70 let LD BISTRA Črna na Koroškem 70 let LD BISTR A Črna na Koroškem ISBN 978-961-07-0091-3 70 let ld BIStRA Črna na KorošKem Črna na Koroškem, 2020 70 let Ld BISTRA Črna na Koroškem Založnik in izdajatelj: Lovska družina Bistra Uredniški odbor: Janez Švab, Aleš Vrabič, Branko Gorza, Franc Kos ml., Martin Kurnik Avtorja fotografij: Janez Švab, Aleš Vrabič Fotografija na naslovnici: Tomo Jeseničnik Izreki o lovcih in lovu v ljudskih očeh so iz knjige Naš lov avtorja Alojzija Voleta iz leta 1953. Grafično oblikovanje in urejanje: Blaž Prapótnik Jezikovni pregled: Urška Stani Produkcija in izvedba: Epigraf Naklada: 250 izvodov Leto izdaje: 2020 Ni za prodajo. CIP - Kataložni zapis o publikaciji narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 639.1(497.4Bistra)(091)(082) 908(497.4Bistra)(082) LoVSKa družina Bistra Črna na Koroškem [Sedemdeset let LD Bistra Črna na Koroškem] 70 let LD Bistra Črna na Koroškem / [uredniški Janez švab .. et al.]. - Črna na Koroškem : Lovska družina Bistra, 2020 ISBn 978-961-07-0091-3 1. švab, Janez CoBISS.SI-ID 26272515 2 Vsebina Uvod .................................................................................................................................................. 5 Aleš Vrabič, starešina LD Bistra Spoštovani ................................................................................................................................ 6 Mag. Romana Lesjak, županja Občine Črna na Koroškem 70 let Ld Bistra .......................................................................................................................... 7 Janez Švab, predsednik Koroške lovske zveze Predsednik Koroške lovske zveze ob 70-letnici Ld Bistra .......................................................... 8 LovSKa drUžina BiStra ................................................................................................................. 9 Črna na Koroškem ..................................................................................................................... 9 SPLošni oPiS BiStre ....................................................................................................................... 11 nekaj o imenu Bistra ................................................................................................................ 12 Hidrografski značaj Bistre ........................................................................................................ 12 Klima ....................................................................................................................................... 12 naravne danosti ....................................................................................................................... 13 S čovekom pogojene danosti .................................................................................................... 13 Lov ........................................................................................................................................... 13 Zgodovina lova ......................................................................................................................... 13 turizem ................................................................................................................................... 15 Poljedelstvo .............................................................................................................................. 16 nastanek kmetij ....................................................................................................................... 16 Prvi zapisi o kmetijah .............................................................................................................. 16 nadmorske višine kmetij – lega stanovanjske hiše ................................................................... 17 delo v gozdu ............................................................................................................................. 17 Krajinske spremembe na področju Bistre ................................................................................. 19 razvoj gospodarjenja s prostorom ........................................................................................... 19 oPravLJanJe raZLiČniH FUnKCiJ v Ld BiStra SKoZi 70-Letno ZGodovino .................................................................................... 20 LovSKa odLiKovanJa ......................................................................................................................21 Lov – teMeLJna deJavnoSt LovSKe drUžine ........................................................................... 22 ČLanStvo v 70-Letni ZGodovini Ld BiStra .............................................................................. 26 Letni PLan Ld BiStra Za Leto 2020 ............................................................................................ 30 Janez Švab Medved .................................................................................................................................. 32 70 LeT LD BISTRA Lovska koča LD Bistra Dober lovec rahlo čuti. 4 LD BISTRA 70 LeT UVod Pri lovu so se razvili vedenjski vzorci, krepila ratura za opravljanje lovskih izpitov, tj. naš Lov, sta se medsebojno tovarištvo in pomoč, pri čemer knjiga izpod peresa Mirka šušteršiča iz leta 1934. je bila v ospredju skupna korist in šele nato želje Zanimivo je, kaj govori o lovskem vedenju, posameznikov. manirah lovca in lovskih šegah. Pravi lovec mora: Po 2. svetovni vojni so v Sloveniji nastajala 1. da se lovsko viteško vede, vedno in povsod, lovišča, ki so jih v upravljanje dobile lovske druži-2. da pozna lov in orožje, zadevajoče predpise, ne, ali tako imenovana lovišča s posebnim name-lovske običaje ter jih strogo izvaja in se jih nom. Sprva je bilo načrtovano, da bi se na podro-drži, čju Smrekovca, dela raduhe in Bistre ustanovilo 3. da je prijatelj prirode in lovi iz ljubezni do lovišče s posebnim namenom. Sčasoma se je to divjadi, ki mu je nad vse drugo. razmišljanje spremenilo in na tem področju je nastala Lovska družina Koprivna, topla in Bistra. vse to so imeli naši predhodniki v mislih pred v letu 1949 se je bodisi zaradi velikosti lovišča 70 leti, ko so ustanavljali Lovsko družino Bistra. bodisi vpliva lovcev razformirala in nastali sta dve naša velika dolžnost je, da se vsaj vsakih deset lovski družini, Koprivna – topla in Bistra. Lovska let spomnimo teh dogodkov in jih primerno pro-družina Bistra se je tako prvič kot samostojna v slavimo. uradni register vpisala leta 1950. tudi tokrat smo se odločili, da bomo ob tem Lovci so se takrat izobraževali na podlagi izku-izdali zbornik, kot dopolnitev obeležitve in spo- šenj starejših in redke literature. ena od takšnih znanje, da se le pisana beseda ohrani v prvotni knjig je nekakšen priročnik za šolanje lovskih obliki. čuvajev, lovcev, ki je kasneje postala obvezna lite-Razvitje prapora 5 70 LeT LD BISTRA Spoštovani, pred nami je zbornik, v katerem je predstavljen katerem sta sosednji lovski družini, Ld Koprivna majhen košček bogate zgodovine Lovske družine - topla in Ld Pogorevc. te tri družine so ustano-Bistra. Za njen uradni začetek se šteje leto 1950, vile tudi društvo za ohranjanje lovske kulture, v ko je bila vpisana v register društev. od takrat do okviru katerega se vsako leto v Črni na Koroškem danes se je v lovstvu marsikaj spremenilo in na organizira lovski tabor za učence črnjanske spremembe se je prilagajala tudi naša družina. osnovne šole, ki poteka na naši lovski koči na danes lahko rečemo, da je Ld Bistra društvo, ki Ježevem. avgusta tekmujemo v kuhanju lovskega več kot uspešno izvaja koncesijsko pogodbo, ki jo golaža, v cerkvi sv. ožbolta se odvija Hubertusova ima sklenjeno z republiko Slovenijo. Pogodba je maša, organizirali pa bomo tudi državno prven-bila leta 2009 sklenjena z veljavnostjo 20 let, tako stvo v oponašanju jelenjega ruka. da poteče leta 2029. S podelitvijo koncesij lovskim Lovska družina Bistra je aktivna na podro-družinam je država nanje prenesla odgovornost čju društvenega udejstvovanja, izvajanja lova in za nastale škode po (lovni) divjadi in s tem povra-lovske kulture, za kar gre zasluga vsem članom, čilo odškodnin lastnikom zemljišč. od leta 2011, ki s svojim prostovoljnim delom prispevajo ogro-odkar sem predsednik društva, lahko rečem, da men košček v mozaik, ki ga že sedemdeset let smo kljub velikemu številu odškodninskih zah-sestavljamo posamezniki s podobno miselno-tevkov ter visokim odškodninam uspeli z lastni-stjo. Združuje nas želja po tovarištvu, sobivanju ki doseči dogovor o poplačilu oz. sanaciji škode z naravo, veselju do lova, mogoče samo želja po v takšni obliki, ki je bila sprejemljiva za obe stra-kratkotrajnem oddihu na lovski preži, kjer pade-ni. Posledica tega je, po mojem mnenju, zgledno mo v drugo dimenzijo, stran od vsakdanjih skrbi. sodelovanje z vsemi uporabniki prostora in ver-Za konec bi rad Lovski družini Bistra zaželel jamem, da bo tako tudi v prihodnje. vsekakor si uspešno delovanje v prihodnje, za kar se bom po v prihodnje želimo večjo besedo pri načrtovanju svojih najboljših močeh trudil tudi sam. upravljanja z divjadjo, kar je sedaj skoraj v celoti na strani države. Ld Bistra je članica Lovske zveze Slovenije, članica Koroške lovske zveze in soustanoviteljica Aleš Vrabič, lovskogojitvenega bazena Črna na Koroškem, v starešina Ld Bistra Ne boš vedno ujel, kar loviš. 