poklicalo psihiatra.
Plašljivci, ki se boje enakosti socializma, se torej lahko potola. žijo. Neenakosti bo dovolj, pisane, lepe neenakoati. an\pak ne take, ki sesa kri i* žil in ki ubija.
R. P.
8L0V. NAR. POD. JEDNOTA.
Poleg politične in strokovne orgjBtiiizacije, so t Ameriki potrebne organiaacije, v katerih je celavec zavarovan aa alučaj bo-temi, neareče in smrti.
V potitičbib organizacijah we delarvci organizrrajo, da se borijo ua političnem polju za preohrat < i&naštijoga gospodarskega reda in za ivvojevanje socialnih reform, ki ao za produktivne rftano-\e r prehodmji dobi ix kapi tali* ličnega gospodarstva v socialia-tiesio ne-obbotkio potrebne. De-iavci se poslujejo politične organizacije. da prstom volilne borite izvolijo svoje tcvarlše-dciasrce v pnatavortajn* za*topo. da tam nastopajo koriwti produktivnih
strokovni organh&aeilji. to naj bo-<i*» S. N. P. J. za zav »ranje v slučaju fsnrti. nozgode ali bolezni.
H. N. P. J. je v kratki dobi pri-lobila akoro 5000 članov in nje vrste se m nože z vaakim dnevom. Ta jednota ai >e uatanovila svojo lastno strokovno glasilo, kar do sedaj še ni avršila nolbena slovenska jedinota. Tudi tukaj je na-pmVk. kateriza labkn vsakdo vidi in opazi, ako ni slep sli ne-vošljiv jednoti lastnega glasila.
Sadovi ustanovitve glasila se bodo pokazali še le na na četrti konvenciji v Clevelandn. Že danes pa lahko smelo trdimo, da bodo ti sadovi ugodni za procvit in naraščaj jednote, za razbiatre nje pojma, zikaj se družimo v
S. N. P. J. kazali »e le na četrti konvencvji v Clevelandki. Že danes pa lah-Vjo smelo trdimo, da bodo ti sadovi ugodni za presvit in narančaj jednote, za. raabistoreuje pojma, ;akaj ae družimo v S. N. P. J |
V-zliC lastnenmu- iHiisilu pa ne smemo jedmotičarji zanemarjati iwtmeno propagamlo . Nagovar jfcti moramo še brezbrižne tova-r?*e-delavre. iatoUko dla se vpv št jo v jed noto, kot nagovarjamo oelavoe. dla ae pridružijo »^»»J^-tičinim klubom in ivni-jaim, da bo demo ob ča^nr četrtega zborovanja res lahko ponosno rekli: krasna »tavba je naie delo. J
Zavedni dHaei na delo! Naj volkovi v ovčjih oblačilih tulijo saj škoditi ne morejo nikomur, Vat wmim aebi.

□ □□□□D
g
] □oaiaa □iiiG □ □iD1aiDiaiaia DiaiaD
□
Fr. Sakser Co.
109 Greenwich St.f New York
PODRUtNICA
6104 St Olair Ave. N. E. Cleveland, O.
. Oflcfjelno zastopništvo vseh parobrodnlh družb.
erlporuAa m Sla**ao*in la Hrvatom o priliki potovaaja v »ur«, duiauvlae, all ako lele kuga wj| rs^ti — * |»rnda}o parubroduib lUtkov po aajuti)! noat.
lelMnl*k« llstHe sa ve« kraje v Zjedln. državah In Kvropl
PoAllja na)cane|e In najhitreje denar v ataro domovino, bodisi zasebnim strankam, posojilnicam ali v kterokoll evrho. ^	^	^
V »»k »lov«a>kl potnik aaj pasi, da prid« na lt«vllko
109 GREENWICH STREET "
ta nikamor <lrun»m wr na) »k prej dotiro pr«prl£a, ako te a« pravom proetoru. prnlno •« da pregovoriU, da komu vrtiCa druar v aiuenju, da luia opraviti i nami.
®
□!□;□!□!□□□ □ D1D1D1D1D
iliKšKal®®®®®®®®®®
nizirali nov socialistični klub z imenom "Klub . veselih sodni* gov", kteri pristopi k jugoslovanski socialistični stranki v Ameriki. Vodje te ustanovitve ao sodrugi John Šare, John Medved in John Janšek. Sodr. John Janšek je bil pooblaščen, da akli-če shod slov. delavcev v nedeljo 19. januarja, v hiši itev. 88, ki se je vrlo obnesel. Bilo je lepo število udeležsncev in nstanovil se je aocialiatični klub, v kterega je takoj pristopilo 20 sodrugov. Vrstili so se govori o socializmu in socialistični politiki v poduk našim sodrugom novega kluba itd. Nadalje nwio izvolili naslednji odbor: John ftare, predsednik; John Medvod, tajnik; John Pagon, blsgajnik; John Bahčič, zastopnik.
Slovenski proletarei. Sirom A-
DOPISI.
Cumberland, Wyo., 19 jan. — Cenjeno uredništvo "Proletar-— Želim nekoliko omeniti o tukajšnjih razmerah v nekterih zadevah, kajti od na« se sploh malo kedaj kaj sliši.
Delamo slabo; od 2 do 4 dneve v tednu; več premogokopov počiva, tako da je še vedno veliko število ubogih delavcev brez dela in v slabem gmotnem položaju. Pripetilo se je tudi že, da so bili brezposelni delavci primorani prositi podpore pri United Mine Workers of America, da zamore-jo nasititi svoje otroke.
VMjub temu slabemu položaju pa še vedno prihaja veliko število delavcev iskat dela v ta kraj. Uspeha nimajo naravno nobenega. Žalostnih in objokanih obrazov se morajo podtikati naokrog, tako da se morajo vsakemu zasmiliti v srce. Cenjeni rojaki, nikar ne prihajajte semkaj! Po-trpite vsak na svojem proatoru, ako imate le količkaj dela in ne spuščajte se na pot, zlasti f ta kraj ne, kjer je veliko ljudi brez posla in v bednem stanju.
Nadalj* naznanjam, da se je tudi med nami, slovenskimi delavci v Cumberlsndu. Wyo., porajslo socialistično gibanje. Za ved st i smo se pričeli svojega razreda. Dne 19. t. m. smo orga-
ni išl ju jmo se<lanjr~žaTosfnt" pnirn žaj za delavsko ljudstvo v Ameriki. Zavedajmo se. da nas d5-rejo kapitalisti do kože in da moramo nastopiti solidarno z vsemi delavci, ako si hočemo priboriti več pravic. Na delo torej! Or-Kanizirajmo se in razširjajmo "Proletarca". Vsem slovanskim delsvcem priporočam "Proletar-caM. da ga čitajo in zajemajo socialistične misli iz njega. Združimo svoje moči s proletarei vseh dežela in pr?vrnis»o ta krivični drrtžabni red, nikar bomo mi, dtlavci, 'atrojliniM* onim. kteri danes krojijo naie kože.
John Medved, tajnik.
Chicago, HI., 25. jan. — Opozarjam Vas, gospod Konda. da dobro pazite, da ne bom še kam drugam vtaknil svoj nos, ne samo v "Kvas Slabosti Kompani-jo" Obenem Vam tudi svetujem, da greste v Meksiko učiti — ka. toliško vero. To bi se Vam bolj podalo, kakor pa učiti socializem, kteri Vam je španska vas. In ko bodete misijornar ali mežnar, potem bomo pa peli tiste litani-je: vsi narodni mučeniki. za nas boga prosite! —
S pozdravom
Frank Lisjak.
Seattle, Wash., 21. jan — Približno 190 oseb iSče vsaki večer prenočišča v seattfcki mestni — ječi; tam dobe tudi * zajutrek. Mestni očetje so pričeli tarnati radi tega, češ, da bod> mesto bankerot. ako se bo na ta način preživljalo brezposelne delavce. Vsled tega je rfklenil mestni.sv»t. da se ta stvar naloži county-u; county naj da zavetišča brezpo-slecem in skrbi, da se jim najde kakšno delo pri javnih napravah (ceste itd., za ktsro naj dobe delavci hrano in prenočišče ter 25e plače na dan. Kdor ne sprejme te priložnosti — rekeff je policijski šef Wappy — ta bo izti-ran h mesta; in Če to ne pomaga, tedaj postane član "ehain-gan-ga", kjer ne bode deležen 25c na dan.'
To je najnovejši ukrep mesta Seattle za delavske trpine. Ali se more Se ktero drugo mesto v Združenih dišavah ponašati s tako lokalno vlado t
Ker niso .hoteli organizirani stavbinski delavci sprejeti en dolar znižanja plače, naj sedaj delajo za 25 centov na dan. Rode jih Že minola trmoglavost. Tako modrujeta župan Moor? in šef Wappy.
Vsemu temu je bila povod napovedana demonstracija brezposelnih delavcev, ki se je pozneje — 20. t. m. — vršila ob udeležbi od 4 do 5 tisoč oseb v Seattle. Prireditelji demonstracije so Sli k županu in zahtevali dela za brezposelne. Župan jih je pa. kakor smo že poprej slutili, spre. je* jako hladno in rekel, da ne more ničesar storiti. Tolažil jih je t. gori omenjenim ukrepom m^nega sveta.
Kdaj se bodo spametovali delavci m dali taikim vampirjem zasluženo brco t Ivan Solar.
Cleveland, 0. — Nikjer ae men. da go*iHxlstiTrika kima toliko ne puana, kaikior ravno v CleveLain-du. Vendar se pa rarvno pri nas i.ajnwi»ii|j dela za pubuijo ljudstva in sicer zalo ne, ker nim-^mo — iima v to. Natmeato, da bi ae (ieLalo v korist bmizpowelmih, dela se veidno naapnotno tako da bode tirpcio Ijudatvo še večjo revščino nego je doslej. Ni kdo se re gan<\ da ;bi reeno premišljeval (Mavtfko vpraišairje in v resnici kaj storil za irfbdgo delavsko paro. Zato pa prieakujjomo, da bo de v pirolbinjo naa zaapiunih., znatno pripomogel "Proletarec". Pripon*^ i mrva |tudir da pridemo do spoznanja, do z samimi veselicami ne bodemo nikamor prišli. Ravno to j« glavna stvar, dla 1 <PriTipa^nTrimrrnje {»ubija in pie -drugači. namreč da z veselicami samimi ae več škod!u>e ljudstvu, nego koristi. Potem si pa mar-e-kkiterri misli, kafj in koliko dosega je storil, ko je delal re-klafmo za voselioo in s tem pri-I-oonogel. da je brezpowelni delavec ps«tH pri bari zadnji groš. To «0 naipačue misli in s tem ni za narod ne za delavce ucesar storjenega.
