1965
APRIL
Registered at tha
G.P.O., Sydney, for transmission by post as a pariodical
>;
>;
>;
>]
>;
MISLI
(Tboughts)
Mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji
★
Ustanovljen leta 1952 ★
Urejuje in upravlja P. Bernard Ambrožič
O.F.M.
6 Wentworth St., Point Piper.
Tel.: FM 1525
★
Naročnina £ 1-0-0 letno se plačuje vnaprej
★
Naslov: MISLI P.O. Box 136 Double Bay, Sydney.
★
Tisk: Mintis Pty. Ltd., 417 Burvvood Rd., Belmore, Sydney. Tel. 75-7094.
GLAS SKA z dne 28. februarja 1965 poroča:
Karla Mauserja povest “Ljudje pod bičem”, drugi del, je do*
tiskana in se dokončujejo dela vezave. Upamo, da bomo mogli kma-lu začeti z razpošiljanjem knjige, ki jo mnogi že nestrpno pričakujejo.
Toliko zdaj vemo. In še nekaj vemo: Če so knjigo odposlali * Avstralijo morda prve dni marca, jo bomo dobili tu — v maju ali juniju. . . . Nič ne pomaga. Tistim, ki jo “nestrpno” pričakujeta Omislite si medtem — zalogo “božje masti.”
LJUDJE J^OD BIČEM — prvi del imamo spet v zalogi. Stane £1-10-0. Tisti/ ki tega velikega romana še nimate, sezite po njen*> da boste pozneje lahko drugi del “nestrpno” pričakovali.
>;
>:
>;
>;
>:
>;
>;
. >]
NADALJE PRIPOROČAMO:
SKOZI LUČI IN SENCE, spisal Ruda Jurčec. Prva knjiga od treh, ki so v načrtu. Opisuje pisateljevo doživljanje dogodkov v letih pred drugo svetovno vojno. Cena nevezani knjigi £1-0-0, vezani 30 šil.
LJUDJE POD BIČEM, spisal Karel Mauser, najnovejša njegov* knjiga. — £ 1-10-0.
MOJ SVET IN MOJ ČAS, izbrana dela dr. Ivana Preglja — £1-0-0 (2 šil. poštnina).
A.M. SLOMŠEK, služabnik božji. Spisal dr. Fr. Kovačič. Knji#* je na novo izšla v Argentini za stoletnico Slomškove smrti. Zelo leP3 zgodovinska knjiga stane £ 1-0-0.
KNJIGE DOBITE PRI “M/SL/H”
VEČNOST IN ČAS — £ 1-0-0.
Izbrani spisi umrlega dr. Odarja. Poučni in razmišljujoči članki.
SOCIOLOGIJA — 3 zvezki po £ 1-0-0.
Odlično delo dr. Ahčina imamo spet v zalogi. Poprejšnja zaloga, dosti velika, je pošla. Znamenje, da se rojaki zanimate.
SOCIALNA EKONOMIJA, zadnje sijajno delo dr Ahčina. £ 1-10-0.
Tudi to knjigo prve zaloge smo vso razprodali, pa smo jo morali na željo novih naročnikov spet nabaviti.
DOMAČI ZDRAVNIK, Knapjova zdravilna metoda £ 0-15-0.
SIMON GREGORČIČ:	Poezije,	novo izdanjez
razlago £ 1-0-0.
LJUBLJANSKI TRIPTIH. Povest, spisal Ruda Jurčec. £ 1-0-0.
GORJANČEV PA VLEK, čaroben izlet iz Argen41' ne v Slovenijo — £ 1-0-0.
IGNACIJ KNOBLEHAR, zgodbe velikega na šeg* rojaka-misijonarja pred stoletjem v Afrik1,
—	£ 1-0-0.
PO SVETLI POTI, spisal dr. Franc Jaklič za fanis in dekleta. £ 1-0-0.
SLOVENSKA UMETNOST V ZAMEJSTVU, 1 mnogimi slikami — £ 1-0-0.
VELIKA RIDA — povest Karla Mauserja — 10
PREKLETA KRI — povest Karla Mauserja
10	šil.
ČLOVEK NA OBEH STRANEH STENE. Povest Spisal Zorko Simčič. £ 1-0-0.
MATI IN UČITELJICA — predzadnja okrožnic3 Janez XXIII. — 6 šil.
MOJCA BERE — za učenje otrok v slovensk61" braju — 6 šil.
KUZAMURNIK in STRIC JAKA — slikanici z ^
lo	šaljivo vsebino. Vsaka 6 šil.
LETO XIV.
APRIL, 1965
ŠTEV. h
slovensko velikonočno občutje
Ob besedah Karla Mauserja
v Na cvetno nedeljo se jezus vrne
d/^alem. Ljudska volja se spet spremeni, nav-, Senje vzkipi. Hozana klici pozdravljajo Gospo-li ’ Palmove veje mu padajo pred božje noge. Va-triumf doživlja Odrešenik v Jeruzalemu, prvi 11 zadnji.
Takoj po tej nedelji se hitro sklene obroč in Janje se zoži v dogodke velikega — svetega — v0 *<a	Judeževo	izdajstvo in za njim pra-
0	ljudsko sodišče,” ki se mu Poncij Pilat ni upal eti. Sledi Petrov padec in velika tragedija na in Var'^‘ Jeruzalem pokrije nenadna trda tema ^ ^zavesa v templju se pretrga. Čaka še snema-z s križa in polaganje v grob. Težak kamen nJ e grobnico in straže so postavljene. Še pečat žic VSe	ve®	ne raz*3Urja' ljudskih mno-
t lr> njihovih voditeljev obsovraženi — Jezus — rizani.
„ ^aman vsi človeški načrti, zaman kamen na kal U’ Stra^e Pečati! Višja in večja moč je ča-^ f v ozadju, stopila je v akcijo v zgodnjem ne-6 Jskem jutru — po njej je prišlo Vstajenje.
sty ^s^ajenja dan je najsilnejši praznik krščaii-nik;8 Prazn’k celih narodov, pa prav tako praz-„ , Vsakega poedinca. V luči Vstajenja je človek luč; * *e številka med milijoni enakih, v tej
2ase
se je pokazala njegova osebna vrednost. Vsak nosi v sebi vrednost v božjih očeh, kakor da
tiste^ SV6t 'n VSe’ kar Se na n^em 8'°di, le zavoljo £a enega prišlo iz božjih načrtov. Nekoč bo
vsak poedinec med nami vstal iz prsti, oblečen v svetlost in svetost onostrantva. Vstali bodo narodi, zavojevalci in premaganci, sužnji in gospodarji, bogati in revni — za vse pride veliki mimohod Vstajenja.
V	tem velikem mimohodu bomo tudi mi, vsi slovenski ljudje, in še vedno bomo kljub vsemu člani občestva slovenskega. Nič našega se ne bo izgubilo, vsi bomo tam: moški, ženske, otroci. Vstajenje je zraslo iz trpljenja velikega tedna. Če seme, vrženo v zemljo, ne pregnije do klice v sredini, nikoli ne požene nove rasti. Modrost Vstajenja je v tem, da znamo biti mrtvi za stvari, ki razdvajajo, za stvari, ki sredino razkrajajo, tisto sredino, v kateri počiva klica nove rasti.
Sovraštvo more sejati le tisti, ki nima vere v Vstajenje. Mi verujemo v Vstajenje, verujemo v sočloveka, ki bo skupno z nami vstal. Vsi smo pod postavo smrti, pa tudi pod postavo Vstajenja. Vsem nam je pisana ista usoda. V Kristusu moramo trpeti, v njem se ljubiti, v njem in z njim snovati svoje prihodnje — Vstajenje.
I V E SELO A L E L IT J O %
naročnikom in bralcem!	V
>:
>;	MISLI	$
“GLAS KONCILA”
POZNAJO TUDI V AVSTRALIJI
NEKI JAMES NOLAN JE NAPISAL ZA “CATHOLIC WEEKLY”, nadškofijski katoliški tednik v Sydneyu, poročilo o stanju Cerkve v Jugoslaviji. Močno podčrtava, da je vera tam še vedno zelo živa in versko življenje, če že ne “cvetoče”, gotovo jako živahno. Cerkve niso postale muzeji, nasprotno, službe božje se v njih redno vrše in obisk ni slab. Eden najbolj očitnih znakov, da versko življenje ne propada, se zdi dopisniku dejstvo, da so obnovili bogoslovno semenišče v Splitu.
Nato spregovori o splitskem škofu Franju Franiču. Ta je na vesoljnem zboru v Rimu pozval vse prisotne škofe, naj gledajo na to, da bo v vesoljni Cerkvi spet zavladal duh revščine. Škofu Franiču so komunisti vzeli škofijsko rezidenco in je moral živeti v siromaštvu, toda prav to je pripomoglo k uspehu njegovega apostolskega delovanja.
Tudi v drugih pogledih je preganjanje Cerkve imelo svojo korist. Med katoličani so se marsikje pokazale junaške sile, ki bi drugače ne prišle do veljave. So pa seveda tudi med katoličani različni značaji, mnogi niso dovolj trdni, da bi vzdržali — podležejo težavam in se vdajo. Postanejo brezbrižni in opustijo versko prakso. Po mestih pogosto vidiš pri mašah le bolj starejše in stare ljudi. Mladino poučevati v krščanskem nauku je še vedno težko, ker je šolska vzgoja protiverska. Duhovniki skušajo cerkveno bogoslužje urejevati tako, da je z javnim bogočastjem združen tudi pouk v najnujnejših verskih resnicah.
Nove naloge nalaga Cerkvi in verstvu turizem, ki je zadnje čase zelo živahen. Jugoslavija nudi turistom boljše pogoje kot druge evropske dežele, zato so turistično zanimivi kraji v Jugoslaviji bolj in bolj zainteresirani v tujskem prometu. Tujci in domačini prihajajo v redne medsebojne stike in svojska mentaliteta in moralnost tujih obiskovalcev hitro vpliva na domačine. Zlasti mladina gleda z široko odprtimi očmi, kako se tujci oblačijo, kako zapravljajo denar, kako se vdajajo veseljačenju ob razbrzdani godbi, pa si tudi sami zažele takega življenja. Kar je bilo njihovim staršem sveto in so skušali še pod sedanjimi zunanjimi okliščinami vcepiti tudi svoji mladini, za sedanji rod nima več dosti veljave.
Nevarnost je, da se bo jugoslovanska ®'8' dina kvečjemu še na kmetih držala vere in niene morale. Pa kaj, ko je odhajanje ljudi z dežele v mesta vedno bolj na dnevnem redu. Semenišči" ki iz mest so zelo redke bele vrane, ogromna v«' čina je s kmetov. Tako se naloga Cerkve zmerom bolj omejuje na to, da skuša vplivati na mest®-ljudi. In ta naloga je vse prej kot lahka.
Vpliv Cerkve je še precej močan prav zara di tega, ker nima svetnega bogastva. Duhovni' ki žive revno in v očeh ljudi jim prav to dvi£3 veljavo. Na drugi strani pa le preveč čutijo osan>' ljenost in pomanjkanje stikov ter zvez z os^" lim svetom. Zelo težko zasledujejo gibanja in godke v katoliškem svetu izven Jugoslavija v zahodni Evropi, Ameriki in drugod. Saj ima C# kev več ali manj po vsem svetu podobne ali ce
lo	enake težave in probleme, po nekaterih sv®' bodnih deželah jih z združenimi močmi še uspešno rešujejo, katoliški duhovnik v JugoslaV1' ji pa le težko kaj izve o vsem tem. Poročevalk je mnenja, da bi moral zunanji svet organizira’ no pošiljati bogoslovne knjige tem duhovnik015 od drugod. Ne vpraša se pa, če duhovniki ta®1 obvladajo	tuje jezike in če	— bi jim	jugoslova®'
ska pošta	take knjige tudi	dostavljala. . .
“(■lai koncila”.
Nato preide poročevalec na pripovedovanj*
o	novem dvotedniku “Glas koncila”. Odkar i^9 ja ta “edini katoliški časopis”, pravi poroceVa lec, se je tudi zaprtost duhovščine nekoliko ^ njšala. List izhaja po dvakrat na mesec in ‘~l tiska v nakladi 70,000. Upajo, da bo kmalu P°® tal tednik. Njegovo geslo je: Novo obličje
ve'	.	tl
“Glas	koncila” je začel	izhajati	najprej	k0'
nekak na	roko razmnožen	cirkular.	Izdajalo
je sprva frančiškansko semenišče v Zagrebu z 1,8 ‘ menom, da bi seznanil katoličane z “novim ^ hom”, ki ga je sprožil v Cerkvi Janez XXIII. ^ številke so izšle v nakladi 3,000, pa so morali kmalu dvigniti na 18,000. Franščikanskim bog0'' lovcem so morali na pomoč svetni duhovniki) ^ goslovni profesorji in laiki tretjeredniki.