6 LD BISTRA 70 LeT 70 let Ld BISTRA Lov je dejavnost, ki ljudi spremlja že vso njiho-ko utrujeni po celodnevnih aktivnostih v večer-vo zgodovino, njegova vloga pa se je skozi različ- nem mraku iščete mir in spokoj, ki ga tihi prebi-na obdobja spreminjala in prilagajala življenjskim valci naših gozdov prenašajo na svet okrog sebe. potrebam. Kakšne lepote, radosti in čudesa narave spozna-Sprva pomembna dejavnost za preživetje v vate v dolgih urah, ki jih preživite v objemu goz-pradavnini je danes usmerjena v ohranjanje nara-dov, na jasah in pašnikih ob opazovanju divjadi ve in divjadi, varovanje okolja in upravljanje z lov-in skrbi zanjo … nimi vrstami. Hvaležni smo vam, da ohranjate to neprecenlji-Lovci danes opravljate pomembno vlogo pri vo dediščino, ki jo moramo danes bolj kot kadar-osveščanju prebivalcev o pomenu ohranjanja koli skrbno čuvati in ohranjati, saj so brez zdrave naravnega okolja, pravilnem odnosu do narave, narave tudi človeku šteti dnevi. trajnostnem razvoju in ohranjanju populacije v Črni na Koroškem smo ponosni in veseli, da divjadi. vaša vloga je drugačna, a morda še bolj imamo tako dolgo tradicijo lovske dejavnosti, da pomembna, saj se je človek v preteklih desetletjih se je vaša Ld Bistra ohranila skozi vsa pretekla oddaljil od narave in s svojimi nepremišljenimi desetletja – kar 70 let – in skupaj z ostalimi lovski-posegi pogosto povzročil veliko škode za naravno mi družinami pomembno bogati naše družbeno okolje in v njem živeče divje živali. življenje, predvsem pa s svojimi prizadevnimi in Lovci ste posebni ljudje, zavezani visokim aktivnimi člani predano izpolnjuje svoje lovsko strokovnim in etičnim načelom, po katerih se rav-poslanstvo. nate pri izvajanju svojega hobija, ki je pri marsi-katerem od vas postal tudi način življenja. vaša so zgodnja jutra, ko v tišini nastajajočega se dne opazujete prebujanje narave in prve sramežlji-mag. Romana Lesjak, ve korake plahih divjih bitij. vaši so tudi večeri, županja občine Črna na Koroškem Lov je moški ples, ples pa ženski lov. 7 70 LeT LD BISTRA Predsednik Koroške lovske zveze ob 70-letnici Ld Bistra Zelo mi je všeč zapis Janka Perata v knjigi ples in boj s tekmecem ruševca, nežen glas sicer divjad. tako piše: zvestega jereba, ki ti prileti po tihem pisku piščali, »Lov je svet zase: je drama, religija, mit; je in marsikomu se dvigne utrip srca, ko se sreča z svet, v katerem lovec preizkuša svoje sposobno- belim planinskim zajcem. sti, razume in reflekse. Lov je spomin na prete- Z novo lovsko zakonodajo, ki so jo spisali lju- klost, čar sedanjosti in pričakovanje prihodno- dje, ki pravega lova ne razumejo, se je marsikaj sti. Lov je odgovornost do narave kot celote, obrnilo za pravega lovca, na slabše. odgovornost za ohranitev divjadi in naposled še kako prav se mi zdi, da je pri lovskem odgovornost do družbe.« izobraževanju še vedno predmet lovska etika navsezadnje s spominom na preteklost poča-in lovski običaji, kajti le s tem in dobrim delom stimo naše jubileje, se poslovimo od lovskega lovskih mentorjev bomo poskrbeli za lov, ki bo tovariša, ob pogledu na trofeje na lovskih stenah lovsko pravičen do divjadi, narave v celoti, do podoživljamo lepe in tudi grenke trenutke. vsak solovcev in do ostalih deležnikov v prostoru. lovec ve za vse postopke pri uplenitvi divjadi, na Lovska družina Bistra je lahko v tem kar vzor slovesu od lovskega tovariša, ob lovskem krstu ali marsikateri organizaciji. dokaj dobro ima zasto-lovskem ropotu … pane vse vrste lovne in nelovne divjadi, ima ure-Kaj pa je drugega kot zavezanost tradiciji jene medsebojne odnose, lepo lovsko kočo na odpor proti novodobnim tehničnim pripomočk-Ježevem in je brez konfliktov z ostalimi porabniki om pri lovu (nočni daljnogledi, dušilci zvoka na v lovišču. puškah, razne kamere za pomoč pri lovu) ali lovu Za zaključek naj v imenu vseh, več kot tisoč z avtomobilom. koroških lovcev zaželim Lovski družini Bistra ob Pravi lovec ve, da je pravo doživetje čakati sedemdesetletnici veliko uspeha pri upravljanju z po večurni hoji gamsa nad skalnim previsom, s divjadjo in prostorom ter še vnaprej veliko dobre piskom privabiti radovednega in v zanosu ljube-komunikacije z ostalimi porabniki v prostoru. zni neprevidnega srnjaka ali rukajočega jelena. Le včasih z mislijo na strel. tudi nelovne vrste privlačijo pravega lovca. to ve vsak, ki ga je zamikalo skrivnostno petje veli-Janez Švab, kega petelina, objestno poskakovanje, svatovski predsednik Koroške lovske zveze Ni še lovec, ki trobi na rog. 8 LD BISTRA 70 LeT LoVSKA dRUžInA BISTRA Lovska družina Bistra je dobila svoje ime po Črna na Koroškem zaselku Bistra in zato je prav, da zaselek podrob-neje predstavimo. Poleg Bistre obsega Lovska dru- žina Bistra še zaselek Ludranski vrh in manjši del Za nastanek Črne lahko smatramo prvo omem-katastrskih občin Črna in Javorje. bo v pisanih virih, in to je bilo leta 1137, ko je bila Črna v lasti Kondrada auffensteinskega, ki je bil lastnik tega področja do leta 1139. Za razvoj kmečke posesti je pomembno leto 1601, ko je deželni knez iz rodbine Spanheim (Habsburžan) prodal graščino Pliberk in pripadajoče dele grofi- Črna na Koroškem leta 1914 Kakor lovec tak lov; kakor gospodinja tak domač krov. 9 70 LeT LD BISTRA Črna na Koroškem ji valsassina-thurn, ki so bili absolutni lastniki vsega zemljišča do izdaje zakona iz leta 1782, ko je bilo odpravljeno kmečko podložništvo. obstaja več razlag za izvor imena Črna, in sicer ena od možnosti je skala sredi Črne (ime Černa), druga temen iglast gozd … »Čim urnejše ti je oko, tem več lepote moraš dojeti, vzlic temu se te loteva otožen občutek, da ti pretežni njen del uhaja.« (vir: Bruno Liljefors, 1935, Ute i markerna, v prispevku veliki petelin) Tudi volka lahko srečamo v lovišču LD Bistra. Kdor hoče loviti, se ne sme grmovja plašiti. 10 LD BISTRA 70 LeT SPLošnI oPIS BISTRe • Pogled z raduhe in Smrekovca pokaže močno • Skupna velikost gozdov Bistre znaša 2032,66 poseljenost, pogled z orožije pa same gozdove. hektara, od tega je 1141,61 hektara državnih • Kmetije so v obliki celka in segajo od dna gozdov in 891,05 hektara zasebnih gozdov. Z doline do vrha, gospodarska poslopja so v zasebnimi gozdovi gospodari deset lastnikov, zgornji tretjini celka zaradi lažjega odvoza z državnimi pa družba Slovenski gozdovi. gnoja na njive (prednost tehničnega pred Za Bistro je značilno, da v njej vladajo ostre naravnimi dejavniki). klimatske razmere, da leži na nadmorski • travniki, njive in pašniki se med seboj mešajo višini nad 700 metrov, na severnih legah in da zaradi kakovosti zemljišča, zaradi tega so bili prevladujejo kisla rjava tla. Kmetije tu segajo pri osojniku in ratihu zgrajeni pomožni hlevi najvišje v Sloveniji, ob meji Bistre je Bukovnik na oddaljenih travnikih. (1327 m), nedaleč stran pa je druga najvišja slovenska kmetija Jekl (1324 m). Revir Lovske družine Bistra z vrisanimi rastišči velikega petelina Le drzen lovec išče orlovih gnezd. 11 70 LeT LD BISTRA Bistra, fotografirana z lovske koče LD Bistra Kozja peč nekaj o imenu Bistra Prve zaznambe o kmetijah so v cerkvenem arhivu Črne in so iz leta 1524. Za nastanek kmetij so bile izbrane redke južne lege na zemljiščih z manjšim nagibom. Krajevno ime Bistra je nastalo po konverziji iz ženske oblike imena bister (čist, deroč, hiter, jasen, svetel). v urbarju iz leta 1524 so vse današnje kmetije skupaj z Ludranskim vrhom bile pod krajevno oznako am ruedlems egkh (čisti kot), leta 1762 pa se pojavijo pod imenom Wistra in kasneje pod Potok Bistra imenom Bistra. Hidrografski značaj Bistre Klima Z vodo verjetno najbogatejši del v Mežiški tu vlada subalpsko podnebje z obilnimi pada-dolini. vzroki temu so geološka podlaga, količina vinami in zadostno zračno vlago. vegetacijska padavin, ekspozicija in zarast z gozdom. Zaradi doba traja 4–6 mesecev, različno od nadmorske obilice padavin in redke poseljenosti se kažejo višine in ekspozicije. Po podatkih za meteorolo-možnosti za vključitev tega predela kot področja ško postajo Koprivna, ki je v neposredni soseščini za pridobivanje pitne vode. Bistre, je v obdobju 1925–1940 bilo povprečno po 1467 mm padavin, v obdobju 1948–1957 pa 1390 mm padavin; porazdelitev padavin preko leta je zelo ugodna, kajti večina padavin pade v toplejši polovici leta, v povprečju pa je najbolj suh januar. Povprečna letna temperatura znaša okrog 7 °C in to področje spada med najhladnejša v Sloveniji, npr. žito dozori približno 40 dni kasneje kot v Mežici. Lov napravi trudne noge in prazne mošnje. 