Ka(j ipa je na roti T Kam pa bodemo iprišli, bomo poalusali Misno gudlbo po veeelioab T S 'tem ne bode nikomur ponragano. Po. tem f>a tista puhla ašabnost, da bi iate veneljake oaatili, čhš, to so nasiite^ji narodne proavete, to so Htebri narodnega lMagosta>uja. Pojdrte ae aolit vsi prirejevalcl namilnih veeelic- Kdo pa je pri veselici prw»d do blagostanja T Ali je bednemu pomagano, ako se pijalča razliva pa narodovo zdra-IVi vseh jokavih "ap<wto-vanih nagovxirih" bode narod la kote poginil, ako se mu drugače
Za raznovrstne
tiskovine,
kakor: pismen papir in Kuverte h firmo in naslovom, računske liste, vlsitnice, business-korte, letake, plakate, trgovska vabila; dalje paraflete, knjižnice, društvena pravila, udninske knjižice, vstopnice za veselice, kuverte jt^fnc obrnite na
" Pro let ar ca "
587 So. Centre AnJe., Chicago, III.
Naročene tiskovine izdelujemo v unijski tiskarni in sicer točno, dobro in po zmernih cenah.
Preskrbimo tudi prevode iz angleškega, nemškega itd* v slovenščino in naobratno.
Priporočamo se zlasti sodružnim socialističnim klubom in bratskim, društvom pri S. N. P. J;. v nabavo potrebnih tiskovin.
Sodrugi k sodrugom!
® I=
^ E
GOSTILN A,dobroin vedno pre"
skrbljena z najboljšimi pijačarai, linijskimi smodkami in prostim prigrizkom.
- h
Dvorane za ^ru^tveiie'seje,
čere, veselice itd.
svatbe, zabavne ve-
ne (pomaga.' Pojdite in organizirajte delavce tier jih učite aocia lirma. ki mu bode abftfjšal žalostno J<tasye. — soc. poratfrav
razredna justica
V Butte, Moot., je določil sodnik Ilunt peterim tatovom ljudskih zemljišč sledeče kazni: E-mfl Bircher, $100 globe in 12 ur zaj»ora; J. T. Caroll. $700 globe in 24 ur zapora; Krnil Forester, $240 glob? in 24 ur zapora; Adalbert Whitney, $100 globe in 12 ur zapora: D. W. Slavton, $200 globe in 12 ur zspora. Širjava zemlje vsakega teh tatovov je merila od 500 do 50,000 akrov.
Isti sodnik Hunt, je pa imel tudi opraviti z linijskimi delavci. Tn rezultat je bil sledeči: William Cutts. unijaki mizar, obsojen na 90 dni zapora in $250 globe, ker je pregnal enega skaba iz Butte. Joseph Shann9n. unijski rudar, obsojen na 90 dni zapora, ker je prisilil enega garjevea. da je oddal linijsko karto. A. E Edwards, zastopnik Central Trades Conn-cila, je dobi* 90 dni in $100 globe samo zato, ker sodnik Ilunt ni odobraval njegovega — prihoda v Butte. A. J. Plnkett, unijski delavec, ofosojen na 90 dni zapora, ker >e v Anacondi rekel ska-hu: "skab" in ga sunil v nos. P. D. Lenihan. drugi unijski delavec iz Anaconde, Mont., obsojen na štiri mesece zapora, ker je pretepel par skabov.
Sedaj pa pomislite: tat. ki je ufradel 50.000 akrov zemlje, je bil obsojen na $700 globe in 24 ur zapora med tem ko je dofoil rmijski delavec štiri mesace ječe. ko je po vsej praviei priložil gar-jevcu par klofut. In niti enemu teh petih delavcev ni bila dovoljena porotna obravnava, med tem ko so zemljiške tatove sodili porotniki. Živela taka juatical
Potujoči rojaki vedno dobrodošli.
Priporočam se vsem v mnogobrojen
obisk
Frank Mladič
587 So. Center Ave., Chicago, III.
SLOVENCI POZOR!
Pišite za ceniki
Slovenska naselbina v Ripley in Butler Co., Missouri, se množi dnevno!
Rojaki! Ali res nočete sedaj kupiti zemljišč, ko se še najboljša zemljišča pol?g Železnic po 10—15 dolarjev aker na prodaj T Rojakj! Ali res nočete poatati svobodni ameriški kmetjef Ali res radi poslušate žaloatne glasove parnih piščalk v tvornicah in rud okopih T
Mi upamo, da ne!
»Slovencj čitajte državna poročila Zdr. drž., kaj je kmetijstvo v naši veNki republiki! Ali pozna.' kdo kmeta v Zdr. drž., ki ima slabe čase T f
Oglejte zemljišča v južnem M »o uri-ju. NiTrjer lepšega sadja. trt. žita kot v južnem Misaon-ri-ju. To je gola resnica. Ako ne verjamete, prepričajte se!
Naznanjam tudi, da sem zastopnik za največjo drevesnico na svetu in največjo trtnico v Ameriki.
Ako rabite semena za poljake in vrtne pridelke, obrnite se name. Blago najboljše vrste, cena najnižja. Pišite na naslov:
FRANK ORAM, edini slov. zastopnik za zemljišča, semena, sadno drevja, trta itd. itd., 576 W. 21st St., Chicago, 111.
Pišite za cenik.
GOSPODINJE POZOR
Najboljše, najfinejše in okusnejSe meso prodaja po najnižji ceni slovenski mesar
MIHA LACKOVIC
376 W. 18. Street	Chicago
Klobas« in Sunke po&iljam tudi izven Chicane proti C. O. D. pod vzet ju, ako se naroči 25 funtov. Pilit« t. o*nlk v ftloveotkrm Jeslka.
Z« Chicago in okoltoo moj iuU>pmi — JANSZTS*KAN.
KAKO PRIDE VA& DENAR NAJVARNEJE V STARI KRAJ? .
Če ga prftlete po Mohor Mladiču, f?17 So. Center ave., Ohioago. Tllinoiw Oni je v »vezi t g. Sslmer jem v New Yorku m pošilja denar točki o, varno in zanesljivo v stari kra().
Ako potujete v stari kraj ali želite koga svojih aorodtaikov ali prijateljev vwrti v Aimerilco, potem i^totalko kupite voxni liwtek pri M<Vhc*r Mladiču. On preakrtii <lobro in hit4*o vodžnjo po najnižjih cenah.
Mohor Mladič,
617 So. CenitieT a ve., Cliknigo. 111.
H. LacMin Fr. Ho,
378 W. 18. Street Chicago
moderno opremljena slovenska trgovina z jestvinami (grocerija.)
Najboljši ril, kava, Čaj, moka itd, splob vsakovistno domaČe in prekomorsico blsgo vedno svsle po najnižji ceni ns prodaj.
Ns zahtevo razvalsm bU po tud na dom, za kar nič ne računim.
Po PRISTNE KRANJSKE
suhe klobase
pojdite k
Jos. Čežar-ju
387-l7th St., Chicago, |||.
Ponarotilu jih dobite tndi na dom.
I. STRAUB
URAR
336 W. 18th St., Chicago, III.
Ima večjo zalogo ur, verižic, prstanov in drugih dragotin. Izvršuje tudi vsakovrstna poptavila v tej stroki po selo nizki ceni. Obiščite ga!
DR. F. J. PATERA
Ordlnujs: a.verozah. voglu ASHLAND IN MILWAUKEK AVI
orl It. d« B. M« po po) ; od T. do S, nr* v ponritljklh. torkllt trnkih In petkih.
T.i.fon Canal ISO.

j Stran Ka. |
Ind volitev za gl. odbor Jogo-•lov Soc. Z ves«
>vukn», IcWre m v rudi ju-
poalur. aor.ialiwtirni k hibi, to podile lutfteduji remltait:
frank Lisjak, Ohteago, predsedniki.
Ignac Ž1 ember gar, Glenooe, O., poc^rcrHtvUiiik.
John Petrič, Chicago, gl. Ujnik.
frank Podboj, jofenafcwn, ph., S^Nfnlk
Frank Podlipec, Ohicago, xapvs-oikfcr
John Kravanja, Glenooe. O,
p<<l/;»|>isiukur.
Nadzorniki: Valentinpotiiek, U Saile, HI. Josip Ječmen jah, Chicago.
Frank Janežid, Chicago.
Ivan Molek, Chicago, organi-zator.
Vsi ikandsiartiji izvoljeni ao «ko-ro	i4vzem£i aucLr. Fr.
Podboja in Hodtr. John Kravanje, ki sta imela nasprotne kandidate.
John Peitirič, tajnik. Novi klubi.
V Oumberlandu, Wyo., ustanovili «o 8odrugi - nov socialistični Htob pod imenom "Klub veselih ■odrugov". Klub ima 20 članov.
Ju^alovanskia Siocialiatitina Zveosa ga je sprejela pod avoje okrilje kot aknpino štev. 6. V cdbor so voljeni sledeči sodrugi; John Same, predeedtokk; John Medved, tajnik; John PagOn, bLa gatjnik; J^hn Bahčič, zastopnik.
Nov socialist i5ni klulb so ustanovili tudi sodrugi v Murray, IJtati. Klub hna 11 članov. Pria-fbpil je k Jugoslovanski Social i* tšeni Zveze :kJo*t akuipiria 3bev.7. Odbor s«sti>ji iz sledečih aoclru-gov: Valentini Kiti, prcdwdnik; Edv. Holhnan, tajnik in blagajnik; Jo?. Eltz, zaipis'.ikar. Na jorniki: Mike Žrgelj, /ohn Gra-hek. Frank Eltz.
Nov s« »ialistieni kiub se ustanavlja tudi v Vinilen, 111. Nje-,*ov prisup k Zvezi se morda naz-uani že prTriodnji tedtn.