List je vzbudil toliko pozornost in zanimali' da se je resno zavzel zanj zagrebški nadškof & j per, zdaj kardinal. Ob začetku drugega konc' skega zasedanja je sklenil, da mora izhajati pravilno tiskan list in za glavnega urednika je ločil svetnega duhovnika Vladimirja Pavlin'^ Uspel je tudi v tem, da list tiska ista tiskaj kot BORBO — komunistično glasilo, najbolj tiskarna v Jugoslaviji, baje.
VELIKONOČNI OPOMIN
Dr. I. Mikula
avstralsko veliko noč praznujejo v podaljšani polnosti toplega poletja. Zato radostna ALELUJA mogočno odmeva po naših s svetlim soncem prepojenih in s pestrim cvetjem okrašenih svetiščih. Bodri nas, naj — odrešeni in VZradoščeni po zmagoslavju Kristusovem — radostno prepevamo v svojih vernih srcih in dejanjih o sreči velike noči. Odmev naše pesmi in vesele vernosti naj prikliče krščansko harmonijo v duše tistih pozunanjenih kristjanov, ki jim ve-ukonočni prazniki pomenijo samo še dobrodošel doPust ob času, ko se poletje poslavlja od nas.
V današnji zapleteni družbi poprečnega človeka k verskemu življenju ne privlačuje bogos-°vna vednost: teologija s svojimi dognanji. Vsakdanji ritem dela in zaposlenosti ga ne nagiba k Premišljevanju o namenu življenja, ga ne navaja
verskim vajam. Nič rad ne tehta razodetih verskih resnic, da bi prodrl globlje v njihove skrivnosti. V najboljšem primeru mimogrede opravi Kako dnevno molitev, gre k službi božji ob nedeljah in tu pa tam k spovedi in obhajilu.
V veri moderni človek ne išče v prvi vrsti ^bližanja z Bogom in božje časti, v veri išče olai-sanja v svojih vsakodnevnih težavah in tolažbe v žalosti sedanjega življenja. Njegova problematika se zgoščuje v vprašanje: Kako mi vera s svojimi prazniki in vzvišenimi cerkvenimi opravili Piipomore k bolj zadovoljnemu vsakdanjemu 2Ivljenju? To vprašanje po sreči hrepenečega človekovega srca je staro kot človek sam in vsa njegova civilizacija.
Bolje poučeni in bolj zavedni katoličani ne
List dobiva poročila od svetovnih poročeval-ih agencij, s plačevanjem teh je pa seveda tekava. List ne dela dobička, nasprotno. Vendar je g; Pavlinič prepričan, da se bodo vedno našli vi-
11	za kritje stroškov. Zadnje čase Glas koncila ne Poroča več zgolj o koncilu samem, spušča se tudi na druga polja katoliškega delovanja po svetu in razglablja o prerojevanju Cerkve od vseh mogo-c'h strani. Posebno posveča pozornost odnosom llled katoliško in pravoslavno Cerkvijo. Tudi pra-
v°slavci ga radi prebirajo in celo dopisujejo vanj.
Poročevalec zaključuje: “Glas koncila” je k^alc življenjske sile Cerkve v Jugoslaviji, ki je a na težki preizkušnji zadnjih dvajset let, pa Preizkušnje niso uničile.
bomo iskali velikonočnega veselja in prazniškega pomena v takih obrobnostih. Velika noč nam mora biti veliko notranje doživetje: vstajenje s Kristusom iz vse posvetnosti. To notranje doživetje se mora kazati v našem zunanjem življenju. Le tako bomo z vsem svojim življenjem svoji okolici svetili korak za korakom po poti do Boga.
človek je od nekdaj živo čutil potrebo, da prizna nad seboj Stvarnika in se mu vkloni. Sv. Avguštin, ki je sam živel do zrele moške dobe v poganskem okolju grške in rimske civilizacije, je po boljšem spoznanju priznal: človeška duša je po svoji naravi krščanska.
Z Jezusom, zmagoslavnim vstalim iz groba, je pognalo seme božje besede. Krščanstvo, sejano v človeška srca v treh letih Odrešenikovega javnega delovanja, je začelo poganjati korenine. Svet se je začel zavedati: resnično srečo najdemo le v velikonočnem oznanilu: Kristus je vstal, aleluja!
Zares krščansko praznovanje velike noči kaže edino pravo pot do osebne sreče in občestvenega blagostanja. S Kristusom, častitljivo Vstalim se dvigajmo iz nizkotnosti in vztrajno gradimo božje kraljestvo v sebi in svojih bližnjih!
STOP PRESS
Zdaj pa z GLASOM KONCILA že ni več tako “sijajno”. Zvedeli smo, da so ga z novim letom hoteli dati natisniti v 130,000 izvodih, pa je “oblast” posegla vmes in dovolila le $ 50,000. Izgovor je seveda vedno pri roki:	Nimamo	toliko	papir-
ja . . .
“DRUŽINA”, edini verski list v Sloveniji, nam iz tega leta še ni prišel v roke. Neko poročilo ve povedati, da so ga želeli izdati v nakladi 85,000. Toda tudi tu je posegla vmes “oblast” in ni dovolila natisa. Cerkvene oblasti so predlagale, da hi obseg zmanjšale, če bi smeli izdati 85 tisoč izvodov. Ni zaleglo. Če je list sploh izšel po novem letu, nismo mogli dognati.
Stara taktika komunistov: En korak nazaj — dva koraka naprej!
V BARAGOVI ZADEVI - LEP KORAK NAPREJ
P. Bernard
NAJNOVEJŠI “THE BARAGA BULLETIN”,
ki ga izdaja po štirikrat na leto marquetska škofija v Ameriki, nas je prav razveselil. Poroča, da je škof Noa po povratku iz Rima po končanem tretjem zasedanju koncila uradno ustanovil škofijsko komisijo za Baragovo beatifikacijo. Z imenom navaja sedem duhovnikov iz škofije, ki bodo pripravili vse potrebno za poslanje v Rim, da se tam začne uraden postopek za Baragovo beatifikacijo.
Ko je ljubljanski nadškof dr. Pogačnik pisal o Baragovi zadevi, kar smo objavili v februarski številki MISLI, o tem še ni nič vedel. MS tudi ne. Zato je to zanj in za nas zelo vesela novica. To je šele škofijski postopek, je pa zdaj čisto uradna stvar in končno je vsa zadeva stopila na pravo pot.
Zakaj šele zdaj — po 35 letih, odkar je Baragova zveza sprožila misel in željo za Baragovo beatifikacijo?
Vedeti je treba, da Slovenci sami nismo mogli ničesar uradnega podvzeti. Niti ne ljubljanska škofija, kajšele Baragovi rojaki v Ameriki. Zares sprožiti more po predpisih cerkvenega prava tako zadevo samo škofija, kjer je oltarni kandidat umri.
V	našem primeru škofija Marquette v Ameriki. Baragova zveza — slovenska ustanova — je oko'i
10	let bombardirala marquetsko škofijo, naj se zgane in začne. Saj je bila hitro voljna, pa so bi-
P. ANTON PREŠEREN UMRL
Skoraj 30 let smo imeli Slovenci v Rimu svojega “malega papeža” — generalnega asistenta jezuitskega reda za slovanske narode, p. Antona Prešerna. Redek je bil Slovenec, ki se je spomnil na Rim, pa se ni spomnil na p. Prešerna. Kdor je želel dobiti zveze z visokimi predstavniki Cerkve, se je obrnil na p. Prešerna. Kdor se ni imel kam dejat, je šel potožit in p. Prešeren mu ni odrekel pomoči.
Ta častitljivi predstavnik Slovencev v Rimu je letos 7. marca odšel k Bogu. Strla ga je srčna bolezen, ki se ji je upiral leto dni. Sestra Smrt je prišla ponj, ko je imel za seboj 82. rojstni dan. Po rodu je bil Gorenjec iz “Hiše in rodovine” Prešernov, Jegličev in Vovkov. Eden njegovih največjih prijateljev je bil papež Janez XXIII. Naj se pri Bogu dobro imata!
le velike težave. Škofje so se hitro izmenjavali umirali — katedrala je pogorela, gradnja nove Je dolgo jemala čas in denar. Končno je škofija |e sprejela Baragovo zvezo in njeno idejo pod svoje okrilje in začela zbirati potrebne dokumente o Baragu. Ti so bili razkropljeni po raznih arhivih sirom po Evropi in Ameriki, pa v približno toliko jezikih, kot jih je Baraga obvladal. Kakih sedem! PrI zbiranju tega ogromnega materiala so pridno P°' magali — prav za prav vse delo vodili — slovensk1 Baragovi častilci. Bilo je velikansko delo in vzel® je mnogo časa. Bali smo se, da škof Noa — P®' ljak po rodu — še in še odlaša, češ da še vedno n1 dovolj zbranega. Zato smo se tako oddahnili, 150 je prispela vesela novica, da je končno le uradno sprožen predpisani škofijski postopek.
Sedaj ustanovljena komisija mora ves mate' rial preštudirati, urediti in presoditi, kako bo vso zadevo predstavila Rimu. To ne bo še jutri ali P°' jutrišnjem. Potem moramo vedeti, da ima rimska beatificijska komisija na stotine oltarnih kandidatov “na rokah” in jih presoja, preden koga predloži papežu za razglašenje. Še vedno bo veljal®’ kar je zapisal nadškof dr. Pogačnik: “Baragov* zadeva se giblje, čeprav bolj počasi”. Nič za da je le tako daleč prišla, Bog bo dal svoj blagoslov, če se bomo tudi mi še in še za stvar zavzemali in poleg Slomška tudi Baraga zares želeli v1' deti na oltarju.
VELIKI PETEK Oton Zupančič
Prižgal si plamen mu resnice čiste, a narod te je sramotil in smešil — “Hvalimo te, častimo te, o Kriste, ki si z ljubeznijo ves svet odrešil!”
Odpuščam vam, ki mi prelili kri ste!
Le jaz vas bom v bridki uri tešil! “Hvalimo te, častimo te, o Kriste, ki si z ljubeznijo ves svet odrešil!”
Kaj nad dobroto neba obupavaš?
Kaj po teminah in po blatu tavaš?
Glej, tudi zate kri odtod je tekla.
Ponižan ves, ves bled je stal pred mano in kazal je na prsih črno rano . . .
O srce grešno, trše si od jekla'
I z p o d T r i g I a v a
O	SLOVENSKI SKUPNOSTI na Tržaškem be-1 em° v goriškem Katoliškem glasu naslednje u-£°tovitve: Slovenska skupnost se ni odpovedala sv°ji samostojnosti, ni se vključila v neslovenske ^•■anke in je za sodelovanje postavila važne po-go£oje. Vsega gotovo ni in ne bo dosegla. Mirno Pa lahko rečemo, da je dobila od vladnih strank ^akšna zagotovila, kot jih zadnjih 40 let na Tržaš-ni dosegel nihče pri pogajanjih s skupinami,
1	sodelujejo v vladi. Pri pogajanjih se je opirala e na lastne sile, saj so ji drugi, ki bi jim tudi mo-rali biti pri srcu Slovenci, metali le polena pod n°ge. če bi ji bili Slovenci pri volitvah zaupali več s asov, bi dosegla še več in tudi za nabrežinskega ^uPana bi ne bila potrebna. taka žilava pogajanja.
0	si velja zapomniti za bodoče.
SVETI IVAN V TRSTU je najbolj slovenski Kraj v mestu in tudi središče slovenske kulture er omike. Zdaj si svetoivanski Slovenci gradijo ^°j lastni. Dom, ki ima biti pravo slovensko kato-sko središče. Močno se zavzema za novi Dom aplam Peter Šorli, zidarska dela pa nadzoruje in-Zenir Milan Sosič.
V	DOBRNIČU NA DOLENJSKEM popravlja-farno cerkev. Dekan M. Zevnik poroča o tem brniškim rojakom, ki so v Ameriki in zbirajo PUspevke za obnovo domače cerkve. Med drugim Pravi: Inženir se je oglasil pri meni. Najprej bo ^apravil načrte za zaščito Baragovega krstnega amna (tam je namreč Baraga prejel sv. krst), P0tein za novo krstilnico in oltar. Delo na orglah kum° zaupali znanemu orglarskemu mojstru Jen-
v	Št. Vidu nad Ljubljano, ki je letos za svoje
0	v tem poklicu dobil odlikovanje od samega
Papeža.
^ DR. JANKU KRALJU pripravljajo prijatelji a Primorskem spominsko knjigo za 201etnico nje-Ve smrti. Knjiga se bo nekaj zakasnila, zakaj penjena 201etnica je bila že 27. decembra 1964.
•	Alfonz čuk, primorski rojak, ki je profesor v la	Prav^’	k° napovedana knjiga “osvetli-
jo raljevo življenje in delo za slovenski narod”. Hia ‘fan'i0 Kralj je bil po rodu Vipavec, med obe-jo Vo,1nama priznan voditelj Slovencev pod Itali-lj.’„ Urn,'l je pa v Rimu in je pokopan na pokopa-
v.gCU Čampo Verano. Njegova žena Anica, r. Sim-> Je po vojni odšla v Argentino s 4 otroci. Njeno
ime in njene odlične članke najdete tudi v pričujoči številki MISLI pod zaglavjem: MOŽ & ŽENA.