12 LD BISTRA 70 LeT naravne danosti S čovekom pogojene danosti Tla Lov • rendzine 249,46 ha 28 % • rankerji 25,86 ha 3 % • pokarbonatna na območju gospodari z divjadjo Ld Bistra. rjava tla 151,58 ha 17 % Lovna divjad, živeča na tem področju: jelenjad, • kisla rjava tla 318,47 ha 36 % srnjad, gams, divji prašič, občasno muflon, kune • psevdoglej 145,68 ha 16 % in lisice. Posebnih poškodb zaradi divjadi ni, razen v spomladanskih mesecih občasno divji prašiči poškodujejo pašnik Bela peč. do sedaj je Relief bilo vzorno sodelovanje med kmeti, gozdarji in lovci. Če bo kdajkoli sprejet takšen lovski zakon, Prevladuje valovito in z jarki prepredeno ki bo bistveno poudarjal lastnino (npr. 115 ha), bo področje. kar nekaj kmetij imelo svoj lov. Nagib Zgodovina lova • do 20 % 215,33 ha 24 % • 20–30 % 211,52 ha 24 % Znani ameriški antropolog Sherwood L. • 30–40 % 436,95 ha 49 % Washburn, sicer deklarirani nasprotnik lova, je • nad 40 % 27,25 ha 3 % moral priznati, da človeštvo dolguje svojo biološko in psihološko znanje, svoje običaje in navade prav svojemu predniku – lovcu. Kamnitost Seveda, najprej je narava namenila človeku usodo nabiralca, pa vendar si je pomagal pri iska-Kar 68 % gozdov (nad 10 % skalovitost) je s nju hrane s priložnostnim lovom, si s tem pridobi-površinsko skalovitostjo. val določene izkušnje in vedno bolj postajal lovec. Razporeditev gozdov po nadmorski višini • do 700 m 78,67 ha 9 % • 700–900 m 290,51 ha 33 % • 900–1100 m 59,86 ha 40 % • 1100–1300 m 97,53 ha 11 % • nad 1300 m 64,48 ha 7 % Ako se kmet po lovu klati, čez kratko drugim mlati. 13 70 LeT LD BISTRA Kateri ribarijo in love, večkrat pri prazni mizi sede. Izpust damjakov iz obore LD Bistra okrog leta Znamenita Najevska lipa na Ludranskem vrhu 1970 Slabše fizične sposobnosti v primerjavi z ostalimi regal, in bog obvaruj tlačana, da bi se spozabil, plenilci je nadomestil z bolj razvitim razumom, ki pa tudi fevdalec si je moral lov plačati s pristojbi-ga je pri lovu le še razvijal in krepil. no. Pa vendar povsod ni bilo tako. Urbar gospo-Pri lovu so se razvili določeni vedenjski vzorci. stva Pliberk iz leta 1570, ki ga je sestavil baron tu sta se razvila medsebojno tovarištvo in pomoč, iz ženeka david Ungnand kot zastavni gospod pri čemer je bila v ospredju skupna korist in šele gospostva Pliberk, je imel v svoji sestavi tudi nato želje posameznikov. določbe glede velikega lova. že od takrat velja, da lov vodi lovec, ki najbolje Za Črno pravi, da sta tu dva velika gozda, pozna lovišče in divjad, ne pa lovec, ki stoji višje Lipovec (verjetno današnji Smrekovec) in Peca, na družbeni statusni lestvici. v obeh je veliko divjadi (jelenov, srn, medvedov, Za predel Črne je bil lov že od nekdaj nekaj divjih prašičev, na Peci tudi gamsov). Za razliko posebnega. Prav zaradi te posebnosti pri izvajanju od ostalih dežel je na tem področju smelo (oz. lova je praktično, da zgodovino lova na področju moralo) izvajati lov dvanajst kmetov, ki so uplenje-današnje Lovske družine Bistra prikažem že kar no divjačino oddajali v pliberško graščino za dolo-v 16. stoletju. čeno plačilo, bodisi v mesu bodisi v denarju. na dotlej je bil lov za zemljiško gospodo zunanji takšen način je zemljiški gospod prišel do plena iz znak veljave, statusni simbol. to je bil vladarjev oddaljenih lovišč, kmet pa do plačila. Lovec mora imeti tri hiše: prvo za strelivo, drugo za vino, tretjo za stan. 14 LD BISTRA 70 LeT Star lovec rad govori o lovu. Lovski gost po uplenitvi gamsa na Kozji peči v ostalih zgodovinskih obdobjih ni prihajalo Turizem več do takšnih razlik po avstrijskih deželah. na področju Koprivne in Bistre je v času 1946– 1949 delovala in z loviščem upravljala Lovska dru-turizem tu še ni razvit, kažejo pa se možno- žina Koprivna - Bistra. Z reorganizacijo lovstva sti zaradi neokrnjene narave. največje možnosti v Sloveniji sta nastali dve lovski družini, in sicer za razvoj turizma imajo kmetije, ležeče ob cestah, Koprivna - topla in Bistra. ki pod raduho vodijo v Savinjsko dolino (Plaznik, družino Bistra je po zakonu o redukciji držav-Knez, Cvelber, ratih). na kmetijah bi lahko z malo nih lovišč ustanovilo 8 lovcev. več aktivnosti marsikaj ponudili (čudovito kraji-Prvi starešina Lovske družine Bistra je postal no, hrano). znani gozdar, lovec in pisec strokovnih člankov anton Černač. Z manjšimi korekturami pri mejah med lovskimi družinami je površina lovišča ostala vsa leta približno enaka, večalo pa se je število članstva, tako da se je število ustavilo nekje pri 60. odnosi z ostalimi porabniki v prostoru so bili vsa leta vzorni. Pri lovu in ljubovanju se ve, k je se začne, ne pa, k je se konča. 15 70 LeT LD BISTRA Kmet na strelu, polje v plevelu. Lesne zaloge v gozdovih Poljedelstvo zmanjkovalo primerne zemlje, to je v času od 13. do 15. stoletja. velikost posestva (hube) je dolo- čalo le kmetijsko zemljišče, pašniki in gozdovi so Pri kmetijah v celkih se travniki, pašniki in bili dodeljeni kmetom kasneje (18. in 19. stoletje). njive mešajo med seboj glede na kakovost zemlji- Če zemljišče ni bilo pravilno izbrano, je celek šča. njive so najrazličnejših oblik, kakor pač dovo-propadel. o nastanku naših celkov je težko dobi-ljujejo mikroreliefni pogoji. Zaradi močno raz-ti podatke, kajti Franciscejski kataster se nahaja v gibanega reliefa in precejšnih strmin je bilo njiv tujini, po zemljiški odvezi 1848 so bile kmetije že malo. v proizvodnjo poljščin so bili za kratek čas izbrane in nekaj že prodanih rodbini thurn. vključeni tudi pašniki in gozdovi; gozd so izkori- ščali v obliki novin, pašnik pa tako, da so blizu stanov ogradili njivo, kajti v bližini je bil na voljo Prvi zapisi o kmetijah gnoj. najpogosteje so sejali oz. sadili ozimno in jaro rž, oves, ječmen in krompir, oljno repico, lan, Ime kmetije Leto omembe ki so ga kasneje obdelali doma (ostanki »fernjač«). Zwelber (Cvelber) 1524 Z uvajanjem mehanizacije v kmetijsko proizvo-Ficco (Fek) 1524 dnjo je tukajšnje poljedelstvo postalo nerentabilno Prosenz (Prosenc) 1524 (v šestdesetih letih) in sejejo le še za lastno rabo. Knees (Knez) 1633 ratich (ratih) 1524 Plasnigg (Plaznik) 1633 nastanek kmetij osoinig (osojnik) 1524 Prevershen (Prevržen) 1524 nastanek kmetij v Bistri si lahko razlagamo z Hudei (Hudej) 1633 nastankom celkov. Celke smatramo kot naselitve-Shepul (šepul) 1633 ne plombe, s katerimi si je zemljiški gospod kolo-Müllner (Mlinar) 1633 niziral neposeljene, gorate dele svoje posesti, da oros (orož) 1633 bi si povečal dohodek. nastajali so v času, ko je Kosiak (Kozjak) 1524 zaradi agrarne prenaseljenosti za kmetovanje že Jesh (Jež) 1524 Prav je loviti, če se nima kmet pritožiti. 16 LD BISTRA 70 LeT Lovec mastan – dom razdejan. Kmetija Transport lesa nekoč v začetku nastajanja kmetij srečamo pojav, Skupne značilnosti: da je domače ime pomembnejše od priimka • visoke nadmorske višine, severne lege in gospodarja. to je videti po tem, da so priženjeni ozke doline Bistre in Meže niso nudile dosti gospodarji običajno prevzeli hišni priimek (npr. možnosti za poljedelstvo. Gasparus Jesh natus (rojen) Hudei ali pa redkeje • Preskrba z vodo ni bila odločilnega pomena. Joanes Mlinar modo (po domače) Shepull). Gospodarska poslopja so zgradili na prisojnih pobočjih, v okolici doma so bili tudi travniki in Nadmorske višine kmetij – njive, na osojnih pobočjih pa gozdovi in pašniki. lega stanovanjske hiše delo v gozdu Sedanje kmetije osojnik 877 m Prevržen 880 m STeLJeRAJA Plaznik 847 m Knez 1010 m izvajali so jo navadno v drugi polovici okto-ratih 1050 m bra, ko so bila druga dela v glavnem že končana. Fek 900 m Steljeraje se je udeležilo tudi do 100 ljudi, ki so jih Prosenc 1200 m razdelili v več skupin: • kleščarji z nalogo, da so klestili smreke in Bivše kmetije jelke na drevesa so prišli s pomočjo posebnih orož 1200 m derez (krampižlerjev) ali z lestvijo, Hudej 1090 m • vlačilci vlak so vlačili steljo na kupe, šepul 1000 m • kupčarji so zlagali steljo v kupe. Kozjak 1110 m Jež 1150 m Seveda bi bilo mnogo varneje posekati dreve-Mlinar 800 m sa in jih na tleh oklestiti, vendar bi pri tem nasta-Kmet ne bo na polju plevela ustrelil. 