PROLETARCI VSEH nT17FTlj7inl^TT7T!r K STII ^XXXX'.XV>.XXXXXXX>XXX>XXX'XX\XVXXXXXXNXX>^X<>X>XlXXXXXXXXX>XWXXX^NXXXXXXXXX\WXX\XXXXXXXXXXXWXXXXXXX\XXW\XXV.X\>X'XXXXXWK>XX'^XV
i
17. AVGUSTA
Št. 33, leto XXVI.
Mercator
MINUS 18°C V VAŠEM HLADILNIKU? NEI Temveč v najnovejšem Izdelku
LOŠKE TOVARNE HLADILNIKOV
LTH
KONZERVATORJU SGH-110
DELAVSKA
ENOTNOST
I_______________________________________
Sindikati o pritožbi delavcev
iz Jurše na razmere v GG Postojna
Ocena razmer in osnutek stališč v zvezi s pritožbo delavcev iz Juršč, ki jih bo obravnavalo predsedstvo republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije na prvi prihodnji seji
©niiiii
I V TISKU:	I
j Dokumenti	j
| VI. kongresa ZS J |
| V nekaj dneh bodo dotiskani v žepni izdaji vsi dokumenti B | VI. kongresa ZSJ: govor predsednika Tita na kongresu jugo- g | slovanskih sindikatov, referat in zaključna beseda predsed- Jj 1 nika Sveta ZSJ Dušana Petroviča-Šaneta, vseh dvanajst reso- J | lucij VI. kongresa, novi Statut ZSJ in nekateri odloki VI. J | kongresa ZSJ.	gj
| Predvidena Cena knjige	gj
Dokumenti VI. kongresa ZSJ bo 4,00 N-dinarje. Dokumente VI. kongresa ZSJ bi moral poznati vsak s sindikalni delavec, saj sprejeti sklepi pomenijo odlo- 1 čilno prelomnico v delovanju sindikatov!
Ker je knjiga Dokumenti VI. kongresa ZSJ že v tisku, pro- §f simo vse izvršne odbore sindikalnih organizacij, občinske jj sindikalne svete in občinske odbore sindikatov, da najkasneje jj do četrtka, 22. avgusta,	E
sporoče na upravo ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalma- | tinova 4, koliko izvodov te izdaje	bodo naročili.	j§
UPRAVA CZP DELAVSKA ENOTNOST
Ko na republiškem odboru opravljamo svojo dolžnost, da naši osnovni organizaciji pomagamo pri samoupravnem razreševanju problemov, se zavedamo, da tega ne moremo niti nočemo storiti z vsiljevanjem svojih stališč, razen v primeru, če gre za kršitev veljavnih zakonskih ali samoupravnih predpisov. V tem zadnjem primeru imamo pravico in dolžnost, da iščemo pravno varstvo za svoje člane. V tem smislu smo obravnavali pritožbo naših članov 'iz Juršč in smo prepričani, da je vprašanja, ki jih vsebuje pritožba, mogoče učinkovito rešiti le z angažiranjem političnih in samoupravnih sil v podjetju. S tem namenom, potem ko smo neposredno preverjali navedbe v pritožbi, tudi dajemo nekatere predloge in ocene za ureditev odnosov v Gozdnem gospodarstvu Postojna.
® Za politično oceno celotnega poteka reševanja pritožbe smatramo za pomembno, da je za sindikalno organizacijo Gozdno gospodarstvo Postojna in druge dejavnike osnovno vprašanje v tem, zakaj so se delavci pritožili na organe izven podjetja. Ostajanje pri tem kot osnovnem vprašanju onemogoča demokratično razreševanje notranjih nasprotij, v' kolektivu in nas odmika od globlje analize vzrokov, ki so prir vedli do tega, da so se delavci — člani sindikata — pritožili izven podjetja.
S tem, da je pritožba okvalificirana kot protisamoupravpo dejanje, je objektivno daha podpora tudi tistim, ki bi želeli zoper pri toži tel j e disciplinsko ukrepati.	, •
•	Odločno odklanjamo politično podporo silam v podjetju, ki bi hotele pritožbo sindikalne organizacije iz Juršč rešiti z disciplinskim postopkom zoper njene podpisnike/ Takšna težnja se med drugim jasno kaže v vabilu delavcem, podpisnikom pritožbe, pa čeprav je to vabilo ocenjeno kot »kiks« sekretarja Gozdnega gospodarstva Postojna in ki je tudi v nasprotju s sklepom upravnega odbora, da je potrebno navedbe pritožbe razčistiti. Menimo, da takšno naše stališče ne terja posebne obrazložitve.
O Republiški odbor izraža svoje nesoglasje z enostransko informacijo s sestanka s člani sindikalne organizacije v Jur-ščah, ki sledi iz članka Mariole Kobal v Delavski enotnosti, z dne 20. julija 1968. leta, pod naslovom »Tokrat niso več popustili«.
Predlagali bomo izdajateljskemu svetu Delavske enotnosti, da razpravlja o škodljivosti takšnega informiranja.
•	Upoštevaje določila samoupravno sprejetega pravilnika o uporabi motornih žag, je potrebno po členu 13, ki glasi: »Ako se ob obračunu ugotovi večja poraba letve in verig ter
ako se dejanski stroški za popravila in rezervne dele ne krijejo z normativi, se vzrok komisijsko razišče, v primeru subjektivnih vzrokov se breme prenese na delavsko skupino«. . Dosedanji postopek pri odtegovanju osebnih dohodkov, zaradi obrabe motornih žag preko normativov je v nasprotju z njihovim lastnim pravilnikom.
Delavci iz Juršč so imeli upravičene pripombe k postopku o ugotavljanju obrabe motornih žag in odtegovanju nadomestil pri izplačilu osebnih dohodkov za prekomerno obrabo motork. Predlagamo, da centralni delavski svet s sklepom jasno definira, kako se ugotavlja obraba motorne žage. Ker je v tem smislu pomanjkljiv pravilnik o uporabi motornih žag, je treba njegov 13. člen popraviti. Tako se bodo izognili nejasnostim. V vseh primerih, ko je bil delavcem odtegnjen osebni dohodek zaradi prekomerne obrabe motorne žage v
nasprotju s sprejetim postopkom v pravilniku, imajo delavci pravico do povračila osebnega dohodka.
• Tako kot ustvarja umeten prepad med fizičnimi in umskimi delavci poenostavljanje sestave delavskega sveta pri tovariših iz Juršč (zoževanje neposrednega proizvajalca na fizičnega delavca), pa je vsaj enako škodljivo za medsebojne odnose v kolektivu, če si kdorkoli — član istega kolektiva — dovoljuje vplivati na red v podjetju s ponujanjem delovnih knjižic. Za iskrene borce za samoupravljanje takšne metode niso sprejemljive in tudi niso združljive z davno sprejetim stališčem, da vsaka proizvodnja terja red in disciplino ter podrejanje tehnologiji, vsaka samoupravna udeležba delavcev pa nujno vsebuje tudi kritične pripombe na obstoječe odnose. Čeprav se zavedamo, da je v kritiki in pripombah marsikaj
(Nadaljevanje na 2. strani)
REPORTAŽA O IZLASKIH KERAMIKIH
Nočejo biti žalujoči ostali
Šaljivec je v glasilu iz-laških elektrokeramikov objavil na videz nedolžno risano šalo: krošnjar ponuja delavcem nov pas, češ da 'je stari že izrabljen od premočnega zategovanja.
Direktor tovarne, ki mi je karikaturo pokazal, je dejal, da je zadela v živo in da se kolektiv z njim vred že štirinajst let nenehno pri-krajšuje zavoljo investicij. »Iz leta v leto vodimo za nos delavce,« mi je zaupal, »da bo kmalu bolje. Čas je, da rečemo: zapik.«
Samo reči pa je premalo. Tega se v Izlakah zavedajo. NOVA PLINSKA PEČ JIM JE POŠTENO ZAGODLA Najbrž v Pomurju niso tako na gosto posejani tovarniški dimniki kakor v Izlakah. Kar osem jih ima ena sama tovarna. Stare, okrogle komorne peči na premog pa naj bi letos v aprilu omrtvele, ko je bilo predvideno redno obratovanje nove in prve jugoslovanske peči na butan in propan.
Poljski dobavitelji peči so sporazumno s kupci določili ta
(s(.

I
I
I
rok, v katerem bi se moral izmeček zmanjšati na 5 %, dejansko pa so še nekaj mesecev potem odvažali skoraj vse iz-nelke nove peči na »britof«. Kolektiv so reševale stare peči na premog. Gorivo je za polovico dražje kakor za plinsko peč, toda izmečka je samo 2 % ... Rešitev je bila, seveda, zasilna. Proizvodni in finančni plan pa tudi naročila je vodstvo podjetja gradilo na novi plinski peči, na povečanih proizvodnih zmogljivostih in zavoljo moderne tehnologije dela zmanjšanih proizvodnih stroških.
»Peč nam jo je temeljito zagodla,« mi je rekel direktor tovarne in njen ustanovitelj ter mi postregel s polletnimi, vse prej kot razveseljivimi bilančnimi podatki. Ob skromnih osebnih dohodkih je ostalo samo 9 % dohodka za sklade, doslej pa so celo v reformnih časih vlagali vanje po 35 % — ob enako zategnjenem pasu kolektiva. »Žganje kilograma elek-troporcelana nas je stalo včasih 75 par, od letošnjega januarja, ko smo prižgali novo peč, do maja pa se je podražilo na 2,50 N-din. Marsikdaj sem pozno v noč razmišljal, kaj bo z nami, če pojde tako naprej.«
BOLJE DRŽI GA KOT LOVI GA
V bitki za zmanjšanje izmečka je glavni akter poljski strojni inženir ki bi se moral že aprila vrniti na Poljsko, pa ga Izlačani ne puste oditi, dokler peč ne bo dajala pogodbenega odstotka brezhibne elek-trokeramike.
«Nočemo biti žalujoči ostali,« še zdaj slišite od strokovnjakov v Izlakah, »kakor so bili v Inisu in v tistih dveh drugih jugoslovanskih steklarnah, -ki jim po prevzemu poljska oprema nagaja.«
Tona zadrževanje poljskega inženirja izlaški kolektiv hudo veliko stane. Po 1000 dolarjev na mesec zahteva za ni njegovo podjetje. Izlačani že štiri mo. sece odštevalo zelene dolarje in jih bodo tako dolgo dokler ne zbijejo še 1.4% izmečka,
(Nadaljevanje na 7. strani)
STOLPEC S KOMENTATORJEV ST*!
V teh »poletnih« dneh smo prelili že precej črnila na račun pojavov, ki diše bolj po časih oblastniškega administriranja in odmerjanja pravice (kdor je bliže skledi, lahko globlje zajame!) kot po reformi, - vendar še nič ne kaže, da se bo politična temperatura kaj kmalu umirila. Nasprotno:	tako imenovani
»kratkoročni akcijski« programi, ki so jih v juliju sprejela vodstva družbenopolitičnih organizacij in mnogih delovnih skupnosti, pričajo, da bo letošnja skupščinska jesen obrodila obilo uporabnih ukrepov za našo praktično vsakodnevno samoupravno prakso.
Prav je, da po »hitrem postopku« sprejmemo ukrepe, ki naj bi z njimi odstranili ovire pri uresničevanju reforme. Reformo morarho uresničiti. če hočemo hitreje naprej! Bilo bi pa napak, če bi nas vsakodnevna politična aktivnost pri razreševanju dilem, ki nam jih zastavlja gospodarsko življenje, tako za-
Kako
do prave poti?
poslila in utrudila, da bi ne utegnili pogledati naprej, v naš jutrišnji dan.
S tem, ko smo se odločili za demokratično, socialistično družbeno ureditev, smo se odločili tudi za zavestno usmerjanje svojega dela in življenja, to pa pomeni — za demokratičen dogovor, kako bomo živeli jutri.
Kakor kaže, bomo takšen dogovor v naši republiki oblikovali tudi na VI. kongresu ZKS, ki bo predvidoma v novembru.
Glavna tema razprave na kongresu bo razvoj naše družbe v prihoduhh dvajsetih, tridesetih letih. To pa pomeni, da bo na kongresu tekla beseda o tem, kako usmerjati družbeni in politični razvoj, kako izkoristiti naravne pogoje in geopolitični položaj Slovenje ter znanje in delovne navade naših delovnih ljudi itd. pri zagotavljanju pospešenega vsestranskega razvoja naše ožje domovine in kako se čimbolj približati življenjskimi razmeram razvitejših držav kljub sorazmerno skromnim naravnim bogastvom.
(Nadaljevanje na 6. strani)
REZERVIRALI STOLPEC
Hlllll
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Zlatko Šentjurc **
tajnik odbora sindikalnih organizacij "	;
Cinkarne Celje:
• Kako ocenjujete VI. kongres ZSJ?
Menim, da je bil VI. kongres ZSJ v primerjavi z dosedanjimi kongresi zelo učinkovit. Čeprav je bil čas za priprave na kongres kratek in čeprav smo razmeroma pozno dobili gradivo zanj, so delegati z bogato razpravo pripomogli k izoblikovanju pozitivnih in konkretnih stališč za nadaljnje delo sindikatov. Naloga sindikalnih organizacij je, da zaključke kongresa izpolnijo v čim večji meri. Tega pa Še tako dobri izvršni odbori sindikalnih organizacij ne bodo mogli uresničili, če jim ne bo pomagalo članstvo. Člani sindikata bi morali spremljati vse bistvene družbeno-ekonomske dogodke, ker bodo le tako objektivno presojali predloge za stališča, ne da bi jih pri tem motilo subjektivno razpoloženje ali vplivi različnih negativnih mnenj.
Naš kolektiv zelo zaposlujejo notranje gospodarske težave. Pri reševanju teh težav se bomo opirali na pozitivna stališča kongresa in jih vpletali v delovanje našega sindikata.
»Mirna«
Proizvajamo in ljamo:
dobav-
aillflll*
Šivalni stroj MIRNA 03 za ravni šiv
—	šivalne stroje za gospodinjstva
® navadne @ polavtomatske ® avtomatske
—	šivalne stroje za obrti ® šiviljske
@ krojaške ® usnjene galanterije © plastične galanterije
—	šivalne stroje za industrijo
® konfekcije ® trikotaže ® obutve
Kvaliteta garantirana. Zagotovljen servis in nadomestni deli
Pišite nam. Poslali vam bomo prospekte in ponudbe!
>
o
h
<
M
<
O
2
b
tfl
<
a
2
H
2
S
i
SLOVENSKE
KONJICE
Znak
za
ukre-
panje
Tadej Munih
član predsedstva ObSS Tolmin:
• O katerih sklepih in stališčih VI. kongresa ZSJ najbolj pogosto razmišljate?
Precej je tega, ob čemer sam sebi rečem, da je bil skrajni čas, da smo nekatere zadeve z vso ostrino postavili na dnevni red. Eno izmed teh vprašanj se nanaša tudi na mednarodno aktavnost jugoslovanskih sindikatov.
Vse do kongresa je na primer bilo uradno mišljenje, da mednarodne stike naših sindikatov vodi in usmerja zgolj Centralni svet ZSJ. Nas sindikalne delavce, ki živimo v obm.ejnih občinah, je takšno stališče zelo prizadevalo, saj smo v stikih s tujimi sindikati dejansko nastopali kot ambasadorji jugoslovanskega sindikalnega in delavskega gibanja. Sindikati naše občine na primer že več let vzdržujejo in negujejo izredno prijateljske stike s podružnicami italijanskih sindikalnih central CGIL, VIL in CISL V sosednji videmski pokrajini. Med seboj izmenjujemo delegacije, prirejamo predavanja, na različne načine se izraža solidarnost delavcev z obeh strani meje itd. O vsem tem so slovenski delegati na VI. kongresu jugoslovanskih sindikatov tudi spregovorili in zahtevali, da svet ZSJ spremeni svoje stališče glede mednarodne aktivnosti jugoslovanskih sindikatov. Osebno sem zadovoljen, da je bila njihova zahteva tudi sprejeta in da se zdaj v mednarodno delovanje jugoslovanskih sindikatov enakopravno vključujejo vse naše sindikalne organizacije.