TRST SE JE SPOMNIL pred koncem leta 1964, da je poteklo 10 let, odkar so Amerikanri odšli in je mesto pripadlo Italiji. Ob tej priliki se je znova zavedel, da se mu ne godi dobro. Ugotovil je, da gospodarsko propada. Promet v zaledje mu jemljeta Koper in Reka. Industrija se ne razvija, kot bi bilo pričakovati. Zato tudi po številu prebivalstva Trst komaj kaj napreduje. Šteje le dva ali tri tisoč več kot je štel pred 50 leti, še pod Francem Jožefom.
KOROŠKI SLOVENCI so se spomnili, da je pred sto leti, 14. jan. 1865, izšel v Celovcu prvi slovenski politični list z imenom:	SLOVENEC:
Osnoval ga je župnik Andrej Einspieler. List je mogel izhajati samo dve leti, ker so Nemci nahujskali tiskarja, da je tisk odpovedal. Nato je začel izhajati v Mariboru “Slovenski narod”, ki je nadaljeval politi no delo koroškega tednika. Precej pozneje so Korošci dobili drugo politično glasilo z imenom “MIR”.
PESNIKA BALANTIČA baje mislijo izdati v Ljubljani in sicer celotno zbirko njegovih pesmi. Spoznali so namreč, da je Balantič “nadčasoven” pesnik in se ne da primerjati s kakim Kajuhom, ki je opeval samo partizanstvo. Čez 20 let, pravijo, se ne bo nihče več menil za poezijo partizanstva, dočim bo Balantič še prav tako aktualen kot je danes. Tudi filozofska dela rajnega dr. Aleša Uše-nička baje vedno bolj upoštevajo. Komunisti še niso mogli nič podobnega ustvariti, zato izobraženci segajo po starih moralnih opirališčih. O vsem tem poroča GLAS SKA po pismu nekoga, ki ima stike z domovino in pozna duhovno prerivanje tam.
DR. ANTON TRSTENJAK, ki ga poznamo dosti dobro tudi pri MISLIH, nadaljuje s svojimi izdajami psiholoških del. Celjska Mohorjeva bo letos izdala njegovo knjigo pod naslovom: “Če bi še enkrat živel”.
V	NABREŽINSKI OBČINI na Tržaškem odstotek Slovencev zelo pada. V glavnem je temu vzrok načrtno naseljevanje Italijanov na tem ozemlju. Leta 1945 je bilo še 90% Slovencev med oko-
li	5,000 občani. Potem je odstotek Italijanov stalno naraščal in štetje v letu 1960 je pokazalo, da sta se odstotka že prevagala: Slovencev 48%, Italijanov 49%. Ostali pripadajo kaki tretji narodnosti. Res je pa tudi, da se na štetje ni povsem zanesti. Da med Slovenci manjka narodne zavesti, dokazujejo šole. Od vseh šoloobveznih otrok v občini obiskuje slovenske šole le kakih 37%.
* T1PKARIJ0 MORAM IMETI V ROKAH NAJKASNEJE do 1. aprila dopoldne, ker bo skušala velikonočna številka biti bolj zgodnja”. Tako mi je zabičal urednik p. Bernard v zadnjem pismu in videl sem, da je mislil zares. Ne pomaga drugega, sedem in pišem pred odhodom v Južno Avstralijo — to se pravi, da bo za dva tedna manj novic. No, bom pa s tem vsaj enkrat zadovoljil urednika, ki ima vedno težave z mano, ko me vselej čaka do zadnjega. Ne bi želel, da bi mi ravno za veliko noč pokazal figo in bi odpadel tako važni velikonočni spored.
* Napovedana slovesnost je dne 7. marca lepo potekla: zasadili smo prvo lopato in blagoslovili kraj, kjer bo stala naša cerkvica. Kar lepo število rojakov se je udeležilo domače slovesnosti in čedna skupina narodnih noš je poživila sliko. Lopato mi je podarila trgovina z železnino v Clif-ton Hillu (H. Mullen), čim sem omenil, čemu jo kupujem. Pozlačena in okrašena s trakom slovenske in papeške zastave ter slovenskim šopkom na-geljčka in rožmarina, nam bo ostala v spomin, dokler bo stala cerkev. Ponosno so jo nosili “trije fantje mladi” v narodnih nošah: Mesarjev Johnny in Drezgova dva, Aleksander in Andrej.
* Ledina je bila trda, da se je lopata kar upogibala . . . Tudi v tem glejmo simboličen pomen: bo še dosti žrtev, predno bo delo končano. A omahovati ne smemo! Z dobro voljo in vnetim sodelovanjem moramo poprijeti. Čim več nas bo, tem hitreje in bolje bomo uspeli.
Darovi še prihajajo in Bog daj, da bi se ne ustavili tako kmalu. Saj potrebujemo še nad dva tisočaka. Do danes (21. marca) smo nabrali £ 5, 603-9-1.
Me res zanima, kje so nekateri — in celo dobro znani — melbournski Slovenci. Odkar smo začeli z akcijo za cerkev, jih ni nikjer več. Če se slučajno srečamo, pa začno tožiti o slabih časih in
draginji itd. Tudi tistih ni nikjer, ki so se pred leti, ko smo nabirali za Slovenski Dom, izgovarja-
li	: Za Dom ne dam nič, za cerkev bi pa dal . • • Me res raznima, kakšen izgovor bi našli danes, če bi potrkal na vrata s prošnjo. Pa vem, da bi ga našli . . .
* Poročila sta se medtem dva para: Dne marca sta si pred Marijo Pomagaj v Kew obljubila zakonsko zvestobo Štefan čurič in Olga Horvat. Oba sta Prekmurca, rojena v Trnju, župnij8 Črensovci. — Dne 13. marca pa je v Marijini cerk-
vi,	East St. Kilda, George Gojak, rojen v Trstu, pričakal svojo izbranko Marie Therese Lamprell> rojeno Avstralijanko. — Obema paroma naše če-stitke!
* Tudi krsta sta bila dva, oba pri Mariji P°' magaj v Kew. Dne 13. marca je bil krščen Danijel, sin Vekoslava Hromina in Ane r. Zaharija> North Carlton. Dne 20. marca pa je bila krščena Nadja Marija, hčerka Gracijana Bizjaka in Marije r. Karnjel, iz Coburga. Obema družinama obilico sreče!
* Zadnjič sem napovedal koncert našega cerkvenega pevskega zbora, ki naj bi bil zadnjo soboto v maju (29. maja) zvečer v nam že znani St Brigid’s Hall, North Fitzroy. Žal sem veselo no vico prehitro vrgel v svet. Koncerta Slomškovih pesmi ta večer NE BO. (Morda kdaj pozneje?) A že rezervirano dvorano bomo vseeno uporabili. Kulturna prireditev ne bo odpadla, pač pa se nam bo nudila v drugi obliki. Igro bomo imeli po dolg^ifl času. Moram takoj povedati, da so idejo zanjo sprožili — otroci slovenske šole po predstavi “Kekca in Mojce”. Takole so rekli svoji učiteljici Anici in svojim mamicam: “Doslej ste vedno ve gledale nas na odru, zdaj pa bi radi enkrat mi sede-
li	v dvorani, ve nam pa kaj zaigrajte ...”	R«8
Se je nekaj mamic s pomočjo Anice in še nekate-(celo otroci sami so priskočili) lotilo izbire igre pričelo z vajami, tiho in skrito, da nihče in ve-Na napovedani večer (29. maja) nam bodo Prikazale igro v treh dejanjih: PRISEGAM. Mi pa j1® zdaj obljubimo, da bomo napolnili dvorano (° Zadnjega kotička.
običek predstave so igralke namenile za našo J*vico in sicer za stranski oltar Marije Pomagaj, ^umete, da so me prijetno presenetile, ko so " danes to zaupale. Že zdaj vsem skupaj iskrena vala. Vas vse pa tudi že zdaj vabim na to kul-n° Prireditev.
*	Pozno je že. V nekaj urah bom vozil proti ka Avstraliji, zato naj kar zaključim svojo tip-teh^0 ^"Sem dragim rojakom, zlasti vsem bralcem vrstic, želim z obilico božjih milosti blagoslov-ene velikonočne praznike.
Pa je naš letošnji velikonočni spored:
^KLBOURNE:
cvetn0 nedeljo (11. aprila) bo sv. maša ob desetih dopoldne pri lurški votlini na dvorišču Baragovega doma v Kew. Pred mašo blago-slovitev butaric in zelenja s procesijo.
a veliki četrtek (15. aprila) bo sv. maša ob sedlih zvečer pri lurški votlini. Pred mašo prilika za sv. spoved.
4	velifc; petek (16. aprila): Križev pot ob ena-Jstih dopoldne v kapeli Marije Pomagaj v Kew. Obrede velikega petka bomo imeli ob Sedmih zvečer pri lurški votlini. — Obakrat Prilika za sv. spoved.
*	' eliko soboto (17. aprila) imamo vse obrede (blagoslov ognja, velikonočne sveče, krstne v°de . . . ) s polnočno sveto mašo velikonočne VlS?ilije pri lurški votlini v Kew. Začetek odredov ob pol enajstih zvečer. (Kdor se udeleži Polnočnice, je zadostil nedeljski dolžnosti velikonočne nedelje. — Kdor pri polnočnici prej-11,16 sv. obhajilo, ga sme po novih predpisih Prejeti tudi pri nedeljski maši.) Po polnočni maši Vstajenje s procesijo, nato blagoslov velikonočnih jedil. Prinesite s seboj tudi stekleničke, da lahko ponesete domov blagoslovljeno vodo! — Prilika za spoved na veliko soboto od 3 — 5 popoldne v hrvaški cerkvi bi. Nikolaja v Clifton Hillu, od. devete ure zvečer do obredov pa v kapelici Marije Pomagaj v Kew.
Velika nedelja (18. aprila) : Sv. maša ob petih popoldne v hrvaški cerkvi bi. Nikolaja v Clifton Hillu. Pred mašo spovedovanje.
St. ALBANS:
Slovenska sv. maša na cvetno nedeljo ob petih popoldne. — Velikonočno spovedovanje v torek velikega tedna (13. aprila) od 7:30 zvečer dalje.
GEELONG:
Sv. mašo imamo na cvetno nedeljo ob pol enajstih. Spovedovanje v soboto zvečer ob 7-8, in pred mašo. — Velikonočno spovedovanje tudi na veliko sredo (14. aprila) od 7. ure zvečer dalje. Vse pri Sv. Družini, Bell Park.
BALLARAT:
Prilika za slovensko spoved v torek velikega tedna (13. aprila) od pol sedmih zvečer dalje v stolnici sv. Patrika. Povejte tudi svojim hrvaškim prijateljem!
MORVVELL (Gippsland):
Prilika za spoved v ponedeljek velikega tedna (12. aprila) od 7-8 zvečer v cerkvi Srca Jezusovega.
Ledina je bila trda . . . (Photo Nikolitch )
JURIJ KOZJAK
Josip Jurčič ŠTIRINAJSTO POGLAVJE
ZARJA JUTRNJA JE JELA RDETI in napovedovala sonce, da bo obsevalo žalostno deže-
lo	naših očetov.
V	turškem taboru so ognji pojemali, utihoval je krik, ki je donel vso noč; zakaj proti koncu noči je marsikatera težka glava zadremala, dasi je bila v tuji deželi sredi sovražnikov. Ali vedeli so, da so ti sovražniki le slabo oboroženi, preplašeni in razkropljeni na drobne kosce; lehko so se torej zaupali svojim čuvajem.
Drugače je bilo to nasproti v taboru, kjer so slovenski kmetje iskali zavetja okrog cerkvice. Vso noč ni nihče zatisnil očesa, vso noč so ognji goreli, brleli otožno, kakor gori otožno poslednja lučca pri umirajočem človeku.
Glasovi, ki so vso noč vpili v cerkvi in glasno molili, so bili že ohropeli; zamolklo ječanje ie bila molitev.
“Dan bo napočil, sosed, že se sveti za vrhom”, govori mož na straži za zidom na pokopališču svojemu zamišljenemu sosedu.
“Res”, odgovori le-ta, “prijatelj, jaz pravim: zadnji dan; zakaj drevi se vidiva že na onem svatu. Ta dan nam prinese smrt, Bog mi grehe odpusti, smrt.”
“I, sosed, tako gotovo še ni, jaz pa še zmerom upam, da jih bomo še ta dan odbili z božjo pomočjo; kloštrski hlapci, Mačerolovi hlapci, Ravbar, Krčanje in morda še kdb nam pridejo pomagat. Zato nikar ne obupujmo, sosed! Nikomur mi nimaš tako govoriti; do zadnjega se bijmo; dokler bom gibal z mezincem na levi roki, tako dolgo sem namenjen braniti se, razumi me, sosed,” pra-
vi	prvi.