17 70 LeT LD BISTRA Riža skozi Kozjo peč okrog leta 1920 la izguba, ker so steljo pridobivali v jeseni in bi dov (ratih, Knez in Prosenc) je morala obstajati odpadel zaslužek od prodaje smrekovega lubja, ki vsaj osem let. imenovano rižo je leta 1926 odnesla ga je odkupovala prevaljska tovarna za predelavo zelo narasla reka Bistra, zato so jo morali temeljito smrekove skorje. Zaradi tega so okleščena drevesa popraviti. posekali v naslednjem letu, ko so jih lahko olupili. Spravilo lesa se je vršilo večinoma pozimi, ko vse to delo je bilo končano s kmečko veselico. je bila voda v riži zamrznjena (»sigont«), in predvsem ponoči, ko ni bilo furmanov za odvoz in bilo je boljše zamrzovanje vode. Pri spravilu lesa je SpRAVILo LeSA sodelovalo okrog 25 drvarjev, ki so čez leto sekali, stanovali pa v drvarskih kočah. na koncu riže so Za Bistro je značilna skupna izdelava lesnih bile posebne rampe in tam so les naložili na sani riž. Zadnja takšna riža je bila izdelana med letoma in ga s konji odpeljali do odjemalcev (največkrat 1918 in 1920, potekala je od Ježevega do Knežega do železniške postaje Prevalje). mlina v dolžini 2800 metrov in vanjo je bilo vgra-v tem času so na teh treh kmetijah posekali jenih približno 800 m3 lesa. Po pogodbi med okrog 5000 m3 lesa (vir: Franc adamič). Podobno drvarji (mojster riže Krumpačnik) in lastniki goz-je spravilo lesa potekalo tudi v Koprivni. Najboljši lovec pride včasih prazen domov. 18 LD BISTRA 70 LeT Slab lovec, ki ne najde izgovora. KRAJInSKe SPReMeMBe VeLIKoST KMeTIJ nA PodRoČJU BISTRe velikost kmetij je vplivala na krajino s pravi-loma večjo sposobnostjo samoohranitve (večja kmetija – večja ekonomska moč – manjša preo-današnja Bistra lahko služi kot prostorski brazba krajine). Prav za področje današnje Bistre okvir in funkcionalni sklop ekosistemov. Po deli-je značilna tradicionalna težnja velikih kmetij tvi prostora glede na naravnost in poudarjenost po samooskrbi. v sedemdesetih letih, ko so že posameznih elementov ekološkega, družbenega vse majhne in srednje kmetije v Zgornji Mežiški in ekonomskega kompleksa spada področje Bistre dolini prenehale s setvijo žitaric, so nekate-v tipično gozdno krajino. tu veljajo vse značilnosti re visokoležeče kmetije v Bistri še sejale rž za za ta krajinski tip: domačo rabo (Knez, ratih, osojnik). Z velikostjo • prevladujoč element je gozd, kmetij narašča tudi odvisnost od gozda in s tem • redka in šibka človekova prisotnost, skrb za trajne koristi od njega. • določene ločnice od prakrajine (ostanki oglarjenja, novinarjenja, sprememb v sestavi drevesnih vrst, iztrebljanje in vnašanje RAZVoJ GoSPodARJenJA divjadi). S PRoSToRoM Kljub redki in šibki človekovi prisotnosti se je tudi krajina na področju današnjega revirja v času spreminjala, največkrat zaradi spremenjene rabe razvoj gozdarske stroke in gospodarjenja s tal. na slednje so v različnih obdobjih vplivali nas-prostorom se kaže predvsem: lednji dejavniki: • s prepovedjo drobljenja posesti – večja gozdnatost in NARAVNe DANoSTI • z načinom gospodarjenja z gozdom – naravne danosti so vplivale na obliko in čas sonaravni gozd. nastanka kmetij, gospodarsko uspešnost, velikost dejavniki, ki so vplivali na spremenjeno rabo kmetij, način rabe in obdelovanja zemljišč. tal, so izluščeni z analizo splošnega opisa revirja, gozdarske in zemljiške zakonodaje, posestnih SpReMINJANJe razmer, razmer v gozdarstvu in iz razvoja posa-DRUŽBeNoeKoNoMSKIH oDNoSoV meznih kmetij. družbenoekonomski odnosi so vplivali s ceno-velika zemljiška posest in določene narav-vnimi razmerji v določenem obdobju, možnostjo ne danosti ob določenih družbenoekonomskih prodaje kmetijskih pridelkov in lesa, številom odnosih so vzrok, da so se prebivalci področja in starostno strukturo prebivalcev na kmetijah, današnjega revirja družine Bistra v preteklosti človeškim faktorjem, splošnimi lokalnimi navada-pri zadovoljitvi svojih potreb naslonili na gozd. mi in tradicijo, dedovanjem, odkupi in prodajami, ta naravnanost je osnovni vzrok za svojevrstno agrarnimi reformami. obliko poseljenosti, za katero so značilne velike gorske kmetije in prava naselja gozdnih delavcev VpLIV BLIŽNJe INDUSTRIJe IN RUDARSTVA (Mlinarsko v Bistri, Stavba v Koprivni in Hlipovec železarska, rudarska in lesna dejavnost so vpli-na Ludranskem vrhu). vale na krajino s povpraševanjem po določenih Če primerjamo obliko poseljenosti s Strojno ali sortimentih iz gozda (les za drva, oglje, tesan les, Jamnico, vidimo, da so tam manjše kmetije, ki so rezan les, okrogli les) in z možnostjo zaposlitve lahko same sekale les v svojih gozdovih, in zaradi delovne sile s kmetij v teh dejavnostih. tega ni naselij gozdnih delavcev. Lovcu in snubaču ni nobena pot predolga. 19 70 LeT LD BISTRA oPRAVLJAnJe RAZLIČnIH FUnKCIJ V Ld BISTRA SKoZI 70-LeTno ZGodoVIno Prav je, da se z nekaj vrsticami spomnimo člaKer vsaka lovska družina potrebuje še ostale nov Ld Bistra, ki so skozi vsa leta delovanja oz. pomembne funkcije, bi ob tem omenil še lovce, ki obstoja družine zaznamovali vodenje le-te kot sta-so v Ld Bistra opravljali sledeče naloge: rešine, gospodarji, tajniki, blagajniki. Kot je bilo razbrati iz zapiskov in ustnih pri- čevanj, je bil prvi starešina Ld Bistra anton GoSpoDAR ČernaČ, ki je lovsko družino vodil celo desetletje Jože StoPar (1950–1960) (1950–1960). Lahko rečemo, da je postavil temelje, adi SadovniK (1961–1968) na katerih se je gradila do sedaj 70-letna zgodovi-Boris žLeBniK ( 1969–1972) na Lovske družine Bistra. Sledili so mu drugi, ki Slavko PLeSeC (1973–1976) so stopali po njegovih stopinjah. Silvester KoS (1977–1980) anton oSoJniK (1981–1984) Branko GorZa (1985–1986) STAReŠINA Ludvik GerMadniK (1987) anton ČernaČ (1950–1960) anton KoS (1988) Milan ČUrin (1961–1968) anton oSoJniK (1989–1992) Karl dretniK (1969–1972) Ludvik GerMadniK (1993–1994) emil GerMadniK (1973–1976) Janez KoS (1995–1996) alojz KreMSer (1977–1980) anton KoS (1997–2000) vinko UranC (1981–1984) anton oSoJniK (2001) Karl MarKoviČ (1985–1986) Maks SKarLovniK (2002) alojz KreMSer (1987–1988) Franc KoS ml. (2003–2006) Janez švaB (1989–1994) Jani KoS (2007–2008) Leopold Mori (1995–2000) Jure LedineK (2009–2012) Karl MarKoviČ (2001–2006) Mitja taSiČ (2013–2014) Franc KoS ml. (2007–2010) Branko GorZa (2015–) aleš vraBiČ (2011–) TAJNIK avgust raMšaK (1950–1960) alojz MarKo (1978–1984) Maks SKarLovniK 1985–1988) alojz MarKo (1989–1994) Maks SKarLovniK (1995–1996) alojz MarKo (1997–2006) Maks SKarLovniK (2007) aleš vraBiČ (2008–2010) Mitja taSiČ (2011–2012) Klemen švaB (2013–2018) Janez štern (2019–) Puška je lovčeva druga beseda. 20 LD BISTRA 70 LeT BLAGAJNIK LoVSKA avgust raMšaK (1950–1960) Franc BenKoviČ (1961–1968) drago vonČina (1977–1980) odLIKoVAnJA Ludvik GerMadniK (1981–1984) Jože PiLetiČ (1985–1988) edi droFeLniK (1989–1992) Stanko KoMPreJ (1993–1996) Skozi leta delovanja Lovske družine Bistra so Franc KoS ml. (1997–2003 maj) se podeljevala različna lovska priznanja, ki so Mirjana KoS (maj 2003–2006) odraz posameznika za njegovo delo na različnih Boštjan GorZa (2007–) področjih, povezanih z lovstvom, naj si bo to delo v lovski družini, delo izven meja matične lovske omenil sem le nekaj članov lovske družine, ki družine, delo na kinološkem področju, lovsko so zaznamovali dogajanje skozi vsa ta leta, poza-strelstvo, športna udejstvovanja, ki se odvijajo biti pa ne smemo tudi na vse ostale člane, ki so v okviru lovstva, lovska kultura, 40- ali večletno na takšen ali drugačen način prispevali svoj delež članstvo v lovski družini in še bi lahko naštevali. v mozaik, ki traja in nastaja vsako leto posebej v tukaj bi omenil člane Lovske družine Bistra, ki 70-letni zgodovini Lovske družine Bistra. so v zadnjih dvajsetih letih prejeli priznanja. Znak za lovske zasluge: Boštjan GorZa, Branko GorZa, andrej KoS, Franc KoS ml., Jani KoS, Jakob KoS, Jure LedineK, adalbert Pavše, Jože PotoČniK, Franc SKarLovniK, aleš vraBiČ Zlati znak za lovske zasluge: Franc adaMiČ, Ludvik GerMadniK, anton KoS, Franc KoS st., Silvester KoS, Stane KoS, anton oSoJniK, Zdenko oSoJniK, Srečko SKarLovniK, Janez švaB Red za lovske zasluge III. stopnje: Leopold Mori priznanje oLZ I: emil GerMadniK priznanje oLZ II: Franc KoS ml., vinko UranC Srebrni znak za kinološke zasluge: anton KoS, Franc KoS st., Jože PotoČniK, Srečko SKarLovniK Zlati znak za kinološke zasluge: V lovišču je bogato rastišče Kochovega svišča Silvester KoS, Jože PotoČniK (Gentiana acaulis). Jaga spredaj in zadaj naga. 21 70 LeT LD BISTRA Jubilejni znak za 60 let članstva: LoV – emil GerMadniK Jubilejni znak za 50 let članstva: TeMeLJnA deJAVnoST Jakob KoS, Silvester KoS, Stane KoS, LoVSKe dRUžIne vili oSoJniK, adalbert Pavše Jubilejni znak za 40 let članstva: Ludvik GerMadniK, Branko GorZa, Lov! Lov, ki je nekoč pomenil preživetje mar-Karel HaFner, anton KoS, Franc KoS st., sikateri družini kot vir hrane, ki je bila v večini Jakob KoS, Stane KoS, alojz MarKo, primerov pridobljena z »raubšicanjem«, se je skozi Leopold Mori, Bogdan oBretan, leta izpopolnjeval v pravem pomenu besede. anton oSoJniK, vili oSoJniK, Lov ni več nuja za preživetje, ampak je uravna-Zdenko oSoJniK, adalbert Pavše, vanje številčnosti prostoživečih živali na določe-Franc SKarLovniK, Janez švaB, nem območju, ki ga zaokrožujejo meje posamezne vinko UranC, anton