Nove V hibe srčno pozdravlja mo in j.m kličemo: Dobrodošli v vrstah organiziranega slovenskega pro,fAriata v A.neriki- Naprej -» uirogi! Napr«?i v Tazreu ni borbi! Naprej!
Napredt-k hrvatskih .sodrngov
Tretja številka "Hadničk^ Straiže", j1 asila hrvaukih socialistov, je izšla minoli teden v po-vtsaia col ki. NsmesU/ pre*Uj»i> o*em «trsc> s Štatrhni kolonami, ima zdaj ' Radničika S'raža" »ti ri veliko večje strani s šestim* kolonami. "Radnička Straža" o tem sama piše: "Ovaj treči broj Radničke Straže izlazi u novom ruhu i u večem obliku. Ovako povefana wnati 6e Radnička Straža 208 r »tlaka više, a to znači da ee iinaJti preko dvije stotine novih naft* 9a u borbi proti v mraka i nepravde — u b»wbi za isti-nu i rsdničko oslotxKajenje ."
Nas iz «va veseli ta napredek Isvaftdkih sodrugov in mi ponovno prtyundottmo ta bratski nam list slovenskim delavcem, kteq so o»možni hrva^'ine "Radnička Straža" velja $1.00 na leto. Pišite na naslov: Radnička Straža, 572 Blue Island .Ave., Chicago, II/
Velepomembna konferenca
dkJsekutttive Jugoslovanske Soci-rJistien« Zveze in tajnika Cook County socialistične stranke, sodr. FVaierw/kiel-a, se je vrailn mino. lo sreslo večer v prostorih sodr. Fr. Mlaklisia. Uspehi te velevai-ne konference bodo v knatlkem znani javnosti.
DOMAČA ZABAVA,
katero je priredil slov. socialistični kfavb v Chicagu, se je obne. sla brirjantno.
Od kar ekzistira klub, ni bilo tak>ga navala občinstva na veselicah. kot to pot.
Dvorana je bila natlačena do zadnjega kotička — in mnogo moštva ni imelo sedežev. Slovensko in hrvatdto ženstvo v Cbiea-gu je bilo zastopano v obilnem številu, kar je jasen dokaz, da s> je tndi ženstvo začelo zanimati za priredbe, ki so v prid prole-tarskemn gibanju.
Mladih parov z veselimi obrazi se ni manjkalo. Vse j? bilo v najlepšem redu in kontakju programa, ki se je izvajal pld nadzorstvom v to postavljenega odbora.
Dvorana je bila primimo de-korirana z rdečimi zastavami .in napisi kakor: "Proletarci vseh dsžeta. združite se!" — "JJdru-ženi stojimo, nezdrulženi pademo!" — "Naše časopisje je naše orodje, čitajte "Proletarca" in "Radničko Stražo!" — "Pristašem kapitalizma največji udarec. zamor.? za vdat i naš list "Pro-letarec". — "Delavec bodi svo-jegs dela gospodar!" — "Socialisti se borijo za botjo bodočnost vaših otrok." — Itd.
Vodica se je pričela točno ob
osmi uri, ko je godba odigrala mars Ijezo Ob pol 10 uri se je pa začel izvajati program.
Slovenski delavski pevski zbor
"Orel", ki se je korporativno udeležil veselice je zapel m ara 9-ljeso. Sledil je buren aplauz.
Nato je nastopila gdč Vera
Orilec kot otvoriteljica programa. Opravljena v rdeč kostum z jakobinarco na glavi, držeča v desnici rdeče banderce z napisom "Socijalizem" , je deklami-rala demonstrativno "Vihraj visoko naš rdeči prapor!" Gdč. Vera Grilce je izvedla svojo ulogo jako dobro; njen neprisiljen nastop kakor njene demonstrativne kretnje so imponirale vsem navzočim.
Ulogo "Pijanca" — tekst iz srbščine — je prevzet in izvršil sodr. J. Zavertnik. Deklamiral je z občutkom in taktom — pijanca. Srbski pesnik je dal temu "Pijancu" veliko dušo; bil ja pijanec, ker mu je krčmar dejal, da vino umori vse zlo, zato "vina gori!" kliče pijanec. Ta pijanec pa neizgubi ravnotežja; vino ga le vspodbadi, da manifestira: "pride čas ko se zdrobi tiran-stvo v nič . . ." in dalje: . . Tako se hočem nekega dna . . . Ha! napiti i tiranske krvi!"... Pijanec je postavil vino v dobro službo, dasi je krčmar imel mogoče druge misli, ko je rekel, da ". . . vino vse nduši ..."
Sodr. Ivan Molfk je imel daljši nagovor o pomenu "rdeče nedelje", ki je dobila svoj« zgodovinsko ime dne 22. januarja 1905 v Petrogradu, glavnem mestu Rusije. V jedrnatih besedah je razložil, kako so streljali kozaki na neoboroženo rusko ljudstvo, ki je hotelo iti k očki carju prositi ga kruha in dela. Beli car pa je ukazal: smrt med ljudstvo! Salve so pokale, prva. druga, tretja — in v belem snegu se je valjalo tisoče nedolžnih trupel, mož. žena in otrok posledica tega je bila. da je bil sneg pobarvan ml krvi. ki je tekla i t ran padlih. Od tod "rdeča nedelja". V spomin na to nedeljo je sodr. Mol?k aloAH pesem "Spomin na rdečo nedeljo", ki je bila priobčena v 19. številki "Proletarca". To pesem j? sodr. Molek v zaključnem govoru deklamiral preti občinstvom. Za jedrnate besede je Sel Molfflc buren aplauz.
Nastopil je zopet pavski abor "Orel" s svojimi izvežbanimi glasovi in zapel "V hribih se dela dan . . .". "Pod oknom", "Slovenec in Hrvat" itd. Slov. del. pevski 2*>or "Orel" je sploh mnogo pripomogel, da jj veselica vspela sijajnejše; kajti poleg du-Sevneqa užitka, so člani pripomogli, da je blagajna soc. kluba dosegla tako sijajen gmotni rekord.
Omenim naj, da so prišli iz La Salle. 111., nalašč na to veselico sodr. V. Potisek fn njegova soproga z njeno tovarisico, sodr. Jos. Bratftovič, predsednik soc. kluba v La S$lle, in sodr. Viktor Volk.
Tudi sodrugi iz Anrore. 111., so bili navzoči. Sodr. Rudman se je izrazil, da se tam snuje soc. klub.
Pilo, pelo in pl esalo se je do ranega jutra. Zadnji gostje so se razšli ob sedmih zjutraj.
Omenim naj tudi, da je prišlo okoJi druge ure zjutraj nekaj uniformiranih in civilnih policajev — gotovo po navodilu kakega ovaduškega in škodoželjnega nasprotnika, ki je menil, da doseže začel jen i cilj če se te "anarhiste" zapre — in le-ti so zahtv vali naj se preneha s zabavo, kar bi bilo gotovo v gmotno Škodo klubu. Sodr. Mladič je šele povedal bossu tega "šeta", da ti ljudje na zabavi niso nobeni 'Hoaf-rji" Konečno je Mladič porinil nezaželjene goste, ki so gledali te "rdečkarje" kot biki nova vrata — na sveži zrak. —-
Vsekakor ima slov. soc. klub v Chicagu beležiti korak naprej v familijarnam ozirn. Klub je vspel gmotno in moralno. Čistega dobička je nad 90 tolarjev, ne-vštevSi 6 stoki en ic vina ki so bile prodane na dražbi za $15.05. — Lep uspeh.
Sodrugi! ta večer js pokazal, kaj zamore storili delavstvo čf je solidarno in nastopa z roko v roki. Naj ostane ta večer v spominu vsacega prisotneža. naj bo to signal za nadaljno delo naše agitacije.
Drskar.
• ..gitatorifien del. i
s"s's's'sns"s"s"s"s'
feksirug Jkxhu Medved, Cumber-Land, Wyo., je poslal miuoli teden $13.50 z deuatimit novimi na roe-
uikii.	1
Sodr. John Golkanda, Mo Me-hen. W. Va., je z naročnino vred poitlaA J5e listu v podporo.
Belt,
H slrug Uohn Geroertič, Moot., piše:
"Wvo vam [HsUjem celoletno iiuročnlino lš»t " Prolotaree" in 2f*! listu v podporo: ker imamo lli^štdio zimo. Skupa(j $1.75. feritfrtam niiiprvdloii lista *4Prole-tarec!" Vo^ftim vam veliko vspe-Kal Želita vam veliko po Vili na-ročnikoiv in dobri1!! |>lai6nikov! Z socialističnim |>oadravom
John Gerzetič." «odr. Humbert MaOey, Obioago je <larovttil Ustni v .podporo 50c.
SotiUnig- Mike žugelj, Murray, Utali je poslal $4.50 naročnine.
Sodrug Valentin Potisek daroval je v veselem omizju na ve-aelici socialističnega kluba $1.00 listu v podporo.
KDO 81?
D arrow bolan.
Clarence S. Darrow. znani slavni zaarovornik TTavwooda in P?ttiboneja v idaškem procesu, leži hudo bolan, v California bolnici v Los Angeles, Cal. Mnei ga bolezen v grill. Darrow je bil namenjen priti v par dneh v Chicago, toda zdravniki so mnenja, da je operacija neizogibna in vsled tega so ga pridržali v bolniei.
Telesna sužnost je bila rop človeških bitij, ktere se je z bičem v roki prisililo delati za sužnje-držce. Tlaka je bila polovično ali nadpolovično brezplačno delo za plemenito gospodo, ki je imela zemljo v svoji posesti. Mezdna sužnost je pa lastnina zemlje, strojev, železnic, tvornic in rudnikov t po kapitalistih, kteri dovolijo rabiti to svojo lastnino le txlaj. ako uvidijo, da jim to nese.
Iz tega lahko razvidiA. delavec, da med tem trojnem ni veliko razločka; vse zavi«i le od tega, kdo poseduje snnlstva za produkcijo. Izkoriščanje je vedno po postsfujočem razredu, kterega žrtev—je pa delavski razred; m naj si bo v času teljsne sušno s ti, tlake ali mezdne sužnosti.