Inž. Franjo Tepe j
vodja obrata Kooperacija pri Kmetijski zadrugi Slovenske Konjice:
S Kakšno je vaše mnenje o delu in sklepih VI. kongresa ZSJ?
Prepričan sem, da je nedavno zaključeni kongres jugoslovanskih sindikatov z vsem svojim delom, predvsem pa s sklepnimi dokumenti, izrazil želje in zahteve pretežnega dela našega delavskega razreda. Jasno je, da naši ljudje zdaj pričakujejo, da bomp kongresne sklepe začeli tudi uresničevati. Vendar se sam pri sebi sprašujem, kako in s katere strani naj se lotimo tega zahteviiega Opravila, da ne bi spet — kot že neštetokrat doslej — ostalo predvsem pri besedah.
Za primer vzemimo samo stališče, da je rentabilna samo tista proizvodnja, ki poleg družbenih obveznosti »pokriva« tudi minimalne osebne dohodke. Ce bi ta minimum določili na primer s 800 N-din mesččno na zaposlenega, bi na primer morali takoj likvidirati skoraj vse družbene kmetijske organizacije v naši državi. Nekaj podobnega bi se dogodilo še z nekaterimi drugimi, družbeno pa prav gotovo potrebnimi dejavnostmi. Problem je torej v tem, da se že na samem začetku in ob najboljši volji, da bi uresničevali kongresne sklepe, srečamo s hudimi vendar že dolgo znanimi težavami. Zaradi tega menim, da se bo najhujša bitka za reformo in za uresničevanje kongresnih sklepov odvijala ravno na področju izenačevanja pogojev gospodarjenja. *
S^**AAAAZV\AAy>Z»AAAAAAAAZXAA/SAAysA/V\AAAVNA/V\AAAyvszWV\Ayv\/WWv
ekskluzivni modeli — plašči in obleke modnih barv v omejenem številu
modna hiša
prodajni servis Ljubljana— Maribor— Osijek
A^A/VVV/\MA/WV/WW'^^ArvArW\AAWAAAAAAAAAAAAA/VW\A/\/W'/yAA
Sindikati o pritožbi delavcev iz Jurše na razmere v GG Postojna
(Nadaljevanje s 1. strani)
nedosegljivega, ozkega, sebičnega, utopičnega itd., pa je nesprejemljiva metoda, da se delavcu ob tem ponuja možnost, da lahko pride po delavsko knjižico. Sodimo, da bo prav, če bo sindikalna organizacija zahtevala v podobnih primerih vsaj politično odgovornost in diskvalifikacijo takih posameznikov.
O O pritožbah zoper visoke norme ni mogoče soditi, ne da bi bile pred tem opravljene resne strokovne analize ob poznavanju posebnosti gozdarskega dela. Norme v Gozdnem go-gospodarstvu Postojna so tehnične in so plod dolgoletnega strokovno-znanstvenega dela, o katerem se ni mogoče laično izreči. Za celotno gozdno gospodarstvo velja, da dosegajo norme s povprečno 98 %, od povprečja pa odstopata navzdol le delovišči Juršče in Snežnik. Predlagamo, da se kolektiv Juršče v primerih, če smatra, da so zaradi izjemnih pogojev, ki jih tehnično postavljene norme ne vključujejo, posluži obstoječe možnosti za eventualne popravke norm. Predlagamo, da tovariši v JurŠčah tudi sami resno ocenijo, zaradi , katerih vzrokov dosegajo norme niže, kot pa je povprečje v Gozdnem gospodarstvu Postojna, da na osnovi tega eventualno dajo pobudo za razgovor v strokovnih službah in samoupravnih organih.
•	Pripomba v pritožbi glede strukture samoupravnih organov, kjer da je premalo neposrednih proizvajalcev, izvirajo deloma iz neinformiranosti, deloma pa iz poenostavljenja pojma neposrednega proizvajalca. Normalno bo, če bo struktura izvoljenih v samoupravne organe približno ustrezala kvalifikacijski strukturi zaposlenih v podjetju, upoštevajoč naloge samoupravnih organov in interese, ki jih 'zastopajo. Ni mogoče sprejeti pripomb prltožiteljev, da so neinformirani. Biti informiran je ne le pravica, temveč tudi dolžnost, V tem smislu sodimo, da so osnovni pogoji v GG Postojna ustvarjeni (med drugim imajo svoj časopis).
Iz analize samoupravnih aktov Gozdnega gospodarstva Postojna povzemamo, da je for-malno-pravno urejen postopek o dajanju predlogov in dolžnost, da se dajejo odgovori. V aktivnosti sindikalne organizacije gre za to, da izkoristi v tem smislu samoupravno določene možnosti.
•	Obstoječi način izplačila in pravice terenskega dodatka ocenjujemo kot spodbuden, ker vnaprej ne zagotavlja terenskega dodatka, temveč ga veže na doseženi učinek. Sodimo tudi, da je, upoštevajoč posebne prilike Gozdnega gospodarstva Postojna (več kot 50% sezonskih delavcev) diferenciranje terenskega dodatka utemeljeno. Republiški odbor, svet za gozdarstvo in lesno industrijo pa bo neodvisno od tega mnenja
dosegel, da bo prišlo do medsebojne izmenjave izkušenj med gozdnimi gospodarstvi, To velja tudi za vprašanje delovnega časa, ki ga delavci iz Juršč načenjajo v pritožbi.
® Iz pritožbe izhaja predlog, naj bi regres za dopuste izplačevali vsem, kar z drugimi besedami pomeni, da bi se regres za dopuste pretopil v osebni dohodek. Predlagali so tudi, da bi počitniški dom prodali. Ker bodo samoupravni organi po že sprejetem sklepu dosedanjo ureditev kritično ocenili, predlagamo, da pri iskanju bodočih rešitev vanje vnesejo možnosti, da postane rekreacija socialno ekonomska kategorija. Pri tem mislimo na rešitve, ki bodo vzpodbujale zaposlene, ki so dopusta najbolj potrebni, a si ga zaradi socialnih razmer ne morejo privoščiti, je pa tudi v interesu delovne organizacije, da bi ga zaradi zdravja in večje produktivne sposobnosti izkoristili. Upoštevaje naša dosedanja stališča, ki bi jih lahko iz Delavske enotnosti poznali tudi delavci iz Juršč, ne dajemo podpore mnenju v pritožbi, da naj bi počitniški dom prodali. Vsekakor je po našem mnenju najbolj sprejemljiv predlog, da se delovna organizacija s svojim počitniškim domom vključi v počitniško skupnost Primorske. Le-ta je, po informacijah, ki jih imamo, v fazi snovanja.
® Iz ugotovitev z razgovora v Postojni izhaja, da so inventurne razlike posekanega tn prodanega lesa navzgor ali navzdol 1 do 2%, kar je po oceni prisotnih v mejah tolerance. Tudi sicer imajo zaposleni možnost prisostvovati in kasneje kontrolirati dosežene efekte, kot to delajo nekateri sezonski delavci.
® V pritožbi ni posebej omenjen pozneje izražen predlog, da bi motorne žage prenesli v osebno lastnino delavcev.
Dobre in slabe strani prenosa motornih žag v osebno last delavcev (v Sloveniji GG Tolmin) bomo podrobneje proučili in dobili argumente za in proti tudi od drugih dejavnikov ter jih nato kot prispevek k razreševanju tega vprašanja posredovali tudi sindikalni organizaciji Gozdnega gospodarstva Postojna.
Končno omenjamo, da so člani osnovne organizacije na sestanku v Jurščah ob prisotnosti predsednika občinskega sin-
dikalnega sveta izrekli svoje nezadovoljstvo, ker jih kljub večkratnim vabilom ni obiskal.
Obžalujemo, da je prišlo do trikratne odložitve razgovora s političnimi dejavniki v Gozdnem gospodarstvu Postojna v zvezi s pritožbo sindikalne organizacije v Jurščah. To toliko bolj, ker je zlasti to, poleg kritike članka Mariole Kobal, ne pa vsebina pritožbe postalo predmet javne razprave (članek A. Miklavčiča v Komunistu z dne 3. VIII. 1968).
Naj na kratko pojasnimo: do odložitve prvega razgovora je prišlo, ker se je sestanek v Jurščah nepredvidoma zavlekel, drugi, že dogovorjeni razgovor, je bil odložen na željo direktorja, tretji pa je odpadel zaradi drugih obvez tajnika republiškega odbora tovariša Tomažiča, ki je bil zadolžen za ta razgovor. S svoje strani se zato ponovno opravičujemo. Da bi bil razgovor v Gozdnem gospodarstvu Postojna, dne 2. VIII. t. L, sklican na intervencijo tovariša Marolta, tajnika republiškega sveta ZSS, vsaj nam ni znano.
Menimo, da bo z našimi ugotovitvami in predlogi stališč, o katerih se bo izreklo še predsedstvo Republiškega odbora industrije in rudarstva, povedano našemu članstvu, zakaj smo pristavili svoj lonček »k podžiganju konfliktne situacije«, ki nam jo avtor članka v listu Komunist pripisuje. Sodimo, da »Smernice« in dokumenti VI. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije terjajo od nas vseh ne le ugotavljanje, da samoupravljanje še ni razvito do stopnje, kot si vsi želimo. Samoupravljanje bo ob tem ostalo, kjer je bilo. Življenje terja konkretno opredeljevanje o tem, kaj je progresivno in kaj ni, kaj je sprto z razvijanjem samoupravnih odnosov in kaj ne, čemu se kaže upirati in kaj v družbeni akciji podpirati. Primer reševanja pritožbe sindikalne organizacije iz Juršč kaže na eno in drugo stran in v skladu s tem smo poizkušali dati svoj prispevek k razreševanju zadev, ki jih v pritožbi navajajo člani naše organizacije v Jurščah.
REPUBLIŠKI ODBOR
SINDIKATA DELAVCEV INDUSTRIJE IN RUDARSTVA SLOVENIJE PREDSEDNIK:
JOŽE GLOBACNIK
Oddelek za gospodarstvo i° finance občinske skupščin« Slovenske, Konjice je zbral najznačilnejše podatke o gospodarjenju v konjiški občim v prven polletju letošnjega 1«' ta. Tega gradiva se je tudi poslužilo predsedstvo konjiških sindikatov sredi tega tedna v prvi točki dnevnega reda svoje razširjene seje.
Poročilo in razprava na predsedstvu sta opozorila p8 neugodno gospodarsko gibanj« v letošnjem prvem polletju v primerjavi z enakim obdobjem minulega leta. Svoje ocene so razpravljavci opirali 1,3 nekatere republiške in zvezo« podatke. Bolj v pojasnilo k° v opravičilo so povedali, da 50 v Slovenjsklh Konjicah zastm pane panoge gospodarstva, k1 so na sploh preživljale v lanskem drugem polletju in letošnji prvi polovici leta svoj« najtežje obdobje. Gre za usnjarsko industrijo, ki ji je trt zadušil proizvodnjo klasične!3 usnja, in kovinsko predelovalno industrijo, posebno klasi«' 2 no kovinsko industrijo, kjer Jc Z tržišče »presenetilo« utečen« ^ proizvodne programe,. Obe P8' nogi sta v konjiškem gospodarstvu najmočneje zastopan«
Neugodno gospodarjenje na predsedstvu med drugih povzeli tudi iz teh podatkOv'
•	industrijska proizvodni3 je letos v prvem polletju ** 8.1 % nižja kot lani v e$ kem obdobju, v republiške1*1 merilu pa je za 3,8 % višja;
•	plan izvoza so industrij'
S ske organizacije presegle za
<	1,9 %, v primerjavi s prvim § polletjem lani pa je letošni’ g izvoz nižji za 14,5 %, medte1’’ g ko je izvoz slovenske industif % ske proizvodnje letos za 5,2' k, manjši kot lani;
°	® industrijske organizacij;
^ v občini so zaposlile letos ^ g odstotka manj delavcev kot l8'
Z ni v prvem polletju, v SR ” veniji pa je zaposlenih 1 ® manj delavcev v enakem Prl‘ merjainem obdobju;
® občinski indeks popf«^ nih osebnih dohodkov za le> z tošnjih prvih pet mesecev v Z primerjavi z enakim obdobj«^ g lani je 99,3 %, republiški P* w za enako obdobje 107%;
S ® produktivnost v korti*'
9 ških gospodarskih organizem' ^ j ah je '^etos manjša za 0,3 -o v primerjavi z enakim obdo*3"
<	jem lani.
g S temi podatki, ki jih vse*
Z buje poročilo, je konjiška škuP ščina seznanila vse večje lektive, da bi lahko ocen* svoj položaj v občini, repuhjf ki in v zveznem merilu. P# sedstvo ObSS pa je skleni ^ razposlati gradivo s prip°r°
" Čilom sindikalnim organi#8.
<	jam, da v kolektivih še v t«*
Z mesecu razpravljajo o s
| gospodarjenju. V razpravi § posebej poudarili, da je P • trebno proučiti subjektivl8 > vzroke za slabše rezultate š, g spodarjenja. Resno nam1^
S opozarja podatek, da je Pr°,
« duktivnost upadla, resno op Z zarjajo zastoji v prodaji, k S meri na komercialne sluzb^’
<	na kadrovsko sposobnost ro služb. Dovolj zaskrbljujoč
3 že podatek, da je v komerci H nih službah konjiških kde m tivov zaposlen le en dipl011^,
- ran ekonomist. Resno pa °Py zarjajo tudi nizki osebni hodki in upadanje števila poslenih.	^
<
0 m
3
c
h
01
5
Č
Knnist
POHIŠTVO,
,,|HiniiiiiiiiM«uiiiiimigii9ii8mmi;lul
V Švici, blizu Bodenskega jezera, zaposlimo
kvalificirano šiviljo
K ponudbi je potrebno priložiti spričevalo o kvalifikaciji in dokazilo o izkušnjah v konfekcijski stroki.
Dober zaslužek, petdnevni teden, povračilo potnih stroškov, za stanovanje poskrbljeno. Ponudbe naslovite na:
W. Kriesemer & Co AG„ Wassergasse 23 CH 9001 St. Gallen (Schweiz)
Kandidatke opozarjamo, da morajo urediti zaposlitev prek Pristojnega zavoda za zaposlitev.
Razgovor s predsednikom obss zagorje rudijem Prašnikarjem o dejavnosti zagorskih
SINDIKATOV_
V OSPREDJU
poživitev gospodarstva
Z Rudijem Prašnikarjem, predsednikom ObSS Zagorje, sediva za konferenčno mizo in našteva mi naloge, nekak povzetek delovnega programa zagorskih sindikatov. Za isto mizo je zasnovalo program predsedstvo zagorskih sindikatov deloma že pred kongresom jugoslovanskih sindikatov, deloma po njem.
Premišljen in konkreten je njihov delovni načrt. Vsebuje v glavnem vprašanja, ki najbolj pogosto okupirajo delavčeve misli, zastirajo ali pa odpirajo njegov pogled v prihodnost. In nič drugega ne more to biti, kot gospodarjenje v delovnih kolektivih.
V ta vprašanja so se zapičili zagorski sindikati. Na eni izmed sej predsedstva so izdelali načrt in sprejeli nekatera stališča za poživitev gospodarstva v občini. O njihovih predlogih je razpravljala tudi občinska skupščina in stališča sindikatov v celoti sprejela. Gre za sodelovanje in za pomoč delovnim organizacijam in ne le za Priporočila kolektivom kot delimo »gospodarite bolje, dvignite produktivnost, raziščite trg itd.«, gesla, ki sama po sebi ne Prinašajo uspehov.
»V občini smo sestavili skupino strokovnjakov, predstavnikov političnih organizacij in Predstavnikov občinske skupščine,« razlaga Rudi Prašnikar. »V skupini so tudi strokovnjaki, ki So zaposleni izven naše občine. Ta skupina obiskuje delovne organizacije, se sestaja z vodilnimi upravnimi, strokovnimi in samoupravnimi organi, skupno analizirajo razmere v delovni Organizaciji, iščejo možnosti za “oljše gospodarjenje, za sodelovanje s sorodnimi podjetji in integracijo v panogi.
Vsi dosedanji pogovori so potrdili, da so taki pomenki, sodelovanje in pomoč zunanjih strokovnjakov izredno koristni in potrebni. Nekatere delovne organizacije so v težkem gospodarskem položaju in potapljajočim je treba pomagati splavati na površje.«
»Opravite to z enkratnim pogovorom?«
»Prav gotovo se je treba v delovno organizacijo večkrat vračati. Preden pridemo v podjetje drugič, morajo v delovni organizaciji že nekaj storiti. V obrtnem podjetju Triglav, na primer, smo se dogovorili, da morajo strokovne službe izdelati do avgusta sanacijski načrt. V Lesnem industrijskem podjetju Zagorje se že dogovarjajo za sodelovanje z nekaterimi lesnimi podjetji, saj so strokovne službe že izdelale program za poslovno tehnično sodelovanje z lesnim kombinatom Ljubljana. Program ponuja ugodne rešitve za oba partnerja, ker se v proizvodnem programu dopolnjujeta.
Takšni in podobni ukrepi
morajo slediti skupnim pogovorom. Pomembno je pri tem tudi videti kadrovsko strukturo v podjetju in spričo razmer svetovati dopolnitev strokovnih kadrov, morebitne zamenjave itd. Naše delovne organizacije niso ravnodušne, kako se godi posameznemu kolektivu. Pripravljene so si pomagati, toda prej mora kolektiv, ki je take pomoči potreben, izdelati razvojni koncept. Na razvojnih programih vztraja tudi skupina strokovnih in političnih delavcev, ki smo jo v občini sestavili. To je eden osnovnih pogojev, če želimo z združenimi močmi poživiti gospodarstvo in resnično pomagati delovnim kolektivom,«
»Najhitreje pobudijo razprave o gospodarjenju po kolektivih nizki osebni dohodki. So to tudi vaše izkušnje?«
»V nekaterih kolektivih večkrat spreminjajo pravnike o delitvi po delu. Drži pa, da različni sistemi nagrajevanja čedalje bolj vplivajo na razpoloženje delavcev. Zato bomo morali sindikati večjo pozornost posvetiti vprašanju delitve dohodka po delu. Pri tem lahko največ storijo sindikalne organizacije po podjetjih. Sedanje delo izvršnih odborov sindikalnih organizacij pa je v mnogih kolektivih drobnjakarsko. Ne morejo se iztrgati iz drobnih dolžnosti in premalo vplivajo na kreiranje politike samoupravnih organov. V tem je pomanjkljivost sindikalnega dela. Ce želimo vplivati na gospodarjenje, poslovno politiko in na boljše medsebojne odnose, potem bo gotovo potrebno pre-
dramiti sindikalne organizacije. Na tem področju je za občinski sindikalni svet obilo dela. V rudniku na primer smo z delovanjem sindikata lahko zelo zadovoljni. Res pa je tudi, da je občinski sindikalni svet s to organizacijo doslej najbolj tesno sodeloval.«
»Kako si zamišljate poživitev dela v sindikalnih organizacijah?«
»V načrtu imamo seminar za predsednike in tajnike sindikalnih organizacij. Vsebinski program seminarja že vsebuje konkretno delo sindikatov v kolektivih. Na seminarju bomo analizirali pogovore, ki smo jih opravili po kolektivih o gospodarjenju, proučili bomo dosedanje rezultate reelekcije in se dogovorili za okvirni program dela ObSS in sindikalnih organizacij.«	I. V.
Izoblikovali so akcijski program
V Centralnem odboru sindikata delavcev prometa in zvez Jugoslavije so pripravili akcijski program svoje dejavnosti v prihodnje. Program zajema dolgoročne in kratkoročne naloge, kot to sledi iz smernic CK ZKJ, sklepov VI. kongresa ZSJ in tretjega kongresa tegh sindikata. Dokončno pa naj bi ta akcijski program izoblikovali na jesen letos na enem prvih plenarnih zasedanj po počitnicah.
Med dolgoročnimi nalogami so sestavljavci akcijskega programa postavili na prvo mesto ukrepe za izenačevanje pogojev gospodarjenja. In ker so cene najpomembnejši dejavnik, ki opredeljuje vsakokratne pogoje gospodarjenja, ker je od nihovega oblikovanja odvisna tudi možnost dosledne uveljavitve načela delitve dohodka po rezultatih dela in gospodarjenja, so se v centralnem odboru sindikata delavcev prometa in zvez zavzeli za hitrejše sproščanje cen na področju prometa in še posebej v železniškem in PTT prometu, za kar se po mnenju član-ov tega odbora že dozoreli pogoji.
Spričo tega se bo centralni odbor tega sindikata zavzel za popolnoma svobodno formiranje cen v potniškem prometu, in sicer tako, da bi o njih višini odločali delovni kolektivi na osnovi samoupravnih dogovorov. V blagovnem prometu pa bi naj cene uskladili z odnosi, vzpostavljenimi z reformo, njih nadaljnje gibanje pa bi moralo biti odvisno od sprememb na tržišču.
Centralni odbor pa se bo zavzel tudi za sprejem ukrepov, ki bi zagotovili večjo udeležbo delovnih organizacij v ustvarjenem dohodku, posebno pozornost pa bo posvetil carinski zaščiti domačih transporterjev. Med ukrepi, ki naj bi to zagotovili, sestavljavci programa omenjajo oprostitev carine in prometnega davka pri uvoženem blagu za tisti del vrednosti, ki jo predstavljajo stroški prevoza od mesta natovarjanja do jugoslovanska meje.
In ker nekatera železniško-transportna podjetja poslujejo z izgubo zato, ker morajo opravljati prevoze na sicer nerentabilnih progah, bo centralni odbor zahteval, da organi, ki se zavzemajo za ohranitev teh prog, iz lastnih sredstev pokrijejo izgubo.
Takoj ali po dogovoru zaposlimo
servirko
z znanjem ne.mščine. Zelo dober zaslužek in dobra družinska oskrba. Soba v družinskem krogu.
Ponudbe naslovite na:
Familie Galli Restaurant AIthaus CH 8165 Schleinikon — Ztirich (Sehsveiz)
Interesentke opozarjamo, da morajo urediti zaposlitev prek pristojnega zavoda za zaposlitev.
a
a
a
a
S kongresno atmosfero v delovne organizacije
^\\\\w\\\\\\\\w\\\\\\\v\\w
Pravna posvetovalnica j|fl
nXXXXX\XX'^XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX-
•	VPRAŠANJE:
...Odbor sindikalne organizacije je predlagal, da bi naj delav-svet podjetja dal sindikalnemu in nadzornemu odboru imu-ueto za čas opravljanja funkcije v odboru in še tri leta po ,Prenehanju teh funkcij. Ko je delavski svet obravnaval ta pred-. I?.e> je bil mnenja, da ni potrebno dajati imunitete delavcem,
.' delajo v sindikalni organizaciji. Prosim za mnenje, ali bi a«sen sklep bil v skladu z zakonitimi predpisi? — T„ Domžale
•	ODGOVOR:
Za točen odgovor na to vprašanje bi morali bolj natančno zjasniti, kaj razumete pod izrazom imuniteta. Po ustavi in ^katerih zakonih uživajo imuniteto v primerih, določenih z 0dh° in zakoni le dol°čene kategorije, predvsem poslanci in gorniki občinskih skupščin. Te imunitete seveda ni mogoče deliti z internimi akti samoupravnih organov. Ce gre z izra-Mnri-imuniteta za neke posebne pravice delavcev, ki delajo v v dihalnem odboru, potem je treba vedeti, da za to ni osnove en v °nitih PredPisik- Delavci v delovnih razmerjih so namreč ^akopravni in nihče ne more užiVati nekih posebnih pravic v na'- tega’ kel* ie član ali funkcionar sindikalne organizacije d.ietju! Po temeljnem zakonu o delovnih razmerjih ne more Šeg hati del° zaradi odprave delovnega mesta oziroma trajnej-cjej zmanjšanja obsega poslovanja proti delavčevi volji tistemu hopCU’ ki je izvoljen član delavskega sveta ali upravnega od-gana oziroma kakšnega drugega ustreznega organa delovne or-'zacije, odbornik ali poslanec zbora delovnih skupnosti, tisti 6de na to dol°čilo pa ni mogoče dajati enake zaščite tudi v delavcem, ki opravljajo kakšno funkcijo v sindikatih ali akšnih drugih družbeno-političnih organizacijah.
* VpRAŠANJE: Nad:
M. STUPAN
da ,!zorni odbor sindikalne organizacije podjetja je mnenja, da j„ “Savski svet februarja letos sprejel nezakonit sklep s tem, t ge, sklenil, da morajo vsi delavci, ki so neopravičeno izostali letu ni’ P°vrn>ti plačane prispevke za socialno zavarovanje v 61aču' " Po mneniu delavskega sveta ni pravilno, da podjetje ,e Prispevke za socialno zavarovanje za svoje delavce te-
daj, če ti neopravičeno izostanejo z dela. S tem ukrepom hoče podjetje tudi zaustaviti nadaljnje naraščanje neopravičenih izostankov z dela. Pri disciplinskih obravnavah izgubijo organi, ki to obravnavajo, mnogo delovnega časa, ki gre v breme podjetja, izrečene kazni pa niso dovolj učinkovite. Ali je sklep delavskega sveta zakonit? — T„ DOMŽALE
9 ODGOVOR:
Sklep delavskega sveta o tem, da se tistim delavcem, ki so neopravičeno izostali z dela, zaračunajo prispevki za socialno zavarovanje, je v nasprotju z zakonitimi določili. Prispevek za socialno zavarovanje namreč plačuje podjetje na podlagi izplačanega osebnega dohodka vsakemu posameznemu delavcu na podlagi zakonitega izračuna. Ker torej delovna organizacija plačuje prispevke za socialno zavarovanje na podlagi ustvarjenega osebnega dohodka delavca, je vsaka zahteva, da naj delavci še posebej plačajo neki prispevek za socialno zavarovanje, nezakonita in predstavlja dvojno obremenitev delavca. Neopravičeno izostajanje z dela je vsekakor kršitev delovne dolžnosti. Glede na to ima podjetje po določilih TZDR pravico uvesti zoper delavca, ki je neopravičeno izostal, postopek za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti. Prav bi bilo, da zlasti v primeru, če je takšnih kršitev več, organ za ukrepanje z izrekom strožjih kazni, ^četudi z izključitvijo, poskuša doseči, da bi se število teh kršitev zmanjšalo. Tak sklep, kot ga omenjate, pa pomeni v bistvu denarno kaznovanje delavca zaradi neopravičenega izostajanja z dela. Za kršitev delovne dolžnosti pa po določilih TZDR ni mogoče izreči denarnih kazni.
M. STUPAN
a
n
S
a
Na zadnji razširjeni seji predsedstva republiškega sveta makedonskih sindikatov, ki so ji prisostvovali tudi novi člani Sveta ZSJ, predstavniki CK ZK Makedonije in republiške gospodarske zbornice, so bile podane ocene o reakciji članstva in delovnih ljudi na stališča in zaključke VI. kongresa ZSJ. Na predsedstvu pa so tudi razpravljali, kako organizirati dejavnost sindikatov na vseh ravneh v prizadevanjih za uveljavitev kongresnih dokumentov.
Razprava je poudarila, da sindikalno članstvo in delovni ljudje v celoti sprejemajo sklepe VI. kongresa ZSJ, zadnjega občnega zbora makedonskih sindikatov in da opozarjajo, da• jih , je potrebno čim.prej začeti uresničevati. Z drugimi besedami povedano, članstvo terja, da se kongresna atmosfera čimprej prenese v delovne organizacije in da se tudi tu, ob konkretnih in prav zato zelo pogosto močno zaostrenih protislovjih začne bitka za dokončno uveljavitev reformnih načel.
V oceni pokongresne atmosfere je predsednik makečfohskth sindikatov Pavle Davkov opozoril na dolžnost in Odg^rnost, ki jo delovni ljudje pripisujejo sindikatom, v' nadaljnjem razvoju naše družbe. Zato tudi ne more biti dovolj, je poudaril predsednik Davkov, če vodstva sindikatov in delegati na VI. kongresu samo posredujejo članstvu stališča in sklepe kongresa, temveč so dolžni neposredno organizirati aktivnost za uveljavitev stališč kongresa.
Predsedstvo makedonskih sindikatov je tudi samo sklenilo izoblikovati dolgoročnejši operativni program svoje dejavnosti in tako dati zgled vsem sindikalnim forumom in organizacijam.
Minimalni osebni dohodek: 400 N-din
Minuli plenum občinskega sindikalnega sveta v Novem Sadu je označevala zelo razburkana razprava. Kako tudi ne, saj je bila osrednja tema vprašanje, kakšni naj bi bili v bodoče minimalni osebni dohodki. Vprašanje pa je bilo. tudi na moč aktualno, saj je po statističnih podatkih samo v industriji novosadske občine v juniju letos prejelo 2730 delavcev minimalne osebne dohodke v višini 200 N-din.
Novosadski sindikati pa so hkrati morali ugotoviti, da tudi minimalni osebni dohodki v višini 300 N-din, kot jih določajo zvezni predpisi, ne morejo pomeniti, rešitve problema, ker še zdaleč ne predstavljajo tiste vsote, ki bi delavcu in njegovi družini zagotavljata eksistenco. Od tod tudi predlog v razpravi, da naj bi znašali minimalni osebni dohodki 450 N-din mesečno. Vendar pa je razprava opozorila tudi na to, da že zdaj prejema 2475 delavcev redne mesečne osebne dohodke v višini 400 N-din in da bi zato tolikšno povečanje osebnih dohodkov pomenilo za številne delovne organizacije breme, ki ga ne bi zmogle. Zato so se slednjič v sindikatih novosadske komune zedinili ob predlogu, da naj bi bili poslej minimalni osebni dohodki 400 N-din.
PORTRETI IN SREČANJA
vv \ 7 prufoli smo,« je dejala natakarica gostjama pri bližnji ž ff V	''Tonic voda se po navadi pije z viskijem, lahko pa j
tudi skupaj z drugimi žganimi pijačami.«
-No, potem smo jo pa včeraj pili prav, z ginom,« se je vidno oddahnila radovedna deklica pri bližnji mizi.
Zahvalila se je natakarici, potem pa se je obrnila k svoji sosedi: »Veš, sinoči smo bili tukaj, pa nam niso vedeli povedati, kako naj pijemo Tonic.«
-ZAPIS«, KI JE POVZROČIL HUDO KRI
Vse mize na vrtu so bile zasedene, zato sem vprašal, če lahko prisedem. In ker to brezalkoholno pijačo poznam, sem se vmešal v pogovor: »Drugod pijejo Tonic vodo samo, tako kot mi mineralno,« sem povedal.
Pogovor je stekel.
Dekleti sta mi povedali, da delata v Turističnem biroju.
-Sedaj imava opoldanski odmor in sva prišli na malico:«
»Meni se ni treba opravičevati, deljen delovni čas je zelo neprijeten.«
Iz žepa sem potegnil beležnico. Postal sem uraden.
»Ali Kamničani radi potujejo,« sem vprašal.
Obe sta umolknili. »Kar ti povej,« sta hrabrili ena drugo.
Potem se je ona, ki dela že dlje v biroju, prva opogumila. Predstavila se je: »Majda Bogataj.«
Neza-
upljivi
Kamni-
čani
in programa. Do konca razpisa se jih bo prijavilo še več!«
»Ali boste tudi vi šli z njimi,« sem bil nevoščljiv.
»Ne, šla bi pa rada. Plačilni pogoji so tako ugodni: štirikrat je treba plačati po vsega 400 N-din in potem vidiš Španijo.«
-V turističnem uradu delate. Nekaj sveta ste gotovo že videli« sem spraševal.
»Prav dosti ne, le nekaj bližnjih držav.« In zasmejala se je.
»Kaj pa še delate v turi-
stičnem uradu, razen, da daje- 'j
Nadaljevala je: »Da, Kamničani radi potujejo. In radi hodijo v naš biro. Samo, strašno nezaupljivi so. Zunaj pred poslovalnico visi vozni red, pa mu ne verjamejo. Raje pridejo vprašat, za vsak primer!«
»Vi pa dobro poznate svoje someščane« sem ji polaskal. »Ali ste Kamničanka?«
»Da, doma sem iz Kamnika.«
»Ali že dolgo delate v biroju,« sem jo vprašal.
Začela je računati.
»Ali verjamete, da je danes ravno eno leto. Kaj ni to slučaj?« je odgovorila in se zasmejala.
Strinjal sem se, bil pa sem še vedno radoveden.
»V enem letu si pa človek že nabere izkušenj, ali ne?« sem jo pobaral.
»Da,« se je strinjala, »kar precej.«
»No,« sem jo bodril, »povejte mi jih nekaj!«
Pogledala je svojo sosedo in potem odgovorila: Sedaj delava v uradu dve. Prej pa sem bila sama. Dosti dela sem imela. Saj veste« me je pogledala, »pri nas izdajamo mesečne vozovnice za avtobusni promet, izlete prirejamo, nakupujemo karte za pomembnejše nogometne tekme ...« in naštela mi je celotni turistični repertoar. Ljubljana transport ima v njej dobrega sodelavca. Skoraj bi se še sam prijavil za enega od izletov!
»Poglejte,« mi je dejala, »samo v enem tednu se je prijavilo za izlet v Španijo že pet Kamničanov, pa nismo še niti razobesili reklamnega lepaka
te informacije?«
»O, dosti dela imam. V juliju smo pripravili piknik za izseljence, prvo nedeljo v septembru pa imamo v Kamniku tradicionalni dan narodne noše. To bo praznik!«
Potem se je zresnila: »Povsod pomagam pri organizaciji. Dosti dela imam.«
Nisem hotel dvomiti, le poklicno radoveden sem bil.
»Dan narodne noše je za Kamnik zelo pomemben turistični dogodek. Takrat se pri nas zberejo noše iz vse Slove- , nije in tudi iz zamejstva. Po- ^ tem posebna strokovna komi- j sija ocenjuje izvirnost. Promet f v mestu je ves ta čas prepp- $ vedan.«	$
Povedala mi je še, da bo $
letošnje praznovanje največje doslej. Povabila me je: »Pridite, samo ne sami, dosti prijateljev in znancev pripeljite s seboj!«
Obljubil sem ji, da bom prišel.
In obljuba dela dolg!
MATJAŽ VIZJAK
PIRŠ
Uničuje vse vrste mrčesa
(B>
KRKA
KRKA
TOVARNA ZDRAVIL NOVO MESTO