UršniK lovske družine oz. lovišča s posebnim namenom. Z lovom, kot ga poznamo danes, so poveza-v jubilejnem letu 2020 prejmejo lovska odliko-ni številni uporabniki skupnega prostora, kot so vanja naslednji člani Lovske družine Bistra: kmetje, gozdarji, lastniki zemljišč, rekreativci, takšni ali drugačni, ki skupno uravnavajo višino Znak za lovske zasluge: odvzema posamezne vrste divjadi na določenem robert KoMPan, robert SLodeJ, območju. vemo, da divjad ne pozna meja in se Uroš vaČUn, Mitja taSiČ, Mitja oBretan, zato giblje tam, kjer je zanjo najprimernejše sta-Uroš PLeČKo, aleksander PavLiČ, nišče za preživetje, vzgojo mladičev, razmnoževa-Matjaž BoSiLJ, Janez adaMiČ, aljaž KoS nje, zato lovci z odvzemom posamezne vrste divjadi uravnavamo številčnost v takšni meri, da ne Zlati znak za lovske zasluge: prihaja do prevelikih škod, nastalih zaradi divja-aleš vraBiČ, andrej KoS, Boštjan GorZa, di, do bolezni pri posameznih vrstah, skratka vse Branko GorZa, Jakob KoS, Jure LedineK, to, kar so nekoč uravnavali naravni plenilci, ki so vili oSoJniK, Jože PotoČniK živeli na območju današnje Ld Bistra. Prav je, da skozi številke predstavimo širši Red za lovske zasluge III. stopnje: javnosti, kako uspešni smo bili pri izpolnjevanju Janez švaB zastavljenega vsakoletnega plana odvzema posamezne vrste divjadi skozi zadnja leta. ne smemo Priznanje OLZ II: pozabiti, da je vsakoletni odvzem divjadi ena Janez švaB, anton KoS izmed glavnih zahtev koncesijske pogodbe, ki smo jo dolžni lovci izpolnjevati, da ne zapademo v območje sankcij, ki jih narekuje omenjena pogod-ba. Kot sem razbral iz različnih zapisov, ki segajo mnogo let nazaj, natančneje v 16. stoletje prejšnjega tisočletja, je na območju današnje občine Črna na Koroškem, v katerem leži tudi naša lovska dru- žina, živelo veliko jelenov, medvedov, divjih pra- šičev in petelinov, gamsov, da lahko zatrdimo, da se je divjad, ki je bila prisotna pred mnogimi leti, ohranila na tem območju vse do danes. Pa poglejmo še plane in odvzem posameznih vrst divjadi skozi številke in grafe v zadnjih dvajsetih letih. Lovec ne sproži petelina, če mu ne godi mrcina. 22 LD BISTRA 70 LeT SRNJAD – najštevilčnejša divjad našega lovišča Plan in odvzem srnjadi (2005–2019) GAMS – divjad, ki popelje pravega lovca v raj Plan in odvzem gamsov (2005–2019) JeLeNJAD – v pravem pomenu »kralj« naših gozdov Plan in odvzem jelenjadi (2005–2019) 23 70 LeT LD BISTRA DIVJI pRAŠIČ – divjad z veliko inteligence Plan in odvzem divjega prašiča (2005–2019) MUFLoN – prišlek z vzhoda Plan in odvzem muflona (2005–2019) Lovec in lovski pes morata znati čakati. 24 LD BISTRA 70 LeT LISICA – v pravem pomenu besede zvitorepka Plan in odvzem lisice (2005–2019) poLJSKI ZAJeC, JAZBeC, KUNA belica, KUNA zlatica Odvzem zajca, jazbeca ter kune belice in zlatice (2005–2019) Tudi dober lovec zgreši. 25 70 LeT LD BISTRA ČLAnSTVo v 70-letni zgodovini Ld Bistra Lovsko družino Bistra je osnovalo 19 članov, ki Lahko rečemo, da nam je uspelo, saj se je vide-so začrtali pot, da lovska družina obstaja in deluje lo, da se je število članov ponovno pričelo poveče- že polnih 70 let. vati in je leta 2016 doseglo tudi najvišjo članstvo vsa nadaljnja leta se je število povečevalo in v vsem obdobju obstoja Ld Bistra, to je 64 članov. leta 1977/78 doseglo tudi največje število članov v trenutno je v lovski družini 58 članov in med skoraj 30 letih obstoja Ld Bistra, ko je bilo včla-njimi je tudi lovka tanja taSiČ, ki z možem Mitjo, njenih kar 63 lovcev. v naslednjih letih se je šte-ki je prav tako naš član, skrbi za delo v lovišču s vilčnost nekoliko znižala in je leta 2011 padla na posebnim namenom Medved na Kočevskem. od 48 članov, kar je bil povod, ne samo v naši lovski ustanovnih lovcev oz. bolje rečeno lovcev, ki so družini, temveč tudi širše, da je treba v lovstvu začeli svojo lovsko pot pred sedemdesetimi leti, nekaj spremeniti, da se negativni trend včlanjeva-je še naš po lovskem staležu najstarejši član, emil nja konča in se začne beležiti v pozitivno smer. GerMadniK. Lovstvo v naših krajih ima dolgo zgodovino – faksimile članske izkaznice iz leta 1940 (zunanji strani). Lovec izvežba psa, ne pes lovca. 26 LD BISTRA 70 LeT najstarejši član po letih je lovec vinko UranC, Povprečna starost lovcev Lovske družine Bistra ki šteje nekaj več kot 93 let, najmlajši pa Jošt KoS trenutno znaša nekaj več kot 51 let. z 20 leti. Članstvo v LD Bistra v obdobju 1949–2020 Dobro ohranjena notranja stran članske izkaznice iz leta 1940. Spretne lovke so device, streljajo brez psa in pšice. 27 70 LeT LD BISTRA Članstvo v LD Bistra v zadnjih 20 letih Faksimile lovske članske izkaznice iz leta 1941 Nabasano puško sproži tudi naključje. 28 LD BISTRA 70 LeT Znanilec ohranjenega okolja – triprsti detel Gams V skoku V steni Čim slabši je lovec, tem hujši je pes. 29 70 LeT LD BISTRA LeTnI PLAn Ld Bistra za leto 2020 Letni plan za lovišče Ld Bistra je le za leto 2020 in služi kot dokument, iz katerega se vidita količina in veličina dela, ki ga lovci letno opravijo za dobrobit divjadi in lažje izvajanje lova. Ukrepi za varstvo in monitoring divjadi 290 ur BIoMeLIoRATIVNI UKRepI ročna košnja 2,60 ha 122 ur Strojna košnja 8,50 ha 52 ur Spravilo sena 276 ur Priprava pasišč za divjad 0,80 ha 353 ur Gnojenje travnikov in pašnikov 1,50 ha 32 ur vzdrževanje grmišč 0,50 ha 20 ur vzdrževanje kaluž 2 uri BIoTeHNIŠKI UKRepI Zimsko krmljenje divjadi 56 ur Privabljalno krmljenje 68 ur LoVSKI oBJeKTI Lovske preže – novogradnja 6 obnova 4 280 ur Solnice 300 ur SKUpAJ 1851 ur NAČRToVAN oDVZeM ZA LeTo 2020 Srnjad 50 m. spol 25 ž. spol 25 Navadni jelen 25 m. spol 11 ž. spol 14 Muflon 3 m. spol 1 ž. spol 2 Gams 30 m. spol 13 ž. spol 17 Divji prašič 5 m. spol 4 ž. spol 1 Lisica 23 Jazbec 2 Kuna belica 3 Siva vrana 2 30 LD BISTRA 70 LeT Bogata zbirka lovskih trofej Korošci imamo že od nekdaj veliko oprav-se je tedaj prestrašil in mislil, da je Adam od ka z medvedi. že pred davnimi leti je vinko mrtvih vstal, pa se je od samega strahu postavil Möderndorfer v Koroških narodnih pripovedkah na zadnje noge. Če je bil drugi lovec hiter, je lahko opisal način lova medveda v koroških gozdovih. pogodil medveda, kajti meril je lahko na belo piko takole piše: nad medvedovim srcem. A tudi tak lov je bil še »Na Uršlji je bilo nekoč mnogo medvedov. V vedno nevaren. Zato so ljudje kopali globoke jame starih časih je bil lov na divje zveri zelo nevaren. in jih pokrili z vejevjem. Medved je nepazljiv in Najbolj varno je bilo, da se je prvi lovec postavil pade v jamo, lovci pa imajo potem lahek posel in pred medveda in spustil hlače čez kolena. Medved jim tudi ni treba sleči hlač.« Lovci, ribiči in godci redko obogate. 31 70 LeT LD BISTRA MedVed Slišalo se je tiho žuborenje umirjenega potoka takšno ogrado ali plot, kot so ji rekli, so nare-in tu in tam kakšen skovik sove v daljavi, ko je dili iz priročnih materialov: iz cepljivega lesa so Potočnikova družina sedla k večerji. nacepili špevte in kole, rinke pa so naredili iz dol-Ustaljen red je vladal za veliko mizo. gih, tankih smrekovih vej, ki so jih oklestili in s osnova mize je bila velika plošča iz javoro-pomočjo ognja zvili v obroč. vega lesa, v treh kotih je bila intarzija iz lesa takšen plot je zdržal tudi petnajst, dvajset let. češmina, slive in oreha, vdelani encijani in plani-Zgodaj spomladi, ko so se pojavile prve kopni-ke, v četrtem kotu pa je bil iz slivovega lesa vdelan ce, so nagnali ovce na pašo. vsak teden je moral napis rokus – Helena Potočnik. domači sin rok pregledati plot. na sredini mize so bili dvojni krog iz dvainpet-nikoli ni bilo nič narobe, pa vendar so desetih trikotnikov, znak iHS in letnica 1902. spoštovali to navado, kot so spoštovali še marsika-napis lastnikov je obrobljalo srce, podaljšano v tero nenapisano pravilo pri hiši. križ. Molče so sedeli pri mizi in iz velike lončene na čelu mize je sedel gospodar rok, močan, sklede zajemali zlato rumene žgance in iz druge, velik moški z rjavosivimi brki. nekoliko manjše, kislo mleko. težko življenje na strmi kmetiji mu je pustilo Zatopljeni v jed sploh niso slišali sicer tihih na čelu kar nekaj brazd. korakov pred vrati. žito je tod dozorelo več kot mesec pozneje kot »Bog daj,« je pozdravilo izza vrat, kjer je osem v dolini, pa vseeno so ga vsako leto sejali. parov oči ugledalo majhnega, drobnega, kakšnih res so morali zato obdelati dvakrat večje petdeset let starega možakarja z debelimi očali na zemljišče kot kmetje v dolini, imeli pa so le svoj, nosu. četudi črni, težak kruh. »o, poglej ga,« mu je kar namesto pozdrava v hlevu so redili šest krav, bika in tri teleta. odvrnil gospodar. v svinjskem hlevu, ki je bil ločen, so bile štiri »Kar prisedi, saj bo še zate dovolj, gotovo si svinje. lačen.