“O, ne boj se, jaz le s tabo govorim, tebi povem, kakor mislim. Jaz se tudi ne dam povezati; to ti pa povem, da večera ne bomo dočakali živi in zdravi; to mi tukajle notri nekaj govori in videl boš, da se bova drevi že drugje srečala.”
“No, prijatelj, saj smo pri cerkvi na pokopališču, nas ne bo treba nositi pokopavat; kar pademo, pa je. Zato pa se hočemo še grdo pogledati, preden nas presele turški psi na oni svet. Popolnoma upanja ne popusti!”
“Upanja! Ali nisi slišal: vso noč je vrelo gori na griču in po travniku. Kolikor je te pošasti v deželi, vse se je to noč zbralo krog našega obzid-
ja. Saj si videl, kako smo že včeraj stokali '# komaj komaj smo ga odbili. Jutri bo rdečih k® listja in trave, mi smo spehani, naspal se ni m če, zid je odkrhan, razkopan, v rokah nimain1 skoraj ničesar. In pomoči? Kaj bi govoril!1 Koli 0 jih je teh, ki si jih imenoval? Kaj stori muha Pr® ti celemu panju čebel? Nič! Ali, kaj meniš, klos' trski hlapci še ne morejo iz kloštra, gotovo so Turki obstopili tudi klošter; in tudi ko bi mogb' niso tako neumni, da bi šli iz zatišja, ko dobr® razvidijo, da jih zunaj čaka gotova smrt in da Jji-ne opravijo. In potem, prijatelj, še sinoči je se eden na grad Kozjak, na Mačerolec je šel s®* gospod, v klošter so poslali enega hlapca, pa n! kogar ni nazaj. Kaj meniš, nič drugega ni, kakof Turkom so prišli v roke vsi in zdaj že gnijo P° nebom ali pa leže zvezani v šotorih. Nihče, sose > nam ne more pomagati; preden po drevi, tudi n® ju ne bo.”
“Bog bo pomagal, ako je volja njegova”, govori drugi, seže sosedu v roko ter odile med dr11 g-a krdela, kjer so imeli enake pogovore.
“Kakor je že volja njegova, samo da nam b° milostljiv. Hudo	je na	svetu	današnje dni;	8°fj
mora biti bolje.	Kakor	bo že	Bog naredil”.	Re^s'
se zvije mož in se usede zamišljen na tla k majb' nemu ognju.
Že se je jelo svetiti v jutru. Vse se je giba'0 v krščanskem taboru. Še živeje pa je bilo v to-ških šotorih, kajti raztresene moči so se bile zbr* le čez noč. Ker so menili, da dobodo tudi drag0' cenost in bogastva stiškega kloštra, ako dobo" menihe v pest, so se hoteli po vsej sili polasti tega kraja in njegovih brambovcev. Tudi mor11 niso hoteli iti naprej, da ne bi za seboj pusti^ zbrane trdne roke, ki bi jim	utegnila zapreti P°
nazaj; in ker so	prišli	zlasti	zato v deželo	ropa«
da so nalovili mladih trdnih ljudi, katere so Pr°. dali potem na Turškem za sužnje, zato so prec& upali dobiti tu veliko množje obojega spola v sV®' jo oblast, kar povsod ni bilo lehko, ker so se bi ljudje, posvarjeni po strašnih poročevalcih, 2r madah in gorečih požarih, drugod bolje zavaro'"1
li	ali poskrili po gozdih.
Ko se je torej jutro bližalo, obsuje turš^8 vojska nanovo cerkveni tabor. Zadnje moči na?f njajo kmetje, odbijajo Turke kakor ljudje, ki 3’ ne čaka drugega kot smrt, katerim pa obup daj1-poslednjo čudovito moč, ki dela iz navadnega jaka pogumnega junaka. Še bi se bili morda h** bri kmetje ubranili, ko bi bili imeli moža, da znal pomagati, velevati in zapovedovati. A S0’’ poda z Mačerolca ni bilo, ponoči je bil prišel vernikom v roke.
Turki so se bili ko divji. Ne samo lakonin°st po blagu in želja, da bi si pridobili ujetnikov, t®'
čelu; tu je bil strašan. To se ve, da se je bojeval za napačno stvar.
Ali je morda seme, ki so ga dobri ljudje v mladosti zasajali v njegovo srce, vendarle še z zadnjo korenino ostalo v njem? Ali mu niso mogli Turki izrvati popolnoma človeške čuti? Ali tudi pozabljenost ni pokrila vsega, kar si je bil nekdaj, zdavnaj pridobil? Bog ve.
Kmalu jamejo kmetje omagovati. Mnogo jih je bilo popadalo, nič več se niso dale vrzeli zamašiti.	Dalje str. 114
dj turška vera sama je priganjala Turka, da je divjal zoper kristjane, kajti veroval je, da mu je dolžnost bojevati se z vsakim, ki ni mohameda-nec- Sicer je mislil, da sam svoje smrti pospešiti J1« more, da le tačas pride, kadar mu jo Alah po-s'je, in da bo veliko večje zasluge imel na dru-Seni svetu, ako umre v boju s sovražniki svoje vere.
Zlasti velik mlad janičar je tolkel kakor gro-Za' Kamor je on prišel s svojimi pajdaši, so se spahoma razklenile goste vrste za zidom. Mnogi,
1	so se mu postavili, so padli zaliti s krvjo vznak v* nikdar več se niso pobrali. Bil je za glavo ve-	>:>:>:>:>:>:
cJi od svojih pajdašev, strašen, pa lepega obraza. 1 i	v
To je bil Jurij Kozjak, Markov sin, slovenski MELBOl RNE— POZOR MELBOURNE >; Janičar. Revež ni vedel, da divja zoper lastno do- S	Popravlja	se	igra	v	3	dejanjih	$
"Vino, zoper lastne brate. Kdo bi mu bil mogal	-j
t. Povedati? Kdo bi ga bil poučil, da je tod hodil	PRISEGAM	J
stl> kateri ge je prvi ljubil, da je zmota, za kar H	.	,,	*
se boi,r. i u- u-i • -v	,	,	,	Nastopile	bodo	izbrane	igralke
“ojuje? Res, ko bi bil janičar za to vedel, se	>;
ne bi bojeval zoper svoje sorodnike, obrnil bi oil £■	ČAS:	sobota	29.	maja	zvečer	Vi
j!Tb' P*'°ti svojim krvoločnim pajdašem, saj srcu	KRAJ	:St.	Bridgid’s	Hall,	North Fitzroy
1	dobrega.	>;	KDO	JE	VABLJEN:	Mi	vsi	trije	(moški,	|
z Ni švigal tisti ogenj iz njegovih oči, ki je za- >i ženske,	otroci)	—	za	denar — to bi bilo či- $
anioval njegove pajdaše, niti ni hlepel po ropa-	sto	prav.	—	Tako	tudi	BO!
Ju ln ujetnikih, le bojeval se je s čelom nasproti v v	v	v	v	v	v	v	v	v	v	v
SKORAJ OBUPNO GOSPODARSKO STANJE”
Sestavek je vzet in DRUŽINE, ki jo tipkajo v Ljubljani. Mora že biti vse res. Spisek Je iz preteklega leta. Kaj se je od takrat zboljšalo? Seveda pa marsikaj od tega velja tudi za — Australijo. — Ur.
j Koliko nepotrebnega trenja, stisk
če	k*	tarejo	današnjo	družino,	bi	odpadlo,
bl družini pomagali izboljšati njeno dostikrat ge°raj nevzdržno in obupno gospodarsko stanje. je _ nes oba starša zaslužita približno toliko, kot včasih zaslužil samo mož, ko so lahko še živeli tey*10 P>ačo, res skoraj ni mogoče ali vsaj zelo to °> da bi bila mati doma v gospodinjstvu. Za-in f16 P°nava<Ji tudi ona za kruhom v zaposlitev j u 'n tam išče oče še kako stransko službico, net^e Jaže preživljajo. Pri tem pa je dostikrat za-v2 ®rJeno domače družinsko življenje na škodo ceni ' ose*>n°sti in značaja otrok. To pa je nepre-jo t.,Va *n nenadomestljiva škoda, ki jo povzroča-ako Pičli družinski dohodki.
To
'astr
se pozna posebno tam, kjer družine ne žive 'fiorcj n*	amPa'c	v stanovanjih, kjer nimajo
darg^	najmanjše krpe vrtiča, nikake gospo-
res ^ osn°ve od prej, nikakih zalog, temveč so ovisni le od tiste skromne in vsak dan znova
otežkočene kretnje iz rok v usta. Dostikrat že ta kretnja sama več ne zadošča za skromno in preprosto enostavno življenje, za prehrano družine. Saj draginja poskakuje iz tedna v teden, dohodki pa ostajajo iz meseca v mesec isti, skromni, pičli in nezadostni.
Tako stanje povzroča nehote nezavedne spr-tije, ki se dostikrat razraščajo v težke spore med obema staršema, in otroci, ki morajo vse to poslušati, se ne morejo počutiti srečne, ko opazujejo, kako se starša pričkata in ujedata med seboj iz dneva v dan. Očitki, žaljivke in včasih tudi udarci padajo — vse samo zaradi stisk in tesnob takega životarjenja, bi zbija vsak polet in voljo do višjega, dostojnejšega življenja neusmiljeno po tleh in tlači vse kot mora. Če bi ne bilo obzirov do okolja, sorodnikov in vere v Boga, bi ne mogli zdržati — ali pa tli in leze to pritlikavo življenje iz dneva v dan dalje z veliko nejevoljo seveda za vse.
Koliko tragedij, tožb in gorja prinaša tem družinam že sama stanovanjska kriza. Veliko se danes gradi — morda se ni še toliko nikoli, a ravno za te večje družine se za čudo ne najde prostora v novih hišah, kakor da so na slepem, pozabljenem tiru in v ulici brez izhoda.
VELIKONOČNO DARILO
Črtica. Zvonko Velišček, Homebush
KOMAJ NEKAJ MINUT JE MINILO, odkar se je oglasil šolski zvonec. Vsi so že bili na svojih mestih in čakali, da se začne pouk.
Vstopil je učitelj, dokaj veselega obraza. Namignil jim je v pozdrav in velel, naj se kar vse-dejo. Odložil je dnevnik in redovalnico ter takoj nagovoril učence:
“Veselite se, dragi fantiči in dekliči!1 Želja se vam je izpolnila. Za prihodnjo nedeljo smo povabljeni v Novo Gorico. Vršilo se bo nogometno tekmovanje med našo šolo in njihovo. Torej pojdemo vsi. Avtobus je zastonj. Vsi morate izkoristiti to krasno priložnost.”
V	razredu je v hipu vse oživelo.
“V Gorico, v Gorico — na nogometno tekmo
—	o, to pa to!”
En sam fant je bil, ki se ni razveselil. Nasprotno, Davidu je novica povzročila velike skrbi. Takoj mu je prišlo na misel, da je v nedeljo velika noč. In če pojde v Novo Gorico, ne bo mogel biti pri maši. Pa piav na veliko noč mora biti ta tekma! Iz srca rad bi se je David udeležil, pa je bil že domenjen z domačimi, da pojdejo na veliko noč skupaj k deseti maši. Zavedal se je krščanske dolžnosti in mašo je ljubil. Med vsem poukom je bil raztresen in zamišljen. Kako se bo to izteklo? Pred koncem pouka je učitelj vprašal:
“Ali je kdo med vami, ki v nedeljo ne more v Novo Gorico?”
David v zadnji klopi je stisnil zobe in vstal. “Jaz.”
Vseh oči so se uprle vanj. David je bil v veliki zadregi.
“Zakaj pa ne moreš?”
“Velika noč je”. David povesi oči.
“Saj to je ravno prav. Na samo veliko noč je izlet kakor nalašč.”
“To že. Ali jaz sem obljubil, da pojdem z domačimi ob desetih k velikonočni maši.”
Ves razred plane v tak smeh, da ga učitelj ne more ustaviti. David pa se rahlo skloni, vzame šolsko torbo in odide pred drugimi skozi vrata.
Med potjo domov je vse na novo premislil. Vedel je, da bo v ponedeljek v šoli kazen. Pa za tisto se ni zmenil. Bila je pa zanj velika žrtev: pustiti žogo drugim in iti k maši. Ko bi vsaj imel svojo žogo ali si jo lahko kje izposodil, da bi jo s prijatelji brcal po maši. Pa se ni mogel domisliti.
Dopovedoval si je, da brez žrtve v življenju ne gre, pa mu je srce le ostalo težko. Nazadnje je odločno rekel sam sebi: Dolžnost je dolžnost!
V nedeljo je že zjutraj ob osmih sedel na kampu pod kostanjem s tremi na j z veste jŠimi prijatelji-Pogovarjali so se samo o nogometu. Kako lepo 0* bilo, če bi danes brcali žogo pred veliko množico gledalcev, pa je vmes nedeljska dolžnost . . .
“Ko bi imel vsaj kdo od nas nogometno žogo, igrali bi se sami in pozabili na ono tekmo!”