Drago plačan davek
Opisal vam bom primer, seveda brez komentarja, kako pojmujejo samoupravljanje v jzvozno-uvoznem podjetju Slovenija sadje iz Ljubljane.
Zgodba sega še v lansko leto, ko je VASJA KREFT, po poklicu pravnik, referent za kadrovske zadeve, po razširjeni seji kolegija podjetja dne 24. maja naredil -zapis« s te seje in ga posredoval generalnemu direktorju podjetja FRANJU FIJAVŽU.
Tov. Kreft navaja v »zapisu« med drugim:
»Sestanek kolegija je imel bolj informacijski kot delovni značaj, zato niso bile sprejete nobene rešitve nakazanih problemov. Zavoljo tega pa me je tembolj presenetilo odklonilno stališče vodilnih ljudi do popisov in imenovanja delovnih mest, ki ga moramo opraviti ne samo zaradi pozitivnih predpisov, ki to zahtevajo, marveč tudi zaradi pravilne razdelitve delovnih nalog, pristojnosti in odgovornosti...
Razumljivo mi je, da vodilno osebje, ki je zaradi dolgega službovanja pri podjetju, že tako prepojeno s sedanjimi delovnimi navadami, težko pristane na kakršnekoli organizacijske spremembe, ki bi jim jemale pravice, ki so jih v teku let pridobili. Toda razvoj podjetja in obseg dela je že prerasel njihov način poslovanja in njih same. To večkrat sami čutijo ob konfliktnih situacijah, ki nastajajo pri reševanju operativnih in organizacijskih problemov, ko jim niso več kos. .Zavoljo tega probleme poenostavljajo, zatekajo se k rutinerštvu" in izkoriščajo avtoriteto delovnega mesta ... Vodilni kadri pa bi morali biti hrbtenica podjetja in usmerjati kolektiv k naprednejši organizaciji, katere značilnosti so pravilna razporeditev dela med izvrševalci ter določitev njihovih pristojnosti in odgovornosti. Razen tega pa slaba organizacija ovira razvoj delavskega samoupravljanja, in uveljavljanje pravic, ki izhajajo iz dela.
Kljub ugotavljanju organizacijskih pomanjkljivosti in potreb za izboljšanje organizacije dela kaže da v našem podjetju ni pravega interesa za uvedbo boljše organizacije. Saj drugače si napredka sploh ne moremo predstavljati. Pri nas pa se začne za boljšo organizacijo spraševati, ko se kaj ne ujema, iščejo se zapisi, zapisniki in spominjajo pogovori, kdo bi moral kaj narediti,.. Skoraj bo leto dni, odkar sem predložil svoje mnenje v zvezi s temi problemi kadrovski komisiji, prav tako pa tudi opozoril naše obrate in operativne sektorje o nujnosti reševanja organizacijskih problemov. In moj namen ni bil nikoli, da ustvarjam konflikte, marveč ta, da se neprizadeto pogovorimo o reševanju navedenih problemov.«
PREMESTITEV NA NIŽJE DELOVNO MESTO
Omenjeni »zapis« Vasje Krefta, referenta za kadrovske zadeve, pa je med vodilnimi delavci v Slovenija sadju povzročil hudo kri.
Tri mesece potem, ko je »sa-pis« dobil v roke generalni direktor podjetja, ga je obravnaval tudi upravni odbor Slovenija sadja. In namesto, da bi se člani upravnega odbora pogovorili o organizacijskih slabostih, na katere je opozoril tovariš Kreft, so raje obsodili kritiko svojega kadrovskega referenta. Na naslednji seji upravnega odbora, 2. oktobra, lani, so člani UO na predlog generalnega direktorja sprejeli sklep, da se Vasja Kreft prestavi z delovnega mesta kadrovskega referenta na drugo primerno delovno mesto v podjetju, in sicer na delovno mesto embalažnega referenta, češ da se je delo v tem oddelku nenadoma povečalo.
SLEDILA JE TOŽBA
Vasja Kreft pa se je na to odločitev pritožil delavskemu svetu podjetja z utemeljitvijo, da bi moralo biti novo delovno mesto ustanovljeno s splošnim akfom delovne organizacije, bilo pa je ustanovljeno le s sklepom upravnega odbora in da je zato odločba nezakonita. Toda delavski svet podjetja te pritožbe ni upošteval z utemeljitvijo, da je delovno mesto embalažnega referenta že obstajalo in je zato upravni odbor v svoji pristojnosti zaradi povečanega
dela samo povečal število delavcev na tem referatu za eno osebo.
Vasja Kreft pa je nato poiskal pravico na sodišču.
ZAKAJ IMAJO SAMOUPRAVNE ORGANE?
Po vsem tem, kar se je pripetilo Vasji Kreftu in kar se mu še dogaja, prav lahko sklepamo, da samoupravni organi v izvozno-uvoznem podjetju Slovenija sadje delajo tako, kot generalni direktor in še peščica vodilnih delavcev okrog njega hočejo. A da ne bomo govorili na pamet, navedimo nekaj konkretnih podatkov, da samoupravljanje v tem ljubljanskem delovnem kolektivu res šepa.
Najprej se spet povrnimo k sistematizaciji delovnih mest, na katero je tovariš Kreft stalno opozarjal, da jo je treba izdelati. To so končno v Slovenija
■■■BBBBBBBBBflBBBBflBBEEBBBB!
IIIBRilllSlllllllllliaillllVIIMIIIHIIllllllllllK!
VELIKO
PARTIZANSKO
SLAVJE

variši v podjetju z general rdi® direktorjem na čelu dejali *® naprej po svoje. Kajti od tedaj, ko je bila sprejeta sistematiza* cija delovnih mest, so na nov® sprejeli dva delavca več, k®* predvideva sistematizacija, n® delovno mesto samostojnega na-bavnega referenta v predelav-nem sektorju in prilagodili n** ziv korespondenta v istem sektorju in naziv strojepiske v splošnem sektorju za novo spre" jete delavce.
Da s samoupravljanjem * Slovenija sadju ni nekaj v redu, kažejo tudi postopki pri spre* jemanju raznih internih pr*" vilnikov. Le malokateri pravil' nik je v tem podjetju zagledal beli dan po normalni samoupravi j alski poti. Se pravi P® poti, da bi imeli možnost nanj dati pripombe vsi člani delovnega kolektiva Slovenija sadr je. Največkrat se je zgodilo, da je posamezen interni akt takoj potem, ki je bil narejeOj sprejel delavski svet, ne da bi bil prej obravnavan v celotnem kolektivu.	;
Slednjič v prid. trditvi* & samoupravljanje v podjetju Slovenija sadje šepa, je tudi tOi da sploh nimajo ustreznega pravilnika o delitvi dohodka, ki i6 vsako dobro organiziran®
Več kot dva tisoč pionirjev bo v soboto, 31. avgusta, prišlo • z vseh koncev Slovenije v Kočevje, da skupaj z nekaterimi S borci proslave 25-letmico kočevskega zbora. Organizatorji slavja j pripravljajo pionirjem pester program: zjutraj bodo slovenski : otroci pod strokovnim vodstvom obiskali Seškov dom, na ko- E memoraciji pri spomeniku jim bo govoril tovariš Franc Lesko- S šek-Luka, popoldne pa se bodo pionirji na kočevskem stadionu • srečali z nekdanjimi borci. Na srečanje bo prišlo tudi 20 sov- j jetskih otrok.	!
Drugi dan bo v Črnomlju veliko partizansko slavje: orga- !	-v-j.• • .	-
nizatorji so nam povedali, da pričakujejo, da se bo velikega E	Kaj. pa.se je vse od-tedaj v
mitinga udeležilo več kori deset tisoč ljudi. Prišli bodo nekdanji j , šem gospodarjenju spremen^ borci XV. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade, na j srečanje pa so še povabili gojence ter vodstvo nekdanje oficir- ■ ske šole glavnega štaba NOV in P OS ter borce, ki so.se med «
NOB borili v Beli krajini.
Na tiskovno konferenco so bili povabljeni tudi predstavniki i Kompasa, ki so organizatorjem obljubili, da bodo poskrbeli za ] prevoz vseh udeležencev v Črnomelj in nazaj. Ce se bodo po- E govori z ZŽTF Ljubljana ugodno zaključili, bo v nedeljo, 1. sep- ■ tembra, vozil v Belo krajino poseben vlak.
podjetje največkrat najb9lj dragocen dokument. Da pa ne m javnosti napačno informirali’ moramo k temu še dodati, da ' podjetju Slovenija sadje imaj® sicer pravilnik o delitvi dohodka, toda ta je še iz; leta 19®-'
in v kakšne pogoje gospodari®' fija je postavila gosbčdarska reforma vsako podjetje, tudi Sl£ venija sadje, pa he kaže zgu®* ljati besed.
Če torej sklenemo to pis^
nje, naj še poudarimo, da pri
a-V
IIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIII
In Izkazalo se je, da je imel prav.
V sodbi Občinskega sodišča I v Ljubljani je med drugim rečeno:
«Ugotovi se, da je premestitev Vasje Krefta z delovnega mesta za kadrovske in socialne zadeve na delovno mesto embalažnega referenta po odločbah tožene stranke Slovenija sadje Ljubljana, brez datuma in z dne 12. januarja 1968, nezakonita in neveljavna .. .«
Takšna razsodba sodišča je postala tudi pravnomočna.
DIREKTORJEVA
NESTRPNOST
Po šestih mesecih, ko Vasja Kreft na delovnem mestu embalažnega referenta dobesedno ni imel kaj delati, je 22. junija letos dobil od generalnega direktorja odločbo, ki formalno izvršuje sodbo sodišča, da Vasja Kreft ostane na delovnem mestu kadrovskega referenta.
Žal pa se s tem vsa zadeva ni končala.
Na zasedanju komisije za delovna razmerja 24. julija letos, je nestrpnost generalnega direktorja do Vasje Krefta ponovno narasla. Najbolj se je to pokazalo na seji komisije za osebne dokodke in čisti dohodek, ko je generalni direktor načel Kreftovo pritožbo na akontacijo osebnega dohodka in predlagal, da s6 ga po šestih mesecih ponovno oceni, do tedaj pa naj prejema isti osebni dohodek. Tovariš Kreft se s tem ni strinjal. Ostali člani komisije pa niso sodelovali v razgovoru. Le predsednik komisije inž. Kus je zapisal v zapisnik za upravni odbor, da se Kreftova pritožba zavrne. To naj bi bil sklep komisije, katere član je tudi Vasja Kreft, ki pa o tem sploh ni glasovala. Na seji komisije je namreč govoril le generalni direktor.
»Kaj storiti po vseh takšnih peripetijah?« se sprašuje Vasja Kreft. »Če opozorim na nepravilnost, je takoj ogenj v strehi, če bi molčal, bi mi očitali za kaj' me imajo. V tem začaranem krogu in odnosu generalnega direktorja do mene, se ne morem več vrteti. Ali naj sedaj spet sprožim sodni spor zavoljo svojega osebnega dohodka, ker zame uporabljajo povsem druga merila nagrajevanja kot za ostale delavce v podjetju. Kaže, da je nestrpnost naproti meni že tako razširjena, da vsak rajši molči, generalni direktor pa uveljavlja svoje...«
BBBBBBBBBBBBBBBaBBBBBBSBBBSSBBBSBBBBBBBBBBBBBB’
sadju izdelali in na seji delavskega sveta 25. marca letos tudi sprejeli. Toda sistematizacija delovnih mest v Slovenija, sadju je ostala samo ria papirju. Sicer ne bi nekateri vodilni to-
.........................................................................' ............................................................................................
.. ..^

Podobe našega časa
—	Kdo kliče?
—	Halo, jaz, Jože Porenta!
samoupravne organe v Slovel® ja sadju čaka ogromno de* Ne samo na področju, kjer b« morali v prihodnje spoštovi interne samoupravne akte, ms1 več tudi na področju saroo'_ pravnih in medsebojnih odn® sov, tako da bi že v kali zatri1 takšne primere, kot se je zgod® Vasji Kreftu.
MILAN ŽIVKOVlC [|illllllllllllll!lllllll!!l!lllllll!l|]ll!llllllllllllil|’!l!!llllllllllllllllllllllll!ll[||||!lll
— Ja, sem bral. Pa je bilo res treba?
— Kaže, da res. Predlanskim je bilo več kot pol milijarde izgube, lani pa že več kot tri četrt. Mnenja pa so še deljena. Marjan pravi, da bi ; se izkopali, če bi kje zvrtali milijardo ali — za prvo silo — vsaj pol milijarde. Imaš t* kje blizu banke kaj besede?
— Ne, nimam je! Upravni odbor so letos zamenjali. P® tudi če bi jo imel: hvala lepa. ne grem več v to! Trikrat sem vam priskrbel po P°f j 5 milijarde, pa nič. Kaj nič, zdaj me še v Beogradu ožirate . • •
— Jaz te ne, Štefan...
Pa mi povej, kdo je P°'
fŽe štirinajst dni te zastonj slal delavce v Beograd? j iščem. Enkrat pravijo, da si — Ne vemo. Štefan. Pravi-| v Beogradu, drugič, da si še jo, da so med seboj zbrali de-i na dopustu ...	nar za pot in jih poslali.
|	— Srečo imaš: za rep si me	— Kdo?
1 ujel. Zdaj grem na zbornico,	— Ja, delavci!
I potem pa spet v Beograd. Vro-	— Vidiš,	Jože,	to	je	tisto!
[če bo: sistemski ukrepi! Kaj	Delavci! In	sam veš.	kako	se l
|pa pri vas, je kaj posebnega? to lahko v današnji situaciji 1 Je teren miren?	razume. Rečem ti, Jože, ni
— Je in ni, kakor se vza- lahko pri srcu.
| SEDMINA
Ime! Nekaj jih je prikoraka- — Misliš, da je meni! TU-flo pred skupščino, čeprav je di name kažejo s prstom, čes ! Milan obljubil, da jih bo po- da sem pri tem imel svoje Pr'
[ lovico še letos vzel pod stre- ste zraven, pa sam veš, da i ho. Tri so poslali celo v Beo- smo bili vsi za to, danes P®
I grud na sindikate. Govorili so noče biti nihče odgovoren. K®J I vse mogoče stvari...	naj naredim, če bo spet •*”
— So tudi mene mešali kipelo? i zraven?	— Miri! No, naj bo, a»'
,	— Ja! Zato sem te tudi pak zadnjič! Poizvedel boi”’
i iskal, da ti še pravi čas po- koliko je še rezervnega skh^
da. Koliko, praviš, bi stroški likvidacije?
— Po mojem bi prišli *k zi s kakšnimi tristo milijo®* pa seveda ostafl
| vem.
I — V kakšni zvezi?
| _ — Da ste bili prej, ko je | šlo za kredite in se je gradilo,
I vsak teden dvakrat tu, zdaj, Anuitete I ko je izguba, pa da ni niko- jo...
I gar blizu.	— Mislim, da bi se to11*”
— So govorili o imenih? lahko kje dobilo. Bom *®‘. — To ne, saj ne vedo na- pogledal. Ti pa govori *	.
I tanko, kdo vse je bil zraven, lanom še za druge delavce, [Še dobro, da ti nisi prerezal le za pol. Naj razume, doki®
[ traku. Govorili so bolj na je še čas! Saj ni neumen, *
; splošno,, češ da so botri na likor ga poznam, in menda P. I krst prišli, na pogreb jih pa zna tisto: danes meni, J®*1 j ni... Sa j menda veš, da smo tebi, a ne?
[zaprli, ne?	VINKO BLATNI#