Da si izkoriščan, to veš. delavec, ali saj misliš si, da veš. Ajn-pak jaz ti povem, da se še ne zavedaš tefa. dasi ravno morda veš, da si izkoriščan. Čuj ?no primero: recimo, da si ti nasilno prijet in v verigah odpeljan na kraj. kjer moraš vse svoje življenje biti last enega človeka in delati kar ti on ukaže. Tvoj gospodar te sms pretepati, zapirati v smrdljive ljuknje, nalagati post in početi. kar se mu rljubi brez da bi smel ti ugovarjati. Kaj ne, taka "služba" bi ti gotovo ne ugajala. Naravno je torej, da bi bile v tem položaju vse tvoje misli osra-dotočene na beg; vsak trenotek bi iskal prilike, da uideš in postaneš prost. Danes kot mezdni suženj nahajaš se v ist?m položaju, — toda tebi ne pride na misel, da bi skušal unit i iz tega položaja. Ti ne misliš na beg. ker si ne domisliš, da si hlapec, kteri mora delati ravno to kar mu ukaže gosopdar. Razmere, v kterih se nahajaš, ti niso znane v pravi luči. Kdor je najet in dela za plačo, on je hlapec. Kako se ti dopade to T Ali te veseli Mapče-vati in vzgajati otroke, ki naj bi bili tudi hlapci T Le pomisli: državljan svobodne r?publike. a vse svoje življenje biti hlapec — mezdni suženj! Najraje bi ti vžgal to besedo globoko v možgane, da, bi se je enkrat dodobra zavedat j
Ali nisi ti rz mesa in krvi — človek, kakor vsnik tvoj izkoriščevalec in kwpiftalliett Ali miediš da sii zato roftrn. da bcš hlapec dlrngib ljtsdiT Ali je te tvoja i-d<-ja o svobodi in pravici t Al1 je to tvoje prepričanje o družabnem redu? Ustani, brst moj! Srci%iejRe življenje irnaR lahko ti in tK-opi otroci, wwno če delavci ižrsbijo svojo politično moč. Tvoji otroci sa lahko vzgajajo, kakor danes otroci milijonarjev, samo če ti in vsi tvoji tovariši-delavci ostanejo iz mrtvila, pri-pooanatjo rawredlno borfbo in gredo v boj proti kapitalizmu pod prapor jem socializma. Socialistična vtrajnka je crtins stranka, lctern hoče dHUuvca. iz današnjega hlapca in mezdlnega sužnja storiti gospodarsko svobodnega človeka in rrrveteljs Msch sredstev za pro-dnAdcijo,
T^remiilfljlutj torej: kdo sli. In ko se »zaveK. da si žiivo blsgo na 1cs|j>i|t'aiiwtičnem trgu. todoii boš tudi bojevnik za svoje pravice. Minora! ne boš poprej. — rmro-\hfSrn\bodc cela <lelav*šta nrasa popnrd, <VkJcr si s popolno člove-Sko pravi\) ne priboriš zlate goe-podsmke s^brsle.
V bo(j protX^aq^iali/jmn!
V /idruaenib dHievah je dan« okniv milnjonov merniki ih de-
lanoev. Zaqxsnnite si U> število jako dkJbro. 2ivelj tega ogrom-inetsa Ištevita t Udavom saviai le od inaftn, tvurniu iui orod(ja, ki je v rokah tirustosniov in kapitalistov. Kacfilaiič^fš delavec to j« itrlavec biču iiustga, ki ne pose-tioije diruzaga kot svojo delavno nits', je najbolj ovuejeuo človes-kn» lwty*i na svetu. Ker posedujejo kapitalisti v Združenih državah vse stre nje, tvoraace, železnice in druga sredstvu, -za produk-rijo, uaveoantti ji teh 22 milijonov »lelavoer na milost in nemi* lost kiaii^ittalistov. Z dnigimi be-sedtumii: kspitašisti, ki posedujejo malšine, so tudi giospodarji o-uiii, ki d>iLajn a maši aram i. Na ka-attko: (ki«|iit»iii$i iiuuijejo mašiti« in z nuisiasmi vred tudi delavce, ktteri morajo biti odvisni (id inahitn. Is tega sledi logičen rezultalt, da je v Zdmcženih državah J2 neliijatnov mudennili sužnjev, kii so lastnina kapitalistov. Kapitalu*i lastniki mašin tvornic ki rudlnilkov, pdber^j«> ves product in lK>gastva, kitera so pridelali aLi proizvOdili delaivci, a tem dajo le matfhen del Sitega v Obliki tmeade, s ktero jim vzdržujejo ulrsvo delavno moč.
Zdau (st k stvisri. Od teih 22 milijonov delavcev je najmanj desrit milijonov, ki isnwjo volilno pravu*)! Socialistična stranlka je organ iz rivwis kMt st raa>ka d»e-Laveev. Ko se teh deset milijonov pnoLetwrcev celota o pridruži mMisifetioni strSnttdi. (ktera zahteva Mkujsio ksst masui in tsrtalih srtslMev m irudukoijo, tedaj lahko (sms^ejo z vsemu katpitalisltič-nimi stramkiwui, koaytrolirajo in-tlisitrijo in vsMM^jo vlado v svoje molke.
BLAZNI VLADARJI BLAZNE OA SISTEMA
Italijanski profesor zdravilstva, dr. Lombrozo, ed»n največjih psihologov in poznavateljev zločinske blaznosti in degeneraci-j<* pre<l paHeti napravil skrbno študijo o možganSkenf razpo" loženju sedanjih vladarskih rodbin (dinastij) v Evropi. Po dolgem in skibnem raziskavanju je našel Lombroso, da malone vsi čJani vladarskih hiš posedujejo vse značilnosti za degeneracijo in blaznost. ^
Vladar za vladarjem, princ za princem, z eno besedo: cela dru-hal kronanih postopačev je romala pod Lombrozqv mikroskop, odkoder se je vrnila priznano t —■ umobolna, duševno jetična — blazna.
Tako je s kronanimi vladarji evropskimi.
Kaj pa z vladarji industrije? Ali so veliki industrijski vladarji v Ameriki kaj na boljem? Ali nimajo tudi la-ti simptomov blaznosti v svojih možganih?
Da! Dokaz temu je milijonar Harry Thaw. Kdor pazno zasleduje sodno obravnavo, ktera se vleče kot morska kača proti temu morilcu-milijonarjn v New Torku. ta bo priiel do neovržinega fakta, da so ameriški denarni kralji isti degeneranti, kakor so evropski kronani kralji V pro-paliei Thas se zrcali vsa bogataška. kapitalistična banda v Amerilki. Ko bi tudi milijonsr Thaw sam ne dokazoval po svojih zdravnikih, odvftnikih in svedo-krh. da je izvršil umor zato. k°r je blazen, — trdili b' mi vseeno, da je blaznež, kakor je blazna v»a ostala sodrga denarnih mogotcev, vladarjev industrije in reprezentantov današnjega sistema. Malone vsak član takozva-nih "višjih krogov" ima v aebi nekaj zločinskega, blaznega — svinjskega ... —
To je sad današnjega bolneea — blaznega sistema.
Ali ga ni zdravnika, da bi nas rašil teh bolnikov?
Je. Ta zdravnik je masa. milijonska masa produktivnih ljudstev. ktera je danes Se na kolenih pred temi bolnfki. To smo mi, proletarci, mi zatirani, kteri se klanjamo bogn-kspitalizmu in mu verno sledimo, sladimo . . .
Pokonci masa proletarska! Pometi s to bolno nesnago enkrat za vselej!
KJE JE? France ftkrbic, doma
iz Zagorja ob 8avi, Njegov naslov naj m blagovoli (xjdati na uprav-ništvo "Proletarca."
Valentin Potisek
GOSTILNIČAR

1235-lst St., La Salle, 111.
Toči vse, gostilni podrejene pijače in se priporoča rojakom zabbilen obisk Postrežba točna ip solidna.
Mirko Vadjina
SLOVENSKO HRVATSKI BRIVEC.
390 W I8th St
TRI glavna in najbolj&a zdravila.
ZBOLJ*ANE, LAK8ATIVNE, KININ-KROGLJICE.
Ozdravijo prehlajenje v glavi v i a urah. Prvi dan je
treba použiti vsako uro eno krogljico do desetih uf j potem pa trikrat na dan dva do tri dni. Za akutni glavobol je treba vzeti 4 krogljice, pomaga v eni uri. Cena 25c.
HERMANEKOV BALZAM ZA KAŠELJ
je najboljši pripomoček proti kašlju, gripi, feušici prehlajenjii in bolnemu vratu. Cena 25 in 50c.
HERMANEKOVO ELEKTRIČNO OLJE
je najboljši pripomoček zoper bolečine v prsih in hrbtu, zo-bobolu, glavobolu, reamatizmu, uhobolu, spahnenju itd. Cena 25 in 50c. Izdeluje In prodaja
J. C. HERMANEK, lekarnar, 585 Center av
Cor. 18th Street, Chicago, Illinois.
Slovencem
in bratom Hrvatom se priporočam v poset mojega, dobro urejenega
SAL00NA
kjer jim bo vedno postreieno z dobrimi pijsČami, unijskimi smodkami itd. 1 mam tudi'pool* ali igralno mizo.
FRANK HUDALE,
611 So. Center Av«., Chicago
580 SOUTH CENTER AVE. CHICAGO
Največja slavjanska tvrdka bander, zastav društvenih kap, pre-koramnic, regalij in drugih stvari za društva.
IW Pišite v slovenskem jeziku po moj 80 strani velik cenik, kterega pošlem zastonj.
Andro Simulič.
PEKARNA.
Fino pecivo vedno v zalogi.
tl E. 22nd St., Chicago.
Jugoslovanska vmaraa!
Podpisani naznanjam Hrvatom io Slovencem v Chicagi in okolici, da točim najboljša razaovrstna vina po primirni ceni.
Pridite, pripeljite znance in prijatelje, da se prepričate
Z vsem spoštovanjem
Slavoljub Štajdohar,
310 W. 18th St., Chicago
Slovenska gostilna pri Franc Čechu.
Rojaki, kteri tel« piti naturalno, dotna itdelaoo vino, naj ae oglasijo pri (nent. fflT Potujočim rojakom dam »tanotaoje io hrana po niiki ceni. Točim tu P 1 J A č K, ki »padajo k gostilni. Priporočam se v obilen obitk. tt |K>itOTaojem FR. ČKCH,
568 S. Ctstrs Avt.. ChlcsfO. IU.
Rojaki Slovenci!