Tako je vzdihnil Lojz in vrgel kamen v kostanj.
“Da, da!” je dostavil David. “Ko bi jo le imeli! Toda lepa usnjena žoga dosti stane. Kdo si j° upa kupiti?”
Tako so se pogovarjali in se skušali tolažiti-Končno je David dejal, da je čas misliti na mašo. “Pojdimo, opravimo se!”
Od maše se je vrnil David z veselejšim obrazom. Imel je zavest, da je storil svojo dolžnosti drugo bo že kako. žrtev, ki jo je napravil, mu Je budila ponos notranjega zadoščenja.
Takoj po kosilu mu je rekla mati:
“David, včeraj sem bila v Novi Gorici in videla teto. Naročila mi je, da pridi k njej danes, ima zate nekaj pirhov”.
David je poskočil in v kratkih minutah že se' del na kolesu. V silnem diru ni čutil vetra, ki se mu je zaganjal v ušesa.
Ustavil se je pred tetino hišo. Srce mu je silnJ tolklo, ni si upal noter. Teta ga je videla.
“Le noter, David, le noter! Kako je kaj s teboj? In o vseh vaših mi moraš povedati.”
David se je lovil v besedah in težko čakali kaj ima teta posebnega zanj. Končno je dočakal;
“Na, David, to je pa od mene za velikonočni dar.”
In mu je podala lepo usnjeno nogometno žo* go . . .
David še danes ne ve, ali se je kaj zahvali* dobri teti ali ne. Pograbil je žogo in že ga ni bil° več. Kakor strela je prikolesaril v domačo vas 1,1 poiskal prijatelje. Igrali so, da je bilo veselje in joj. Davidu je igralo v srcu: Dobri Bog, kako S’ mislil na mojo žrtev . . .
V ponedeljek so ga v šoli sprejeli mrki pogle' di, pa David se ni zmenil. V srcu mu je še vedn° igrala sreča.
NEKAJ VTISOV iz Canberre
Marijan Peršič, Melbourne
v PRETEKLEM JANUARJU SEM IMEL ČAST zastopati Slovence na “Citizenship Conven-tion” v Canberri. Poslal me je tja melbournski U00D NEIGHBOUR C0UNC1L, pri katerem sem delegat Slovenskega društva. Ne bom se spuščal | razglabljanje o pomenu omenjene konvencije, ® nekaj nepozabnih vtisov, ki sem jih odnesel iz anberre, bom navedel.
Delegati iz Victorije smo skupno odleteli iz Melbourna 18. jan. zvečer. V Canberri so nas eud-110 slovesno sprejeli. Z letališča so nas z limuzi-^ami odpeljali v najnovejši hotel, kjer smo vse ni konvencije uživali prvovrstno postrežbo. Naš Uladni posel se je začel s tem, da nas je še isti večer predsednik G.N.C. za Victorijo povabil na Pomenek o delu konvencije.
Drugi dan, v torek, je zvezni minister za Migracijo H. Opperman konvencijo uradno odprl
1	nagovorom na delegate. Za njim sta imela go-0re finančni minister Holt in namestnik vodje “Pozicije, poslanec federalnega parlamenta F.M.
a1^ Po teh nagovorih je sledila podelitev nag-r&d dvema imigrantoma, ki sta se posebno izka-I*® ! uspehi v Avstraliji. Dosedaj so podeljevali eno nagrado, letos so pa začeli še z drugo: . ac*insko. Prvo je letos dobil emigrant iz Itali-,e’ ki je prišel sem nekako pred 30 leti kot de-
lavi
trdi:
ec v plantažah sladkorne trstike in je s svojim
m delom izšolal tri sinove, da je danes eden Javnik, drugi advokat, tretji gradbeni inženir, adinsko nagrado je prejela mlada naseljenka
Ni;
ca.
z°2emka za svojo uspešno kariero kot učitelji-
Istega dne je konvencija pričela svoje delo v So°rani hotela Rex. Govoril nam je Sir John Alli-kot- Naslov govora je bil: Ni večjega bogastva Je človek. — Nato nam je priredil sprejem v ; i or*h parlamenta minister Opperman. Tu sem
1	Priliko, da sem v osebnem pomenku z njim s ^asnil delo in cilje SDM. Videli smo tudi filme, » ferimi v Evropi skušajo dobiti emigrante za stralijo.
sltj^ sredo je bilo na programu delo diskusij-pe ^ruP- Kosilo je ta dan priredil minister Op-ven 811 Za nekatere delegate, ki so bili rojeni iz-vPra'^VStralije’ sem morai Z0Pet na mnoga sanja navzočnih pojasnjevati odnose sloven-
«kih naseljencev do Avstralije in do drugih narodnostnih skupih iz Jugoslavije. Isti dan je priredil sprejem za vse delegate Governor General v svojem dvorcu. Prijetno je vplivalo name, ko sem videl, da vhod v dvorec ni kar nič “zastražen”, le prometni policaj je bil blizu.
Zvečer smo se zbrali v Albert Hall-u na posebno svečano zborovanje. Spet je imel besedo minister za imigracijo. Krepko je poudaril, da naturaliziranim imigrantom ni prav nič treba zatajiti narodnosti svojega rojstva. Nasprotno: v srcu naj ostanejo, kar so, poleg angleščine naj goje svoj jezik in tako tudi njihovi otroci. Po tej slovesnosti so nas povabili v hotel Canberro na “Tea Party”. Prijetno je bilo gledati, kako je sam minister federalne vlade prenašal pladenj z obloženimi kruhki od osebe do osebe in ponujal prigrizek.
V četrtek je na generalnem zborovanju minister zaključil konvencijo. Za delegate Good Neighbour Councilov iz raznih krajev pa še ni bil konec. Zvečer in še naslednji dan smo ze zbirali na sestanke in rešetali vprašanje: kako bomo na najbolj praktičen način izvajali vsak v svojem krog'u navodila in sklepe konvencije? Tu se je videlo, koliko nesebičnega dela mnogi posamezni člani GNC vrše v dobrobit novih naseljencev.
V petek smo viktorijski delegati pristali na letališču Essendon in se drug od drugega poslovili. Bili smo polni globokih vtisov iz minulih dni v Canberri. Uvideli smo, da je skrb za nove naseljencev v Avstraliji resna in v dobrih rokah. In ta skrb poraja naloge, ki niso majhne. Vsak sedmi človek v Avstraliji je — to je ugotovilo najnovejše štetje — rojen onstran morja ali pa otrok staršev, ki so v Avstraliji “novi”.
PRELAT STANKO PREMRL, eden najbolj priznanih skladateljev in strokovnjakov za orgle je umrl v Ljubljani v starost 84 let. Pogreb je bil cine 17. marca. Podrobnosti še niso znane.
PODRAŽITEV ČASOPISOV in drugih publikacij je bila napovedana v Ljubljani od 1. marca dalje. Posamezna številka časopisa, ki je stala poprej 20 din, je zdaj 30 din. Podražila so se tudi živila. Najdražje meso (sveže telečje brez kosti, stegno, pleče) je bilo 1400, zdaj je 1700. Najcenejše (sveže svinjsko z vraščenimi kostmi, rebra) je bilo 600 din, zdaj je 680.
PRI MAŠAH V SLOVENSKEM JEZIKU ljudstvo povsod navdušeno in lepo sodeluje. V frančiškanski cerkvi v Ljubljani imajo ob nedeljah po 10 maš v slovenščini, ob delavnikih po 5.
IZ POPOTNE TORBE
Dr. I. Mikula
Se o Tasmaniji
“APPLE ISLAND” — JABOLČNI OTOK — nekateri imenujejo Tasmanijo. Pa ni posebno primeren naziv. Prav tako bi deželi lahko rekli Otok hrušk, sliv, breskev, češenj, kosmulj in rdečih gro-zdic. Vse to je dobro sadje in doma tudi na slovenski zemlji. Dajmo torej Tasmaniji ime Sadni otok. Pa je še vse več: Cvetlični, rožni, žitni, za-lenjadni, ovčji, goveji, krompirski ... In nazadnje še: Konjski otok, saj tudi konja na njem ne manjka. Poleg vsega tega bogastva ima Tasmanija v izobilju tudi gostoljubnosti, postrežljivosti, vljudnosti. Nikdar poprej nisem dobil tako naglega, da ne rečem pričaranega “lifta”, kadar sem hotel kam iti, in to kamorkoli. Imel sem vtis, da neka neslišna radio postaja naroča zame avtomobiliste. Pa tudi železniški in avtobusni promet na gosto in ugodno prepleta otok, po zraku pa drvijo redna velika in manjša letala.
“Mainland” je Tasmancem najbolj navadno ime za Avstralijo. Se pač smatrajo za močne in varne v trdni povezanosti s celino. Nikjer drugje ime Avstralija s Camberro nima tako rodoljubnega prizvoka kot v Tasmaniji. Prvi naseljenci — konvikti — so se znašli tod iz Sydneya 1. 1803. Že
1.	1825 so pa razglasili Tasmanijo za kolonijo, prvo za N.S.W. Port Arthur na jugu, ob divjem morju, je bilo prvo naselje. Tam so razvaline ogromnih ječ in prve večje cerkve. Močna zgodovinska povezanost s trdo preteklostjo ohranja Port Arthur kot narodno svetišče, ki si ga mora ogledati vsak obiskovalec.
Bolj ob pristanišču in mostu se je razvil Ho-bart, lepo glavno mesto, naslonjeno na številne griče. V majhnih merilih nekako sliči Sydneyu. Šteje pičlo 120,000 prebivalcev. Ima ugledne stavbe in lične parke. Katoliška katedrala zelo podjetnega in liturgično razgibanega nadškofa Younga je matična cerkev blizu 60,000 katoličanom. Povezani so po 45 župnijah, vseh cerkva je pa na otoku 120.
Drugo večje mesto na severu je Launcetton s (>6,000 ljudmi. Ima milejše podnebje in v mnogih ozirih spominja na Brisbane v miniaturi. Queens-town na skalnati zapadni obali je središče močne industrije bakra. Pomembno je tudi pridobivanje aluminija, železa in premoga. Na severu se razvija važno pristanišče Devonport, odkoder vozi la-
dja “Princess of Tasmania” v Melbourne. Druga ladja, “Empress of Tasmania”, je pa najmodernejše vrste in preplje obiskovalca z avtomobilom vred v 37 urah iz Sydneya do Hobarta, ali pa obratno. Toda prostor si je treba zagotoviti vsaj 3 mesece poprej, tako dragocen je!
Najvažnejše tasmansko podjetje je nadvomno Hydro-Electric Commission. Podobna ustanova kot Snowy Mountains Authority. Zaposluje preko 4,000 delavcev in je kar spočetka pritegnilo največ Evropejcev, med njimi dosti naših rojakov. Gradnja novih predorov, vodovodov, jezov, elektrarn, cest itd se bo nadaljevala še kako poldrugo desetletje. Doseči hočejo električno moč za 4 mili' jone konjskih sil.
O naših rojakih
Zelo so se udomačili v večjih mestih: Hobart, Launceston, Queensto\vn. Zgradili so si lične la' stne hiše. Značilno je, da so kar po tri ali štiri v isti ulici. Nočejo biti razkropljeni ali celo skrega' ni, dobri sosedje hočejo ostati in si v potrebah tudi med seboj pomagati, živo so se zanimali za pri' povedovanje o avstralskih Slovencih, o njihovih pridobitvah in društvenem delovanju. Mnogi imajo med njimi znance ali od doma ali iz taborišč V Evropi. Pozdravljajo vse in vabijo na obisk. Ra^1 bi se z nami “celinci” bolj tesno povezali.
Lepo smo opravili službo božjo v novi cerkvi hobartskega predmestja Glenorchy. Naša služba božja, prva v slovenščini v Tasmaniji, jim bo ostala v neizbrisnem spominu. Vsi so navdušeno odgovarjali duhovniku in peli vmes. Za konec sm° zapeli še litanije Matere božje in dodali zahvaln0 pesem.
Ob svojem prvem pisanju o Tasmaniji ne smem pozabiti omeniti Jančigajevega očeta Ivana v Launcestonu. Mož je doma iz Žirov. Je svoj® vrste umetnik, občudovanja vreden. Ribice uči m1' nistrirati, da zvončkajo, preden jih mati ocvrč-Gradi holandske mline, da se pošta vanje lovi. K vinaste odpadke spreminja — žirovski kovar — v lične posode in vaze za cvetlice.
Take zanimivosti, še bolj pa gostoljubnost r°' jakov, in končno njihova vabila na ponoven obisk človeka kar vleče jo v Tasmanijo. Zato naj zaklju' čim to poročilo z vzklikom: Na svidenje! In to -e
—	letos!
NENAVADNA POROČNA SLAVNOST v PERTHU W. A.