iiiiiiiiiiiiiiiii
POGOVOR Z UPRAVLJAVCI
Kako vzdržati ?
V »Mirni«, 'tovarni šivalnih strojev v istoimenskem kraju na Dolenjskem, imajo trenutno prisilno upravo.
Zanimivo je, da se skupščina občine Trebnje za tak ukrep ni odtočila zaradi že ugotovljene poslovne izgube ali sicer skaljenih notranjih odnosov, kar pomeni običajno pravno osnovo za sklep o postavitvi prisilne uprave.
»Prisilna uprava je bila postavljena na predlog samoupravnih organov naše tovarne, ki so želeli preprečiti, da bi podjetje zašlo na rob propada,« nam je v zvezi s tem dejal TONE STRMOLE, predsednik sindikalne podružnice, sicer pa materialni knjigovodja in knjigovodja osnovnih sredstev v tej tovarni.
»Zares nam ni lahko,« je nadaljeval. »Z ene strani imamo preveč enostransko urejen proizvodni program, z druge strani pa tudi razvoju proizvodnje nismo namenjali prave pozornosti. Konkurenčno podjetje — tovarna BAGAT v Zadru se je temu dokaj spretno izognilo, čeprav tudi njih — tako kot nas — prizadeva konkurenca, ki so jo povzročili trgovci. Naš trg so namreč preplavili z uvoženimi šivalnimi stroji, ki so cenejši kot pa nas stane samo material. Proti takšnim dumpin-škirrt cenam smo brez moči... Če hočemo sploh kaj prodali, moramo samo še zniževati
cene. Zaradi takšnega stanja, ki se vleče že ves čas po reformi, smo morali odložiti tudi načrte v zvezi z modernizacijo in razširitvijo proizvodnje, saj smo — tako kot ves čas obstoja tovarne — navezani malone izključno na lastna sredstva. Prisilna uprava, za katero smo se prostovoljno odločili, nam denarja sicer ne bo prinesla. Videli pa bomo, ali smo še sposobni življenja in za kakšno ceno še lahko vzdržimo.«
»Iz vaše pripovedi izhaja, dg, MIRNA nima razčiščenih razvojnih konceptov in da prav odgovor na to vprašanje, ki naj bi ga dobili med časom prisilne uprave, pomeni tudi razjasnitev negotovosti, v kateri se je znašel vaš kolektiv?«
»Res je tako! Zgolj s finančne strani gledano moramo, poleg sredstev za osebne dohodke, letno ustvariti najmanj sto milijonov starih dinarjev ,čistega', da bi lahko v redu odplačevali kredite in druge družbene obveznosti. Pomanjkanje drobne specialne opreme nam preprečuje, da bi trenutno prevzemali razna nova dela, pri katerih bi zaposlili vse naše ljudi. Na zalogo pa šivalnih strojev tudi ne moremo in ne smemo proizvajati, Zato je bil eden prvih ukrepov prisilne uprave ta, da smo za okoli 100 naših delavcev poiskali delo drugje. Te naše delavce je zvečine pre-
vzela Industrija motornih vozil Novo mesto, kjer so zaposleni na raznih montažnih delih. Tisti, ki smo v podjetju ostali, pa ob 80-ojfstotnih osebnih dohodkih opravljamo tekoča dela, to je redno proizvodnjo ,naših' strojev za ravni šiv in pa posle v zvezi s kooperacijo. Po tej poti smo število zaposlenih zmanjšali na tisti minimum, ki zadovo-
ljuje trenutne razmere in ki daje nekatera zagotovila, da bomo ob koncu leta vsaj finančno le zlezli na zeleno vejo.
Druga stran naših prizadevanj pa je usmerjena v iskanje bodoče proizvodnje in poslovne usmeritve. Kaj in kako se bomo odločili, je težko odgovoritj. Dejstvo pa je, da bo treba najti primeren dopolnilni proizvodni program, medtem ko se bomo v redni proizvodnji morali usmeriti predvsem na avtomatične šivalne stroje. Samo taka proizvodnja bi namreč bila donosna, s tem pa tudi perspektivna.«
»Trenutno stanje v vaši tovarni in razpoloženje vaših delavcev očitno ni rožnato. Pa vendarle: kako se borite proti malodušju, negotovosti in tudi črnogledosti ?«
»Takole bi rekel: Naše delavce bolj kot trenutni osebni dohodki zanima to, ali bodo imeli delo tudi jutri; v tej tovarni, v domačem kraju. Mnogi, ki zdaj delajo v IMV Novo mesto in tam tudi bolje zaslužijo, komaj čakajo, da bi se lahko vrnili v našo tovarno... Pri vas je zdaj tako, da se je prodaja spet razživela in da zaloge počasi kopnijo. Razen tega vemo, da prisilna uprava išče najrazličnejše rešitve, ki naj bi zagotovile trajnejšo zaposlitev naših zmogljivosti. Ena izmed možnosti na primer je, da bi prevzeli določena dela za IMV Novo mesto ali da bi celo postali njihov obrat. Skratka: tako ali drugače bo kmalu jasno, kako bo z našo prihodnostjo. Dejstvo pa je, da ne smemo in ne moremo odnehati, dokler je še upanje... Mi smo na srečo še precej daleč od tega, da niti tega ne bi več imeli!«
-mG
llllllllllll!lllllfl!llllllll!!llllll!llllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllll
llllllllllllllll
lllllll
ODMEVI
Še o primeru Anice Resnik
Dvajsetega julija je M. Kobal pisala v Delavski enotnosti o primeru Anice Resnik. Članek je imel naslov »ZAKAJ ANICA JOČE«. Že v tem članku je nedvomno govorila za to, da primer Resnikove ni samo njen, ampak primer ožje družbe ali točneje kolektiva, v katerem je zaposlena. Poklicna radovednost me je pripeljala vprašanju bliže. In odgovoru, s katerim se bo morala sprijaz-nifi tudi Anica. Njen primer je postal pereč šele letos. Predsednik komisije za družbeni standard pri delavskem svetu Prehrane, tovariš Marjan Kočar je zanj zvedel od prizadete ustno tudi šele v letošnjem letu. Pismeno vlogo pa je naslovila občinski skupščini, stanovanjskemu uradu, Ljubljana-Center 15. julija oziroma nekaj dni preden je novinarka objavila svoj prispevek v Enotnosti.
Anica Resnik se je zaposlila to Prehrani takrat, ko so potrebovali delavke za pomoč pri čiščenju in opremljanju prostorov novega supermarketa v Ljubljani. Z delom Anice so bili Zadovoljni, zato so jo pri Prehrani sprejeli v deloVno razmerje. Na njeno osebno željo in
Ob proslavi 25-letnice ustanovitve XV. SNOUB — Belokranjske in 25-letnice ustanovitve oficirske šole glavnega štaba NOV in POS
vabimo vse borce XV. SNOUB — Belokranjske in gojence ter vodstvo oficirske šole glavnega štaba NOV in POS
na zbor brigade in šole, ki bo 1. septembra 1968 °b 10.30 v parku ob Cesti bratstva in enotnosti v Metliki.
^rav tako vabino na svečanost borce Belokranjskega odreda, Cankarje-Ve brigade, XIII. proletarske brigade — Rade Končar. I. brigade VDV, K _ slovenske artilerijske brigade, Rabske brigade, ^olezničarske brigade, KIV. brigade glavnega ^aba NOV in POS, borce KlV. divizije, ki so se Udeležili pohoda na Štajersko.
hkrati vabimo na svečanost tudi borce in aktivi-l:e ostalih vojaških enot Avenije in Hrvat ske.
®dborl omenjenih enot
prošnjo je dobil pri Prehrani zaposlitev tudi njen mož Maks. Stanovanjska stiska oziroma ne-prilike, ki jih omenja v svojem članku Kobalova, so nanesle, da se je začela zakonska idila krhati. Njun sinko je začel menjavati svoje bivališče. Od moževih staršev ga je vzela mama Anica, potem so ga vzeli stari starši spet k sebi. Tudi delovni mesti Anice in Maksa nista ostali isti. Anica je dobila zaposlitev v samopostrežbi v Cigaletovi ulici, Maks pa je dobil delo v skladišču Prehrane na Šmartinski cesti.
Vse te tegobe pa kljub najboljši volji in 100-odstotni upravičenosti niso dale Anici oziroma družini Resnik stanovanja. Uporabnega in legalnega. Že v uvodu smo omenili, da je Anica naslovila prošnjo za dodelitev stanovanja na ustrezni občinski urad občine Ljubljana-Center. Odgovor tega urada pa se sklicuje na sklep mestnega sveta Ljubljane, po katerem so podjetja dolžna oskrbeti Stanovanja za svoje člane. Tako je ostala zadeva še naprej nerešena. Pri Prehrani so namreč letos že razdelili sredstva za novogradnje, adaptacije in odkup stanovanj svojim prosilcem. Ti pa morajo izpolnjevati en sam pogoj: pri vsakem odkupu stanovanj ali pri adaptaciji oziroma novogradnji morajo sodelovati s 30-odstotno udeležbo lastnih sredstev. Kadar prosilec tega pogoja iz izjemno upravičenih razlogov ne more izpolniti, potem so tudi člani komisije. primerno uvidevni in zahtevajo od prosilca le minimalno soudeležbo. Tako so ocenjevali člani komisije za družbeni standard pri Prehrani tudi primer Anice Resnik. Toda, Anica nima svojih sredstev. To je bilo neposredno povedano tudi v sestavku »Zakaj Anica joče«.
Upoštevati je treba dalje tudi to, da je bila Anica sprejeta v kolektiv 17. avgusta 1964 in je zapustila kolektiv, preden je poteklo 14 mesecev. Po petih mesecih, ko je delala drugod, se je 1. aprila 1966 ponovno zaposlila pri Prehrani. Kljub temu, da je pridna delavka, je to ne ocenjuje najbolje. In od 1. aprila 1966 do danes je poteklo
tudi šele 2 leti in štiri mesece. Razen tega je mati-samohranil-ka šele od 5. maja 1968. Pred moževo boleznijo sta ustvarjala sredstva za življenje oba zakonca.
V lanskem letu sta skupno zaslužila preko 17.000,00'din; v prvih štirih mesecih letos pa več kot 6.000,00 din. Od tega zaslužka bi bilo mogoče nekaj prihraniti. Vzrokov za razumevanje Aničinega primera je dovolj; nič manj pa ni vzrokov, da bi lahko pričakovali tudi razumevanje z njene strani, kamor sodijo seveda v prvi vrsti prihranki, s katerimi bi lahko sodelovala pri nakupu stanovanja.
Družbeno-politične organizacije pri Prehrani ter samoupravni organi in uprava Prehrane imajo razumevanje za nujno rešitev zadeve. Istočasno pa pripovedujejo o primeru, ko sta si dva delavca s pomočjo Prehrane zgradila lastni stanovanjski Hišici. Vendar sta kmalu po poroki in ko sta postala člana Prehrane, to je bilo pred osmimi leti, začela misliti na stanovanjsko vprašanje. Oba imata
danes svojo streho nad glavo. Oba sta, tako kot Maks in Anica Resnik, navadna delavca. Enako njuni družici. Toda, zadevo sta začela reševati takoj in jo po primemo dolgem času tudi rešila.
Letos so samoupravni organi pri Prehrani namenili za gradnjo stanovanj, za adaptacije in za odkup stanovanj 127 milijonov starih dinarjev. Ta denar so razdelili med 63 prosilcev. Šestdeset milijonov dinarjev se je steklo v ta fond iz obvezne 4-odstotne udeležbe, preostalih 67 milijonov starih dinarjev pa je delavski svet namenil za svoje člane iz lastnih sredstev, da bi tako kar najbolj omilil stanovanjsko stisko. Kljub vsemu na mah ni mogoče rešiti vseh stanovanjskih vprašanj. Tudi za Anico Resnik ne. Pri tem se ni treba sklicevati na sklepe ali predpise, ampak na razum.
Če pa bodo uspeli pri Prehrani za Anico najti karkoli primernega, kar bi ublažilo njeno pereče stanovanjsko vprašanje, potem bodo to gotovo naredili.
OTMAR LIPOVŠEK

za' tranzistorje
•	specialno za transi« storje nova baterija SUPER PL po angleški licenci VIDOR
•	50% daljša življenjska doba
0 plastična prevleka onemogoča Izločanje kisline
0 izredno natančne me-
re
0 elektronska kontrola kvalitete
TOVARNA BATERIJ
ZMAJ
LJUBLJANA
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
▼
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
.v	>.	■:\risi,■ iU'-	f.
ZA IN PROTI
: ■ '	•	'	- V-\ V Z v:-v.	=
»Šesti kongres Zveze sindikatov Jugoslavije zavzema politično stališče, da je potrebno do konca tega leta sprejeti zakon o skrajšanju delovnega staleža od 40 na 35 let za moške in od 35 na 30 let za ženske ter za znižanje starostne meje od 60 na 55 let za moške in od 55 na 50 let za ženske.«
To stališče VI. kongresa doživlja v javnosti rajrazlič-nejše razlage. V naslednjih številkah našega lista jih bomo zapisali.	_
Tokrat smo prisluhnili delavcem nekaterih celjskih kolektivov.
0 Martin Andrejaš, metalurški tehnik in predsednik odbora sindikalnih organizacij v Cinkarni Celje:
Že pred kongresom smo se v Cinkarni zavzemali za skrajšano delovno dobo, zato je predlog kongresa ZSJ za nas dobrodošel. Že 35-letna delovna doba je mnoge delavce' tako izčrpala, da le s težavo izpolnjujejo svoje delovne dolžnosti. V Cinkarni je zato izredno veliko delovnih invalidov, približno 300. Če bi delovno dobo skrajšali, bi si v naši delovni organizaciji približno 100 delavcev takoj pridobilo pogoje za upokojitev.
Vprašanje sredstev je zadeva celotne družbe. Enotno zakonodajo je treba rešiti' tako, da bodo lahko črpali pokojninske sklade le tisti, ki so vanje vlagali. Kamen spotike ne more biti krajša delovna doba. Tudi pri podaljšani delovni dobi niso upokojenci pridobili višjih pokojnin.
0 Inž. Klemen Stegenšek, direktor varnostnega sektorja Cinkarne Celje:
Skupno z rudnikom Bor smo se sogjasno potegovali za skrajšano delovno dobo v težki industriji. Delavci v težki industriji se skoraj brez izjeme upokojijo invalidsko. Tisti, ki dočakajo starostno' upokojitev, so delali na sporednih in lažjih delovnih mestih.
Mislim, da ne gre za tolikšno vsoto, da bi bila ovira za skrajšano delovno dobo za delavce na težjih delovnih mestih. Sicer pa, kako naj vem, kako bi skrajšanje delovne dobe vplivalo na pokojninske sklade, ko pa nimam vpogleda v celotni sistem zbiranja in trošenja sredstev. Pokojninski skladi so odvisni od osebnih dohodkov, ti pa prav v težki industriji stagnirajo in je zato resnično vprašanje, kje dobiti več sredstev. Zato menim, da bi morali vprašanje sredstev reševati na osnovi solidarnosti in večjih rizičnih skupnosti. V našem kolektivu imamo tako težke primere delovnih invalidov, da bi Cinkarna v izrednih primerih pomagala ustvariti pogoje za upokojitev.
0 Franček Božič, orodjar in predsednik IO sindikalne organizacije EMO Celje:
Pri nas je veliko delovnih mest, ki terjajo nadpovprečni človeški napor in zapuščajo, nezdrave posledice na človeškem organizmu. Poleg tega trka na vrata delovnih organizacij čedalje več nezaposlenih občanov. Z obeh vidikov se v EMO zavzemamo za skrajšano delovno dobo.
V Celju so skladi zdravstvenega in socialnega zavarovanja že nekaj let v deficitu. Na zavodu jih opravičujejo, mi vzrokom za deficite oporekamo, toda konec koncev, čeprav nejevoljni, plačujemo dodatno prispevno stopnjo. Delovni kolektivi se vključujemo v razpravo o gospodarjenju s sredstvi zdravstvenega in socialnega zavarovanja šele, ko denarja zmanjka, namesto da bi soodločali pri trošenju sredstev.
0 Vlado Flis, varilec v EMO Celje:
Sem za krajšo delovno dobo. Starejši delavci so omagali, morali bi jih razbremeniti in zarpenjati z mlajšimi, ki tavajo v brezdelju.
Mislim, da oddvajamo od osebnih dohodkov dovolj sredstev za sklade zdravstvenega in socialnega zavarovanja, vendar sredstva niso niti pravilno namensko razdeljena niti jih posamezni skladi varčno ne trošijo. Pri gospodarjenju s temi sredstvi bi morali kolektivi soodločati. Čudi me pa, da primanjkljaji še' vedno naraščajo, ko smo zavarovanci prevzeli že velik delež denarnih bremen zdravstvenega zavarovanja na lastne rame.
0 Rado Brcmec, dipl. ekonomist — generalni direktor EMO Celje:
Strinjam se s stališčem kongresa ZSJ. Pri prehodu na podaljšano delovno dobo nismo upoštevali razmer, v katerih še vedno ustvarjajo in živijo naši delavci. Večinoma prizadevajo to generacijo posledice vojne, neustrezni življenjski in delovni pogoji. Na drugi strajii pa se srečujemo z vsemi negativnimi posledicami nezaposlenosti.
Današnji pokojninski sistem je krivičen. Nikakor ne morem razumeti, da ne moremo odpraviti razlik med starejšimi in mlajšimi upokojenci in doseči preporazdelitve pokojnin. Za skrajšano delovno dobo bi moralo ustvariti gospodarstvo višji narodni dohodek, da bi lahko tudi povečali odstotek za pokojninske sklade. Za konkretni predlog, kako naj to storimo, bi morali imeti vpogled v gospodarjenje z vsemi družbenimi sredstvi. Gospodarske reforme ne občutimo vsi enako. Zanjo je negospodarsko področje premalo storilo. Dokaz, za to je tudi v tem, da gospodarske organizacije ne morejo povečati osebnih dohodkov, narodni dohodek ne raste, na mnogih negospodarskih področjih pa je bilo potrebno osebne dohodke zamrzniti in tako preprečiti nepošteno delitev. Na področjih, kjer-direktno ne ustvarjajo, ne morejo več trošiti, kot troši gospodarstvo.
0 Ivan Basle, vodja tehničnega sektorja, Izletnik Celje:
Naši mehaniki delajo v težkih delovnih razmerah, večinoma pod vozili. Izpostavljeni so različnim vremenskih prilikam, izpušnim plinom, kar skrajšuje življenjsko dobo. Zato se zavzemam za skrajšano delovno dobo. Mimo tega bi pa morali na vseh področjih, tudi s skrajšano delovno dobo, ustvarjati pogoje za zaposlovanje mladih ljudi.
Ne zanikam, da so skladi prav na našem območju zelo obremenjeni, ker imamo veliko upokojencev v primerjavi z aktivnim prebivalstvom. Prepričan pa sem, da oddvajamo v sklade zdravstvenega in socialnega zavarovanja dovolj sredstev in da bi moralo biti dovolj denarja tudi za pokojnine, če bi ga znali bolj varčno obračati.
0 Viktor Cvahte, šef prometa, Izletnik Celje:
Na različnih ravneh so sindikati razpravljali o tem, da je celo 35-letna delovna doba za voznike pri njihovi sedanji obremenitvi predolga. Vedeti je treba, da so Vozniki za volanom povprečno sedem ur dnevno, kar je skoraj enkrat več, kot pred leti. V najboljšem primeru doseže voznik pri 56 letih starosti 35 let delovne dobe. Pri tej starosti pa že zelo težko opravlja svoj poklic. Rešitev je v premeščanju na lažje proge, takih delovnih mest pa ni veliko.
Naš kolektiv je v razpravah že pristal na to, da bi oddvajali višje prispevke, če bi benificirali delovni staž za nekatere naše delavce.
0 Ljubo Lupi, skladiščnik in sekretar osnovne organizacije ZKS Metka Celje:
Na IO sindikalne organizacije smo obravnavali vprašanje delovne dobe. Naši delavci pravijo, da ne bi mogli zdržati v podaljšani delovni dobi. To mnenje bomo tudi oprli na konkretne podatke, ki jih pripravlja naša personalna služba. Naše delavke se večinoma invalidsko upokojijo. Pri 650 zaposlenih dela polovični delovni čas 40 delavk; porodnice niso vštete.
Predstavniku v skupščini socialnega zavarovanja smo postavili že mnogo vprašanj glede gospodarjenja s sredstvi, konkretnih odgovorov pa nismo dobili. Zato je tudi težko odgovoriti, ali je sredstev dovolj ali premalo.
0 Fani Svet, tkalka v Metki Celje:
Ko sem se zaposlila, sem bila zelo mlada in zdrava. Po 22 letih dela v tkalnici se komaj držim na nogah. Petintrideset let dela kot tkalka ne bom mogla delati. Mojim sodelavkam, ki se jim delovna doba nagiba proti 25 letom, moči in , zdravje tako opešajo, .da jim zdravniška komisija priznava invalidnino. Kako naj vem, če je sredstev za pokojnine dovolj, ko pa niti ne vem, koliko natanko od osebnih dohodkov oddvajamo v sklad pokojninskega zavarovanja.	I. VRHOVČAK
A
/

rr\ /j* n
ZANESLJIVO
VARUJE
KOŽO
PRED
SONČNIMI
OPEKLI.
NAMI. JO
OSVEŽUJ!.
NEGUJE
IN JI DAJE
OBSTOJNO
TEMNO
BARVO
K
KRKA
krema mleko $pray olie sprav pena
KRKA
TOVARNA ZDRAVIL NOVO MESTO
V ELEKTROKOVINI MARIBOR NISO GLUHI ZA IZUME IN TEHNIČNE IZBOLJŠAVE
Spodbuda izumiteljstvu
V nasprotju s splošno jugoslovansko prakso na področju novatorstva, ko je novatorstvo, milo pove* dano, zelo zapostavljeno, pa imajo v nekaterih naših podjetjih veliko razumevanja za izumitelje in no* vatorje. Med te delovne organizacije šteje tudi tovarna elektrokovinskih izdelkov Maribor...