« živino je večinoma oskrboval hlapec Miha, ki »ne, hvala, sem že jedel. delo sem končal pri ga je pot z Gorenjskega na Koroško pripeljala že Gmajnarju, in preden zapustim vaše kraje, sem kot šestnajstletnega fanta. Pri predlanski stelera-mislil še pri vas pobarati, če imate kaj za popravi-ji je nekoliko nerodno zamahnil s sekiro, zgrešil ti,« je z govorjenjem, ki je nakazovalo, da ni iz teh vejo in sekira je obtičala v gležnju leve noge. krajev, odgovoril čevljar. niso ga peljali v mesto k zdravniku, pomaga-na dolenjskem je imel majhno hišico z nekaj li so mu le z domačimi zdravili in Miha je ostal zemlje in precej otrok. šepav. Čez zimo, ko ni bilo dela v vinogradu in na otroci, ki jih je bilo pri Potočnikovih pet, so polju, je vzel svoje čevljarsko orodje in jo mahnil mu hitro dali vzdevek Krumpasti Miha. popravljat čevlje po vsej deželi. to ga je jezilo in žalostilo. Kadar je bil slabe Koroška mu je bila še posebej všeč, tod so volje, se je zakadil za njimi in gorje tistemu, ki ga živeli prijazni in gostoljubni ljudje, pa tudi preveč je ujel. skopi niso bili. revna, skopa zemlja je kot nalašč za rejo »nekaj že bo, nismo te še pričakovali. Zjutraj ovac. Kar petindvajset so jih imeli to leto pri bomo kaj poiskali. Če ne boš jedel, sedi za peč in Potočnikovih. ogromno ograje so potrebovali, da počakaj, da pojemo.« so ogradili vso, za pašo primerno površino. niso Kot bi tekmovali, so vsi hiteli zajemati, kajti si smeli dovoliti, da bi jim sicer zanje vsestransko čevljar je prehodil že dosti sveta in bil je zelo uporabna drobnica ušla na najboljše travnike, dober pripovedovalec. kajti potem bi morali bodisi poklati bodisi prodati štefan mošta mu je navadno še dodatno govejo živino. razvezal jezik in mali mož je bil v središču 32 LD BISTRA 70 LeT pozornosti, kamorkoli je že prišel. luknja na meji z Gmajnarjem.« Sklede so bile hitro prazne in trezka je morala in kot bi mali čevljar bral Potočnikove misli, je vzeti štefan, in čeprav nerada, prinesti iz kleti nadaljeval: »ali ste že slišali, da v okolici Brusnika mošt. hodi medved?« vhod v klet je bil zunaj in bilo jo je malo strah. Po kratkem presledku je nadaljeval: »Ja, menda očetu si ni upala ugovarjati, saj je slutila, da oče je prava mrcina in baje tehta več kot dvesto petde-ve, da jo rad vidi Gmajnarjev vanč, postaven sose-set kilogramov; razen sledov so ga do sedaj videli dov fant, in nenadni večerni izhodi iz hiše ne bi le Pistotnikovi otroci, ko so šli v šolo. že na daleč bili več skrivnost. se jim je ognil.« Kar nekaj kmetov, čevljarjevih in Potočnikovih »ali se ta mrcina, kot praviš, ni lotila kakšnih znancev, je šlo na boben. ovac, krav ali čebelnjakov?« ni šla medvedova Čevljar je še kar govoril, misli starejšega gos-miroljubnost Potočniku v glavo. podarja roka pa so nehote preskočile na domačo »Saj pravijo, kako so medvedje nevarni, kako kmetijo. doslej so še kolikor toliko zmogli vsa bre-se lotijo živine, pa tudi ljudje menda pred njimi mena, lani pa je nekaj več posekal, si kupil novo niso prav varni.« lovsko puško, in ker je za les dobil manj, kot je Čevljar ni počakal, da bi rok o tem razmislil, predvideval, je trgovcu Lasbacherju ostal dolžan. kar nadaljeval je: »država je razpisala nagrado za dogovorila sta se, da bosta to uredila letos. uplenitelja tega medveda. nagrada je dokaj visoka »Ja, ta gospoda je res hudičeva, poskuša te in znaša deset tisoč dinarjev, kar pa ni majhen uničiti, kjer se le da. na dvesto petdesetih johih denar. toliko zasluži holcar v grofovem gozdu čez so mi zapisali, da na leto lahko ustrelim le enega vse leto.« srnjaka in gamsa in pa seveda kakšno zver. Saj je »ne, ne vem, zakaj bi tega medveda ustrelili, škoda, da tu ni več volkov, kot so mi pravili oče, še manj pa vem, zakaj so na njegovo glavo razpi-da so bili in so bile nanje razpisane lepe nagrade. sali tako veliko nagrado,« je sam pri sebi razmi-verjetno so bili tod tudi medvedje, kajti vse polno šljal rok in si pri tem nehote mrmral v nekaj dni imen je, ki kažejo na to možnost. že na njegovem neobrito brado. posestvu je bil Medvedjek na Gori in Medvedja vse bi mu bilo jasno, če bi bil medved klavec 33 70 LeT LD BISTRA živine ali če bi razdiral čebelnjake. pa še odrasli k nočnemu počitku. Hlapec Miha že pri lovu na srnjaka ali gamsa je bil pozoren, in putojoči čevljar sta zavila na skedenj, otroci v da je ustrelil samca, samico pa le takrat, ko je bil veliko hišo in stara dva v svojo majhno izbo. prepričan, da je stara ali bolehna. ženske so se umivale dlje, tako da je bil rok Lov na starega gamsa ali na z vsemi žavbami kar nekaj časa pred Lenco v postelji. namazanega srnjaka je bil tako mikaven in lep. Stisnila se je k njemu, si nekoliko privzdig- Čeprav mu žena včasih oponese, se mu ne bi nila težko laneno suknjo, ki jo je uporabljala za za nič odpovedal. še nekaj je imel zelo rad: nič spanje, tako da se je z golimi nogami dotaknila ga ni zadržalo doma v času svatovanja petelina rokovih nog. navadno ga je to spodbudilo, da se in ruševca, pa tudi ničkolikokrat si je pred puško je tudi on stisnil k njej, nocoj pa to ni bilo dovolj. priklical gozdnega jereba, ki ga ni hotel ustreliti. Misli o medvedu so mu napolnile glavo in obrnil tudi petelina ni imel na steni ali njegovega se je od žene. perja za klobukom, kar so mu dolinski lovci vča-Lenco je to razočaralo; skrčila je svoje telo, se sih očitali. obrnila, po licih so ji spolzele grenke solze. iz razmišljanja ga je prebudil pojoči čevljar-Kot je čevljar preskakoval v pogovoru o tem jev glas, ki je medtem krepko potegnil iz štefana: in onem, tako so zdaj misli preskakovale roku. »na tako veliko nagrado so se dolinski lovci hitro Mislil je le, kako se bo opravičil Lenci, kako lovi odzvali. včeraj je bi Gmajnar v dolini in Lasbacher medveda pa spet kako ni prav, da ga lovi, kako je menda že zbiral ljudi, da bi šli za medvedom. vrača denar Lasbacherju in še vse drugo. naredili so načrt, kako bodo medveda izsledili in Minevali so sivi jesenski dnevi, potujoči kdo bo za kaj odgovoren. Si lahko mislite, da so si čevljar je vzel svojo malho in odšel naprej. že razdelili nagrado? najbolj me je presenetilo to, Potočnik bi že kar pozabil na medveda, če ne da Lasbacher zahteva zase le medveda, denar pa bi najstarejšemu sinu roku pri Smrečniku, kjer je si lahko razdelijo sodelujoči pri lovu.« po malem vasoval, pripovedovali, kako so vaški ob prejšnjih čevljarjevih obiskih je roka ob lovci lovili medveda. tem času zaspanost že pošteno mučila, toda pogo-Ušel jim je in sedaj so mu kot vabo nastavili vor o medvedu bi ga lahko očitno obdržal budne-poginulo ovco. ga vso noč. Kmetje so še vedno pasli živino v planini in redkokdaj je šel na vas, v cerkev pa le ob nihče ni našel nobene medvedove žrtve. največjih praznikih, tudi gostilno je obiskal le Potočnik je že pomislil, da bi se pridružil nekajkrat na leto. tokrat je sedel v Lasbacherjevo vaškim lovcem, ki so medveda zasledovali vsak gostilno in iskal sorodne duše, lovce in kmete. dan. tudi drugače ni bil skopuh. Ko je sedel s svojo vendar je imel veliko dela, kajti sadja je bilo lovsko in kmečko družbo, mu ni bilo škoda ne to leto v izobilju, zato je prešal skoraj vsak dan in denarja ne prekrokane noči in tudi glavobol nas-misli na medveda potisnil nekoliko v ozadje. lednji dan ni bil pretežak. v nedeljo zjutraj, ko so bile ženske v cerkvi, ni imel rad bahačev, rad je imel ob sebi podob-je Gmajnarjev vanč, ki je rad videval Potočnikovo ne ljudi in takšne, ki so mu pustili, da je kaj pove-trezko, prišel na moški klepet, kot je sam rekel. dal. vzrok klepeta pa ni bil toliko klepet kot upan-Medtem je trezka prinesla še enkrat mošt in je, da bodo vsi razen trezke odšli v cerkev. čevljar je že preskočil temo ter začel pripovedova-Pred nekaj dnevi je bil na vasi in vaški lovci ti o Macesnikovi Mojci, ki so jo dali v mestne šole, so se živahno pogovarjali, kako je vahterjev Lojz domov pa je prišla oblečena v cunje in z majhnim streljal na medveda, ko je pobiral ostanke otrese-otrokom, katerega oče naj bi bil sin največjega nih hrušk. trgovca v mestu. Medveda je zagledal skozi okno. Stekel je po toda roka to ni več zanimalo, po glavi mu puško in nekaj zato, ker je tekel, nekaj zaradi je rojil le medved; bolj kot nagrada ga je mikalo strahu je s tresočimi rokami streljal po medvedu. srečanje z njim. Sam pri sebi si še ni znal razložiti, Le-ta je zatulil, se postavil na zadnje noge in ali bi ga ustrelil ali ne, če bi se srečala. zbežal s hitrostjo najurnejšega konja. doslej še ni srečal kakšne večje zveri od lisic, še sedaj, po treh, štirih dneh se z Lojzom ne da ki so hodile po kolinah na gnoj iskat mrhovino, nič pametnega pogovoriti. pa mu to ni nudilo ne vem kakšnega zadovoljstva. na nastrelu so našli nekaj krvi, ne vedo pa, Čeprav neradi so morali najprej otroci, nato kam bi ga lahko zadel. Lovci poskušajo najti sled, 34 LD BISTRA 70 LeT v glavnem hodijo v parih, medved pa – kot bi se dušo iz štefana mošta. vdrl v