“A WEDDING WITH A DIFFERENCE”, je Napisal lokalni angleški časopis, ki je objavil tudi ® *°. Nadalje pravi: Bila je dvojna poroka in duhovnik, ki je oba poročna para blagoslovil, je pri-rčal za to slavnost več ko 10,000 milj daleč. To Js Fr. Anton Soklič, bogoslovni profesor v mestu 0Uston, Texas, v Združenih Državah. Je stric “beh bratov ženinov, Daniela in Franka Sokliča, rat njunega očeta, ki je tudi Frank. Doma so z leda na Gorenjskem.
Dvojna poroka je bila v katedrali St. Mary's dne 13. febr. 1965. Obe nevesti, Phillis in Mau-reen, sta iz avstralskih družin.
Na sliki so od leve na desno: Zdenko, brat obeh ženinov, Daniel z nevesto, Fr. Anton Soklič, Frank z nevesto, mati Albina in oče Frank.
Ugledna Sokličeva družina je bila deležna mnogih čestitk od prijateljev in znancev, naj se jim pridružijo z nekoliko zapoznelimi iskrenimi voščili tudi MISLI kot svojim zvestim naročnikom in bralcem.
SPOMINSKA PLOSCA ZA PADLE BORCE
Buenos Aires, 27. nov. 1964
Slovenski protikomunistični borci v Argentini °~° letošnje leto — ob 20 letnici pokolja do-J rancev ’n drugih protikomunističnih borcev, ki sestavljali slovensko narodno vojsko — vzidali iko bronasto ploščo v steno slovenske kapele, ^ Se nahaja v Slovenski hiši v Buenos Airesu. Ta , ?^enska hiša je osrednji slovenski dom argentin-dal ^'0Vencev- Pobudo za to spominsko ploščo je 0 društvo slovenskih protikomunističnih borcev
sce
Misli
Argentini. Priprave za izdelavo spominske plo-Za njeno vzidanje in slovesno blagoslovitev pa
v rokah poseben pripravljalni dobor, kateremu APril, 1965
načeluje bivši domobranski častnik Bogomil Pregelj. Omenjeni odbor je že povabil slovenska umetnike, da napravijo osnutke za ploščo, kakor tudi osnutke za besedilo na plošči.
Spominski kapelici v Clevelandu ter že postavljenim spominskim ploščam se bo kmalu pridružila nova spominska plošča v Buenos Airesu.
Veseli moramo biti, da je med našimi rojaki tako živ spomin na naše pobite junake. Morajo pa biti ti spomeniki ne samo v spomin na težke čase, ki so rodili velike junake, ampak tudi v opomin, da bodimo pri vsem svojem delovanju, govorjenju, pisanju in tudi mišljenju vredni teh junakov.
Sm. R.
KAJ PA OČKA?
Anica Kraljeva
KO SE TUJI OTROCI MED SEBOJ skregajo, večkrat omenijo kot grožnjo očeta preje kakor mater. “Moj očka te bo zapodil, moj očka je bolj močan kakor tvoj ,moj očka je tako močan, da vse premaga, moj očka vse zna. . .”
Tak stoji oče pred očmi svojih malih otrok: najmočnejši, vseveden.
Ali to občudovanje raste z otrokom, se spreminja, pade ali propade, je odvisno od očeta samega. Kljub temu, da se žena več ukvarja z otroci in vodstvom doma, še vedno velja, da je mož glava družine. Vsaj tako bi moralo biti. Kjer tega ni, je nesreča, ki jo je ponavadi nemoški mož zakrivil.
Seveda vodstvo in čast zahtevata od moža in očeta veliko ljubezen in požrtvovalnosti.
Važna je predvsem harmonija med možem in ženo, ki ne pride sama od sebe. Od obeh zahteva veliko kreposti. Skupno versko življenje, skupni načrti, pogovori o vseh družinskih vprašanjih, popuščanje v razlikah nebistvenih mnenj — zahtevajo marsikatero žrtev.
Majhna priznanja in ljubeznivosti pomagata premagovati vsakodnevne težave.
Žena se po svoji naravi rada ves dan žrtvuje za družino, a veliko lažje prenaša težave, če ve, da ji mož stoji ob strani. In kakor je prav, da mu izkazuje hvaležnost in občudovanje za njegovo delo izven doma, tako rada vidi, da ji tudi on prizna in pohvali njeno delo in skrb doma. Včasih je taka pohvala v hipnem pogledu ali kratki besedici, ali stisku roke. Ženske si take bežne ljubeznivosti zapišemo globoko v srce. Tujci pravijo o nas, da smo narod zatrtih čustev, če so res samo zatrta, potrudimo se, da jih sprostimo. Moški ne bo nič manj moški, če bo z ženo ljubezniv in pozoren.
Tako zdravo in odkrito sožitje med starši je prava sreča za otroke. V takem domu je tudi vzgoja mnogo lažja. Otrok se kmalu zave, da kar mu je mama včeraj prepovedala, mu ne bo oče danes dovolil. Po prvem ponesrečenem poizkusu, bo razumel, da kar prepove eden, to velja.
Oče se vrne iz službe. Pred hišo ga čaka And-
rejček. Takoj zatoži mamico, ki mu ni hotela kupiti “tako majcenega avta”. Oče ves sladak in raz-nežen, ga vzame v naročje in reče: “Očka ti ho jutri kupil tako velikega.” Andrejček, ki je nevede zadal hud udarec družinski edinosti, zmagoslavno gleda na poraženo mamo.
Take napake so zelo pogoste in imajo po «8' vadi hude posledice. Tako se začne lomiti enotno vodstvo družine in begati otroka, ki se v svoji neutešenih željah zateka zdaj k enemu, zdaj k dru-gemu.	_	j
Neko dekletce je pripovedovalo prijateljicam-“O, če hočem lepo obleko, se samo malo priliznei” mojemu očetu, ga objamem in poljubim, pa mi k°' pi kar hočem.”	_	.
Fantje pa se radi “prilizujejo” mami, ki Je bolj mehka in nič ne odreče.
Če bi starši sporazumno sodelovali, bi mani8 , povedala očetu, da dekletce ne potrebuje obleke i” oče bi materi prepovedal dajati denar nezrelem11 fantu.
Prav zato, ker je oče ves dan odsoten j® f j otroci popustljivejši, ali pa prenapeto strog, ceS’ ; bodo videli kdo tukaj komandira. Oboje je slab0.
Obogateli očetje radi obsipajo svoje otroke 1 vso lagodnostjo, bodisi v domu ali izven njeg3' ■, Pri tem se ne zavedajo, koliko škode jim povzroc8 jo. Velikokrat je to neke vrste bahaštvo, češ, bog91 sem dovolj, da mi pri otroku ni treba štediti. 0* J roci takega očeta se bodo težko razvili v krepke > j pozitivne osebnosti, ker so vse dobili ne da bi " j trudili. Ne bodo cenili niti očeta, ki jim je to ^ svojim trudom omogočil. Videli bodo samo sebe svoje vedno večje zahteve.
Masikateri oče je že jokal nad takimi otro(l :
Pretrda roka je tudi napačna. Oče se vrne ^ : dela molčeč in mrk. žena mu skrbno in tiho P° , j reže, otroci utihnejo in se razbežijo na vse str3 , Hiša utihne, govorjenje se spremeni v šepet. i je doma! Prepričan je, da je strah najboljši v^. | jitelj. Tak oče bi bolje spadal v vojašnico. Bil j izvrsten kapro], ki bi rekrute držal v železni j ciplini.
(Še) Misli, April,
NAJ NAM SE COOMA KAJ POVE
l)r. I. Mikula
SEVEDA JE TUDI TO iz popotne torbe. Saj res iz Coome že dolgo nismo imeli novic. Naj jih nekaj vržem na papir.
Število naših rojakov se je zadnje čase v Coo-skrčilo na pičlo tretjino njihove nekdanje mo-ci. Ogromna dela v Snowy Mountains so se pomaknila bolj proti Tumutu in v bližino Victorije. Vendar Cooma še nikakor ni brez “nas”.
Naj omenim na prvem mestu mesarijo rojaka Janeza škrabana pri mostu na Sharp ulici. Ni še ?oIgo, odkar je bila odprta, zame nekaj novega. ^elo moderno je urejena in lepo uspeva. Janez je Prekmurski rojak in se na svoj posel razume. Mar-S|katera kuhinja v Coomi je po njegovi zaslugi kar Prazniška. škrabanovi družini čestitke!
Gradbeni tehnik Boris Tihle, tržaški rojak, je
•	Januarja letos podlegel srčni napaki, ki ga je 'nučila dolgo vrsto let. Umrl je v bolnici. V Avstraliji je bil okoli 15 let. Skoraj vsa leta je bil ZaPoslen pri Snowy Mountains Authority in je uži-val dober ugled zavoljo svojega mirnega in v vzor-ne£a službovanja. Odpravljal se je na obisk domovine in zelo želel videti sestro, ki živi v Grazu. mrt mu je prekrižala račune. Naj v miru počiva!
Žalika Terlikar-Koren je bila na obisku svojcev na Goriškem, zlasti v okolici Kobarida. Komaj se je srečno vrnila v Coomo, je dobila žalostno sporočilo, da ji je doma umrl oče Andrej v Sta-novišču, star 72 let. Njegovo truplo je sprejelo pokopališče župnije Sedlo pri Kobaridu. Sožalje!1
Iz Rima je nedavno prineslo letalo dodatek družini Jožeta Smerdelja. Prispel je brat Lojze, ki se je dolgo upiral vabilom iz Avstralije. Zdaj pa pravi, da je prišel 15 let prepozno, tako ga je Avstralija takoj nase pritegnila. Da bi tako ostalo, Lojze!
S	potovanja preko Amerike in Evrope sta se srečno vrnila Vitomir in Pepca Miletič. Pravita, da sta se najbolje počutila pri njegovih starših v Beogradu in pri njeni materi v Celju, sploh pri sorodnikih in prijateljih ob Savinji, Dravi in Savi
—	vse tja do sinjega Jadrana. Da ne bosta poza-blia vtisov s potovanja, za to skrbi Miletičeva trgovina in kavarna “Blue Danube”, svetla, vedno živahna, na kraje onkraj morja spominjajoča.
Tem in vsem rojakom v Coomi: blagoslovljeno veliko noč!
Sydneyski otroci so si naredili “butarice”.
Anril 19fiK
MIRENSKI GRAD — romarsko svetisce ŽMB
Lucijan Mozetič
OD GORICE PROTU JUGU SE RAZTEGA na obeh straneh državne meje ob bregovih reke Vipave velika obrtniška občina in župnija Miren. Nad vasjo se vzdiguje v podnožju kraškega gorovja 120 m visok hrib — GRAD. Z njega je lep razgled na okolico, na Julijske in beneške Alpe, v goriška Brda in	furlansko	planjavo.	Na	tem	hribu
stoji svetišče iz	16. in 17.	stoletja.
V	tisti dobi so bili pri cerkvi duhovniki pu-ščavniki. Leta 1757 je bil župnik v Mirnu Ivan Marušič. Ob cesti, ki pelje na hrib, je dal postaviti 14 postaj križevega pota in kapelico svetih stopnic, pri kateri je 14.	postaja. Stopnic je	28	in so	iz lepega domačega	kamna.	Zgrajene	so	po zgleda
stopnic, po katerih je stopal Zveličar v Pilatovem dvoru. V Rimu jim pravijo Scala Santa. Ob vsaki stopnici so vdelane relikvije svetnikov, pri zadnji tudi svetinja sv. Križa, župnik Marušič je dal postaviti tudi Kalvarijo s tremi križi ter župnišče. Daroval je cerkvi 12 njiv, ki so še danes znane pod imenom kaplanove roje.
Leta 1850 je postal župnik v Mirnu Janez Eler-šič, doma iz Renč. Bil je po Marušičevem zgledu velik častilec Matere božje in mu je bilo veliko na tem, da se povzdigne romarsko svetišče na Gradu. Dal je napraviti vozno pot do cerkve in ob njej nove postaje križevega pota iz darov, ki jih je nabral med prijatelji.
Cerkvica je kmalu postala premajhna in ni mogla sprejemati romarjev iz bližnje in daljne okolice. Župnik je sklenil, da se mora pozidati nova. Nabavil si je veliko knjigo —- “zlate bukve” — in vanjo zapisoval darove za novo cerkev. Kdor je dal le goldinar, ali pa prispeval v gradbenem blagu, je dobil mesto v knjigi. Ko je bilo dovolj darov, so začeli graditi novo cerkev. Ima tri ladje in je po velikosti peta v goriški nadškofiji. Župnik Eleršič je doživel cerkev pokrito, ne pa še dovršene. Umrl je 29. maja 1876 in počiva za kapelico sv. stopnic.
Po Eleršičevi smrti so delo nadaljevali župniki: Ivan Wolf, Janez Lukežič in Gotard Pavletič. Veliki oltar je iz kararskega marmorja. Vsoto 2886 kron sta darovala brata viteza Tosi iz Škrlj v So-vodnjah. Izdelal ga je mojster Novelli iz Gradiške. Novo cerkev je slovesno posvetil dne 5. sept. 1883 nadškof dr. Alojzij Zorn. Kip Žalostne MB je posnet po znani rimski PIETA. Stranski oltar na evangeljski strani je iz prejšnje cerkve in posvečen
sv. Ani. Oni na nasprotni strani je nov in posvečen sv. Jožefu. Napraviti ga je dal na lastne stroške obrtnik pokojni Anton Drufovka.