Znano je, da pri nas posvečamo izumom vse premalo pozornosti. Tako je na primer večina naših pomembnih mestnih središč še vedno brez enega samega skromnega urada za prijavo in zaščito izumov. Malice čudno, pa vendar je res: tudi Maribor — kljub vsej industriji — danes še vedno ne premore patentne pisarne. Torej, samo še dokaz več, koliko nam je do tega, da bi naši ljudje razmišljali o naprednejši tehnologiji.
Skratka, stimulacija za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge v proizvodnji je danes pri nas daleč, pod evropskim povprečjem- Zato so tudi številke O izumih pri nas, v primerjavi s tistimi v inozemstvu, posebno na Vzhodu, na moč zaskrbljujoče.
NISO POVSOD GLUHI ZA IZUME
V nasprotju s temi dejstvi pa je treba priznati in dati obenem vse priznanje nekaterim delovnim organizacijam, ki posvečajo vsem tehničnim izboljšavam, seveda pa predvsem izumom vso potrebno pozornost.
Mednje gotovo šteje tudi Tovarna elektroikovinskih izdelkov Maribor. V tej delovni organizaciji so samoupravni organi že pred leti izdelali obsežen pravilnik o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih. Ta pravilnik ima namen spodbujati vse člane delovne skupnosti podjetja k odkrivanju in uvajanju novih rešitev v proizvodnji, k racionalnejši uporabi tehničnih sredstev in z vsem tem seveda k večji delovni sto-. rilnosti-
Kako do prave poti
f (Nadaljevanje s 1. strani)
Po načrtu komisije CK ZKS za družbeno-ekonomske odnose in ekonomsko politiko, ki bo te dni objavila gradivo za javno predkongresno raz-pravo o dolgoročnem razvoju naše republike, sta lahko osnova za naš bodoči družbe-ni razvoj le nadaljnja dosledna graditev in izpopolnjevanje sedanjega ekonomskega in političnega sistema, ki je začrtan v programu ZKJ, v ustavi in drugih dokumentih. Osnovno vodilo, ki pomeni tudi največjo uveljavitev našega socialističnega razvoja, bi pri oblikovanju programa razvoja morala biti krepitev samoupravljanja na vseh ravneh samoupravnega odločanja ter uveljavljanje delovnega človeka in občana pri odločanju o stvareh, ki so bistvenega pomena za njegovo ekonomsko in družbeno osvoboditev. Nujno je zato treba hitreje organizirati našo samoupravno družbo, in sicer tako, da bo čim manj odvisna od različnih etatističnih in birokratskih oblik upravljanja. Ob tem pa je potrebna poudariti, da bo imela država tudi v bodoče še dolgo pomembno vlogo pri opravljanju Skupnih nalog.
Nadaljnje dejstvo, ki naj bi vplivalo na oblikovanje dolgoročnega programa razvoja naše republike, je idejno politično stališče ZK, naj bo delo edina stvarna podlaga materialnega in družbenega položaja človeka ter njegovega razvoja. Na tej osnovi naj bi še naprej snovali vse ekonomske, družbene in politične odnose. V zvezi s tem moramo odpravljati vse nepravilnosti, ki maličijo načelo delitve po delu in omogočajo različne oblike neupravičenega prisvajanja dohodka. V pogojih delovanja dohodka kot blagovno tržne kategorije in družbeno-ekonomskega odnosa je treba v socialistični družbi nujno opredeliti tudi načela solidarnosti. S tem je mogoče zagotoviti enakomernejši razvoj vseh slojev prebivalstva, kar je možno doseči predvsem s hitrejšim razvojem družbenega standarda, denimo z urejanjem vprašanja vzgoje in varstva otrok, s štipendiranjem, socialno politiko itd.
Na materialnem področju pa bi morali v predkongresnem obdobju odgovoriti predvsem na naslednja vprašanja: kako čim bolje izkoristiti proizvodne dejavnike, s katerimi razpolaga Slovenija; katere panoge in delovne organizacije kaže pospešeno razvijati; kako bolje izkoristiti naš geopolitični položaj in druge prednosti, da bomo čimprej dosegli stopnjo takšne razvitosti, da si bomo zagotovili potrebno število ekonomsko utemeljenih delovnih mest in v perspektivi zaposlili ves prirastek prebivalstva.
VINKO BLATNIK
TOVARNA POHIŠTVA BREŽICE SE TUDI NOTRANJE UTRJUJE
PO STOPNJI
dvajset odstotkov
Tudi v našem listu smo letos že večkrat pisali o razmerah v brežiški tovarni pohištva, kjer so pred meseci suspendirali direktorja in hkrati začeli s temeljito reorganizacijo dola in poslovanja.________________________
Ob sedanjem našem obisku v tej tovarni smo izvedeli, da z uspehom uresničujejo akcijski program svojih predvidevanj, usmerjen v povečano tržno ekspanzijo, v utrjevanje strokovnih služb in z njim povezano razreševanje kadrovskih problemov, slednjič pa tudi v nadaljevanje rekonstrukcije njihovega podjetja.___________
sredstev kot v ustreznem prejšnjem obračunskem obdobju.
ODPRAVILI BODO OZKA GRLA
Pred leti izvedena rekonstrukcija ni bila zaključena, ker nikoli niso imeli dovolj sredstev, da bi nakupili drdbno opremo in stroje, ki bi komple-tiraii njihove zmogljivosti. Letos so vendarle začeli razreševati tudi ta problem. Že doslej so zgradili dve novi sušilnici,