zemljo. Počasi sta krožila okoli ograje. Ko sta prišla Potočnik vanča ni več poslušal, dajal si je do dela, ki mu pravijo Medvedja luknja, je sin opravka s pipo, hkrati pa je razmišljal o ranjenem zagledal, da je pri plotu nekaj narobe. tam je medvedu. Kot je bil prej negotov o pravilnosti lova rasla debela vejnata smreka, ki so jo pustili zaradi na medveda, je sklenil, da ga bo lovil tudi sam. sence. Ker je bila košata, sta morala stopiti prav tekmovanje z dolinskimi lovci, ranjeni medved, blizu, da sta videla plot. Koli in špevte so bili raz-vse to ga je še bolj podžgalo pri končni odločitvi. metani naokrog, rinki pa so bili potrgani. Po obilnem nedeljskem kosilu je dejal še v trdneje sta prijela že napolnjene puške, hodila pražnje oblečenemu najstarejšemu sinu roku, naj sklonjeno in čisto tiho. se preobleče. »ni od danes, verjetno je to storil kakšen dan domači tega niso razumeli. Čeprav je oče nazaj,« je sklenil starejši, ko je videl, da sta si le redkokdaj zašel v cerkev, ob nedeljah pri enotna v oceni, da je to storil medved. Potočniku niso delali. Čeprav medveda še nikoli nista videla, sta tudi sam se je preoblekel v delovno obleko, iz pripovedovanja vedela, da je lahko ranjen vzel iz skrbno zaklenjene omare puško in kar pre-medved, kadar se čuti ogroženega, zelo nevaren. cej patronov. Prevevali so ju občutki, ki jih nista poznala. Kar sam je razložil: »ranjeni medved si težko Prepletal se je strah s pričakovanjem, v mislih se najde hrano. Kaj je le z našimi ovcami? šla bova jima je prikazovala slast zmagoslavja. Mlajši rok okrog in okrog ograje in pregledala, če je kje se je dotikal očeta. Zelo dolgih se mu je zdelo pet-polomljena in je medved morda prišel do ovac.« deset korakov od poškodovanega plotu do luknje, Čeprav je bila zima v planinskih predelih po kateri je tisti del Potočnikove kmetije verjetno bolj za počitek, si je Potočnik ni želel. Zaloge so dobil ime. kopnele v kašči in kleti, v brezdelju mu je postalo to je bila nekoliko večja jama, ki je v poletnih tudi dolgčas. mesecih nudila ovcam senco, v njej pa je bil izvir »o, kako bi bilo sedaj lepo, če bi bilo kaj snega! pitne vode, tako da so tu že davno postavili leseno Lahko bi sledila medveda,« je rekel, ko si je obuval korito. težke, okovane gojzerje. »Glej ga, hudiča!« je kar ušlo staremu »vzemi še mojo staro puško,« je dejal sinu, ki Potočniku; šest ovac je ležalo okrog korita. se je že pripravil, sam pa si je še enkrat privezal »vedel sem, kaj se bo naredilo, ko ga niso 35 70 LeT LD BISTRA povsem ustrelili. Samo na tak način zanesljivo zelo lep!« pride do hrane. veš kaj, kar nekaj noči ga bova »Močno rogovje ima,« sta soglasno sklenila, ko čakala, zagotovo bo prišel žret mrhovino. teh sta zapuščala čakališče. ovac sploh ne bova zakopala. vzela bova žeblje in že pred zajtrkom sta prišla domov, tako da ni sekiro, si v tisti debeli smreki naredila čakališče nihče nič vedel o njunem nočnem pohodu. in ga pričakala. o tem ne bova nikomur črhnila naslednje jutro je oče rok razdelil delo ter niti besede.« zase in sina določil, da bosta šla v gozd posekat še Bolj kot hodila, sta se plazila do lesene barake, nekaj dreves, da bodo Lasbacherju lahko vrnili še kjer je bilo spravljeno orodje za popravilo vseh preostali dolg. lesenih delov na kmetiji. vzela sta sekire in žago ter odšla na delo. vzela sta vsak svojo sekiro, manjšo žago loka-Posekala sta smreko z izrazito drobnimi veja-rico in nekaj krajših desk. Kot dva tatova sta se mi in le-te s pomočjo ognja zvila v obroče. splazila čez manjši travnik do roba pašnika. Po pašniku sta pobrala razmetane veje, iz Kar hitro sta naredila solidno sedišče z naslon-suhih smrekovih vej naredila dva nova kola in jalom in pred njim naslon za puške. oklestila sta popravila plot. vse veje, ki bi ju lahko ovirale. Preden sta šla v gozd sekat, sta še pogledala »Mami bova morala vseeno povedati, le kako pobite ovce. si bo drugače razlagala mojo nočno odsotnost. Kar enotna sta si bila v oceni, da je tod že hodiveš kaj, jaz ji bom povedal, ti pa našim dekletom la lisica v času, ko sta bila doma. zaupno povej, da hodiš bolj pogosto k Smrečnikovi »nocoj greva spet, morda bo več sreče,« je rekel Poloni. Kolikor vem, si z našimi dekleti ni ravno v oče rok z glasom, ki je izražal upanje. najboljših odnosih, tako da je ne bodo spraševale. vzela sta orodje in po desetih minutah hoje veš, ženskam bi hitro kaj ušlo.« sta bila v delu gozda, za katerega je gozdar izdal že tisti večer sta pri delu v hlevu hitela in tudi sečno dovoljenje. tam so kraljevale res lepe, pri večerji sta bila kar nestrpna. visoke in skoraj brezvejnate jelke. Spravili so se k počitku, le oba roka sta neopa-Sedem debelih jelk sta podrla, ko se je oglasil zno iz omar vzela vsak svojo puško in tiho odšla v želodec. noč. Stara nemška ovčarka je milo zacvilila, kajti iz nahrbtnika sta vzela vsak svoj kos črnega vedno je lahko odšla z gospodarjem, če je ponoči kruha, nanj položila velik kos prekajene slani-kam odšel. Brez luči sta tiho zlezla na smreko, ne in z neprikritim tekom jedla. Za žejo je bil se udobno namestila, pokrila s starim vojaškim jabolčnik iz pletenke. kocem in na naslon položila vsak svojo puško. neprespana noč, ugodje po jedi in pijači je Usmrčene ovce so ležale v rahli senci, kakih sto neusmiljeno pritiskalo na oči in drug za drugim korakov pred njima. Pred neposredno lunino sta trdno zaspala. svetlobo jih je skrivala debela smreka. Sonce je medtem izginilo za okroglim hribom na začetku se je medved roku smilil, kajti pre-in oktobrski mraz je kaj hitro prebudil oba moža. ganjanje se mu je zdelo krivično. Sedaj pa, ko se Podrla sta še dve jelki, shranila orodje pod je lotil njegovih ovac, je čutil mešanico sovraštva, veliko grmado in odšla domov. usmiljenja, pravzaprav nekih čustev, ki jih do »nocoj še lahko greva čakat, pojutrišnjem pa je tedaj ni poznal. dan vseh svetih in se ne spodobi, da bi bila midva nocoj je nekajkrat trdneje prijel puško, neko-na lovu,« je na kratko razložil starejši in nadalje-liko pogledal vstran in po vrnjenem pogledu se val: mu je vsaka senca zdela medved, vsak šum je bil »v petek so verne duše in bi šli jagat gamse na zanj medvedov korak. Goro. Povabili bi še sosede, doma pa bi mama pri-Pričelo se je svitati. Mlajši rok je medtem že pravila boljšo večerjo.« pošteno spal. nočno čakanje je bilo hudo naporno. »Glej, glej, nekaj prihaja ... nikakor ne morem Celodnevno delo, budna noč in res je bilo težko prepoznati obrisa.« držati odprte oči. Mučno čakanje je prekinila lisi-trdneje je prijel puško in podzavestno prebu-ca, ki si je bogvedi kje med stisnjenimi špevtami dil sina. našla pot do pobitih ovc. ta se je presenetljivo hitro zdramil, medtem pa »ne, ne smem je ustreliti,« je razmišljal starejši je obris že stopil na svetlo. rok, »lisica ni ne vem koliko vredna, pa še »Srnjak je,« je tiho šepnil rok mlajši, »pa še medveda zaradi strela ne bo.« 36 LD BISTRA 70 LeT Kar oddahnil si je, ko je lisica nehala žreti in je vsak v svoji postelji sta se še dolgo premeta-hitro smuknila nazaj v temen gozd. vala. Sreča, da sta lahko naslednji dan spala uro ni mogel razumeti, zakaj se medved ne vrne. dlje, kajti bil je praznik vseh svetih. na ta dan je razmišljanje je prekinil rezek pok v desnem vsa družina vzela sveče in šla k sv. Križu, kjer je zgornjem delu plota. bilo ob cerkvi majhno pokopališče in na grobovih roka sta se spogledala, sin je v očetovih očeh sorodnikov in znancev prižgala sveče. videl nekaj, česar ni videl še nikdar. Po stari navadi so na Koroškem vsi z lovno pra-Kar nekoliko neprijetno mu je postalo ob tem. vico na dan vernih duš odšli na lov. Medtem se je medved neslišno bližal ovcam. Potočnik, ki je imel svoj lov, je že na dobro si je zapomnil, da je tod pred dvema pokopališču poiskal svoje prijatelje: Gmajnarja, dnevoma pustil obilno pojedino. Lenarta, Smrečnika in osojnika. vsi so imeli svoje Slutil je, da ga bodo v zeleno oblečeni ljudje, ki grunte, a so bili premajhni za samostojen lov. ga že nekaj časa preganjajo, čakali in da ga spet razveselili so se povabila, kajti na lovu so se lahko zadene močna, pekoča bolečina. že nekajkrat imeli prav lepo. Gibal se je večinoma po treh nogah, na četrto od domačih sta se lova udeležila tudi rok in se je naslonil le v strmini. Miha, ki sta bila zadolžena za pritisk. Čeprav je Prav počasi se je bližal plenu in vseskozi je imel poškodovano nogo, je bil Miha zelo spreten iskal kritje v sencah. naenkrat pa se je zdrznil in pri plezanju v skalah. kljub bolečinam zbežal po vseh štirih. že med ugibanjem, kam naj gredo, Potočniku Mlajšemu roku, ki je že slišal medveda, je od ni in ni šel iz glave medved. Ko se je odločal, kje vznemirjenja in strahu iz znojnih rok zdrsnila bi lovili, je brez oklevanja določil predel okoli puška in udarila na desko, na kateri sta sedela. Medvedje luknje. najraje bi pobegnil, četudi bi moral skočiti z »Lovili bomo gamsa, srninega mladiča, lisice visokega drevesa, samo da se bi umaknil pred in tudi kakšno staro srno lahko kdo poči,« je mrkim, čudnim očetovim pogledom. odločno zapovedal starejši Potočnik, »Miha in Molče je strmel predse, pričakoval je najmanj rok, vidva pa poženita od Medvedje luknje proti klofuto. ravnemu in odsekanemu vrhu.