NAROČAJTE IN ČITAJTE NOVO OBŠIRNO KNJIGO.
Novih
50.000
iztisov.
se zastou j razdeli med Slovence.
Leopold Saltiel
ODVETNIK
v kazenskih in civilnih zadevah.
Auto Phone 6065
' Office Phone Main 3065
Residence Phone Irwinf 4176
Urad: 27 Metropolitan Block
Severozap ogel Randolph in La Salle ulice
•tanovanle: 1317 Sheridan Road.
PREMOG, DRVA in KOKS
PRODAJA
ALBERT DENMARK
Pisarca na voglu
Center Ave. in 18 nlica.
Prodaja konj. i konjskih oprav.
THefM: Canal 224« Stanovanje 594 Center Av»..
CMcsfo. lik
'ZDRAVJE" Katero je Izdal prvi, najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod.
The
COLLINS N. Y. MENCAL INSTITUTE
Ta knjiga je najzanesljivejši svetovalec za
moža In ženo, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bode-te razvideli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDICAL INSITUTA edini, kateremu je natanko znana sestava Človeškega telesa radi tega zomore najuspešneje in v najkrajšem času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz temu so mnogobrojna zahvalna pisma in slike katera lahko čitate v Časopisih.
Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino.
Ko preČitate to knjigo, Vam bode lahko uganiti, kam se Vam je v slučaju u bolezni ako hočete-v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo ustanovljeni zdravniški zavodi in korppanije rojake na vse	načine vobijo in se hvalijo,
samo, da izvabijo iz njih težko prisluženi denar.
Zatoraj rojaki, ako ste bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov:
. rpTpyp
COLLINS Y. N. MEDICAL INSTITUTE
140 West 34. Str. HEW YORK, N. T.
Slovencem in Hrvatom naznanjamo, da izdelujemo raznovrstne
VABIT.0 na veaelico,
ktero priredi Jisfroalovnnski soci-rlistični kli#h v Conemautrh, Pa., dne 1. svečana 1008 v slovenski dvorani v OontemMwrh.
Na sporedu: Nemški ne s^ajo", naloifrra v 1. dejanju. Sodelovalo hode slovonako delavsko pevsko dmfitvo "Bled" in tambnrai-
ki "*Hnr
K ohilni ndeleM uljudno vabi Odbor.
POZOR! SLOVENCI! POZOR! . SALOON:
z modernim kegljiščem
Svefce pivo v sodčkih io buteljkah in druge raznovrstne pijafte ter unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno-Potrtrezba točna In Iz bora a. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča
Martin Potokar 564 So Center Ave., Chicago.
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D.
zdravnik za notranje bolezni in ranocelnlk.
IdidruTalftlc* prrltkav* hr*ipla£no platatl t* I« tMVtlfc 647 Hi 64« Blue lalaad Av«.. CMcato
• rlMPtirr: Od 1 do H no toil. IVI 7 do W i»o/Vr Jl'?n»n ( Mn*r*	bnlnlkt naj pl*#lo »loirtma
po najnovejšem kroju. Unijsko delo; trpežno in li&no. V zalogi, imamo tudi razne druge potrebščine, ki spadajo v delokrog oprave — oblek. Pridite in oglejte si našo izložbo. Z vsem spoštovanjem
J". J. DVORAK CO.
598-600 Blue Island Av*	Chicago.
Podpirajte aocialiftično Časopisje. Citajte '«Proletarca " 1 Priporočajte hrvatskim tovarišem "Radničko Stražo")
Kupujte pri tvrdkah. ktere o-glašujejo v našem listu. Kadar kupujete, prosimo, omenite "Proletarca".
FINE SMODKE,
vedno sveže pivo, itborno vino io fino žganje se .lobi v
GOSTILNI
J. J. Vodak&Sons
683 Loomis 8t., CHICAGO, ILLINOIS
Jože Sabath
advokat In praval zantopnik v ka-zenakih In civilnih zadevah.
Pišite slovenski! 1628-1638 Unity building 79 Dearborn St., Chicago, 111
5155 Prairie Ave. Phone Drexel 7271.
Košiček Bratje
SALOON!
Dobro pivo, wiskey, likere, vino izvrstne smodke in prigrizek.
Oglasite »e na Centri I
SLOVENCI POZORI
Ako potrebujete obleke, klobuke, srajce, kravate, ovratnike ali druge potrebne reči za moške — za delavnik in Draznik, tedai se oglasite pri meni, kjer lahko govorite v svojem materinem jeziku.
Čistim tudi stare obleke in izdelujem nove po najnovejši modi in nizki ceni.
Illfnj Motna!/ 581 s- Center Av.
JUlaJ J'lallltlV bllzo 18. ul., Chicago
NIHILIST.

]

Povest Iz ruske revolucije. Spisal V. T# i. Zavori« Fsedorov.
(Nadaljevanje.)
Obelinski j* bil iznenstlen, mislil je, da pregovori grofa, a vi. dsč, da je bil njegov trud zaman, v prana nekoliko strožje.
"Ste li vi voditelj zarote ni-fcilktovf" Molk . . .
"Ali ste se vi zakleli, da ubije-te ministra in carja?" lfair---x--
44Ste li nihilist t"
Molk . . . Niti na eno vprašanje ni odgovorir grof.
Knez se obrne od grof«, stopi do Globovskega, prim.' ga pod roko in gre ž njim parkrat gorin-dol po sobi; nagovarja mu, naj vse pove, da bo bogato plačan, d« dol)i zopet službo. Globovski ne odgovori niti besedice.
"Govorite!" zakriči knez.
Obelinski dvigne pest in zakrit:
44Govorite . . . ali!" Globovidki ne gane.
Besen je spraševal knez vse dTuge, a nikdo ni odgovoril; dirjal je po sobi, a nihilisti so stali mirno.
"ft knuto vas prisilim, da govorite," je grozil knez, a nihče se ni zmenil za njegovo žuga-nje. Sedaj sklene poskusiti zadnje sredstvo, da omehča vjetnike. DA jih odvesti v drvorano . . . Na knezovo povelje odkrije policist plašč raz truplo atentatorja, kateri je odprtih in osteklenrh »či, krčevito držeč v roki samokres, ležal na tleh.
Obelinski vpraša: "Poznate te-xa človeka?"
"Ne!" odgovor* vsi. Ta človefr je pal od rok policistov, ko je hotel umoriti fcne-a Sipjagina."
Prva* misel- vseh b+btr
-e mu ni posrečilo! Toda nič izgubljenega, donti je še ljudi, ki !»odo izvršili delo! A vest o neuspelem atentatu nikogar ne vznemiri. Obelinski se je preva-ril, ko je mislil, da jim bo na ofti-r<uu spoznal strah ali plahost, •ki bi jib izdala. Hladni in mirni 1 stali okoli trupla atentatorja, fte enikrat jiti knez vpraša, če po-/rajo morilca, nakar vsi odgovo-rč: 44Ne."
44Ni li Član iste družbe, kot vit"
Tiho je bilo v dvorani, nikdo n • odgovori ničesar. Obelinski v;»raša: 44Je li bil nihilist?"
A odgovora ne dobi na vpra< *.'nje; trtlovrat.no so molčali ni-!i listi. Tedaj ukaže- Obelinski dvigniti pokrov raz krsto Sipja-cina; mislil je, da bo opazil na licih ujetnikov znake veselja ob o,-»»ledu na mrtvega ministra...
Delo je torej uspelo! Grobar padel od roke izbranega in v ^-'i je vsak zaklical Seheln: "plaval" Nekaj časa je vla<lala 'i' na v dvorani, na to ukaže O-beiinski grofu, naj stopi k truplu "mofjenega ministra: 44Vprašam V^s poleg trupel mrtvega ministra in atentatorja: ste li član tajnega revolueijskega odbora, ki sni'ie prevratov deželi? Ste li vedeli. da bo ta človek umoril ministra Sipjagina? Ste li poznali merilca?"
Orof ne črbne besedice, nakar re<"»» knez: 4 4 Govorite, predno vnotrehim silo in vas primoram, ♦'a odgovorite!"
Ko Aleksander ne odgovori ni« e.wer. vpraša knez: "Prisezite. da niste poznali morilca!"
Svečano dvigne grof Aleksander Vladimirovič, sin najuglednejše plemenitaske rurtke rodbine, rc?»r oče je bil prijatelj carjev, njcov brat pa je parili, ko je priletela bomba, poleg Aleksandra FT., roko v znak prisege in H s-»no zskliče. 4 4 Prisegam, da sem pil na tvojo smrt. grobar domovine!"
stopi od krste, kamor stf vit Mirovie in ponovi iste besede; vsi po vrsti so stopali pred
-sto in ponovili grofov vsklik.
Takoj po obvestili carja; Obe-'i* Vi je bil prepričan. <Ja je bil oe eeh» zarote grof Vladimirovič
i i nhteval je. naj se najstrožje ' v^ujejo sokrivci.
r je po*val najuglednejše r •' * svetovalce, da se dogovorč o m»slednikn ministra Sipjagina. Tv - Posvetovanju dobi prvo besedo !*nez Obelinski. da pova , o r.'e 'atu in današnji preiskavi. 0M ' »Čno opiše ves atentat, po-'a je Sipjagin Sel sam k na-*•» Ven, ki je držal v roki neko nrošrjo. V tem so se začuli streli rn minister j? padel. Žalibog se si posrečilo razorožiti n spadal -r« k» se je nato ustrelijo Preiskali fo ga. pa niso našli jmi njem • v r. kar bi pojasnilo inV ali
'lorilea. Sumi se. da je ti*i!i^ki dijak ali pa židovidii časnikar. .Mrtvo telo ao takoj foto-grafrsli. slike pa so podali poli-
cijskiiu uradom, da »e zvš, kdo da je. Truplo leii v policijski mrtvašnici, kjer si je labko vsakdo ogleda. Ujetnike »o soočil^ % trupli, a na vprašanja ni nikdo odgovoril. Samo izjavili so, da so pili na smrt grobarja 8ipjagi~ na. Agenti v inozemstvu so obveščeni, meje m varovane in nikdo sumljiv ne pride preko njih. Ko je končal Obeliiiski, bil je car za mišljen in bled. Videl je preti soboj grozni atentat na njegovega deda. Razbita kočija, raztrgano truplo, rabita lobanj« . t . grozna slika usode. Mislil ja, da bombe še niso nehale delovati, a tudi sam ni varen. Spominjal se je Sipjaginovih besed na zadnjem plesu: 44Veličanstvo, v Rusiji so uihilisti smešni in neopasni, pre-pričau sem, da ne bodem žrtev ni hilistov. V treh dneh javim Vašemu Veličanstvu, .da v Rusiji ni več nihilizina.''