Goriški nadškof in kardinal Missia je napra' vil nov korak za povzdigo Marijinega svetišča na Gradu. Dobro se je zavedal, kako taka svetišča lahko postanejo žarišča vere in nravstvenega življenj abližnje in daljne okolice, če so skrbno ,n redno oskrbovana. Zato je leta 1913 izročil Grad slovenskim lazaristom — misijonarjem. Žal, da .le kmalu nato izbruhnila prva svetovna vojna leta 1914. Vso Goriško je spremenila v ruševine, tak° tudi Grad na griču nad Mirnom.
Prišel je pa čas obnovitve in novega življe' nja. V letih 1924-25 je vstala iz razvalin nova b®' ročna cerkev z dvema zvonikoma, ob njej pa m1' sijonska hiša in dom duhovnih vaj.
TRILOGIJA
I. Burnik
Greh po Evi v rajskem vrtu Krist je zmagal s smrtno rano —-On, ki tožen joče z mano nad življenem gresnosti.
Duh ostal bom živ po smrti, truplo legne v hladno glino, kri spremenjena je v vino nad gomilo v grozd na trti.
Greh po Evi v rajskem vrtu Krist je zmagal s smrtno rano — On, ki daje se nam v hrano za življenje večnosti.
Na črtrti je postaji Mati k Sinu se sklonila, solza lici je močila, strti padali so zmaji.
Greh po Evi v rajskem vrtu Krist je zmagal s smrtno rano — Moli, človek zdaj skesano z voljo božje vdanosti.
- Velika slovesnost se vrši na Gradu vsako le-
0 na kvaterno nedeljo v septembru. Od vseh kra'
lazaristi so uvedli poleg dotedanjih romarskih dni še praznik sv. Vincencija Pavelskega.
rajev pride skupaj velika množica častilcev Ža-j°stne MB. Poleg cerkvenih slovesnosti so se vrši-e tudi zunanje prireditve — spominjam se jih 12 otroških let — in mirenska vas je postala pra-vo tržišče. Iz Furlanije in Benečije so prišli trgov-C1 'n prodajali lesene izdelke.
Tako je romarsko svetišče na novo zacvetelo v lep vrt, kot je bilo nekdaj. Poleg ljudskih romanj se vršijo tudi razni verski sestanki in študijske konference. Svetišče radi obiskujejo tudi verniki iz sesednje italijanske pokrajine, Žalostna Mati Božja sprejema vse, ki prihajajo k njej Med drugo vojno je bil Miren močno požgan,	z otroškim zaupanjem. Vsem kaže pot k svojemu
misijonarji pregnani in romanja so seveda zas-	Sinu in po njem k nebeškemu Očetu,
tala. p0 vojni se je pod angleško-ameriško upravo začelo zopetno obnavljanje. Velike zas-
uSe ima pri tem rajni dekan Oskar Pahor. Priš- !♦!	nnrunm	K,™,	M
la	•	,	• ,	», • •• X	SLOVENSKO	DRUŠTVO	SYDNEY
“ »ta nazaj lazarista Alojzij Mlakar m Alojzij
r°ntel. Počasi sta vse preuredila in poprej uni-	vabi	na praznovanje	£•
eeni samostan je dobil celo tretje nadstropje. Pri	>•	S
Pleskanju notranjosti svetišča je bil zaposlen med	MATERINSKEGA	DNEVA
bern"1' r°^ak Kancijan Kobal’ ki živi zda;> v Can'	pt	v soboto dne 8. maja 1965.	|
| V REDFERN TOWN HALL, REDFERN % Leta 1958 je svetišče na Gradu nudilo umet-	!♦:
niku Tonetu Kralju dobrodošlo priložnost, da je j|g	Nastopijo	otroci Slomškovih šol.	jji
"apravil novo umetnino v 14 postajah križevega	>š Dvorana odprta ob 7.30 zvečer, začetek pro- §
P°ta. Ustvaril je najbolj čustvene prizore iz Kris- X	grama	točno ob 8.
Usovega trpljenja. Večina teh prizorov se vrši v	j?	[♦;
arhitekturi	Sledi	zabava s plesom.	5»;
v	$
T	'j	Za	odbor,	A.	Vodopivec	>;
Leta 1960 so prišle v Miren sestre usmiljen-	tajnica.	$
e> ki so izgubile zaposlitev po raznih bolnišnicah.
Pozlačeno lopato so ponosno nosili “trije mladi fantje”
(Photo Nikolitch)
DVE NOVI KNJIGI -
“SODOBNI”
Poroča urednik
BLODNJAK. — Spisal Lev Detela. Založila in izdala “Sodobna knjiga”. Trst, via Donizetti 3. 1964. Strani 94. Opremil Boris Podreka.
Ni samo nova knjiga, je tudi povsem nova literatura. če si, človek, vsak nekoliko doma v “stari” literaturi — spričo te nove je že sam Cankar salamensko “star” — ne veš, kaj bi mislil. Še manj, kaj bi rekel. Na vso srečo pisatelj sam daje nekaj pojasnil v uvodnih vrsticah. Na primer:
“To ni proza v nekdanjem smislu besede: zgodba mi v pripovedih služi samo kot izhodiščno ogrodje, je bolj ali manj iz starih časov podedovani okras. Prvotnega pripovedovanja ni več, vsa resnica pripovedi se zbira v podtonu stavkov, v stranskih pomenih besed ... Za novo zemljo gre in za novega človeka na njej ... In končno še za novo slovensko literaturo, za izrazit upor različnim enačicam literarnega utilitarizma od političnega uničevanja resnične literature do domačijskega idiličnega realizma, ki mora v naših časih nujno pomeniti — naj se vzame to, kakor se hoče
— kulturni samomor.”
SODBA OD SPODAJ — Zbirka pesmi. Milena Merlak Detela (žena prejšnjega). 57 strani. Knjigo je izdala ista založba v Trstu kot navedeno pri BLODNJAKU.
Prinaša okoli 40 pesmi v 4 ciklih: Pepel v očeh
— Brodolomci — Krvnik samote — Nasilna budnost.
Tudi za zbližanje s to knjigo nam silno prav pride “Spremna beseda”, ki jo je pesmim dodal Lev Detela. Na primer:
KOZJAK	(s	str.	105)
Prvi, ki je preskočil zid, je bil velikanski janičar. Ko je bil ta na zidu in čez zid, je s svojo težko roko napravil pot pajdašem in zdajci sa je krik grozovito razlegnil: Turki so bili v sredi med kristjani. Nastane klanje in mahanje, da bi skoro rekel: sonce ni videlo enekega.
Vsakteri je sedaj branil sebe in svoje življenje, zakaj človek rabi vse, tudi največje in najtežje pripomočke, da bi življenje podaljšal, če ne več, vsaj za kake trenutke. Vsak je napel posled-
“Z modernimi pesniškimi sredstvi, v svobod' nem verzu in ritmu, potuje pesnica skozi premene sodobnega sveta iz stanja, kakršno je danes zavladalo v osrednji Sloveniji.”
“Pesnica zbirke ne zaključi z dokončnim skl®' pom, dokončno resnico, temveč pusti problematiko namenoma odprto, zakaj vse je v premeni, vse kroži, vse teče; nova doba, v kateri ne bo sodb od spodaj, se šele nalahno zarisuje na obzorju”-Ko sem te in podobne besede prebral in Pre' mislil, se je razdalja med menoj in knjigo za ma' jhno spoznanje zožila. Ostala je pa zavest, ds brez mučno naporne zbranosti iz teh pesniških rudnikov ne bom kopal biserov. Globoki so. Morda še najprej iz naslednjega:
Brezverje
Oltarji so se porušili, utrgali so se zvonci, ki so vabili k darovanju, angeli so izgubili perutnice, razbila se je večna luč.
Ostal je le krohotajoč odmev v prazni cerkvi in obledela freska nad ugaslim lestencem.
Ostala je dolgočasim Herodiada, ki z rožnim vencem lovi glavo Janeza Krstnika; ostal je na smrt trudni Judež, ki sam prosi za pogubljenje.
Obležali so težki, prazni svečniki.
Obe knjigi se naročata na označeni naslov v Trstu ali pa: SODOBNA KNJIGA, Wichtel' gasse 9 — VI. Wien XVI. Cena ni navedena.
nje žile, da bi vraga odpodil. Mož za moženi Je padal ali smrtno ranjen ali zvezan. Kakor davij0 volkovi ovce sredi črede, tako so klali, sekali, b°' dli Turki v cerkvi. Kopice mrtvih so ležale po tleh-Tu je moral oče gledati, kako so sina grozovit0 trpinčili, tam je zopet krepak mladenič videl oc®' ta v strašnih bolečinah, vendar mu vezi na roka'1 in nogah niso dale, da bi se bil znosil, da bi ie maščeval nad sovražnikom, neusmiljenim bolj 0 divje zveri. Kdo popiše grozo in trepet plahe ma' tere, ki je, sama slabotna in brez moči, skuša'8 skriti in braniti svojega otroka in kako se je nap0' sled z zobmi bojevala, preden so ji iztragli dete iz rok.
Prepuščamo domišljiji častitih bralcev, da si naslikajo strahotni obraz, dodamo le to, da Turki niso prizanašali nikomur. Kdor je bil star, slab, takega so brez milosti nabodli ali kako drugače okrutno umorili. Tudi menihom je bila ta usoda. M la j še so povezali, starejše pobili.
Velikanski janičar se je bil pomeknil nazaj, Precej, ko je minil boj z oboroženimi možmi. Z Neoboroženimi starci in ženami bojevati se, to ni *lo po njegovem.
Dolgo je trajalo mesarjenje.
Počasi se je izpraznila cerkev nasičenih volov. Naposled ostane samo še kopica mrtvih v lužah krvi, ki se je nabirala in cedila po cerkvi. Bili S°. kostni dnevi za naše slovenske očake. Posled-nJ> Turki, ki so zapustili svetišče oskrunjeno, -30 £a hoteli še zažgati. Zažigali so dolgo leseno lopo, Predvežje hiše božje; vendar se ogenj ni hotel P^Jeti. Turki so torej popustili ta kraj ter odšli za ^ojimi krdeli, ki so se obrnila proti kloštru, kajti K° so hoteli s pridom pobrati vse, mimo zaprtega kloštra niso smeli naprej, zlasti ker je bilo po-Vsod znano, da hrani velike bogatije.
Zvečer tistega dne je bila vas prazna. Prebi-'alcev ni bilo. Turki so jih bili ali pobili ali od-P®1 jali. Turkov tudi ni bilo, kajti zapustili so bili 'fiesto, kjer niso mogli več opravljati svojega kr-v.avega rokodelstva. Tistega žalostnega večera te-ko se je rumeno sonce skrilo za hribe, je kosal naš stari znanec cigan dolgin skozi vas, edi-človek, kateri se ni zmenil niti za domačine 1 za Turke; s svojo zvijačo je prekanil vse. renil je naravnost proti cerkvi. Po pokopališču kal^6 raz^ec*a vse mrtvece, kakor da bi nekoga is-med njimi; ali ne najde ga menda zunaj, zato e v cerkev. Ne gleda, kam bi stopil, ali v mlako esedene krvi ^li na človeka. Išče v svojo pot na-
•	“Torej ga ni bilo tu, zakaj takemu staremu tihemu možu ne da Turek drugega kakor nož Prsi; vrvi ni vreden, ker je za sužnja kot jaz m niha. Tedaj je moral biti drugje, ostal je v ostru in ti Samoi boš imel dela. Dobro, dobro,
ga le tu med mrtvimi ni in da je janičar, nje-s'n> še pred kloštrom, vse drugo bom izpeljal
da Sov jaz
Za	med zobmi godrnjaje hoče cigan zopet
ho	kraj, kjer je ravno poprej smrt imela
?a^° košnjo. Zdajci se začuje izmed mrtvih glas, dru°r-k' zast°kal. Cigan postoji. šele ko se ka ’^1C Zac'UJe Jek’ PristoPi bliže. “A, opat je tu-co' ‘i re®e cif?an> ko vidi meniha pod mrtvo kopi-toivi-^0’ ^ur^i niso imeli pameti, da so tega po-(jgj,,1’ dasi ga niso do zadnjega. Ta se bo zave-
•	Rekši hoče oditi, pa si pomisli: “Morda bi m °n povedal”.
Precej se pripogne, vzdigne opata, oprta ga čez ramo in ga odnese iz cerkve, s pokopališča na zeleni grič. “Še ranjen ni”, mrmra cigan, ko ga otiplje in ogleda od vseh strani. “Samo prek glave je eno dobil, vse drugo je prišlo od strahu. Ha, ha, koliko je tega, da bi me bil ta gospod lehko obesil, in bi me bil. Svet se preobrača”.