s čimer proizvodnji lahko nudijo zadostne količine osnovne surovine. Se pred koncem leta bodo v tovarni montirali več novih strojev, katerih vsak bo vplival na zmanjševanje ozkih grl. V te namene bodo izdali blizu milijon novih dinarjev. Računajo, da bodo zmogljivosti s tem povečali za približno dvajset odstotkov.
Glede na dosedanje poslovne uspehe in upoštevaje vpliv novih investicij v brežiški tovarni pohištva niso v skrbeh, da ne bi bil izpolnjen proizvodni plan, ki predvideva dve milijardi starih dinarjev realizacije oziroma za tretjino več kot lani. Že ob polletju so namreč Izdelali in tudi prodali za milijardo 200 milijonov S-dinarjev blaga. Nekaj manj kot dve tretjini izkupička pa ustvarjajo z izvozom. Pri takšnem razmerju nameravajo ostati tudi v prihodnje, saj je njihov proizvodni program preveč ozko specializiran, da bi zanj lahko našli dovolj kupcev že na domačem
tržišču.
-itlG
»Že dobrih deset let si v našem podjetju prizadevamo, da hi vse zaposlene kar najbolj spodbudili k iskanju novih rešitev in koristnih predlogov v našem proizvodnem postopku«, pripoveduje Franko Simonič, predsednik delavskega sveta v Elektrokovini Maribor. »S pravilnikom o izumih, tehničnih ■izboljšavah in koristnih predlogih smo določili organe, ki obravnavajo dosežke na tem pod« ročjuj postopek za uveljavljanje in obravnavanje Izumov, tehničnih izboljšav in koristnih predlogov, postopek za ocenitev njihove koristnosti in uporabnosti . in končno postopek za določanje odškodnin, ustreznih priznanj in drugih pravic in dolžnosti izumiteljev ter avtorjev tehničnih izboljšav in koristnih predlogov. Pravilnik zelo natančno govori o vsem potrebnem na tem področju dejavnosti. Seveda si ne domišljamo, da je popoln, vendar pa menimo, da V marsičem spodbuja delavce k iskanju tehničnih izboljšav, koristnih predlogov in izumov ...«
V mariborski Elektrokovini mi med drugim tudi povedo, da danes zaposleni mnogo bolj smelo iščejo nove rešitve za izboljšanje kot pred - leti. Stimulirajo jih pravilnik, priznanje in seveda — denarne nagrade.
»Razumljivo, višina nagrade je odvisna od tega, kaj pomeni na primer tehnična izboljšava za naše podjetje,; -.razlaga Ivan Prešeren, dosedanji predsednik komisije za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge, »Ce je prihranek velik, potlej je tudi nagrada velika ...«
PRIHRANKI GREDO V DEBELE MILIJONE
V mardiborski Elektrokovini danes tožijo, da se z novatoff' stvom veliko premalo ukvarjajo visoko kvalificirani kadri. Ve* čina koristnih predlogov, teh' ničnih izobijšav in izumov pri' ha j a namreč iz vrst srednje strokovnih kadrov.
»Ne znamo si prav razlaga« vzrokov za to...« mi pripove' dujejo. »Toda kljub zares de* bremu pravilniku so neposredni proizvajalci in visoko kvalifiri' rani kadri na tem področju ustvarjanja zelo neplodni. VzrO' kov za to še nismo raziskali*
.Naj bo kakorkoli že: v Elek' trokovini so samoupravni organ* napravili na tem področju ko* malokje. Od leta 1959 pa do da' nes so registrirali kar 240 teh' ničnih izboljšav, koristnih pred' logov ip izumpv. Za izredne do* sežke na področju novatorstV* racipnalizatorstva in izumitelj' stva pa je delavski svet pod' jetja podelil samo v minule!0 mesecu petnajstim svojim sode' iavcem diplome kot posebne priznanja.
Pa prihranek,.,?
»Ta gre že v težke milijon* dinarjev...« pravi Ivan Jereb' ko, tajnik omenjene komisij*-»Težko oziroma skoraj nem<® goče bi bilo natančno izračuna®* kaj pomeni za naše podjetje t» dejhvnost. V ilustracijo m°'r“3 le tale podatek: doslej smo iz' plačali našim delavcem za iz®' me, tehnične izboljšave in ko* ristne predloge 131.867 N-dri’ To pa je seveda le delček teg*! kar smo prihranili v proizvodni* na račun tehničnih izboljša'1; do katerih so se dokopali nas* delavci.«	A. ULAGA
V minulem polletju je kolektiv tega velikega zasavskega podjetja dobro gospodaril. V tem obdobju sp izdelali in prodali v steklarni za kakih 39 milijonov N-.din , steklenih izdelkov. To je skoraj za 3 % več, kot so predvidevali z letnim
Korak med iiajveeje
evropske proizvajalce
Če naj na kratko opišemo razmere v začetku letošnjega leta, ko so najprej suspendirali in potem odslovili dotedanjega direktorja, velja omeniti predvsem to, da so bile strokovne službe malone v razsulu, da so najodgovornejše naloge opravljali vršilci dolžnosti, da jim naročil sicer ni manjkalo, da pa so bile mnoge pogodbe sklenjene pod dokaj neugodnimi pogoji.
Ob vsem tem pa je bilo vendarle res, da si je tovarna v preteklosti pri domačih in tujih kupcih pridobila lep sloves. In
prav to je predstavljalo tisto V LJUBLJANSKI PIVOVARNI DOKONČUJEJO PRVO FAZO REKONSTRUKCIJE
karto, s katero so v Brežicah _________________________________________________________________________________________
zaigrali.
KAJ POMENI, ČE LAHKO
SAM IZBIRAŠ KUPCE?
Prvo, česar so se v brežiški tovarni pohištva lotili z vso vnemo, je bila reorganizacija strokovnih služb. Le-te so pri svojem delu postale povsem samostojne, toda hkrati tudi odgovorne za posle, ki jih opravljajo. Na vsa vodilna mesta — razen direktorja, ki ga še nimajo — so sprejele nove sodelavce, -od katerih se vsak lahko izkaže vsaj z višjo, če že ne z visokošolsko izobrazbo.
Nova organizacija je vplivala tudi na boljše poslovne uspehe. Ni se zgodilo samo to, da so si pri večini dotlej sklenjenih pogodb pri kupcih uspeli izposlovati ugodnejše cene, marveč so pridobiti številna nova naročila. Če naj bi vsem ustregli, bi takoj morali povečati proizvodnjo vsaj za 50 %. Tega trenutno ne morejo. Zato pa lahko izbirajo zase najbolj ugodne ponudbe in na račun izkupička ustvarjajo sredstva za modernizacijo, oziroma za nadaljevanje rekonstrukcije.
S tega stališča vzeto so letošnji poslovni uspehi več kot zadovoljivi. Polletni obračun je na primer pokazal, da so v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta proizvodnjo, produktivnost, izvoz itd, povečali za 20 %. S tem so, za nasprotje od večine sorodnih podjetij, uspeli zajeziti nadaljnje upadanje akumulativ-nosti. Se več; letošnje leto je prvo po reformi, ko so za sklade lahko namenili celo več
POLLETNI REZULTATI GOSPODARJENJA V HRASTNlSKI STEKLARNI_________
Slednjič bolj uspešni
© Višja proizvodnja je omogočila znižanje st K škov, vendar na tem področju še niso dosev vsega
Vsemu tistemu, kar so še pred dobrimi sto leti dpii ljubljanski pivovarni Union njeni prvi lastniki, se zdaj pridružuje z bliskovito naglico nova tehnologija, ki odpira prvemu slovenskemu proizvajalcu piva pot celo pa evropski vrh. Resnica je kaj hitro na dlani — z boljšo tehnologijo se je pivovarna »Union« po svoji letni proizvodnji prebila med največje evropske proizvajalce piva.
večje evropske proizvajalce piva. Vendar pa v »Unionu« menijo, da so v veliko težjem položaju v primerjavi z drugimi evropskimi proizvajalci, predvsem
— Prav v tem je prejkone posledica — pričenja naš razgovor vodja Komerciale Mitja Lavrič — da smo na zadnji svetovni pivovarski razstavi, ki je bila letošnjo pomlad v Londonu, segli po bronastem odličju. Pripoved prav rad začenjam z »repa«, saj nam je Vsem bolj ali manj jasno, da smo z našim pivom, ki ga za londonsko razstavo nismo pripravljali po vnaprej pripravljenih »receptih«, pravzaprav dobili potrdilo za to, da je bila naša pot v rekonstrukcijo pipovame z vse večjo uveljavitvijo sodobne tehnologije in opreme edino pravilna.
Proizvodnjo piva šo v 'Unionu s prvo fazo rekonstrukcije celo potrojili. Tako zdaj steče po tekočih trakovih na leto že nič manj kot 1 milijon hektolitrov piva. S tolikšnimi proizvodnimi zmogljivostmi pa se je ljubljanska pivovarna tako rekoč čez noč uvrstila med naj-
spričo velikih sezonskih nihanj. Toda to je povsem umljivo, saj so proizvajalci piva v dobršni meri odvisni od vremenskih razmer, ki se še kako odražajo v potrebah domačega tržišča.
Predvsem pa so v pivovarni »Union« želeli z rekonstrukcijo povečati proizvodnjo, modemi-zarati tehnologijo, doseči večjo kvaliteto, s tem pa seveda povečati produktivnost in zmanjšati proizvodne stroške. Pričeli so z gradnjo nove varilnice z zmogljivostjo 5000 hektolitrov dnevno. To je. popolnoma avtomatizirana varilnica, ki bo prispevala svoj delež tudi k drugim tehnološkim izboljšavam in novitetam. Opremili so npvo klet z zmogljivostjo 40.000 hektolitrov piva, staro klet pa so deloma modernizirali in s tem
pridobili potrebne prostore za nadaljnjih 30.000 hektolitrov piva, •
Čeprav je bilo treba misliti predvsem na novo varilnico in večje kletne prostore, pa se je pivovarna znašla tudi pred problemom premahjnih hladnilnih zmogljivosti. Pri rekonstrukciji je bilo treba misliti tudi na nove hladilne naprave, saj stare niso bile več kos vse večji proizvodnji. Zato so kupili dva turbokompresorja, ki sodita med najmodernejše hladilne naprave v naši pivovarski proizvodnji sploh. Zaključek prve faze rekonstrukcije pa predstavlja nova polnilna linija z zmogljivostjo 36.000 steklenic na uro.
Tako v teh dneh končujejo v »Unjonu« s prvo fazo rekonstrukcije. Ob novi liniji tekočega fraku bodo že v kratkem montirali še poseben pasteriza-tor in podaljšali trajnost piva od dveh do šest mesecev.
Z drugo etapo rekonstrukcije bodo v pivovarni »Union« začeli takoj, ko bo za njimi prva velika preizkušnja uvajanja sodobnejše tehnologije in opreme. Pripravili bodo silose za ječmen in slad. zgradili novo sladarno in postavili še eno polnilno linijo z zmogljivostjo 36.000 litrov piva na uro.
I. V.
planom. Za največji uspeh t štejejo pospešeno vključevan* v mednarodno delitev dela. 0Č5 jonsko so v Šestih mesecih leW uspeli zaokrožiti prodajo v.P*, jino na 1 milijon dolarjev, 8 točneje za 1 milijon 7000 dola jev. To se doslej še ni posreči temu 17QQ-članskemu kolekti® j čeprav so predvidevali že občuten porast izvoza. Ob te seveda ne gre pozabiti, da S> klarna izvaža izključno na P dračje s konvertibilnimi VaU tami, čeprav se pripravljajo tu na izvoz na Vzhod in v držav v razvoju, L,etqs so steltlaL prodajali svoje izdelke v en3*
zahodnoevropskih držav, ^všta
ši Kanado. Polletni presežek D voznih predvidevanj za sko*U 7 % pa je zelo spodbudo”’ L pričakujejo, da bodo do k?” decembra presegli 2 milil0* dolarjev menjave s tujino.
Takq lahko predvideval®; da bodo letos hrastniški s* ^
klarji izredno uspešni tal*0
red'
realizaciji proizvodnega kot voznega načrta. Vložena sr
stva dajejo tisto, kar so Prlgll, kovaji, čeprav še rušo pov® j, zadovoljni z doseženimi re2v tati. Stroški še zmeraj n*s°6(j' sorazmerju z dohodki in a Pr videvgnji. Ugotavljajo pa* utegnejo z nadaljnjo racior* zacijo doseči predvideno Poletni meseci so za kole
tega podjetja najbolj Ob posameznih pečeh Jti vročina 60 stopinj C. Ob ta*Lj ' ri
potrebni iz®0., prava
razmerah so
napori in	r-,1oVIJ-
Viidržljivost. Posamezne n0* č:pi skupine vzdržijo ob tej v®° .] največ petnajst minut ah J.e-ure. Potem je treba za b*P jvclj nehati z delom, si nabrati d0^. svežega hodnega zraka, da ps ko spet začno z delom. Sicf . § je v nekaterih obratih P°le do 45 stopinj C vročih6 kf*r je
malen pojav, ki treba privaditi.
pa se
V steklarni pa imajo.
V BipRiOMlI po	A*
no velike težave s skladi8®. gf»' to so pred nedavnim zace®. t><r e prostore,	vfli
normalen *
pred
diti skladiščne prostore,
do olajšali proces.
NOČEJO BITI
ŽALUJOČI OSTALI
(Nadaljevanje s 1. strani)
°ziroma ga ne omejijo na pogodbeno količino. Ko to dose-se začne pravniško razločevanje o zelenih dolarjih. Pametneje je, tako pravijo, odštevati po 1000 dolarjev na me-?®c, kakor izgubljati po 180.000 ^"-dinarjev na mesec z izmečem.
Seveda so tudi zavoljo tega Poljskega inženirja v prvem Polletju precej porasli režijski stroški in osiromašili sklade. ‘Oženirja zato ne obsojajo, kje Poki, iz vode jih rešuje. Zavoljo $ebe in svoje družine sam že-
STIKI S TUJINO
obiskom v Zagorju i
:
Delegacija
francoske občine Avion 1 fia obisku v Zagorju |
Pred kratkim se je vrnila i v Francijo delegacija občine Š ?,vion, ki se je teden dni mu- | aba na obisku v pobrateni i °bčini Zagorje ob Savi. Dele- j ječijo je vodil namestnik žu- ■ Pana občine Avion Andre ■ ^Pourccau.
Med obiskom v Savi je delegacija iz po- j Ppatene francoske občine S V^lon obiskala tudi nekatere | "sl ovne organizacije v tej re- i ”*rski občini, tako tovarno i Plektroporcelana na Izlakah, 5 tl*dnik Zagorje, industrijo ■ gradbenega materiala Zagorje ■ gradbeno podjetje. S pred- ■ ravniki sindikalnih podruž- ■ P*c, samoupravnih organov in •’°dstev teh delovnih organi-Ttij so se pogovarjali o potovanju ter o načrtih za nadaljnji razvoj in še o nekate- g bh drugih vprašanjih, ki so I tonimala goste iz Francije,
, Predstavniki občine Avion «o imeli med obiskom v Za-i tor ju ob Savi pogovore tudi J* člani predsedstva občinske-sindikalnega sveta, s.pred-jNniki občinskega vodstva mladine in s predstaviti zagorske občinske skup-
-vš-
I francoska sindikalna delegacija v Kranju
„ francoska sindikalna dele-iac,ija pod vodstvom sekre-I^Ja CFDT v Lyonu g. Filipa, ki je na obisku pri RS jjS, je bila minuli teden v J;anju. Dopoldne so si gostje ^‘^dali tovarno Iskra v Kra-3 ter imeli razgovore s pred-.svniki uprave, organov sa-°uPravljanja in sindikata o _ 0 sPodarjenju, proizvodnem | 0[.®8ramu, delu samoupravnih ^.šanov in sindikalne podruž-Popoldne pa se je fran-
h s^a sindikalna delegacija si®ovarjala na ObSS s pred-n?Xniki skupščine občine in =dstavniki sindikata. s0vlani francoske
delegacije
Sla
Pbst,
vprašanja: kakšne so 'Ojnosti skupščine, koliko l£? odbornikov, kako deluje.
/vrcJnrntzirann	Ir a Ir n
Se zlasti zanimali za na-
i
10!
Ibc
je organizirana, kako •tl T Za razvoj gospodarstva družbenih dejavnosti itd. vPvašanja so dobili izčrpaj Ogovore, poleg tega pa so jj-t.tudi seznanjeni z organi-tini0 funkcioniranjem oblega sindikalnega sveta.
S. K.
delavska
^LNOTNOST
>•>0 Republiškega »veta ZSj la Sloveni)0, Izdala CZP De-u„*ka enotnost v Ljubljani bil ustanovljen 20 no-og?°ta 1942 Urejuje uredniški uf°Pr- Glavni tn odgovorni
Milan pogacnik
bjuh?.v uredništva In uprave °05t ■ a- Dalmatinova ul 4 ur»rt Predal BIS/Vl. telefon ll2.<i’,lstva 316-672.	316-695
Sae,, ln 310-033,. uprave 310-033 Muk,? pr’ Narodni banki v vlzni 8nt »v NB 501-1-991, delo 'račun pri Kreditni banki '»l.„,„ranllnlcl Ljubljana, št tamJT'7-32000-10-3504-486. - Po-- 7~na številka stane 50 N-par ietrti S"dln - Naročnina Je ' Bnii a s-50 N-dln - 650 S-dtn 'o l«,etns 13 N-dln - 1300 S-dln «* rL'?? 26 N-dln - 2600 s-din po$tn,k°Plsov ne vračamo ' Ti.J1? Plačana v gotovini In klišeji 07P -I Inrlekt nravl-fl, l.luhllane
11, da bi čimprej zapustil Izlake in se vrnil domov.
»NASI DEČKI« SO PREVIDNI
»Jaz bi poljskemu inženirju dovolil oditi že ob prvem poskusu prevzema, ko je bilo samo še 6,9 % škarta,« mi je povedal direktor, »toda naši dečki so previdnejši. Čez dvajset let ne bodo več tako zagnani, zdaj pa so mladi, polni moči in volje do dela. Trinajst ur skupaj smo presedeli ob pregledovanju rezultatov nove peči. Poljska strokovnjaka — takrat je bil pri nas tudi predstavnik podjetja, ki je dobavilo novo peč — sta se zgražala nad našimi strogimi kriteriji za izmeček. Naši inženirji pa so ju opozarjali, jima dokazovali, zahtevali...«
»Naši dečki« so izlaški inženirji in tehniki. Skupno jih je v tem skoraj petstočlanskem delovnem kolektivu štirideset...
Razumni fantje in možje, tile strokovnjaki. Tovarna dolguje inozemskim kupcem za 175.000 N-dinarjev elektroporce-lana. Peč mora čimprej normalno obratovati, sicer si zapravijo pridobljeno avstrijsko tržišče, ki jih po svoje letos rešuje. Obratujejo namreč večidel z izvoznimi srediti, ki so za zahodna tržišča razmeroma ugodni. Obrestna mera znaša samo 3 % ...
Grafikon, obešen ob vhodu v tovarno, kaže do malega za vse mesece večja naročila kakor dobavo elektroporceiana. kar kolektiv sili k pridnemu in vzornemu delu.
DELAVKE S POMENI,.IIVIM
POUDARKOM POVEDO, KOLIKO ZASLUZIJO
Ogledala sem si nove tovarniške prostore z moderno plinsko pečjo in z večidel ročnimi, zastarelimi stroji in obiljem ročnega dela. Mimogrede so mi delavke ob stiskalnicah za glino in obrezovalke surovih izdelkov ter lepilke razpok na niih povedale, da z izpolnjevanjem norme zaslužijo 430 do 500 N-dinarjev. S preseganjem pa nekai novih desetakov več.
Nis°m jih spraševala, če so zadovoljne, ker sem odgovor že vedela. In vesta ga tudi samoupravno in upravno vodstvo. Pas bo treba popustiti. Toda kako? V novih objektih manjkajo še novi stroji za oblikovanje gline, avtomatizirane stiskalnice, tekoči trak do peči itd. Kunci zahtevajo vedno večje rabate, odkar na domačem tržišču ne primanjkuje ^'-vtronorcehana.
Pa so se Izlačani znašli. 2e se dogovarjajo z odjemalci, da bi jim kreditirali strojno opremo, znotraj tovarne pa se je prvega julija pričela varčevalna akcija, ki naj do konca leta prihrani 780.000 novih dinarjev za povečanje osebnih dohodkov.
PRVI, ZADOVOLJIVI USPEHI VARČEVANJA
Štirje kolektivni sestanki v juniju in z debelimi črkami napisane parole, naj vsak član kolektiva prihrani pri vsakem izdelku po 3 pare in predlaga izboljšave. V organizaciji dela in v samih delovnih postopkih je, kot kaže, veliko majhnih notranjih rezerv, ki bi z enoletnim aktiviranjem prihranile debele stotisočake. Nove seve.
»Pobuda, naj bi gospodarneje pakirali elektroporcelan, je vredna več kot dva stara milijona. Izračunal sem,« je z veseljem razlagal direktor. »Pri sami embalaži tudi lahko precej prihranimo. Ne vem, kdo je kriv, da smo se vrnili spet na lesene zaboje, ko so kartonske škatle cenej če. Pol milijarde starih dinarjev smo po nepotrebnem zapravili... In čemu delavke štejejo porcelanast drobiž? Z vejevko naj ga mečejo na tehtnico. Pet ali deset majčkenih varovalk gor ali dol — delo bo hitreje in ceneje opravljeno in še delavke ne bodo imele krvavih prstov od štetja.
Mogoče se tudi vam dozdeva vse tole nepomembno, za nas pa ni. Če da kolektiv 90 takš-nihle majhnih izboljševalnih predlogov, si bomo mirne vesti zrahljali pasove. Tudi moj je stisnjen. Delavski svet mi ga je hotel zrahljati, ko je novemu tehničnemu direktorju in šefu proizvodnje odobril zahtevane osebne dohodke, ki so za 250 do 350 N-dinarjev višji od mojih. Toda jaz pravim: ko se vsem delavcem izboljšajo, naj se tudi meni. Do tedaj pa ostanem pri svojih 1600 novih dinarjih.«
Ta direktor je pred štirinajstimi leti praznih rok začel graditi to tovarno, sedanjega največjega jugoslovanskega proizvajalca kompletiranih elektri-ških varovalk, ki daje vsak nov izdelek testirati in plačuje Inštitutu za elektrogospodarstvo v Zagrebu, da bedi nad proizvodno kakovostjo.
Kljub težavam z novo plinsko pečjo je v prvi polovici letošnjega leta tovarna izvozila več elektroporceiana na Zahod kakor lani vse leto.
MARIOLA KOBAL
Za učinkovit prodor na tržišče
Zanimiva pobuda kovinskopredelovalnih podjetij na Tolminskem
V tolminski občini je pet delovnih organizacij, katerih osnovna ali vsaj postranska dejavnost sodi v kovinsko-predelo-valno stroko. Če bi njihovo gospodarjenje ocenjevali le po trenutnih poslovnih uspehih in po praznih skladiščih gotovih izdelkov, bi nedvomno morali izreči ugodno oceno tako za ME-TALFLEK in AET iz Tolmina, za »Trento« iz Bovca, Tovarno igel iz Kobarida in za kovinski obrat tolminskega podjetja AV-TOPREVOZ.
Vendar pa vodstva omenjenih delovnih organizacij skupaj s samoupravnimi organi že dlje ugotavljajo, da navzlic trenutnim uspehom na trgu vendarle občutno upada akumulacija in da so temu krivi predvsem nepopolni razvojni koncepti, ki bi kovinsko-predelovalno industrijo tolminskega področja vključevali kot celoto v eno ali več proizvodnih grupacij končnih proizvajalcev.
Prav zaradi tega so omenjene delovne organizacije že naročile poseben elaborat, ki naj bi razkril vse možnosti takšnega medsebojnega sodelovanja. »Nimamo nobenih posebnih zahtev niti ne pričakujemo, da bodo strokovnjaki ekonomskega centra v Mariboru, ki pripravljajo ta elaborat, razkrili povsem nepričakovane perspektive« je dejal inž. Ivan Gruntar, direktor podjetja METALFLEK. »Hočemo pa vedeti za vse možnosti. To pa nepristransko lahko
ugotovijo samo zunanji strokovnjaki.«
Teh možnosti pa je vendarle precej. V dosedanjih razgovorih predstavnikov podjetij in njihovih služb so na primer ugotovili, da bi bilo zelo smotrno, če bi združili razvojno, nabavno in še nekatere druge službe. To bi jim omogočilo bistvene prihranke pri splošnih in pri režijskih stroških. Če bi na trgu nastopali združeni, bi razen tega tudi za trgovino postali toliko zanimivi, da bi v Tolminu veljalo odpreti grosistično trgovino s kovinskim blagom, ki ga tamkajšnja podjetja potrebujejo za svojo proizvodnjo. To bi pomenilo novo možnost za racionalizacijo poslovanja.
Največ pa bi zanje prav gotovo pomenilo to, če bi sčasoma »odkrili« enega ali več izdelkov, ki bi zanje sicer pomenil končni proizvod, in bi se z njimi vključili v proizvodne grupacije finalistov kot močan in zanesljiv kooperant. Kakor sami povedo, takšne rpožnosti tudi so, vendar jih nobeno navedenih podjetij samo zase ne more uresničiti.
študija ekonomskega centra v Mariboru pa bo verjetno kmalu pokazala, kaj lahko pričakuje omenjenih pet delovnih organizacij, če bi se odločile za skupno poslovno nastopanje na trgu, ne da bi se zategadelj morale med seboj tudi integrirati.
«mG
Poslano na P P 313/VI Ljubljana
Podpisani sem ugotovil, | da je v članku, ki sem ■ ga zasledil v DELAVSKI \ ENOTNOSTI štev. 30, dne \ 27. julija 1968, pod našlo- ■ vom »Zakaj je 1N1S bankrotiral?«, objavljena v podnaslovu »Če bi imeli delavci pri gospodarjenju več besede«, ugotovitev, ki se nanaša na mojo osebo, s ZELO SKOPA, ZGREŠE- \ NA in TENDENCIOZNA ■ TER S TEM ŽALJIVA.
:
Zahtevam, da objavite v * DELAVSKI ENOTNOSTI i naslednjo dopolnitev in po- i jasnilo:
Vrednost električnih naprav za kodno peč in tem-per-peči je znašala okoli 200 milijonov starih dinarjev. Za prevzemanje vosa- 6 meznih strojev, instrumen- * tov in materiala, kakor tu- ■ di za kvalitetno in funkcio- ! nalno vgraditev je bilo v j podjetju določenih več ko- \ misij, ki so jih sestavljali i strokovnjaki različnih strok. ; V te mešane komisije je \ imenoval polovico članov ■ investitor in drugo polovico ! dobavitelj. Člane komisije ; investitorja je potrjeval ■ njegov samoupravni organ, i Zato tudi šef elektro delav- * niče Milan Miško ni mogel j samostojno odločati, ali bo ■ investitor posamezni do- j speli element prevzel ali ne. O prevzemu vsake postavke se je vodil vre- i vzemni zapisnik in tod je ■ bilo mesto za ugotovitve, j ali, dospela oziroma vgraje- 5 na naprava ustreza pagod- jj benim določilom in v čem i so odstopanja. Vse elek- * trične naprave, ki so bile i tri i
i
vgrajene, so delovale leta, sicer se ne bi mogli i delavci ves ta čas znojiti i pri 60° C! (Slednja ugotovi- I tev je tako navedena v i podnaslovu citiranega član- ■ ka!)
INŽ. BRANKO 5
PETERNELJ
■■■»■■■■■■■■■■■■■»»■■■■■■■■■■■e
PTUJ
Osebni dohodki pod republiškim povprečjem
V ptujski občini so osebni dohodki zaposlenih delavcev še vedno za 11 odstotkov nižji od republiškega poprečja. Ta podatek zgovorno pove, da je za toliko od-stotkov tudi nižji družbeni in osebni standard in da se
zaradi tega v tej občini mnogo težje zadovoljujejo skupne potrebe občanov.
Po najnovejših podatkih je povprečje osebnih dohodkov v gospodarstvu 800 N-din, v izven-gospodarskih dejavnostih pa 960 N-din ali za 12 % izvod republiškega povprečja. Republiško povprečje v osebnih dohodkih dosegajo le v kmetijstvu, v kulturi in socialnem zavarovanju. Najnižji so osebni dohodki v gradbeništvu, kjer znaša povprečje 640 N-din.
.gospodarjenja z razpoložljivimi sredstvi in z delovnim časom na vseh področjih ter v nadaljnje utrjevanje in razvijanje doseženih oblik samoupravljanja, kot je to začrtano v resoluciji občinske skupščine o nadaljnjem družbenem in gospodarskem razvoju občine Ptuj v 1968. letu.
F. B. ;
V sindikatih in v samoupravnih organih zelo poglobljeno preučujejo vzroke, zakaj tako zaostajajo v osebnih dohodkih v primerjavi z republiškim povprečjem? Med glavnimi vzroki ugotavljajo izrabljenost proizvodnih sredstev, katerih povprečna stopnja amortizirano-sti znaša 50 %, mnoga pa so tudi ekonomsko povsem zastarela.
Člani delovnih skupnosti in njihove sindikalne organizacije se dobro zavedajo, da je njihov nadaljnji napredek in povečanje osebnega dohodka odvisen od intenzivne modernizacije proizvodnje, zavedajo pa se, da tega z lastnimi sredstvi ne bodo zmogli uresničiti v nujno potrebnem obsegu.
Osnovna naloga v letu 1968, ki so si jo začrtale organizacije sindikata in delovne organizacije, je pospešitev gospodarske rasti in okrepitev stabilnosti gospodarstva. Vsa prizadevanja bodo usmerjena v povečanje proizvodnje ob povečanju produktivnosti in ekonomičnosti, pospešitvi izvoza, izboljšanju
(ID VSEPOVSOD
: S JESENICE
i Ob koncu minulega meseca 1 so samoupravni organi jeseni-i ške Železarne obravnavali po-1 slovno poročilo za prvo pollet-j je in poročilo o izvajanju sa-; nacijskega programa. V tej ; razpravi so člani samouprav-
■	nih organov ugotovili, da je k
■	slabšim poslovnim rezultatom I v precejšnji meri pripomogla : tudi velika odsotnost z dela j zaradi bolezni. Tako v neka-
■	terih delovnih enotah zavoljo • boleznin zaostajajo za plani-5 ranim porastom proizvodnje, j Samoupravni organi so zato : sklenili zadolžiti kadrovski ; sektor, da temeljito razišče
■	vzroke za tolikšen porast od-| sotnosti z dela zaradi bolezni I do 30 in nad 30 dni. Še ta me-! sec pa bodo samoupravni or-; gani obravnavali obširnejše ; poročilo o zdravstvenem in pa
■	tehničnem varstvu v Železar-S ni, nato pa naj bi izvedli jj revizijo pravilnika o nadome-| stilih pri osebnih dohodkih za ; boleznine do 30 dni.
m
m
m
m
Kupci, pošljite takoj izpolnjene garantne liste v Gorenje!
Pralni stroj, ki zadovolji z desetimi programi tudi najzahtevnejšo gospodinjo, vam lahko omogoči tudi enajsti program:
• 20 brezplačnih potovanj na Havaje ® 10 brezplačnih potovanj v Španijo 6 10 brezplačnih potovanj na Ažurno obalo in 0 40 brezplačnih letovanj v Velenju
Za nagradna potovanja v Španijo in na Ažurno obalo ter za letovanje v Velenju bodo izžrebani tudi kupci drugih izdelkov Gorenja! Vsa obvestila lahko dobite v svoji trgovini.
iii
I1EIII
Velika nagradna prodaja do 20. oktobra 1968.
=iii=iii=iiiEiiiEm=iii=in=iii=
EMI
IllEillEIIIEIII
m
m
m
m
fij
m
DELAVSKA ENOTNOST — ST. 33 — 17. avgusta 1968
\
Za dom in družino
O RAZPRODAJI SEZONSKEGA BLAGA V LJUBLJANI
Se o spalnicah
Marsikaj skoraj zastonj
Marsikatera družina stanuje v starejšem stanovanju z visokimi stropi in prostornimi sobami. Toda prav tako kot je težko opremiti majhen prostor, tako je težko opremiti tudi velikega, še posebno, če bi radi, da bi bilo opremljeno estetsko in funkcionalno.
Pri spalnicah smo navajeni, da stoji na, eni strani pet
prostor za shranjevanje garderobe. Desno od vhodnih vrat sem namreč namestila dvo in štiridelno omaro, tako da se samo na vogalih stikata. Hrbtna stran štiridelne omare je obrnjena v prostor s posteljo. Prazen kot med obema omarama pa nam bo izpolnil mizar s policami, ki nam bodo služile kot nočne omarice.
Če kdaj, potem te dni obiščite več trgovin, preden kupite oblačilo ali čevlje. Nekatere trgovske hiše v Ljubljani namreč že razprodajajo sezonsko blago z 20 in celo s 50 °/o popustom, medtem ko demodirane izdelke dobite skoraj zastonj. V pocenitvi konfekcije in čevljev trenutno vodijo Modna hiša, Na-ma in Boutique Koteks-Tobusa, vredno pa je obiskati tudi poslovalnice obutvene7 industrije.
ali večdelna omara, ob dru^i steni pa postelji z nočnima omaricama. V marsikaterem modernem stanovanju pa je premalo prostora, da bi v tem primeru zlahka odprli omaro, ne da bi se bali, da bodo vrata udarila v posteljno stranico. Tega se v prostoru, ki ima prostornino 15 kvadratnih metrov, kot ta, ki sem ga prikazala na skici, sicer ne bi bilo treba bati, tudi če bi pohištvo postavili na običajen način.
Primer na skici pa kaže opremo večje spalnice. Po-
Ker hrbtna stran štiridelne omare ni obdelana, jo bomo oblepili s tapetami, takimi, kot so na stenah sobe.
Strop, visok 280 cm ali 300 cm, ne daje občutka domačnosti. Zato ga prebarvajte s temnejšo — kavno-rjavo barvo. S tem boste dosegli, da se bo strop optično znižal. V tem primeru pa naj bodo stene prelepljene s svetlimi tapetami. Ker smo prostor že razdelili z omarami na dva dela, nam ostane še 60 cm proste višine med omaro in stropom.
TRIČLANSKA DRUŽINA
OBLEČENA ZA 146 N-DIN
Letošnje cmeravo poletje obeta toplo in sončno jesen. Če nas večletne vremenske izkušnje ne bodo izneverile, bo poletna garderoba prišla torej vsaj še poldrugi mesec v poštev. Med pocenjenimi oblačili in obutvijo pa je tudi marsikaj za hladnejše dni...
Razprodajne kolekcije so preveč bogate, da bi jih podrobno opisala, navedem pa lahko nekaj zanimivosti, ki vas bodo verjetno ogrele za pocenjene izdelke.
Tričlanska družina z majhnim otrokom se, na primer, v Modni hiši obleče za 146 novih dinarjev. Moderen ženski kostim brez rokavov iz leakrila dobite v tej trgovini za 34 N-din, obleko za deklico za 16 N-din, platnen moški suknjič in hlače pa po .48 N-din. Vse skupaj vas stane torej manj, kot bi vaš stalo samo delo ženske obleke v obrtni delavnici.
NOVI STOTAK LAHKO VELIKO IZDA
Supermarket napoveduje razprodajo sezonske konfekcije, toda trenutno odštejete v tej trgovini 210 N-din za podloženo elegantno obleko iz svilenega šantunga, kakršne razprodaja NA-MA po dobrih 110 N-dinarjev. Za prihranjeni novi stotak pa dobite v NA-MA in Modni hiši še čuda reči.
Modna hiša razprodaja elegantne in moderne ženske obleke iz 100 % bombaža po 48 do 75 N-din, svetlomoder podložen kostim z dolgimi rokavi vam nudi za, 85 N-din, otroško vetrovko za 35 N-din in moške srajce s kratkimi rokavi od 19 N-din naprej. Sto N-dinarjev torej zadošča, da med razprodajo precej obogatite svojo ali družinsko garderobo. Zato bodite te dni previdni pri nakupih. Malo več hoje se vam bo dobro obrestovalo. Ne samo zaradi razlik v ceni, različna je tudi kakovost, modnost in uporabnost pocenjenih oblačil.
PO ŽENSKI PLAŠČ SKOČITE V NA-MA
Potrebujete lahek plašč? Potem pojdite v Na-ma. Za 312 N-dinarjev dobite najmodernejšega iz 100 % volne, za 180 N-din pa iz 90 % volne. Za prvega bi še nedavno odšteli v Na-ma 547 N-din in za drugega 357 N-dinarjev, v trgovinah, ki še ne razprodajajo sezonskega blaga, pa te cene še veljajo.
Pocenjeni plašči šo svetlih, ' živih barv, vendar dovolj debeli, da jih boste nosili do pozne jeseni oziroma do začetka zime. Tistim, ki se boje staromodnosti, naj še povem, da so bili izdelani lani za letošnje poletje in da so najsodobnejših krojev.
ŠKORNJI
PO 16 N-DINARJEV
Pri nakupu pocenjenih čevljev bodite še previdnejši kakor pri nakupu obleke. Posebno, če vam gre za to, da bodo lepi in trpežni.
V poslovalnicah Planike, na primer, dobite pol visoke škorenjčke iz odličnega usnja napa — lanski modni krik — za skromnih 16 N-dinarjev. Resda zaloga ni velika, toda kot pravijo prodajalci, naša dekleta že vihajo nosove nad njimi. Samo še tujci z Vzhoda jih kupujejo. Tako kakor špičake po 9 novih dinarjev.
Večje zanimanje je za športne moderne čevlje z nizkimi petami — rjasto rjave, drap, kardinalsko rdeče, ki so poprej stali 54 N-dinarjev, po pocenit-
| NOVOSTI VELENJSKE TOVARNE GOSPODINJSKE OPREME »GORENJE«
| Hladilniki, stroji za I pomivanje posode...
Za prihodnje leto pa ima velenjska tovarna v programu tudi stroj za sušenje
perila
hištvo pa je postavljeno v prostoru tako, da imamo občutek, da gre za dve sobi: za prostor, kjer je postelja, in za
Kaj storiti v tem primeru? Če „ vam bo všeč, potem praznino izpolnite	tako,	da naročite
pri mizarju okvir iz desk, ki	I
naj obkroža ves prostor z	-
omarami. V tem delu vidite na skici tudi lestvi podoben element.	Izdelan	je iz lesa in	I
vam bo	služil	za obešanje	_
obleke, ki ste jo zvečer slekli in jo zjutraj nameravate spet obleči.	INŽ. ARH. DOZET	I
F"""'	..............
I
■ ■: ' xx /XX1 ,x . \
KUPON ZA ARHITEKTOV KOTIČEK
X :.xxx -x; T
IovARNA;AE RO •CELJE
Tovarna gospodinjske opreme »Gorenje« iz Velenja je za potrošnike spet pripravila presenečenje. Zlasti bodo tega presenečenja vesele gospodinje.
Gre za nov proizvod — hladilnik.
»Toda povedati vam moram, da hladilnikov trenutno še ne proizvajamo sami,« je takoj pojasnil Avgust Jeriha, direktor za posebne posle v tovarni. »Za zdaj 150, 170 in 210-litrske hladilnike v naši tovarni le prepakiramo in pošljemo na domače tržišče. Dobavlja pa nam jih znana tovarna Philco — Ford Motor Company iz okolice Milana v Italiji, s katero poslovno tehnično sodelujemo«
»Kaj pa Gorenje dela za to italijansko tovarno?«
»Dogovorili smo se, da jim bomo letos dobavili kakih 30.000 ali 40.000 naših štedilnikov v treh izvedbah, ki se le malenkostno razlikujejo od štedilnikov, ki jih prodajamo na domačem trgu...«
Tovariš Jeriha pa je nato povedal, da bo takšna oblika poslovno tehničnega sodelovanja s Philco-Ford Motor Company veljala le za letos. Z nekaj tisoč hladilnikov omenjene tvrdke, ki jih bo Gorenje dobilo v zamenjavo za štedilnike, namerava velenjska tovarna gospodinjske opreme letos le vzbuditi interes na jugoslovanskem tržišču, se pravi, ga »potipati«. Do leta 1970 pa bo Gorenje skoraj popolnoma osvojilo proizvodnjo omenjenih hladilnikov, s tem da bodo razen kompresorja vse dele naredili v velenjski tovarni.
»Držimo se namreč tega, da vse, kar lahko naredimo doma, tudi res sami delamo. Zato imamo dovolj velike proizvodne zmogljivosti. Če pa kakšen del lahko ceneje uvozimo, potem to tudi storimo in za protivrednost izvozimo naše štedilnike, ki po kvaliteti prav nič ne zaostajajo za katerokoli vrsto štedilnikov iz drugih evropskih tovarn,« je še dodal Avgust Jeriha.
ODLIKE BODOČIH HLADILNIKOV »GORENJE«
Če že imamo na trgu nov hladilnik, potem je prav, da se z njim malo pobliže seznanimo.
Najprej pa moramo povedati, da so to prvi hladilniki, ki so znotraj obloženi z aluminijevo pločevino, kar pospešuje hitrejše hlajenje. Takšna rešitev notranje opreme hladilnika ima, kot zatrjujejo v tovarni, precejšnje prednosti pred hladilniki, obloženimi z navadno emajlirano pločevino. Predvsem takšna konstrukcija hladilnika omogoča enakomernejše hlajenje kot pri kateremkoli drugem materialu. Notranjost hladilnika, obložena z aluminijevo pločevino, . tudi dobro prenaša najrazličnejše napetosti, ki jih povzročajo temperaturne spremembe. Tudi trajnost omenjenega hladilnika je praktično neomejena zaradi tega, ker anodna oksidacija aluminija sčasoma bolj in bolj ščiti notranjost hladilnika.
In še nekaj' podatkov o hladilniku Gorenje:
•	Vsi hladilniki so opremljeni s posodami za led z ročico na vzmet.
® Hlad v notranjosti hladilnika je zagotovljen z delovanjem zmrzovalnika — freezerja.
•	Predal za meso je nameščen neposredno pod zmrzoval-nikom.
•	Rešetke v hladilniku so izdelane iz najfinejšega nerjavečega materiala. V omari so nameščene tako, da se prostor lahko čimbolj e izkoristi.
•	Na dnu omare je eleganten predal, ki je še posebno primeren za shranjevanje sadja in povrtnin.
•	Vrata — bar tega hladilnika — so skonstruirana tako, da je prostor do maksimuma izkoriščen. Na vratih so police za steklenice — za majhne, normalne pa tudi za tiste z dolgim vratom. Za jajca je odrejen poseben prostor, maslo in sir pa lahko shranite v posebne pokrite predalčke.
In še to: za servis se lahko neposredno obrnete na Gorenje, Velenje ali v Ljubljani na podoben servis v Trdinovi .ulici 5.
SUPER LUX 68
Kot so nam povedali, v Gorenju že izpopolnjujejo sedanji proizvodni program štedilnikov. Vse večja uporaba plina v gospodinjstvu jim je narekovala, da so usmerili proizvodnjo kombiniranih električnd-plin-skih štedilnikov.
In enega od takšnih kombiniranih električno-plinskih štedilnikov vam lahko predstavimo že danes. Imenuje se SUPER LUK.
Ta štedilnik ima štiri električne kuhalne plošče, dva plinska gorilnika s termoelektrič-nim varovanjem, programsko uro in termostat za pečico, signalni lučki za kuhalne plošče in pečico, raženj z elektromotorjem, varnostno vtičnico in omarico za jeklenko s plinom.
Kombiniranih štedilnikov z oznako »Super« pa v Gorenju proizvajajo več vrst, ki se razlikujejo po razmerju elektrika — plin kot tudi po dodatni opremi; programska ura, raženj, ter-moelektrično varovanje itd.
STROJI ZA POMIVANJE POSODE IN SUŠENJE PERILA
»Če smo že tovarna gospodinjske opreme, pomeni, da ne smemo proizvajati samo štedilnikov in pralnih strojev — mimogrede povedano slednjih bomo proizvedli letos že več kot 90.000 — marveč tudi druge aparate, potrebne za naša gospodinjstva,« je nadaljeval Avgust Jeriha. »Že v prihodnjem letu, ko bo stekla proizvodnja hladilnikov, bomo na osnovi poslovno tehničnega sodelovanja, podobno kot letos pri hladilnikih, posredovali tržišču prve količine strojev za pomivanje posode in za sušenje perila ...«
Prav tako kot pri hladilnikih, bodo "količine strojev za pomivanje posode in sušenje perila v prihodnjem letu na trgu še omejene.
»Če pa bo tržišče te izdelke ugodno sprejelo, jih bomo začeli proizvajati v večjih količinah. saj imamo za to na voljo dovolj proizvodnih zmogljivosti,« je zaključil Avgust Jeriha.
M. ZlVKOVIČ
vi pa 36 N-din. Za ta denar P* dobite v poslovalnicah Planik6 še izrazito poletno obutev kooperantov te tovarne. Modno, seve, primerno mladim dekletom.
NA-MA VODI
V	POCENITVI OBUTVE
V	izložbah A 'nine boste opazili opozorilo pocenitev poletne obutve. -ndar je izbira zelo majhna. Nekaj sandalo? desortiranih številk, pocenjenih večidel za 20 N-dinarjev.
Več pocenjene obutve najdete v poslovalnicah Astre, vendar ta tovarna razprodaja predvsem demodirano obutev iz minulih let. Marsikatera, ki stanuje daleč od tovarne, pa bo nemara prav zadovoljna s trpežnimi zimskimi škornji za dobrih 40 N-dinarjev. Ne manjka P* tudi moške trpežne obutve P° zelo ugodnih znižanih cenah.
V	pocenitvi čevljev pa trenutno vodi Na-ma. Razprodaj* namreč vso poletno desortira-no obutev. Enake čevlje, kot jih sosednja poslovalnica Planike prodaja po 90 N-dinarje?t dobite v Na-ma za 59 N-din-Se celo čevlje slovenskih tovarn dobite v Na-ma ceneje kot ? tovarniških poslovalnicah. Morda ne za vse velikosti nog, veh' dar je izbira še dovolj’ bogat*
Tovarne Leda, Derventa, Na' predak, Koštana slove po modni obutvi, njihove letošnje izdelke prodaja Na-ma z velikih1 popustom. Nove cene se vrt* pri 50 N-dinarjeh. Ker so marsikateri čevlji spredaj zaprtij s® uporabni tudi za jesen.
POCENJENI
EKSKLUZIVNI MODELI
Ženskam, ki so rade vpadljivo modno obute in jih moti, če še katera druga nosi enak® obutev, svetujem, naj obiščej* Modno hišo, Boutique Koteks-Tobusa in Na-ma.
V	vseh treh trgovinah narti-reč dobe sedaj ekskluzivne moč' ne čevlje po izredno znižani cenah.
Visoko zaprti beli, rdeči i® ne vem še kakšni sandali z visoko peto, uvoženi iz Italije, ki! jih je Na-ma še pred kratkim prodajala po 136 N-din, stanej* zdaj 99 N-dinarjev.
V	Modni hiši vam postrežejo z ekstravagantnimi, visoko it' prtimi sandalami sinje barve 1® 65 N-dinarjev.
Boutique Koteks-Tobus pa J® globoko znižal cene vse laži6 obutve, ker mora ostati stroS0 moden. Mislim, da trenutno ; cenah konkurira vsem posreduj' kom uvožene obutve, saj m*®1 italijanske dekliške čevlje že *j 79 N-dinarjev. Resda tako cefl6' nih nima veliko na zalogi, tu®! dražji pa so še vedno ceneim kakor pri naših zasebnih obrtnikih, ki visoke cene opravičujejo z ročnim delom, po tihe1® pa tudi z ekskluzivnostjo .. ■ ,
No, v boutiquu se spla.Ej ogledati tudi pocenjena oblatila. Za tanke listnice še vedh° niso dostopna, toda kdor ih1® denar, lahko dobi ceneje kaK®1 v inozemstvu krasna, ekskluzivna oblačila — obleke iz čist svile in kostime iz najbolj5 uvožene volne.
M. KOBAL
'■■■■■■■■■■■■■••■a*•*■■■■•"
Ste slišali .
... da dograjujejo med Beogradom in Zemunom največji in hkrati najbolj luksusen hotel v Jugoslaviji, ki bo lahko že prihodnjo spomlad sprejel 1061 gostov;	. ,
... da bo novi hotel Prl j Beogradu uvrščen v ekstra j kategorijo, kar pomeni, da j bo boljši od A kategorije- j V hotelu »Jugoslavija« bo 34 apartmajev z 91 posteljami, 344 enoposteljnih 10 199 dvoposteljnih sob. Celotna stavba bo opremljen* z najsodobnejšimi klimatskimi napravami;
... da bo imel novi hotel »Jugoslavija« tudi pet banketnih dvoran s skupn° 600 sedeži, restavracijo 5 400 in kavarno s 420 sedeži, zimski vrt s 60 sedežu J aperitiv bar s 80 in gril' j room s 60 sedeži. Seveda bo < imel hotel tudi lastno menjalnico, frizerski salom kopalni bazen, teniška igrl' šča in lastno plažo ob Donavi, garažo za 200 in Par' kirni prostor za 500 avtomobilov.