Zdelo se je, da so njegov« be-Httlv resnične, ker je še mti dan polovil nihiliste in voditelja; a tretji tlau je padel sam!
Car je motril svetovalce, kakor bi jih hotel vprašati: Kaj sedaj? Minister Vite predlaga na mesto Sipjagina odločnega človeka, ki bo znaJ udušiti revolucijonarno gibanje. Posvetoval se je car z drugmi, ki so mu svetovali isto. Sieer nasprotnik nasilja, je vendar uvide I ear, da mora to službo dobiti mož. ki bi s sik> uničil silo.
Ker je bil izmeti drugih general Subotie strog in nepreprosljiv človek; so jeli misliti nanj.
Minister pravosodja pa je temu odločno ugovarjal, češ, v tako resnih easih mora stati n« čelu policije n*»ž, ki pozna vse tajne nihilizma. Vojak tega ne pozna in kako naj načelu je policiji v času. ko ni niti carjeva oseba varna. Temu so pritrdili vsi; a kdo naj prevzame ministrstvo, ko.vise natl glavami ministrov bombe nihilistov?!
Ma predlaga.___<fa najB
pre-
vzame to mesto bivši guverner Fiiwke, knez Hifkov, rodom Poljak. a večini se ni zdel primeren.
HiHtov je bil zvest, carju vdan uradnik; ker je bil dobrega srca, niso mogli misliti, da bi bil kot minister na svojem mestu. Ko je bil v Finski upor, pokazalo se je, da jr bil Nlab upravnik. Vslcd njegove starosti ga niso hoteli odsloviti. dasi je mesto njega vladal podguverner Vojeeslav Konstan-t i novic Pleve. Ko je prosil za pokoj, ve*#4n sprejeli njegovo ponudbo, a da bi ga sedaj imenovali ministrom policije — bi ne bilo primerno.
Mlad. energičen, zrel, ne lafrko-mišljen človek, ki dobro pozna položaj, okolnosti, narod in plemstvo — mora stopiti na Sipjagi-novo mesto!
Tak mož je bil Vojeeslav Kon-stantinovič Pleve, kateremu poveri carski svet slurbo ministra pol ie i je. Ko^ear ptwlpise dekret, priti e iz Helsingfora viceguVer-ner Finske kot minister policije.
Pleve je bil majhne postave, svetlih, živih t»či in dasi star približno 60 bt. krepak ter žilav kot mladenič, obenem je bil pa energičen, hladen in neizprosen. Od svoje rane mladosti je služil v
Pravila Jugoslovanske Socialistične Zveze v Ameriki.
"JugOMlovanska Socialistična Zveza v Ameriki" pri poz na program socialistične stranke v A. meriki. vendar pa f>ripoznava za jugoslovanske socialiste v Ameriki še te le pravila.
6len I. — Sede i
44 JugoiAi)vanska Socialistična Zveza" ima tvoj sedež v Ohica-
gu, m.
Clen II. — Namen
1.	Namen Hocialistične Zveze je, ra<aiirjati v govoru in pisavi socialistične nauke in ^opulrzirati socializem med jugoslovanskimi delavci v Ameriki.
2.	V ta namen izdaja Zveza poljudno pisane časnike, knjižice in brošure socialistične vsebine; organizujc jugoslovanske delavce v 'klube, potom kterih obdržava politične sestanka in shode, prireja polit ično-znastvena predavanja in sploh vodi ustmeno agita. eijo ter pn^pagando za razredno zavest, kakor ji to dopuščajo denarna sredstva.
Clen m. — Vstop.
1.	Vsaka oseba, bodisi ri)ožkc-ga ali zeiuekega spola, ki /e spol-nila 18 leto in pripoznava socialistična nadela, postane labko član te Zveze oziroma Zvezi podrejenega kluba.
2.	Vsak Jugoslovan, ki je č.lan bodisi kteregakoli Zvv*zi podrejenega socialističnega kluba v Ameriki, je istotako član te Zveze in ima aktivno in pasivno volilno pravo.
Člen IV. — Odbor.
1.	Vse zunanje in notranje zadev? Zveze votli odbor, ki sestoji iz gospodarskega in nadzoroval-nega odbora.
2.	Gospodarski odbor sestoji iz sedmih članov. V to svrho se voli pnslaednika. njega namestnika: finančnega tajnika, ki je obenem blagajnik, njega namestnika: zapisnikarja, njega namestni-flnrtrr organizatorja-^ *
' 3. Na vsaki glasovnici morajo [jevni klubi po svoji lastni samo-biti imena kandidatov. Vendar določbi za st*ialistično agitacijo pa ima pravico v/tak član izbrisati in druge važne potrebe (kakiir ali prečrtati ime kandidata, ki na primer podpora v slučaju mu ni všeč. na njegovo mesto pa strajka. brezposelnosti; ustanova zapisati ime kakega druzega so-1 knjižnice itd.). f
druga.
4.	Pri glasovanju odloči navadna večina glasov. Knakost glasov pomeni, tla sta kandidata od« kJonjena. jn za odklonjena kandidata »e morajo razposlati nove glasovnice.
5.	Glasovnice, ki se vrnejo po
Clen XI. — Prestop.
1, V s4učaju. tla se preseli kteri sodrug. ki je elan krajevnega ]k!uha, v kraj. kjer se nahaja socialistični klub. tedaj mora svoj prestop ali preselitev naznaniti tajniku svoj .»ga prešnjega kluba. Krajevni tajnik pa mora nazna<
preteku 'Hiegt-meseca prvemu Hl4i pmdop ali fmrnWiUv člana tajniku, odkar so bile razposlane,H so neveljavne.
Člen VII. — Spremenitev pravil.
1. Kadiar se voli nov odbor, se
dajo obenem na glasovanj.' tu«!i j prestopil
gf. tajniku Zveze,
2. Vsak sotlrug int»ra. pretlno odpotifje V " drugi kraj. plačati vse nn^sečne tloneske do časa, ko
3.	Natjzorovalni twlbor st?sbiji iz treh članov, ki volijo iz svoje srede predsednika in^ zapisnikarja.
Člen V. — Dolžnosti odbora
1.	Pretlsednik zastopa Zv»zo na zunaj in notraj Podpisuje vse račune in votli vse seje zvezi-nega odbora. V slučaju smrli ali njega odsotnosti prevzame vse posle njega namestnik.
2.	Finančni tajnik vodi vse knjige, korespondenco in upravlja blagajno. Nikrfkor ne sme iz. plakati nobenega računa, ako nima podpisa od predsednika aH njega namestnika. Vsakega četrt leta mora sestaviti finančno poročilo Zveze in ga potrjenega s podpisi predsednika in nadzornikov, objaviti v Zvezinem glasilu. V slučaju odsotnosti ali njega smrti prevzame Vse posle njega namestnik.	t
.'t. Zapisnikar vodi natančen zapisnik vseb Zvezinih sej. Pomaga finančnemu tajniku, ako razmere v to dopuščajo. V slučaju smrti ali njega odsotnosti prevzame vse posle njega namestnik.
4.	Organizator skrbi, da se organizujc jo novi kra j.»vn i klubi. V to svrho stoji v tesni zvezi z
vse točke za spremenitev pravil
2. Vsi predlogi za spremenitev pravil se morajo doposlati prvemu tajniku do prvega novembra
!!. V slučaju, da tak sodrug pride v tak kraj, kjer še ni jugoslovanskega socialističnega kluba, potem naj se priklopi tiajbliž-
vsak.'ga leta in na zahtevo sodru- I njemu angleškemu soc. klubu ali
ga obelodaniti v zvezinem glasi-iu.	jM
Clen VIII — Glasilo
Zvesino glasilo je "Proletarec", ki prinaša vse objave Zvi'ze in krajevnih klubov.
Člen IX. — Krajevni klubi.
1.	Ako jo v kteremkoli kraju aH naselbini le šest sodru go v, ustanovijo si lahko svoj klub. \S
2.	V tem slučaju si volijo so-drugi tri odbornike (predsednika.
pa klubu druge narodnosti. Vse-kako je pa njegova dolžnost, skrbeti. da se ustanovi nov jugoslovanski socialistični khib.
Člen XII. — Odstop
1.	Kteri sodrug odstopi iz krajevnega kluba, izgubi s tem vse pravice do Iclubovega in zvezine-ga premoženja.
2.	Ako odstopivsi član želi zopet pristopiti nazaj, ali v kteri-koli drugi krajevni kluA> Jugosl
tajnika-blagajnika m lokalnega ^ „	. , .	it*:
** . . \ . . . .r iSoc. Zveze, tedaj mora plačati organizatorja) m dva nadzornika1	. .	z . : ..
,	/ .,	,T	vse zaostale mesečne doneske. V
brez namestnikov. Ustanovitev Icluba. kakor tudi imena članov iu posebej odbornikov je takoj s|s»ročiti gl. tajniku v Chicago, da: prične redlio -poslovanje. Poleg imen novih sodrugov se mt>ra tudi naznaniti VNakega natančen nash>v in stan z opazko, ali je do-tičnik tfrzavijan Združenih držav, aji ne.
DtiJscnosti odbornikov pri
slučaju, da je iste poravnal preti j odstopom, mora se izkazati s člansko knjižico.
