Podlistek. Boj z volkovi. (Dogodba iz juznih Karpatov, prosto poslovenil y.) (Dalje.) Zdaj sem bil v pravi zadregi. Videl« sem, da ž njim ne morem naprej; samegjai v vasi pustiti tudi ni kazalo. Kaj bi rni rekel pozneje? Dolgo časa nisem veldel, ka.j naj bi sioril. Zdaj se spomnim svoje žene doma. Obljubil sem ji bil, da1 zvečer gotovo prideva domu, naj bo le proti mr^iku večerja pripravljena; če me danes, ne bo domu, v kakem strahu bo ona celo nofc! Bila sva še le prvo leto porofiena in takfat, veste,- je vsaka ločitev bridka. Naj velja kar ho6e, grem pa sam domu, sem sklenil. Priporočim revnega Stojana krfimarju iin pojaham dajje. Kako so ,mi Ijudje prigovariali, naj le ostanem, sedaj ni varnodaleč samemu hoditi, mrak bo kmalo nastopil, pot je slaba in nevarnosti velike! Saj so kpmaj pred par dnevi napravili lov na volkove; ubili niso sicer nobtenega. Zveri so se umaknile višje v hribe in ravno vceraj napadlo je nekaj Ivolkov dva popotn,ika, ki sta .iira komaj zbežala v gorskp žago. Tako so me opominjaJi skrbni llijevi ljiulje. pa pregovoriti me niso mogli. Saj sva včei-aj ravno to pot prišla doli in nič sumljiveg;a nisva zapazija. Tudi danes ne bo sile. V tr;eh, k večemu v štirih urah sem tako doma in naj bi si tiuli upala kaka zver blizo, imam seboj dvoceviko, ki mi ni 3e v. lepa odrekla. Tako sem odgovarjali Ijudem ini se res sam podal na pot brez posebniih skrbi- • Dobro uro že jezdim, nobenega Cloveka ne sre*ani, niS sumljivega ne opflzim. Dospel sem na vrh prvega hribovja. V dveb urah od tu sem že lahko doma. Ko pridem do ozke^ steze, pustim konja, ki nese dva^ žaklja moke, naprej; kakor bo on hodil, bom jaz še lažje jahal. Ako me nič ne zadrži, si mislim, dospel bom še\ pred mrakom vrh strmine, od tam imam le še po planini, lepi prostarni poti, dobre pol ure do svoje koče. Že sem v duhu gledal svojo dobro ženo, kako veselo me domu došlega pozdravlja. Kar se spodtakne Tconj s tovorom obi korenino. Preden viditn, kaj je prav za prav, se konj zgrudi na tla in se zavali v grapo. Nisem vedel, kako mu je tako hitro zmanjkalo tal pod nogamt; pozneje sem spoznal, da ,je. tam voda prst odnesla in, tu pa tam skopala globoke luknje. Ker je bilo čez dan gorko vreme, se je sneg tajal, sedaj je pa že malo zmraovali začelo. Ko bi bil konju precej pomagal .vstati, bi bil lahkq vso nesrečo odvrnil, tako je pa ubogi konj fiisto pr'eistrašen začel kopatil z nogami, spojdrsnil po malem ledu, in sedaj je v grabi z obema vrečama moke. Ko pridem v dolino h konju, tresel se je po vsem žiK'Otu, in ker sta žaklja zdrsnilai ž njega, presbrašftl se je« bolj in ka»r nmiriti ga nisem raogal. Le ker je gospodarjev glas poznal,« me }e toliko vbbgal, da sem ga po oNinkih1 speljal na stezo in tam privezal h konju, katerega. sem jahal. Sedaj pa Boe je Čakalo v grapi Se drugo delo. Vreči moke treba je bHo prinesti irAi «« stezo. Ko sem vse to opravil in privezal zopet konju na hrbet, sem še le opazil, da je nastal mrak. Celo uro mi je vzela nezgoda s konjem, in sedaj bo treba še bolj počasi in previdno jahati, ker konj }e ostrašen in no6 je bila razgrnila svoje krilo 6ez goro. Ni me pa vse to preve6 opla^ilo. Na vrhu smo kjnalo, sem^ si mislil, po planini je dobra in prostorna pot, in raesec bo kmalu izšel. Tonfcj le pofiasi naprej! • Na okrog bila je velika tihota: sem ter tje je malo veter potegnil, zamajal vejo, da se Je oprostila stiega^ in si potem zopet pomagjala v svojo navadna lego. Le peketanje konjskih kopit ,je bilo čuti.i Toda kaj je to? Prednji konj začel je prhati, trese se po vsem životu, divje pogleduje na stran in se^daj se kar ustavi. Tiudi konj, ki sem ga .iahal,;ie nemiren in tudi on obstane. Poznal sem navado svojih konj. Keidar sta bila ostrašenia, bilo je