« Zatopljena vsak v svoje misli sta počasi sesto-Kako ponosen je bil mlajši rok, ko mu je oče pila z drevesa in težki, brezvoljni koraki so nare-vpričo vseh lovcev rekel, da lahko s seboj vzame dili pot domov dolgo in mučno. staro puško. 37 70 LeT LD BISTRA Miha ni imel puške, imel je lepo šteklavko. medvedovem telesu, se za trenutek umirila in − že prejšnje leto si je poleti izrezljal stoječo počilo je. leskovo palico, jo pustil, da je še eno leto rasla, rok se je poka ustrašil, tako da sploh ni videl, jo posekal in v spodnji del zabil žebelj. Kar kaj se je medvedu zgodilo. marsikateri lovec mu jo je zavidal. v trenutku je drugič napolnil puško in ne da bi Za začetek lova so se dogovorili ob deveti uri, pomeril, sprožil. kajti več kot uro hoda je bilo do vrha. vsakemu je dobil je občutek, da se je kar streslo, ko se je rok določil stojišče in zavzeli so ves predel med velika gmota prevrnila na desni bok in se pričela ravnim in odsekanim vrhom. kotaliti. Stari Potočnik si je izbral le na videz neu- »Pazite, pazite!« je kar na slepo kričal, ko se je godno lego, saj je vedel, da se prestrašena divjad medved kotalil proti prvim smrekam. najraje umika ob robu neprehodnega skalovja »Juhu, sem ga!« je kričal, ne da bi vedel, ali ga odsekanega vrha. prijatelji sploh slišijo. Medved mu kar ni in ni šel iz misli. vedel »Pridite pogledat!« je, da tu živi lep star gams, ki ga je že nekajkrat pošteno vznemiril, toda tisti dan mu tudi on ni begal misli. imel je navado, da je po strelu nekaj časa »Medved, medved …« mu je kljuvalo v počakal, preden je šel na nastrel, tokrat pa se mu možganih. je hudičevo mudilo. ne toliko škoda, bolj vznemirjenje in morebit-Skoraj tekel je po strmini, posejani z redki-na čast, da bi prvi v teh krajih ustrelil medveda, to mi macesnovimi viharniki in smrekovimi je bilo tisto, kar ga je najbolj vznemirjalo. tako bi košaticami. pokazal vaški gospodi, kdo je pravi lovec. Za trenutek je obstal, kajti zdelo se mu je, da se Prihajali so samo streljat na divjad, nikoli pa je tam nekje ustavil. jih ni bilo, ko je bilo treba v krmišče položiti seno, Zagledal je medveda, kako leži med dvema narediti solnik in ga napolniti s soljo, ki je včasih macesnoma tik nad večjim prepadom. še pospešil tudi za dom ni bilo v izobilju. je korak, trdneje prijel puško in stalno motreč v času globokega premišljevanja je zaslišal medveda prišel do njega. strel, ki je označil začetek lova. Spoštljivo ga je s puškino cevjo narahlo dreg- »Glej, glej, nekaj prihaja! Saj to je tista lepa nil med rebra, na znojnem obrazu se mu je kazal gamsovka,« jo je takoj spoznal. Za njo sta počasi strah. prilezla še dva mlajša gamsa in majhen mladič. rok je sédel poleg medveda in po licih sta mu »Kar naj gredo,« je sklenil sam pri sebi in niti spolzeli dve veliki solzi. ni ju znal določiti. puške ni vzdignil. v zadnjem času se mu je vse pogosteje dogaja- »o, kaj pa je zadaj?« je pomislil takoj na lo, da mu je bilo zelo težko, ko je ustrelil kateroko-starega, že pošteno sivega gamsa. li divjad. večkrat ga je v takih primerih stiskalo trdno je z levo roko prijel puško, z desnico pa okrog srca. si je popravil nahrbtnik, da bi ga uporabil kot nas-v mladosti ni nikdar iskal razlage, zakaj je lonjalo za puško. kakšno žival ustrelil; pač tako je to v naravi. »Končno sva skupaj,« je pomislil in na čelu so Sedaj, ko je bil v zrelejših letih, je vse pogosteje se mu pojavile potne srage. razmišljal o tem. vpraševal se je, kaj je naredil za nehote je predse stegnil desno roko, da je neko žival, da živi, in če zanjo ni naredil ničesar, videl, če se mu trese. kdo mu daje pravico, da lahko žival usmrti. »ne, miren sem,« si je dopovedoval, čeprav niti eno so zakoni narave, pri ljudeh pa je vse več sam v to ni bil več prepričan. ubijanja iz objestnosti, tekmovalnosti in časti. dobrih sto metrov pod Palčko, kot so rekli Saj tudi ta medved ni nikomur ničesar naredil, visoki ošiljeni skali, se je prikazala velika temno dokler ga niso obstrelili. siva, skoraj črna gmota. Bal se je ljudi, ker pa je težko dobil hrano, je »Medved je,« je pomislil in pogledal skozi moral na kmetijo. tam je bilo hrane sicer v izobil-merek, »samo malo bolj naj še stopi.« ju, pretila pa mu je nenehna nevarnost. Kot bi ga medved slišal, slutil ali morda zavo-rok si je z roko obrisal solze in nos, ko je v hal, se je obrnil proti zahodu. bližini zagledal Smrečnika, ki mu je že od daleč Potočnikova puška je poplesovala po velikem kričal: »Čestitam, čestitam! o, kako dobro si ga 38 LD BISTRA 70 LeT zadel!« je žival naredila škodo,« mu je dolgo odmevalo v Kar ni mogel skriti iskrenega navdušenja. ušesih. »verjetno so tudi drugi slišali in bodo prišli doma so izpregli konja, medveda pokrili s sta-sem, skupaj ga bomo odvlekli do štritenske vlake, rimi koci in skoraj brez pomenkovanja odšli spat. jaz pa bom šel domov po konja in voz,« je sosed že Stari rok se je vso noč premetaval. ni bil vajen organiziral spravilo medveda. toliko alkohola, a loteval se ga je tudi moralni tudi drugi lovski prijatelji niso mogli skriti maček. Ko se je zbudil, prve trenutke sploh ni bil navdušenja, sin pa je resnično žarel od ponosa. prepričan, če vse tole okoli medveda le niso bile Pot jim je curkoma lil po telesih, ko so vlačili sanje. več kot dvesto kilogramov težkega medveda do Stopil je iz hiše na prijetno svež zrak. gozdne ceste. »nič več ga ne bom odkril do mesta,« je sklenil, Porabljeno tekočino so nadomeščali z žganjem »dovolj je bilo gledanja, jahanja, vlečenja za iz stekleničk, ki so jih vsi, razen mlajšega roka, ušesa.« prinesli s seboj na lov. Sram ga je bilo, želel si je le, da v vasi nikogar Počivali so, ko je Smrečnik prišel s konjem in ne bi srečal. vozom, s seboj pa je pripeljal tudi polno pletenko šef gozdne uprave mu je prisrčno čestital in mošta. mu izplačal nagrado. Medveda je lahko obdržal. že nekoliko opotekajoči od napora, še bolj pa od popitega, so medveda komaj naložili na voz. »Miha, vzemi puške, odnesi jih domov, potem »Kar domov se bom vrnil, v nobeno gostilno ne pa pridi za nami v vas!« je gospodar z glasom, ki je bom niti pogledal,« je sklenil. bil nekje med veseljem in žalostjo, naročil hlapcu. »Glavo in kožo bom nasolil in ob prvi novica o odstrelu medveda se je od priložnosti bom kožo nesel v bližnjo usnjarno, Smrečnikovih že razširila po vasi in v središču kjer mi jo bodo ustrojili.« vasi se je zbralo mlado in staro, kar jih je premo-tako se je zgodilo. gla majhna vas. obdelana medvedova glava z lepo ustrojeno trepljanja po rami, vprašanja o odstrelu, pa kožo krasi največjo sobo v hiši. kaj bo z nagrado ... še dandanes rokovi vnuki in pravnuki na začetku je roku vse to še godilo, pozneje pa podoživljajo dedovo prvo in edino srečanje z med-ga je zaradi pijanosti, utrujenosti in naveličanosti vedom. pričelo motiti. no, pač ni bil vajen biti v središču pozornosti. Prekipelo mu je, ko je drugače zadržani, uglajeni * gospod trgovec Lasbacher zajahal medveda in ga Zgodba o medvedu je izmišljena in je plod pišče-kot zločinca udarjal po glavi. ve domišljije. Fotografije je ob uplenitvi medveda v lovišču LD Bistra posnel Franjo Keber in so njegova last. Pogledal je po gostilni. Smrečnik je spal pri mizi, drugi prijatelji so pili pri šanku, tam sta bila tudi Miha in rok. ** »Moram na zrak, vsega imam dosti. Zakaj, steleraja – na Koroškem so kmetje s kleščenjem zakaj sem ...« mu je nepovezano begalo misli. stoječih dreves dobivali steljo za nastiljanje živini odšel je skozi stranska vrata gostilne, naslonil krumpast – šepav glavo na voz, kjer je ležal medved, in po licih so se špevte – debele in daljše skodle, ki so jih mu ulile solze. uporabljali pri ograjah za ovce in svinje Kakšnih pet, deset minut je bil v takšnem rinki – obroči položaju, potem pa je z opotekajočimi koraki sto- kopnice – sončne lege, kjer sneg najprej skopni pil v gostilniško sobo in z glasom, ki je pričal, da štefan – dvolitrska posoda za vino ali mošt je pijan, rekel: »rok, Miha, gremo!« prešanje – stiskanje sadja za jabolčnik Brez besed sta mladeniča vstala, pred gostilno patroni – naboji za puške odvezala konja in s sklonjenimi glavami so počasi gojzerji – težki čevlji in brez besed odhajali proti domu. grunt – kmetija »ne, ne, tako se ne ravna s plenom, čeprav ti šteklavka – okovana leskova palica 39 70 LeT LD BISTRA Lovcu ne koristi dobro oko, če nima mirne roke. 40 70 let LD BISTRA Črna na Koroškem 70 let LD BISTR A Črna na Koroškem ISBN 978-961-07-0091-3