3. Izvzeti so le oni člani, ki so odpotovali V staro domovino. Člen Xin. — Izločitev.
1. Ako kteri sodrug izda socialistična načela, ali pa gmotno škoduje klubu in Zvezi, tedaj ga lahko klub izloči z navadno veči-
krajevnih khibiti so: predstojnik no_ Klasov.
vmTTvše retfne m izvanmhie seje j• Z.. Uioeeni socfmg J|M pravieo
kluba, pripisuje potrebne listine pritožiti se na glavni -odbor Zve-in račune ter mora meti vm«» «»krb kteri izroči njegovo pritožbo za razvoj in procvit klirtia. Taj- i posebnem« razsodfeeu, ki šesto
nik-blagajuik vodi knjige in korespondenco z gl. tajnikom Zveze; nadalje jsthira pristopnino in mesečne jwispevke tsl članov, n. pravlja blagajno in odpošilja asesnumt na gl. tajnika Zveze. Lokalni organizator agitira v svoji naselbini in okolici za nove član.', vabi jih v klub in deli socialistično časopisje, brošurice. okhtfsniee in letake, ako je isto na razpolago. V svrho pojasnil in agitatorienik sredstev stoji v zvezi z glavnim organizatorjem v Ohieagu. Nadzornika nadzorn-
ji iz petih sodrugov v glavnem odboru.
3. V slučaju, da to razsodišče zavrne pritožbo in potrdi izločitev, tedaj ima prizadeti stnlrug pravieo apelirati na vse krajevne kfhihe za splošno glasovanje, ki odloči, ali ostane član Jugoslov. Soe. Zveze ali ne.
Člen XIV. — Razsodišče
Ako bi iz kteregakoli vzroka nastale razprtije v klubih, tedaj uravnava te razprtije razsodišče.
2. V ta nameri voli vsaka pre-porna stranka dva razsodnika.
jeta prve tri odbornike in skrbi- 'V(,j razsodniki pa petega kot ta, da je uprava kluba pravilna. 1 preitaednika. Ako bi se nasprot-Za pravilnost knjig, računov in njki ne mogli zjMiniti glede finančnih poročil tajnika-blagaj-1predsednika, tedaj odloči žreb.
3..Pri glasovanju za razsodbo pa odloči pri enakosti glasov glas
nika jamčita s svojima podpisoma.	♦
4. Ako pri naraščajočem številu članov uvidi klub. tla je potre-
predsednika. * 4. Kdor ni z razsodbo zadovo-
raznih državnih službah« ter *e lokalnimi organizatorji in Če pri-
pokszal povsovf ko tiran in d.* pot.
Prodreti gosto vrsto predstojnikov. bilo je njegovo geslo, in lelal je po tem geslu toliko časa. da je dtstpel rtn mesta policijskega ministra.
Rojen je bU v Baltiških pokrajinah kot protestant, sin siromašnih starišev. zZodaj je že pokazal veliko nadarjenost in energijo.
Ko je zvr&il pravniSke študije, je bil dhre leti komisar mestne policij?, v tem času je bil preiskovalni sodnik o atentatu na Aleksandra II. Prišedši v Petrograd na prefekturo mestne policije kot. tajnik, je bil njegov načelnik katoličan general Grinshofer. Ple. ve čez noč postane katolik in se s tem prikupi svojemu šefu. kateri mu je vse zauparl; car Aleksander II. pa ga je odlikoval z velikim kri&rem sv. Jurija, kar je bilo največje odlikovanje za tajnika mestne prefekture.
Na predlog gen erala s6 mn p«o-verili preiskavo proti zaroti nrhi-listov, ki ji je stal na čelu knex I laik itn in in mnoge ugledne ose-be. On brat» odkrije vse in izroči sodišlču mnogo nihilistov.
Po nj«»govem mnenju bi se mo-raila Rusija brezobzirno ozdraviti s tem. da bi zasačene nihiliste na javnih trgih postrelili in tako ostrašili nam«! in zarotnike.
Car pa Pleveju ni* ugodil, dasi-ravno je bil na njegovi strani general Grinshofer. marveč je poslal nihiliste v pregnanstvo. I>asi je Pleve propadel s svojim predlogom. vendar ni izgubil na tJvo. ni ugleda, ker je napravil mir v isriji. Da j«» pri carju v milosti, pokazal je tudi upor v Harkovu. kjer je vodil preiskavo. KnergiČ-rti tiran je ukazal streljati na do-
puščajo denarna sredstva, gre tudi na potovanje v svrho organiziranja klubov.
5. Nadzoroval ni odbor nadzoruje gospodarski odbor glede njegovega delovanja. Vsakega četrt leta mora najmanj enkrat pregledati poslovne in računske knjige. Paziti mora. da priobči finančni tajnik vsakega Četrt leta račun v zvezinem glasilu, za kt^rega pravilnost jsi . nadzorovaJni odbor s svojimi podpisi. Koncem leta predlaga nadzorovalni odbor absolutorij za gospodarski odbor, aiko je slednji dobro deb-val v interese Zveze
Člen VI./— Volitve
1.	Vsako leto v mesecu dpcem-bru se razpišejo volitve za nov odbor.	r
2.	V ta namen razpošlje prvi tajnik tiskane ali hektografirane glasovnice posameznim socialin-tičnim klubov, v kterih so organizirani Jugoslovani.
ben večji odbor tedaj se lahko |jjeB jnia pr8vieo apelirati na raz-
izvoli poseben Wagajnik. namest- ^^o* Vseh organiziranih jugo-
nik pnifsednika. tajnika in lKlovaiiWkih sodrugov v Ameriki.
gajnika ter več nadzornikov	^ xv __ Zanemarjenje
5.Vsakemu kl^ibu pošlj » glavni	doHiiMti
tajnik Zveze brezplačno pravila. ... ,	,,	w
. . . . .	. 1. Ako glavni odbor, ali kteri
članske knjižice in ti rug > uratf- ,	,, .. „
.....	u-	glavnih tslbornikov Zveze, zane-
ne tiskovine, ako so v rabi. v se' * . . , t_ ,	. . ... , ,	niaria svoie dolžnosti, tedaj lah-
drugo za vodstvo kluba, kakor na , J ,	.. .
. ... . m. ko pet atslrugov na temelju do-primer poslovne knjige, stranki- , 1	.	,
/ .. .	, , , | - kazov stavi predlog glavnemu
ne gumbe itd. si pr.*skrhi klub	1 * ^
tajniku, da ta takoj pozove vse
sam.
6. Vsak jugoslovanski socialist. ,	»•
'ki živi v kraiu k ier ni kakega no «lwoVRnJp' a1' .naj odhor al'
ki /, i > i v n rnjii. rji r m nuni n<i ; , ,, ■ ,,	, . . ,,
, .	. ,. __Uloticni tHfhornik takoj rnllozi
liigoslovanskega st>eialističnega . . A ,.	_ , .
i .t ,	. , .. ,	, i t svoj mandat, ali naj pa se posluje
klhiha. mora skrbeti, da se klub . J ... ... ...	'
do prihotlujih volitev.
2. Akt) se izjavijo sodnigi
člane krajevnih klubov na sploš-
kmalo ustanovi.
Člen X. — Vplačila
1.	Vsak član plača 25e pristopnine in 15e mesečnega doneska. Krajevni klub lahko po svoji previdnosti zviša mesečni donesek ali asesment.
2.	Novovstopivši član, ki se izkaže s knjižico ali drugim izka-zilom, da je bil že v stari domovini člrtii socialistične organzacije, aJli v kterem drugam socialistič. nem klubu v Ameriki, ne plača pristopnine,
3.	Krajevni klnbi morajo plačati na mesec od vsakega člana !>c Zvezi.
4.	Mesečne doneske. « ktere vplačujejo člani, porabijo kra-
odstop, tedaj mora tajnik takoj razpisati nove volitve.
3. Isto velja tudi za odbornike pri krajevnih klubih, kteri zanemarjajo svoje dolžnosti. Potom glasovanja naj odloči klub, ali naj posluje dotičnik še do prihodnjih volitev, ali ne.
Če glasujejo sodrugi za takojšnji odstop, tedaj si izvoli klub druzega sodru-ga na njegovo mesto.
Člen XVI. — Slučaj smrti.
V slučaju, da umrje kteri član kluba, tedaj se priporoča, da klub nabavi venec im krsto, a člani naj se pa po možnosti pol-noštevilno vdelež» pogreba.
lavee, ki jih je padlo nad dvesto. Ime Pleve bilo je vsem v strah in trepet.
(Dalje prih.)
Ako se vam Sfcvverorjem iu drugim tujcem n« t>opa»fc4 v Ameriki, awtoaj ete pa prišli sem? P<v sebno te <lni, ko imaimo krizo! Tako slišimo govoriti zagrizene patriot*.
Te wumrrve govorioe ne morejo i.Hmgpr Žaliti. Ta deiela je last lju<W ki so eivilizinaJi. naj he bo-dt> tujci ali potirvmri ljisti, ki «o bili tis* esikrat. tujci v ti debeli. Nwm tvi trebai nikomur praviti, zsktoj smo sem prišli. N«Re delo je nsdboljft dokaz, dia imamo pravico do eksistence v ti dešeli.
Mi bi vpraAams» pobožnega pridigarja. ki je »miiToflo netM jo raw prižmiico kli<*l brsSa in vnaga I roti ise >w<tN*#lljnim tujeem. kaj l»i on re.keJ, ^e bi Japtmei in Kitajci stavili inSm vprašanje njegovim ktflegom, ki so šli na Japonsko in K i-ftajbk' - uniČ4»\-wt st^ro v+tr»o. tVbičiaje pt) topovih in puškah repetirkah. da bi Japonci in Kitajci t«-m lož.ie jsmeli misijo njegovih kolegov.
Ti |»a.gHini i^i |»s vwe«»no imeli vttf: pravice upriskati mieijonarjp, tSemiv sn prfSli na Kitajsko m Jw-ptsiskio, kot P"1 zagriz>mi pwtriot-jc tojfv, tinte fluje»\ ki ^»tijo z a-meriškini Ijiwtstvom in ki tMajn ze zboljšanje druAatlmih razmer. •
Haywood socialistični predsedniški kandidat.
. 44New York Volkszeitling" poroča, tla so newyorški sodrugi proglasili swlr. Haywooda., kteri je pred enim tednom govoril ns več shodih v New Torku in Brooklynu, predsedniškim kandidatom socialistične stranke. Sodrugi v New Yorku so mnenja, da naj Haywood odslej kandidira namesto sodr. Eugene V. Debsa, kteri je bil doslej večkratni predsedniški kandidat. ITavwood si je pridobil z svojim iraškim procesom ravno toliko — če ne več— zaupanja in »poštovanja pri ameriškemu delavstvu, kakor ai ga je Doba v znanem A. R IT. štrajku.