zastonj, jih z bičem priiganjati. Stopim torej k prvemu kofnju in ga za uzdo peljem počasi dalje. Res šli smo naprej, a umirila se vendar nista. Glej, kaj se lu na desno tako sveti? Kakor dva žarefta oglja vi'dira pri bližnjem grmu, pa zopet zgineta in temno je, kakor poprej^ Hitreje stopam, da prej pridemo do vrha, tam je bolj svetlo in prosteja pot. Nejiote pogledam zopet ,v stran in zopet vidim komaj 10 korakov na desno dvoje žarečih oči. Zdaj mi je bilo jasno, zakaj sta konja tako neltnirna, divja zver nas spremlja po gozdu. Sedaj sem pa tudi jaz nemiren postal, bojazljiv čufr se tudi raene polasti, in čira hitreje smo stopali v breg, tem večkrat so se pokazale take oginjene oči, ne sarao ob desni, ampak tudi ob levi. Prvi pot v mojem '/ivljen>u sem spoznal, kaj je strah. Prašali me boste, zakaj nisem streljal, ko sem vendar dvocevko imel na rami.1 Da, zakaj? Lahko sprožim tja v grmovje, če kaj zadenem ali ne. Pa spozn-il sem, da tu ni samo eden volk. Naj enkrat ali d\i»,kratl vstrelim, so bodo zverl kmalu poka privadile in potem naj planejo na4. me na tom ozkem potu! Ko smo nekoliko časa v strahu hiteli navzgor, sem še le začel misliti, kako nespametno sem ravnal, ko sem se ločil od Stojana in ga pustil samega v vasi. On, me je prosil za tovariša na nevarnem potu in jaz ga sredi pota zapustim. Bi II ne bilo bolje, ko bi bil še jaz pofiakal? Po dnevi bi se zveri, 5e tudi lafine, ne upale nad naju, in dva dobra strelca bi se tudi z lepa ne vstrašila. Pa/ sedaj' je klesanje prepozno. Le naprej! Malo se oddahnemo, ko 'zapazim, da smo prišli že blizo vrha. Se nekaj naglih stopinij in m vrhu smo. Tistega divjega žarenja ni videti vefi. Oddahnemo se malo,' pa čakati ni varno dalje. Zajahara in sedaj pa gremo še hitreje naprej. Pa, kakor smo mi prišli na prosto, slišim za sabo šumenje po grmovju, kakor bi suhe veje pokale na tleh.- V tem trenutku zarjove za mano volk, konj se prestraši, skoči na stran in le; malo je manjkjalo, da ni^sefcn omahnil na tla. Ko se zopet poriavnam in. pogledam nazaj, viclim celo tropo lačnili zveri v divjih skokih hiteti za nami. Ce prej nisom natanko vedel, kaj so' pomenile tiste žareče oči v grinovju, sem bil pa sedaj do dobrega prepričan, da me je dalj< 6asa spremljevala cela tolpa volkov. Morali so biti z&lo sestradani, da so s& v mraku upali tako blizo. Ko, so zdaj prišli na prosto ia pregledali svoje število — bilo .jih je do trideset —: jim je tolikanj bolj rastel njiho(v pogum. Ze so bili samo en par korakov za menoj,« konja sta dirjala, kar sta le mogla, pa zveri so bile bolj urne, kmalu sem jih začutil za petami. Nosil sftm na sebi težek kožuh. Ta mi je pač dobro služil v mrazu, posobno še pri iahanju, zdaj pa, ko se bo najbrž treba nagjo gibati, me- je oviral. Naglo ga slečem, ter vržem daleč stran od sebe. Vsa truma volkov se spravi nad' njega> Kaj pa da so ga raztrgali na drobne kosce, misleč, da se bo dobiio kaj za zobe. Pa prevara trajala^ je le par minut in zopet so jo vdrli za nami.| Da sta konja hitela naprej, kar so jima moči dopustile, ni mi treba še posebej omenjati, saj 6utila sta, da jima gre za življenje. Pa bila sta žel vtrujena, oba sta nosilai. težko breme in pot ^e bila še vedno navzgor. Volkovi so se čedalje1 bolj bližali. Se malo trenotkov in mrtvi bomo vsi. Kakih petdesot korakov na stran zapazim nizka drevesa. Ze mislim tje zavaditi konja, pa ob pravem času se še spoimiim, kipliko štorov fti malih votlin je tam. Preden do bližnjega drevesa pridemo, se je konj gotovo že spoktaknil in padel — in padli bi tudi volkovi nad naji. Glej no!' Saj imaš nabito dvocevko pri sebi, ali jo imaš le za to, da ti rameni teži? Morda jih strel splaši, ali celo kaj zadeneš, saj so zveri;, skoraj vse akupaj! Tako mi je