Spori
Od tridesetega avgusta do prvega septembra bodo v Novi Gorici tradicional-tte športne igre gradb.lncev — že osemnajste zapovrstjo. Tekmovanj se bodo udeležile ekipe triintridesetih delovnih organizacij ...
Na veliki športni manifestaciji v Novi Gorici bo Sodelovalo več kot sto petdeset ekip...
»Kot smo že vrsto let uspešno tekmovali v raznih krajih Slovenije, bomo skušali letos doseči v Novi Gorici v tovariških tekmah še kvalitetnejše športne rezultate ...,« pravi inž. Jože Valentinčič, pokrovitelj 18 športnih iger gradbincev Slovenije. »Ne bomo se srečali le tekmovalci in organizatorji. To bo srečanje tovarišev in sodelavcev, ki na
• NOVA GORICA
»Rekreacija dnevna potreba sodobnega ? človeka
Bradblščih in v tovarnah ne fe proizvajamo, temveč istočasno gradimo nov svet, nove družbene odnose ... Tako ne bomo izmenjali samo svojih športnih izkušenj, temveč se bomo v sproščenem tovariškem vzdušju Pogovarjali o našem delu, o delu naših kolektivov, o življenju in napredku in seveda tudi o problemih in težavah.
| istočasno bomo s šport-| nimi igrami počastili praznik primorskega ljudstva, ki praznuje letos 25-letnico svoje oborožene vstaje in. 'Priključitve Slovenskega \morja Jugoslaviji.
Športne igre na) bodo tu-. letos dokaz, da sta re-) kreacija in šport koristna nas gradbenike in grad-veno-lndustrijske delavce, i ne samo kot telesna rekreacija, temveč tudi kot nujno potrebno razvedrilo...«
Precejšnje je število kolektivov, ki že razumejo Potrebo po rekreaciji, pravi lnž. Jože Valentinčič, vendar si prav ob športih igrah močno želimo, da bi v bodoče še več kolektivov sledilo onim, ki že odvajajo Potrebna sredstva za telesno kulturo in vzorno skrbijo za rekreacijo svojih delavcev. Šport in telesna kultura morata postati večine in ne le želja n konjiček redkih posameznikov — rekorderjev, fnto je nujno, da jo kot ako organiziramo v šolah .n delovnih organizacijah n Potlej preko organizira-nih športnih iger prever-}niho naše delo na tem po« ifočju.
Tekmovalcem in organi-ntorjem, vsem udeleženem športnih iger gradbin-,eu 1968 želi inž. Jože Va-J*'niinčič, pokrovitelj letoš-jjih iger, mnogo uspeha, Petnega užitka in pa pri-,etno bivanje na Goriškem!
Kratko in IFDRNATO

POLETNI KLEPET PRI ŠPORTNIKIH MARIBORSKE METALNE ;
V družbi najboljših
• Športniki mariborske Metalne so iz leta v leto uspešnejši na sindikalnih in drugih športnih igrah 9 Trikrat zaporedoma zmagovalci na tradicionalnem troboju ® Veliko razumevanje samoupravnih organov za aktiven oddih zaposlenih.
Medtem ko v številnih delovnih organizacijah pri nas povsem pozabljajo na skrb za rekreacijo zaposlenih in s tem na potreben standard delavcev, se - v nekaterih kolektivih samoupravni organi vzorno trudijo, da bi nudili svojim zaposlenim tudi na tem področju čim več.
Res je..da bi si omislili človeka, ki bi skrbel izključno samo za oddih zaposlenih — takih delovnih organizacij pri nas skorajda ne poznamo. Večina namreč vedno meni, da bi to pomenilo »luksus«, ki si ga v današnjih pogojih gospodarjenja pač ne morejo pa tudi ne smejo privoščiti. Seveda, vsi ti mislijo malce po starem, saj pri vsem tem pozabljajo na bistvo: da bo lahko zdrav in razpoložen človek več in bolje delal od onega, ki je z eno nogo tako rekoč nenehno v »bolniški«.
Kljub splošnemu podcenjevanju pomena športne rekreacije din oddiha zaposlenih pa se nekatere delovne organizacije, kot smo že uvodoma dejali, zares trudijo, da bi povserr} na amaterski osnovi nudile svojim delavcem na tem področju čim več.
Medje štejejo tudi nekatere mariborske delovne organizacije, v prvi vrsti, njihove sindikalne podružnice, ki ob pomoči samoupravnih organov skrbijo za redno udejstvovanje svojih članov na športnem področju.
To pot smo obiskali športnike mariborske Metalne, ki so iz leta v leto uspešnejši na sindikalnih in drugih športnih igrah ter pomenijo za večino konkurentov na športnem področju presneto trd oreh.
Novost v svetovni kozmetiki
Uporabljam
gaby,s spre/
za idealno pričesko zato ker.«.


1
gaby’sR|
spray Pfjfjf j
■ ne masti in ne lepi las E se razčesuje brez težav e utrjuje in daje lep sijaj pričeski
Po licenci gaby's FLVNN COSMETIC ekskluzivno v Jugoslaviji proizvaja
(v?) LEK LJllBUAKA
»GREDO NAM NA ROKE, DA JE VESELJE...«
Potlej, ko so mi v prostorih sindikata v Metalni povedali že marsikaj spodbudnega o svojih uspehih na Športnem polju, sem se napotil še do Ludvika Pintariča, podpredsednika sindikata in hkrati predsednika športne komisije v tej delovni organizaciji. Morate govoriti s Pintaričem, so mi dejali vsi po
vrsti. Ta človek je navdušen športnik. Najraje posveča svoje proste urice kegljanju, našo športno sekcijo pa uspešno vodi že celih osem let!
S Pintaričem sva se dogovorila za sestanek kar na njegovem trenutnem delovnem mestu — v elektrarni Fali, kjer opravlja s skupino delavcev remont na žerjavih. Kljub pravi obilici dela, tu je vsak dan od jutra do večera, je Pintarič rad spregovoril o športnem življenju v Metalni:
»Veste, če me vse skupaj zares ne bi veselilo, potlej vsekakor -ne bi bil že osmo leto predsednik komisije za šport v naši delovni organizaciji. No, za uvod naj povem, da nam gre uprava podjetja in samoupravni organi tako na roke pri našem
Ludvik pintarič —, že osem let predsednik komisije za šport'
i-
delu, da je veselje. Ne moremo se sicer pohvaliti, da imamo za šport na primer toliko sredstev, kot bi jih potrebovali. Ne, to vsekakor ne drži! Res pa je, da mi nikoli problem, kadar gre za nujne izdatke, ko so recimo izdatki za potovanja ali na primer za nakup potrebne opreme. V teh primerih vedno najdemo rešitev...«
- Delavci v Metalni se ukvarjajo s številnimi športi, najraje pa posvečajo svoj prosti čas kegljanju, nogometu, šahu, balinanju, streljanju, namiznemu tenisu, odbojki in smučanju. V vseh teh disciplinah tudi tekmujejo, pogosto z zavidljivimi uspehi.
»Nimamo najboljših pogojev za potrebne treninge, vendar si pomagamo, kot znamo in moremo ...«, mi je pripovedoval predsednik Pintarič. »Svojega nogometnega igrišča seveda nimamo. Zato vadijo naši nogometaši enkrat tedensko na igrišču Konstruktorja. Kegljači se zbiramo ob torkih zvečer in prav tako gostujemo pri Konstruktorju. Smo člani KK Branik, kjer prav uspešno tekmujemo na spomladanskih in jesenskih klubskih tekmovanjih. Na letošnjem tekmovanju spomladi smo odnesli celo prvo mesto. Seveda bi radi trenirali več kot enkrat tedensko, pa je to, vsaj za zdaj, še vedno nemogoče.
Precej bolje smo poskrbeli za naše balinarje. Zgradili smo svoje balinišče, zato lahko naši delavci balinajo vsak dan, Z balinanjem smo pred leti začeli kot popolni novinci, danes pa smo že med najboljšimi na mariborskem območju. Borimo se »a prvo mesto. Tudi za naše
strelce bo odslej dalje dobro poskrbljeno. V samskem domu smo namreč zgradili svoje strelišče in s tem rešili velik problem številnih naših športnikov. V samskem domu bomo v kratkem uredili še prostor za namizni tenis, saj dobro vemo, kako privlačen je ta šport za marsikaterega našega delavca...«
V najinem kratkem razgo-tudi zvedel, da vlada med delavci v Metalni posebno velik voru na Fali sem med drugim interes za smučanje. Seveda se delavci najraje poslužujejo smučišč na Pohorju, ki so blizu in vrhu vsega tudi na moč mikavna: Metalna premore danes že vrsto zares dobrih smučarjev, tako da nikoli ni vprašanje osvojiti na tekmovanju naj višja mesta.
VELIKA ŽELJA —
DOM NA TEZNEM
Ludvik Pintarič in njegovi sodelavci na športnem področju delajo povsem na amaterski osnovi. Iz dneva v dan žrtvujejo svoj prosti čas aktivnemu odi dihu zaposlenih in so vedno pripravljeni prijeti za delo.
Seveda..., kljub tem dejstvom in pa razumevanju samoupravnih organov za rekreativno dejavnost, športnikom v Metalni ni posejano z rožicami. Najbolj jih, daje pomanjkanje prostorov. Na tihem pa upajo in delajo . načrte, da bodo v Teznem zgradili svoj dom, kjer bodo prišli na .svoj račun številni športniki, ki za zdaj še gostujejo pri svojih kolegih.
Ko bodo delavci Metalne realizirali tudi te svoje načrte, bodo imeli boljše pogoje za trening in bodo na tekmovanjih gotovo še uspešnejši. Zato jim želimo, da bi svoje načrte kar najhitreje v celoti realizirali!
A. ULAGA
•	MARIBOR
Končano sindikalno tekmovanje v šahu
Pred dnevi je bilo končano tekmovanje sindikalnih ekip mariborskih podjetjiv šahu. V tem tekmovanju so sodelovale naslednje ekipe: TAM, Metalna, Tovarna dušika Ruše, Mariborski tisk in Hidromontaža.
Proti pričakovanju se letos ni udeležila tega tekinflovanja ekipa TŽV Boris Kidrič, čeprav je lani osvojila prvo mesto. Tekmovanje je bilo v šahovskem klubu Partizan — Železničar na šestih deskah, vsak igralec pa je imel le pol ure časa za igro.
Končni vrstni red: TAM 21,5, Ruše 17,5, Elko 14,5, Metalna 14, Mariborski tisk 12,5 in Hidro-montaža 10 točk.
•	NOVA GORICA
»Meblo« zmagovalec
Končano je tekmovanje v goriški košarkarski ligi. Ekipa »Meblo« je, kot edino neporaženo moštvo, osvojila prvo mesto in s tem pravico nastopa v naslednji sezoni v primorski ligi. Uspeh košarkarjev »Mebla« je povsem zaslužen, saj so v vseh tekmah dokazali, da so med nastopajočimi najbolje pripravljeni.
Čudno je le, da sindikalna podružnica podjetja ni dodelila košarkarskemu klubu »Meblo« niti dinarja pomoči, češ, da v tem moštvu ni članov kolektiva.
® MARIBOR
Brezplačno letovanje v Rovinju
Kot sleherno leto je tudi letos odobril upravni odbor podjetja Konstruktor potrebna sredstva, s katerimi je omogočila 14 članom delovne skupnosti 10-dnevno brezplačno letovanje v počitniškem domu Sovernik v Rovinju.
i>B1i||*iimi............................................................................................................................................
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VELEBLAGOVNICA
mhhmi
LJUBLJANA
RAZPRODAJA
sezonskega blaga
popust od 30 do 50r