VIBORftKI PROCES
Pod tem naslovom piše 44Rdeči Prapor" sledeče:
Tend ene na razprava prtrti poslancem prve dume, ki so podpisali znani viborški oklic, je končana. O sodbi smo že poročali na drugem mestu. Proces je pa za političen razvoj ua Ruskem večjega |M«meua, nego je mislita vlada in morda je dane« !$toljipiuu že žal, da ga je želja za maščevanjem zapeljala v ta eksperiment. Če je res, da pojcina re-voluciotiarno gibanje na Ruskem, kar je sicer prav kratkoviden nazor, tedaj je bil ta proces najboljše sredstvo, da ae podpiha pojemajoči plamen. Ta zZotlo-vinska razprava sploh ni naredila vtiskia sotlnijrfke obravnave, ampak zdelo se je, kakor bi bila zopet oživela prva duma in imela živahno, sijajno sejo. Vsa moč govorništva, ki je karakterizirala prvi ruski parlament, se je za-blištfala pred sodiščepi in oživeli so vsi spomini na prvo navdušeno dobo revolucije. In tudi poslušalci so virtvarjali milieu kakor v prvi dumi. Princese, knje-ginje. gr<*fiee, žene profesorjev, ki so prihajale poslušal govore svojih soprogov na galerijo v tavrijski palači, so se zbrale zopet v sodnijtfri dvorani, da bi ZOpet slišale govore svojih soprogov — sedečih na klopi zatožen-ecv,
A bili so govori, vredni da se jih sliši! 169 obtožencev je sedelo v-abeecdnem redu, pred njimi zagovorniki, nad vsakim pa je visela tablica z njegovim imenom. I)va obtoženca. Ramišvili in Okunjev, oba socialna demokrata. so pripeljali žamlarji na vsako razpravo iz zapora. Prvega dne se je opravilo samo formalnosti. Ko sta bila poklicana že mrtva obtoženca Muhanov in ftir-kov. je vstalo vseh 109 obtožencev. ravnotako tudi. ko je bil za-slisau bivši pr»slse«lnik prve dume. Muromcev.
Že drugega dne sita prišla 4*kadeta" Petrunkevič in Nabokov na vrsto. Znamenit je bil govor starega Petrunkoviča. "Že marsikatero nezakonito dejanje se je zgodilo v zadnjih letih — je dejal — ne da bi se bilo oglasilo sodišče. Kongres zemstev leta UH4. ki je zahteval izpremembo državnih zakonov in zakonodajno dumo, je bil očitno veleizdaj. stvo. pa vendar se o tem ni odlo-isevaio v sodnijski dvorani. a«n-|wtk izšel je oktobrski manifest carjev!"
Nabukojv je dejal: 44Poslancem mora biti blagor narodov najvišji zakon. V kakšno smer se je zašlo po razpustitvi prve dume. je najbolje pokaval umor poslancev llerzensteina in Jolla. (Vsi obtoženci vstanejo.) Naš oklic ni bilo delo posameznih članov du. me, ampak poizk\is, da bi se rešilo uKroženo konstitucijo. Naj lio Msll>a kakršnakoli, mi pt)jtle-mt) iz te. dvorane z enakim čust-vom izpolnjene dolžnosti, kakor po potlpisu vibttrskega manifesta."
Največji vtisk je naredil govor socialnega demokrata Ramiš-vilija. kateremu je predsednik sedemnajst k rat segel v besedo. Svoj govor, jioln revolucionarnega ognja, je končal s sledečimi besedami: "Kazen, ki nam jo naložite, nas ne 'straši , kajti nas podpira zaupanje ljudstva. Če se nam ne bi bila vzela volilna pravica, bi nas bil narod nedvomno volil zopet v drugo dumo. Oni, ki so bili izvoljeni, so ostali na enakem stališču z nami. Tudi v tretjo dumo bi bil poslal narod ljudi naših nazorov, če se ne bi bilo prej izpremenilo volilne pravice. Veliko sotVišče naroda se je torej izraklo za na«. In kako je sedaj? Vprašanja, ki jih je sprožila prva duma in druga, se mora rešiti. Vlada hoče to preprečiti. A zadnjo besedo bo imel narod!"
Poti velikanskim vtiskom teh govorov zagovorniki sklenili, tla se omeje s svojimi sklepnimi govori. Za kadete je govoril samo Maklakov, eden prvih n»-kih odvetnikov, s silnim ognjem. Ostalih šestdeset odvetnikov pa se je odreklo besedi. Vtisk je bij tako mogočen, da se je tudi državni pravdnik odrekel repliki. Z-alcljučno besedo je imel Muromcev. Med drugim je dejal: 44Ljudstvo ni zunanji sovražnik ; ljudskemu zastopu ne more biti ljudstvo sovražnik. Obtožba, ki meri zoper prvi. ne zoper drugi del manifesta, kaže. da se ni hotelo zato žit i pisateljev oklica, ampak prvo dumo. Ampak ta proces je umirajočo idejo ljudskega zastopstva v Rusiji zopet oživil."
Ta sklepni govor je naredil nepopisen vtisk. Muromcev je razkril, da je imela vlada od vsega začetka namen, preprečiti delovanje dume. Poslušalci so priredili tovorniku vihamo ovacf-
jo Po zaključeni razpravi ae je zbrala vsa opozicija v fojeju in je pozdravila bivšega uredsedui-k« Murouiceva. Kadet Rodičev je preeital atlreso, ki je bila sprejeta z burnim odobravanjem.
Htoljipin pa lahko premišljuje, če je je bilo njegovo nizko maščevanje pametno in če je revolucija res ubita.
PONOVNE KRVAVE DEMONSTRACIJE V NEMČIJI
V	ttmnswioku je t. m. kora-kalo titMJO smcialistov po mestu • h ulsWi, jintij>ev«lo iiianseJjezo in k)ical!o: Dajte nami splošno volilno pravo! PuLiuiji *o ua»k<>-. čili, kalkor tfivje /iveri, demonstrante iu jih mnogo ranili. Veliko je bilo tudi atretitnanih.
V	Beri i mu in dfcugith mestih \-eruk' so praiznovali delavci 22. jan. obletnico "nieč-e neidlelje" iti ipri tej priliki tudi dornonstri-cali zai mpbAno volilno pravico. HnutaLni nastop ipolioaijev je qa-šel splošno ogorčenje pri delavstvu v NeuS'iji. Klici ,po splošni volilni praviti se širijo kot vihar po vsi tlieželi.
Premogovniške katastrofe v minolem mesecu, ki so zahtevale tisočero življenj, so bile tako nasilen umor, kakor da bi bili lastniki premoga najeli, vojake, da streljajo na premogarje. Ampak kapitalistom se ne bo nič zgodilo, dasi je izjavil koroner, da je katastrofe zakrivila slaba uprava premogokopov. Kakšno razburjenje bi zavladalo v deželi, ako bi delavci ubili samo petdeset kapitalistov! Vlada bi pora-bla vse svoje sile. da polovi in smrtno kaznuje morilce. Nihče se pa ne zmeni, ko ubijajo kapitalisti delavce. Ubijajo jih tem potom, tla jih puščajo v srartno-nevarne jame. De lavee se sme moriti! Teh je dovolj — kakor je dovolj konj, mul in oslov, da jih
vprezajn kapitalisti
" Rmeno časopisje poroča o 19-letnem fantu George Gadyale-ju, kteri je bil 28. nov. m. 1. odpuščen iz ene pittsburških jeklarn. Fant brez centa v žepu ni mogel (doibiti druzega dela v Pittsburgh nakar se je podal na pot v Chicago — peš. Prehodil je 428 milj; polovico te daljave je hodil — bos. ko je strgal čevlje. — 428 milj pešpoti! In bos! In v mrzlem decembru! Ko vlaki vozijo pol-prazni! Ko so prodajalnice polne Čevljev in čevljarske tvora ice prte! In fant, ki bi rad delal! In
v času, ko mislimo, da imamo praktični sistem! Ako ta fant postane zločinec, potem ste to zakrivili vi. ki glasujete za ta sistem. Vi ste neposreden krivec, ako on izvrši umor! Sistem, ki vzdržuje na tisoče in milijone glav ljudstva brez dela in živ-ljenskih sredstev, tak sistem za-more roditi Hune in -Vandale- ter vzgojiti največje kriminalce. Delavci! Mezdni sužnji, kedaj se vam odpro oči?!
V.k kapitaliste in ofrakane postopače v službi kapitalistične vlade ni nobenih postav To smo povedali ž<e večkrat in s hladno razsodnostjo kostatnjemo to tudi danes. — Ali ste že kaj slišali o John A. Oooke-ju? Mož je bil klerk pri Cook County sodišči' v Chicagi. In tam je ukradel malenkost $25.000. Aretirali so ga. sodili in obsodili v zapor za dobo od enega do pet let. Ali je zaprt T Kaj še! — prost je. kakor vsak dimgi človek, kteri se nikoli ni videl svote petindvajset tist>č dolarjev. Ko se je pred far dnevi i>eljal Cooke po eni chikaških ulic — pozdravljalo ga je srčno na stotine ljudi. Tat, ki je ukradel 2f». tiso® dolarjev, se prosto vozf po ulicafo in je pozdravljali («1 ljudi! Ali ni to humor? Ni toleranca? Ako la-čtn brezposeln delavce ' ukrade kos kruha, ga takoj neusmiljeno rnetepejo in izroč.e policajem, do-čim .tatu. ki ukrade 26 tisoč dolarjev, na/vduieno pozdravljajo, ko se prosto vozi po ulicah mesto da bi sedel na zasluzenem kraju v jetnilšni-ci. Kaj taccga je samo v Ameriki mogoč*! O, justice ameriška, zaveži si oči!!
PRAVNI NASVETI
Ak-o kdo potrebuje praVni nasvet. v kazenskih ali civilnih zadevah, m j se obrne na " Preleta r-ea". Taki nasveti » dajejo bn-zplačno.
Knjižica 44Naša bogastva", ja-ko prtdhrčljiva za delavca, se dobi v našem npravništvu. Cena 5e. Kdor naroči več komadov, ima popisrt.
Sodrugi agitatorji! Stojte krepko ns pričati poti; delujte vneto in širite "Proletarca" med alo-venskimi delavci, ktere je treba pridobiti za razredno borbo.