šlo bliskoma po glavi in, saj veste, v sili je vsako sredstvo dobro, če le količkaj vspeha kaže. S koleni se dobiio oklenem urno dirjajočega konja, na, pol se obrnem nazaj in, vstrelim med gosto trumo zveri. Nisem imel sicer upanja, da bi kaj zadel, pa vendar sem opazil, dai sem. enega volka moral raniti. Zigrudil se je namreč na tla, drugi pa so planili nanj in naglo so gaj raztrgjiUi. Se ve, da je na vsakterega malo prišlo, kak poftasnež morebiti tudi ni5 ni ugrabil, pa takih moralo jel biti kaj malo, ker trgali in tudi grizli so se med seboj za posamezne koščeke.l To pa ni dolgo trpelo, kmaio so se razkropili in zopet dirjali za metioj. Veliko sem bil s strelom pridobil, še trikrat. tako in srečno pridemo vsi skupaj do koče. Pa konja ste spehana in vtrujena, nič ve6 tako naglo ne dirjata naprej. Zibljeta se že na desno in levo, vsak treautek se lahko vsa opešana zgrudita na tla. Hvala Bogu! Kolikor sem mogčl v mese6ini spoznati, stala je kakih tri sto korakov pred menoj dobela košata 'oukev. Veje je razprostirala ravno čez stezo, in sicer iako nizko, da. se je človek moral pripogniti, ako j,e jahal pod njo. Prav vahljivo je bilo za popotmika, pod njo malo se odpočiti.- Ako le do nje pridem, sem vsaj jaz rešen. Prav za tnano so že volkovi. Dvajset korakov straji stoji bukev. Kar se prednji konj nekaj spodtakne, drugi skoči na stran, pa tudi on omahne na sprednji koleni. Tako blizo je rešitev, pa moram umreti! Moj Bog usmili se fne! vzdihnem. Naglo zgrabim puško za oev in jo zavihCim nad gla(vo, ker na desno stoji že tik mene veiik volk. Grozno se mu bliskajo divje oči, vidim dve vrsti groznih zob. Pa zboji se vdarca in sko6i na stran. Vse to vršilo se- je Mtreje, kot Vam jaz morem dopovedat^. Prednji konj se je naglo spravil na svoje noge, tudi drugi se je hitro oporaogel in šlo je zopet urno naprej. Se komaj deset korakov pred menoj je bukev — še pet — tu je! Puško na ramo, stegrteun roke, obrimem se Wiž(njo veje in — rešen sem. Kako je novo moč zadobil moj konj, ko me ni več čutUi na sebi, Vam ne morem povedati. Komaj se v vejevji malo poravnam, zgubil se mi jq že izpred mojih oči. Ravno pred menoj pa se drvi drutoal divjih volkov.t Prednjit konj pa je še vedno nosil težko breme. Ta je zdaj zgubljen. Kmalu so mu volkovi prestrigli pot. Odskoči iz steze, hoče nazaj, pa bilo je že prepozno. Velik volk skoči: proti njemu iu ga zgrabi za vrat. Pa tako. hitro se še) ne poda,, Se hiti naprej, pa okoli njega tudi trideset volkov. Kakiht dvajsot korakov od drevssa jevbila štirivoglata, še precešj globoka jama. Ko smo lansko leto drevje sekali, ukazal jo je naš vodja skopati, da so si delavci v njej shranjevall jed. Delali smo namrefi po zimi, zmrzovalo nam je, zato sino hrano v zemlji imeli,, da se je tako dobra ohran,ila.j Sneg se je bil tu že stajal, in rujava prst ob straneh opominjala je, naj je previden, kd^or tu mimo hodi. Proti tej jami zavije konj še vedno z i volkom na vratu. Popolnoma spehari in do smrti prestrašen pač ni videl nevarnosti. Pridrvi na rob in telebne v jamo. Za njini pa tudi vsa tropa volkov. Tu je bilo dobiti precej za njih lačni želodec, zato tudi n\ maral nobetden. ostati na vrhu. Veste pa, kedar gre nas edcn na trg, oskrbi si vee reči;i v hribih tako ni dobiti. kiar bi,f,lovek potreboval. Takrat tudi jaz nisem po/>abij ol)ilno preskrbeti se s smodnikom in krogljami. Sedaj slišim ti ganje in hrtustianje iz jame, koruaj dvajset koraJkov pred seboj. Ko sem bil zdaj v zavetji, se mi je ludi srčnost vrnila, da sem hitro spoznal,: v kakem položaju se nahajam. Zveslega lconja torej ne bom ve6 imel, pa ga tudi tako lahko ne dam proč. Počakajte malo, volkovi! Hočern vam pokazati, koliko Te'vreden kojij, ki ga mesarite. (Konec prihodnjič.)