Skupina navdušenih planincev, ki je na proslavo v Logarsko dolino prišla minulo nedeljo iz Ljubljane kar — peš!
Proslava je bila zaključena.,
»Drage poslušalke, cenjeni poslušalci,« je kolega z ljubljanskega radia zaključil prenos, »proslave ob 75-letnlci Planinske zveze se je, kot sem prej že povedal, ob lepem in sončnem vremenu udeležilo približno sedem tisoč navdušenih planink in planincev. Zaključujem prenos iz Logarske doline.«
Sedel sem na deskah. Skupaj zbite v velik pravokotnik so v nedeljo bile plesišče.
»Poglej no,« me je po rami trepljal prijatelj Sime. »Tudi ti tukaj! Ja, kdaj pa si prišel?« je bil radoveden.
»Včeraj popoldne. Z avtobusom,« sem bil prijetno presenečen.
»Takrat smo mi še lezli na Kamniško sedlo,« se je v komaj začeti pomenek vmešal možakar s planinskim klobukom.
Sime naju je seznanil: »Rado, načelnik Gorske straže pri planinskem društvu Matica.«
»Ali je včeraj tudi tukaj deževalo?« me je Rado takoj začel spraševati.
| PES V LOGARSKO DOLINO | --------------------------------
1 Kot kralj po
1 planini visoki...
1
»Kot iz škafa je lilo,« sem pretiraval. »Bengaličnega 6 ognja sploh nismo videli.«
V resnici ni bilo tako hudo. Dež je iz nizkih oblakov 1 zelo pohlevno rosil, nevihta se je razbesnela šele pozneje.
»Tudi na Kamniškem sedlu ni bilo nič bolje. Ko smo 1 dopoldne začeli lesti navkreber, je že deževalo. V kočo g smo prišli čisto premočeni. Ponoči pa je bila huda ural«
»Kako pa to, da ste šli sem peš?« sem spraševal.
»Akcijo Gorske straže smo imeli. Izbrali smo sl pč$: m preko Kamniškega sedla, Turške gore in čez Okrešelj v I Logarsko dolino. Ravno pravšnja pot za dva dni,« mi je pj pojasnjeval Šime.
»Če bi prej vedel, da greste sem peš, bi šel gotovo z S vami« sem se ponudil. Prepozno seveda, svojo planinsko g opremo pa sem le moral nekako opravičiti!
»Deset nas je bilo in eno začetnico smo imeli s seboj,« 1 je Rado pojasnjeval.
»Enajst,« ga je takoj popravil 'Sime.
»Že, samo Nede ne moreš šteti. Ona se je samo začela H vzpenjati, potem pa jo je začela boleti noga in se je vrnila g nazaj v dolino.«
Spet je začel padati dež. Ogrnil sem si pelerino.
»Tudi mi imamo pelerine s seboj, pa nam niso dosti 1 pomagale. Nahrbtniki so ostali suhi, obleko pa smo imeli B tako premočeno, da zjutraj nismo bili dosti na boljšem | kot zvečer, ko smo jo dali na peč sušiti.«
»In ste vseeno prehodili vso pot?« sem nadaljeval.
»Smo, le na Brano nismo šli. Drugače pa smo ves čas M hodili po najlažji poti. Tej, ki jo predvideva slovenska g transverzala, saj jo poznaš,« je Sime pojasnjeval, »Imeli M smo pa smolo. Spustila se je gosta megla, tako da nismo m imeli prav dosti od poti. Na Okrešlju pa smo imeli »hec«: B šofer nekega avtobusa nam je obljubil, da nas bo peljal jj do doma v Logarski dolini. Vsi mu nismo verjeli, pri-g bližno polovica skupine pa mu je nasedla. Pol ure za E nami so prišli sem, ko so se ga naveličali čakati!«
»In kako boste šli nazaj? Tudi peš?« sem spraševal.
»Pojdi enkrat z nami na akcijo in o časopisu opiši našo M pot: videl boš, koliko težav imamo včasih gorski stražarji g s planinci, ki trgajo zaščitene rože.«
Obljubil sem jim, da pojdem. Rekel sem še:
»Opisal bom tudi tole vašo pot.«,
»Daj no mir,« sta se oba uprla. To ni zadosti zanimim. H Ob 75-letnici Planinske zveze smo poslali ekspedicijo v Hin-U dikuš, naši alpinisti so preplezali Čopov steber, mi pa smo 3 prišli samo čez Kamniške planine v Logarsko dolino...«
Planinarjenje je že od nekdaj delavski šport. Na pro-j| slavo v Logarsko dolino pa je večina prišla z avtomobili. g Toliko avtomobilov je bilo, da smo na poti domov čakali g na cesti proti Celju več kot eno uro!
1	m. v
msii
9 CELJE
Miiiiiiimmiiimmiiiiimi
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
HUM

...............................i
Športno srečanje na Češkoslovaškem
Gradbeno podjetje Pozemni stavby iz čeških Budejovic je praznovalo minuli mesec dan stavbarjev. V počastitev tega praznika so organizirali tekmovanje v -odbojki in v namiznem tenisu. Na tekme so povabili tudi športnike Ingrada. Po-leg tekmovalcev, ki so se udeležili športnih iger, je odpotovalo ng Češkoslovaško tudi nekaj članov kolektiva, ki aktivno delajo v športnem društvu.
Po zboru vseh nastopajočih je bila uradna otvoritev tekmovanja. Odbojkarji so se pomerili s petimi ekipami in osvojili prvo mesto ter s tem tudi prehodni pokal. Manj sreče so imele «. Ibojk&rice, ki so se sicer
zelo trudile, vendar jim to pot ni šlo od rok, ker so bile nasprotnice v preveliki premoči. Športnice Ingrada bi morale imeti le nekoliko več sreče, pa bi zmagale, saj je bila razlika v točkah zares minimalna. Tudi v namiznem tenisu so zmagali
v moški in ženski konkurenci tekmovalci Pozemnih stavby z rezultatom 3:2. Najboljša predstavnica Ingrada v namiznem tenisu, Franci in Irena, pa sta se oddolžila za ta poraz z zmago v mešanih dvojicah nad najboljšima predstavnikoma Pozemnih stavb/.
Novi Sad - eks-icT-dturimi » Mestna hranilnica ljubljanska » Domžale » Kamnik » Kočevje • Trbovlje . Ekspoziture: Bežigrad , Moste . Stara Ljubljana . Šiška . Vič « Črnomelj • Grosuplje . Hrastnik •
@ 20 prenosnih avtomatičnih šivalnih strojev MIRNA — VERITAS
® 50 ročnih avtomatičnih ur DARW!L — model 1968 ® 50 koles PONY — ROG
KMETIJSKA MEHANIZACIJA PO IZBIRI 3 NAGRADE — VSAKA V VREDNOSTI 5000 Ndin.
1 AUDI 80 L
1 ZASTAVA 750
Vlagatelji vseh vrst vezanih hranilnih vlog,, torej tudi stanovanjski in kmetijski varčevalci ter lastniki vezanih deviznih računov, ki ste že ali boste
do 31. avgusta 1968 vložili najmanj 2.000' Ndin na odpovedni rok nad eno leto, sodelujete pri velikem nagradnem žrebanju.
OBSOBOTAH POSLUJEJO S HRANILNIMI VLOGAMI NAŠIH VARČEVALCEV VSE POŠTE V SLOVENIJI
kreditna banka in hranilnica ljubljanaš u b 1 č e v a~7
DENAR PRIlKBiPRINA
i 'Sr
LJUBLJANA
V MEDVOSKI »TESNILKI« SE POTrHO, A VZTRAJNO PREBIJAJO K BOLJŠIM REZULTATOM GOSPODARJENJA
MED PETIMI TOVARNAMI V EVROPI
Stimulativno nagrajevanje vodilnih delavcev v tovarni je že obrodilo bogate plodove
V medvoški »Tesnilki« se potiho, brez hrupa, a vztrajno prebijajo k boljšim rezultatom gospodarjenja. Nikoli jim še ni preveč »zaškripalo« v njihovem poslovanju. Če pa že je, so napake kar se le da hitro in brez večjih »bolečin« odpravili.
To je bila pravzaprav osnovna tema razgovora ondan v medvoški »Tesnilki«. V njem pa sta sodelovala VIKTOR MEGLIČ, direktor tovarne, in LJUDEVIT PEVEC, tehnični direktor tovarne.
»Ali res niste bili nikoli v škripcih pri vašem poslovanju?« sem ju vprašal.
»To pa ne bo držalo,« je odgovoril direktor tovarne. »Lani v prvem polletju nas je hudimano stisnilo. Toda vse težave, ki smo se z njimi srečali, smo znali ljudem, to je slehernemu našemu delavcu, obrazložiti in pojasniti, za kaj gre. Nič nismo olepšavah našega položaja. In kljub sorazmerno nizkim osebnim dohodkom v primerjavi z nekaterimi drugimi tovarnami na našem področju so delavci razumeli položaj, v katerem smo se znašli. In vsi skupaj smo se tedaj zaobljubili, da bomo stisnili in se najhitreje izkopali iz težav...«
Direktorja sem hotel povprašati, katere so bile te težave, ki jih je omenjal, pa me je prekinil še s temile besedami:
»V mnogih podjetjih delajo velike napake, ker delavcem ne razkrijejo pravočasno težav, v katere so zašli. Pa tudi če jim povedo, jim vse razmere še vedno toliko olepšajo in jih s tem zavedejo, tako da delavci res mislijo, da gre le za trenutne težave. Toda, ob mesecu pa pride do najhujšega ... Veste, ljudem je treba zaupati in predvsem izpolniti vsako obljubo.«
V DVEH OBRATIH JE »ZAŠKRIPALO«
Karkoli je Viktor Meglič, direktor medvoške »Tesnilke«, povedal, ni nikoli pozabil omeniti, kaj so pri vsem storili delavci, in z veliko pozornostjo je poudaril Liste stvari, za katere imajo delavci največ zaslug, da se je »Tesnilka« spet »postavila« na noge,
In v razgovoru, ki je potekal zelo sproščeno, sta se predvsem direktor in tehnični direktor do podrobnosti spomnila vseh tegob, s katerimi so se srečali lani v prvem polletju.
»V dveh naših obratih je tedaj ,zaškripalo’, in sicer v obratu tehničnih laminatov, kjer izdelujemo elektroizolacijski material in dekorativne materiale za pohištveno industrijo in pa v obratu tesnilnih plošč. Zakaj, boste vprašali?«
»Tako je, zakaj?«
»Do začetka lanskega leta' smo ravno opravili rekonstrukcijo obeh obratov in s tem ogromno povečali naše proizvodne zmogljivosti in asortiment izdelkov...«
»V primerjavi s prejšnjimi so na primer sedanje nroizvod-ne zmogljivosti v obratu laminatov kar za 120 odstotkov večje,« je pripomnil tehnični direktor.
»Prav tedaj, ko smo za toliko povečali proizvodnjo, pa nas
V dobro obiskani restavraciji i zaposlimo
servirko,
lahko je začetnica. Zaslužek Sfr 800 do 1000. Brezplačno stanovanje in prehrana v družinskem krogu, urejen prosti čas.
Ponudbe naslovite na:
Familie Weber,
Gasthof Lowen,
CH 5506 MagnenwiIAarg. (Schweiz)
Kandidatke opozarjamo, da morajo urediti zaposlitev prek pristojnega zavoda za zaposlitev.
je močno udaril administrativni ukrep določenih cen našim izdelkom, po drugi strani pa močan porast uvoza tovrstnih izdelkov. S tem so tehnični laminati postali za nas najbolj nerentabilni izdelki. Podobno je bilo tudi s tesnilnimi ploščami,« je zaključil direktor.
NESMISELNE IN VISOKE CARINE
Ob tem pa sta oba sobesednika opozorila še na nekaj administrativnih ukrepov, ki še danes zelo ovirajo hitrejši gospodarski razvoj »Tesniike«.
O enem smo že slišali, to je o prostem uvozu tehničnih laminatov. Na dru|i strani pa so surovine za te izdelke, ki jih »Tesnilka« uvaža, pot kontrolo. Se pravi, jih sme uvoziti le toliko, kolikor jim jih dovolijo.
Druga takšna ovira je izvoz tesnilnih plošč.
Če »Tesnilka« izvozi omenjene plošče v države EGS (Evropske gospodarske skupnosti), mora zato plačati 24.5 odstotka carine, medtem pa proizvajalci iz EGS lahko pri nas kupijo surovine za proizvodnjo tehničnih laminatov in zanje plačajo le 12 odstotkov carine. Se pravi so dvakrat na boljšem in tako seveda s ceno pri njihovih izdelkih lahko konkurirajo s to-vrstimi izdelki na našem trgu.
»Nič nimam proti, da ne bi uvažali tudi tovrstnih izdelkov. Toda želimo, da jih tuji proizvajalci k nam izvažajo pod enakimi. pogoji kot jim mi izvažamo na njihovo tržišče. Zato trdim, da bi morali naši pristojni dejavniki poskrbeti, da bi mi vsaj navzven poslovali pod enakimi /pogoji kot poslujejo tuji proizvajalci z nami...«
TO JIH NI OMAJALO
V medvoški Tesnilki pa jih ti ukrepi prav nič niso omajali.
Kot že rečeno so stisnili in s skupnimi napori storili celo vrsto ukrepov, da so se, seveda še ne povsem, izkopali iz težav.
Pa prepustimo spet besedo obema direktorjema:
»Da bi zagotovili delo vsem zaposlenim in s tem tudi pri-
merne osebne dohodke, smo morali izkoriščati vse proizvodne zmogljivosti, le v obratu tesnilnih plošč smo od treh ukinili eno izmeno,« pojasnjuje Viktor Meglič, direktor tovarne. »Ker izdelkov iz že omenjenih razlogov nismo mogli prodati doma, smo se z vso silo usmerili na izvoz. To smo toliko laže storili, ker smo že pred tem ustanovili lasten izvozni oddelek. Tako smo hitro povečali izvoz v primerjavi s predlanskim letom kar za 100 %. To nas je pravzaprav rešilo. Od tega smo polovico izdelkov izvozili na zahodno tržišče. Glavno pa je, da smo obdržali polno zaposlenost pa še dvajset delavcev smo na novo zaposlili. Seveda nam je ob povečanem izvozu začel dohodek padati, zmanjševala se nam je akumulacija) znižali so se povprečni osebni dohodki na 96.000 starih dinarjev ... Toda v drugem polletju, ko smo v obratu tesnilnih plošč spet lahko uvedli tretjo delovno izmeno, smo spet krenili po normalni poti našega poslovanja.«
Seveda pa so med tem sprejeli še celo vrsto ukrepov, je pojasnil tehnični direktor. Na videz drobnih, a vendarle zelo pomembnih.
»Posebno pozornost smo posvetili izkoriščanju surovin,« nadaljuje tehnični direktor. »Ni vse namreč v produktivnosti dela. Pomembno je tudi to, ali lahko neko stvar narediš iz enega kilograma snovi ali isto stvar iz enega kilograma in pol snovi. Zato smo vse sile usmerili, jasno, v povečanje produktivnosti in hkrati v čimboljše izkoriščanje surovin. V okviru teh dveh smeri smo poiskali, oziroma še iščemo, optimalne možnosti. Kajti prav nič ne pomaga, če veliko narediš pa imaš pri tem kar 30 odstotkov izmeta. Pri nas pa, ker imamo velike vrednosti surovin, lahko že z enim odstotkom prihranka surovin pridobimo nekaj deset, milijonov starih dinarjev ...«
Cimvečj.i izkoristek surovin pa so v medvoški »Tesnilki«
regulirali z nagrajevanjem, to je z normativi izkoriščanja surovin. Boljši izkoristek surovin ali izplen, kakor pravijo v Tesnilki, pa obvezno pogojuje boljše izkoriščanje strojev, večjo produktivnost in obsežnejšo proizvodnjo. Razumljivo je, da so delavci hkrati nagrajevani tudi za to, koliko proizvedejo in pa za kvaliteto teh izdelkov.
VODILNI DELAVCI V TOVARNI ODVISNI OD DOHODKA
In še eno stvar naj omenim, ki so jo ukrenili v »Tesnilki«.
To je nagrajevanje vodilnih uslužbencev v tovarni.
Vsakega so vezali na ustvarjen dohodek na zaposlenega.
»To pa ni bilo prav preveč popularno med vodilnimi delavci. Veste kaj se je zgodilo, da smo imeli lani vsi, razen enega meseca, manj kot stoodstotne osebne dohodke. In meni osebno je bilo kar nerodno, ko sem domov prinesel celo manjšo ,plačo* kot moja žena,« je zdaj že skoraj kot anekdoto povedal direktor Viktor Meglič.
Nagrajevanje vodilnih uslužbencev v tovarni, vezano za ustvarjen dohodek na zaposlenega, pa je bilo odločilen vzvod za marsikaj. Povečala se je odgovornost vsakega posameznika. Vsi so postali soudeleženi v odločitvah in nič več se ni dogajalo, da bi se posamezni vodilni uslužbenec brigal samo za področje, na katerem dela, marveč ga je poslej začelo zelo zanimati, kako gre prodaja, kakšni so poslovni stroški, kako je s proizvodnjo itd. Se razume, ostali delavci v upravno tehničnih službah so nagrajevani po uspehih dela v njihovi službi, na primer v prodaji od prodanih izdelkov, v nabavi od čim cenejše nabave surovin itd.
REZULTATI SO NA DLANI
In zdaj še nekaj številk, ki zgovorno potrjujejo vse navedene in še nekatere druge ukrepe, ki jih nismo omenili in ki so jih storili v »Tesnilki«.
Letos v prvi polovici so v primerjavi z enakim obdobjem lani povečali celotni dohodek za 24 o/o, poslovne stroške pa le za 15 %, dohodek se je povečal za 71 %, osebni dohodki za 21 ‘Vo in ostanek dohodka se je v letošnjem prvem polletju v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal kar za 470 odstotkov ob komaj 8-odstotno povečanem številu zaposlenih. Naj navedem še podatke, da se je celotni dohodek v prvi polovici letos v primerjavi, z enakim obdobjem lani povečal na enega zaposlenega za 8 «/o, dohodek na enega zaposlenega pa se je povečal kar za 59 odstotkov.
S takšnimi rezultati pa se je medvoška »Tesnilka« že uvrstila med pet največjih tovrstnih tovarn v Evropi, a ne samo po obsegu proizvodnje, marveč tudi že po kvaliteti njenih izdelkov.
' MILAN ŽIVKOVIC
Kozerija
y 7 krčmi, ki se imenuje y »Pri sodčku«, stojijo pred točilno mizo prijatelji vinske kapljice in žganih pijač ter modrujejo.
Ponedeljek je in stenska ura kaže osmo zjutraj.
Natakarica vpraša:
»Dovolite, imate danes plačan prost šiht ali športni dan?«
Tovariš, ki mu je bilo namenjeno to vprašanje, zre v plakat, obešen nad točilno mizo, na katerem piše: »ORA — najboljša ta hip«, in molči.
»Vas vprašujem!«
Prej je ni slišal.
»In kaj potem, če . vprašujete?«
V roki stiska kozarec žganja.
Natakarica se zmede.
»Oprostite.«
Človek v umazanem predpasniku, ki priča, da je njegov lastnik čevljar, pravi:
»V mojih mladih letih nismo poznali športnega dne. Rekli smo — ta plav ponedeljek.«
»Ta plav montag,« ga popravi njegov pivski sodelavec. »Tako smo rekli!«
»Ta plav ponedeljek!«
»Montag!«
»Mi pa smo ponedeljek imenovali Krišpinov dan,« pojasni star žganjar, ki je *Pri sodčku« kuhan in pečen že vrsto let in o katerem stalni
PIŠE: JANEZ VOLJČ
»Fantek, ne ponovi tegdi kar si zdajle rekel.«
»Zakaj ne bi ponovil, če j& res ?«
Ljudje, ki se drenjajo pred točilno mizo, prisluhnejo pre-piru. Mladeniču se zdi potreb• no, da pojasni:
»Le za hip sem se ustavil tukaj. Toliko, da popije rti kavo. Jaz sem plačan pO učinku!«
»In kaj potem?«
Natakarica pravi:
»Prepirajte se zunaj«
»Ne prepiram se, le rad bi povedal temu smrkavcu, da je nagrajevanje po učinku lepe zadeva, ki pa je vsakdo n# more uresničiti.«
»Poznaš tisto zgodbo 0 dveh norcih, ki sta odprl4 trgovino ?«
»Športni dan«
obiskovalci tega lokala sodijo,	Mladenič	medtem	pla&
da spada med njegova ■ obrat- kavo in gre proti vratom, na sredstva. »Krispin je edini »Ne poznam.« svetnik, ki je bil čevljar. Umrl	»Počakaj, da beš slišal'
je nekega ponedeljka. Nihče Nekoč si a- živela dva norca-
ne ve datuma. Zato se morajo čevljarji spomniti nanj sleherni ponedeljek.«
»Minili so tisti časi,« pravi natakarica, »tvojega Krišpina si lahko vtakneš za klobuk. Zdaj rečemo — športni dan!«
Prijatelji alkohola se za-hahljajo.
Mladenič, ki sreba turško kavo, ne ve, za kaj gre.
»Torej, vi drugače delate, se pravi, delate druge dni v tednu, samo v ponedeljek ne?«
Smejejo se njegovi nevednosti, kot se pač znajo smejati ljudje, ki počnejo nekaj, o čemer niso prepričani, da je prav, in tovariš, ki ga je natakarica prej spraševala, pod kakšnim naslovom danes popiva, se zdrami:
»Vseeno mi je; plačo dobim, če delam ali pijem!«
Mladenič ne popusti.
»Po moje je to slabo.«
»In kaj potem?«
»Pravim samo, da je to slabo, ker je treba človeku plačati po delu.«
»Misliš, da pri nas ni ljudi, ki bi govorili tako kot ti. Tudi sam sem bil med njimi. Ih kaj smo storili?«
»Povej!«
»Nič nismo storili, kajti pri nas vlada demokracija in vsi tisti, ki nasprotujejo plačevanju po delovnem učinku, nas preglasujejo. Prišel sem od vojakov in sem z ,andaht-jo' poprijel. Kaj pa sem imel od tega? Smejali so se mi, pa ne tisti redki dobri, delavci.«
»In si vrgel puško v koruzo.«
Kljub temu pa sta bila tali' kanj pametna, da so jima d.O' volili, naj odpreta trgovin0. Prvi se je šel prodajalca, drugi pa kupca. In je kupec Pj}' šel v trgovino ter naroči' . .Daj mi tono premoga.'	i
veda,' je rekel prodaja ,imaš steklenico?' .Nekolik0 počakajte,' je rekel kuPcC'
,takoj jo prinesem.' In je odšel po steklenico, pa je nikj-f ni mogel kupiti, in ko se Ie vrnil praznih rok, je dejal prodajalcu, ki se je dolgočasi za pultom: ,Zakaj mi ne Vr?‘ daš tone premoga brez steklenice? Saj bi ga lahko naloz’ v kovček.' ,Oprosti,' je reke prodajalec, ,veš, toliko ljudi ie tisti hip hkrati govorilo in naročalo, da sem se zmedel j!1 sploh nisem vedel, kaj žeti*' No, daj mi steklenico!'«
»In potem?« vpraša mladenič pri vratih.
»Tako nekako razpravlja' mo pri nas o nagrajevanju P
delu.«
»Kar razpravljajte,« rey mladenič. »Mene kliče dela-Zanj sem plačan.«
In odide.
Pred. šankom pa stol pivski bratje, in človek, ki 1 plačan po učinku, sprašuj?
»Kdo mi da za Šilce ž£7 n ja?«
Nihče se ne oglasi.
Natakarica pravi:	i
»Torej le imate špori dan!«
Ljudje pred šankom ^ krohotajo. Natakarica °dP . radio. Njihov krohot preg™ pesem:
»Če bi vsi, fantje na sV
tu...«