Čista večerna sapa kmalu zdrami opata. Cigan mu od nekod prinese vode in jesti. Črna noč spet nastopi. Opat prosi cigana, da bi ga peljal v kak zaveten grad v okolici. “Kam?” vpraša cigan. “Na Mačerolcu sem bil, tam ni gospoda; kakor jih Turki stisnejo, tako jih ožmo; ako bi radi še enkrat prišli Turkom v roke, pojdite tja ali pa na Kravjak”.
“Kaj pa na Kozjak?” vpraša opat spoznavši, da ga samo ta človek more oteti.
“Na Kozjak?” pravi zategnjeno cigan,” tam sem se namenil novega gospodarja postaviti, ako bo šlo. Stari, tisti grbavi, mi ni po volji, izvedel sem pa za novega, boljšega; in vi mi boste morali pomagati, da ga postavimo”.
Strme je opat gledal cigana; ni vedel, ali se mu meša ali v pameti govori. Dolgin precej zapazi to osuplost.
“Taka je le. Našel se je Kozjakov sin ali bolj prav, jaz bom povedal, kje je in kaj. Peter — le
-	ta grčavi, zdaj je v jami pri Krčanih — Peter ga je prodal meni, da sem ga odpeljal na Turško, in zdaj je janičar pred kloštrom”.
“Ali govoriš resnico, človek?” vpraša osupli opat, pozabi v tem hipu na svojo nevarnost in na vse nadloge, ki so ga bile zadele in na svojo lastno slaboto. “Peter bi bil to storil in sin Kozjakov je janičar?”
“Resnico govorim” odgovori cigan ter pripoveduje na kratko reči, kakor jih mi že vemo. “Vem, da se bo janičar še domislil, ako ga opomnim na ta čas; potreba je pa, da otmem starega Marka iz kloštra, kjer je, kakor menite, še zdaj.”
Opat je strme poslušal cigana. Za takega malopridneža Petra ni imel; ni vedel, ali bi veroval ali ne. Ko pa se je počasi domislil marsičesa, česar si poprej ni mogel razjasniti in kar mu je porjevalo neznano hudodelstvo, privoli ciganu, da mu hoče pomagati. Razloži mu torej, kod bo prišel do Marka v klošter, da ga Turki ne opazijo; da bi mu tam verovali, mu izroči svoj prstan.
Ko sta se cigan in opat dovolj razgovorila, ;?a oni pelje v skrivališče h Krčanom, ki so častitega duhovnega gospoda spoštljivo sprejeli. Cigan pa je bil premoder, da bi ostal tam, kjer so ga prejšnji večer tako nemilo izpehali.
(Se!)
HUDOURNIKOV LISKO
Fr. Sal. Finžgar
(Nadaljevanje)
Ilustriral Evgen Braidot Lisko jo skupi
NA PODSTREŠJU MURKE SE JE SPET OGLASILO ponočno tektekanje, šrbljanje in čuden ropot. Hudournik je redno dobro spal. Toda tak direndaj mu je bil pa le odveč. Prepričan je bil, da se je spet vselila pobegla mišja družina, ki je prejšnje leto zmotno zbežala pred razposajenim polhom.
Zato si je pripravil past mišnico in jo nastavil na podstrešju. Že prvo noč ga je prebudilo razigrano skakanje nad stropom. In lej, hipoma je reklo: šklemp! Nato je vse utihnilo, kot bi odrezal. Hudournik se je vesel obrnil na pogradu: “Sedaj imaš, miška sitna”, in mirno spal do jutra. Takoj po zajtrku se je splazil po lestvi na podstrešje.
“Ti si bil, porednež?” ko je zagledal namesto miške polha. Svetle, žive oči je upiral ubogi jetnik v Hudournika. Ne z ušesi ne z repkom ni mignil. Prepričan je bil, da mp bije poslednja ura veselega življenja. Pa se je zelo motil. Kdo bi ubijal živalco, ki po gozdovih robka le žir in tare divje lešnike? Seveda ni prijetno, če tak ponočni kla-tivitez priroma po polnoči domov in ves razposajen rogovili po Murki, namesto da bi šel v žlambor in tam lepo zaspal. Toda zaradi te site razposajenosti ga Hudournik ni hotel obsoditi na smrt. Sklenil je, da ga odnese proč od Murke in izpusti. Saj mu bo ta kratki zapor in strah dovolj kazni. Zapomnil si bo in se ne povrne več delat nepokoj.
Ko je Hudournik prinesel ujetega polha s podstrešja, ga je ob lestvi čakal Lisko. Takoj je ovohal zverinico v pasti in planil po mišnici, da mu jo je Hudournik moral zgrda izpuliti iz zob. “Pusti revčka, fej!”
Lisko se je tresel od poželenja. Gospodarjeva beseda ni nič zalegla. Divje se je poganjal za pastjo, a Hudournik jo je držal tako visoko, da je pes ni mogel doseči. Prišla sta na lepo ravnico, sredi katere je rasel visok leskov grm.
“Tukajle ga izpustim”, preudari Hudournik, “da bom gledal, kako bo veselo odskakljal v svobodo”. Preden je odprl, je ukazal Lisku: “Zadaj!”
Lisko se je res skril za gospodarjem, dasi zelo nerad. Hudournik je začel počasi odpirati polhovo ječo. Revček ni skočil takoj iz nje. Saj ni mogel
verjeti, da se mu odpira pot v zlato prostost. Tu 1 sonce ga je silno slepilo, zakaj bil je poklicni P nočnjak, bele dni pa je prespaval. Ko se je pa prepričal, da je dvignjena nesrečna loputnica, ga je zaprla v ječo, je bliskoma šinil in v dol®1 skokih zbežal po ravnici. Lisko, gluh kot tnalo z* gospodarjeve klice, seveda za njim. In zares ga dohitel tik pred leskovim grmom. Zagrabil ga !e za kosmati repek. Polh se je zvil nazaj in ga v bo ju za življenje silno ugriznil v ustnice. Lisko Je zacvilil, izpustil repek, da bi bolje poprijel; t°da v enem samem skoku je bil polh v grmu in na naj višji veji. Lisko je togotno bevskal v grm, polh S1 je pa s tačicami vihal brke in se mu smejal, H® dournik pa ploskal. Ker Lisko ni nehal, ga je S°[ spodar zapodil: “Ali si res tak divjak, da mor*8 napadati vse, kar leze in hodi po zemlji: kače *n krave, konje in koštrune, pse in miške — in še lju di povrhu!' Le čakaj!” Odrezal je v grmu lesko’'" ko in ga pošteno ošvignil, da ga je pregnal.
Lisko je odšel s povešenim repom, oblizoval ranjeno ustnico in se večkrat jezno ozrl na gosp0" dar ja. Zavlekel se je za drvarnico in tamkaj hal jezo, da ga niti k obedu ni bilo. Ves čas trma trmasta premišljeval, kako bi kljuboval. ga gospodarjev klic ni privabil, mu je Hudourni nesel kost za bajto in mu jo ponudil. Vzel jo Je> toda kujal se je, odnesel kost v hosto in jo zak°" pal: “Nalašč nočem!” — “Kakor hočeš”, se je uje-zil tudi Hudournik, očital psu grdo trmo, legel ' senco in zaspal.
Lisko se je druge krati vselej priplazil do nj ga, se stisnil k njemu in tudi spal. Danes nala^ ni hotel. Obtičal je za drvarnico in tuhtal, kaj jjj ukrenil, da bi se znosil, ker je bil tepen žara”1 tega piškavega polha. Po dolgem premišljevanju ]e sklenil, da jo mahne na potep. Kam? Do pastirsKc koče ga ni mikalo. Preveč se je bil opekel s tistu® nesrečnim loncem ričeta. Pa se domisli mačke Prl planinskem domu, ki ji je obljubil za vse pras><e po nosu kruto maščevanje. In prav sedaj se Je zdel samemu sebi od jeze, ki ga je trla, posebn0 pripraven za boj. (Še!)
ik
V	ZAGREBU je izhajal verski mesečnik “GLA' SNIK”, ki je imel dovoljenje za tisk še Pr® “Glasom koncila”. Nedavno je v članku “Peta boe' ja zapoved” obsodil vladno toleriranje splav°v’ Poudaril je, da je to umor. “Oblast” je list zapl®' nila in uredništvo je moralo plačati 200,000 d*? kazni. — Tudi kardinalu šeperju so komunisti oj1 njegovem povratku iz Rima napravljali sitnost^ Konfiscirali so kardinalsko opravo, ki jo je ness čez mejo v Jugoslavijo njegov pomožni škof harič.
CHURCHILLOVE ZMAGE IN POGREŠKE
Piše neki J.P. Kedys v trimesecniku
NEWS DIGEST — INTERNATIONAL, ki izhaja v Sydneyu. Njegov namen je: boj komu-nizmu, pa ne zgolj z orožjem. J.P. Kedys je eden od urednikov publikacije. Veliko ne ve-1,10 o njem, pričujočo sodbo o Churchillu se nam pa rdi vredno ponatisniti v slovenskem
Prevodu. — Ur.
v SMRT VINSTONA CHURCHILLA je poživila
n®s spomin, na dogodke v nekaj zadnjih desetlet-
■ Vse mogoče periodične publikacije so prinesle
članke o Churchillu in polnile svoje kolone
naJ višjim priznanjem in občudovanjem.
Ne mislim ugovarjati. Ne bom trdil, da Chur-
^ ni bil velik politik in državnik. Dodal pa bom,
Je Churchill poleg mnogih velikih del napravil
1 lepo vrsto velikih napak. Mislim, da opiso-
nJe Churchllovega življenja tega ne sme prezreti.
j Churchill je bil glavni pobudnik znanega At-skega Charterja, ki je proglasil vpostavitev in ^ odo držav po zmagi nad nacizmom. Navdih-
ko:
Kot
Je Anglijo in vso Evropo z voljo za odpor in ncno zmago v šestih letih druge svetovne vojne, odličen politik in vojni strateg zasluži sploš-
0	Priznanje za angleško zmago v času nemških v .ctl*h napadov. Rešil je obupen položaj angleške Jske pr; Dunkirku, strl je Rommelovo armado šk.Shevenii Afriki, izvedel je uspešen vdor zavezni-itd arma^ na evropsko celino ob znanem D-Day v ' Za vse to in tako mu dajejo zazlužen kredit Celoti ali vsaj deloma.
Pori ■	strani	je bil Churchill tisti, ki je
no ?lsal sporazum v Teheranu in Jalti in vsaj del-tudi sporazum v Potsdamu njegova odgovor-
.	■ Vsi ti sporazumi so velika sramota pred zgo-
u°vini narod
'no — nič drugega niso kot prodaja mnogih °v v sužnost mednarodnega komunizma.
j ^asična ilustracija, koliko je bil vreden At-dru Charter, je Poljska. Anglija je stopila v ko g° SVe^ovno vojno, “da bi rešila Poljsko.” Ob ka U Vojne Churchill pregovoril Mikolajczy-Prejšnjega ministrskega predsednika Poljske,
naj
sko
obl;
se vrne v domovino in dela skupaj z “lublin munistično vlado,” ki je čakala na prevzem P° dolgem obotavljanju in mnogih ugo-iz a S6 Mikolajczyk končno odločil. Odšel je in se pridružil poljskim komunistom v lnu> ki so bili navadna lutka Stalinova. Le aj let pozneje se je Mikolajczyk počutil sreč-
nega, da je mogel pobegniti na Zahod in ga komunisti niso ustrelili. Tako je šlo rakom žvižgat zadnje upanje na svobodno Poljsko, ki jo je “garantiral” Atlantski Charter.
Največja politična pogreška Churchillova v vsem njegovem dolgem javnem delovanju je pa najbrž njegova zahteva po brezpogojni predaji Nemčije.
Ko je bil Hitler mrtev in nacizem skoraj do kraja premagan, je vzel državne vajeti v roke admiral Denitz. Ta je ponudil separatno predajo zahodnim zaveznikom. Če bi jo Zahod sprejel, bi nemške armade udarile nazaj proti Vzhodu in komuniste porazile. Churchill in Truman sta ponudbo zavrgla brez pomisleka in nista niti zahtevala za Nemčijo neke vlade, ki bi bila za zaveznike sprejemljiva. Če bi ne bilo te velike pogreške, bi danes ne bilo Sovjetije, bi ne bilo rdeče Kitajske, ne bilo bi Kube, ne bilo bi Sukamove grožnje o “strju Malezije”, ki povzroča Angliji in Avstraliji hud glavobol, ne bilo bi Južnega Vietnama za Amerikance.
Churchill se je izgovarjal za večino svojih pogrešk s tem, da pač Roosevelt ni hotel podpirati njega, dočim je Stalin podpiral Roosevelta. To je otročje opravičevanje. Če je Churchill mislil, da je ta ali oni sporazum napačen, kako ga je mogel podpisati? Kakšen državnik naj bi to bil? Zakaj ni tisto konferenco prekinil in dal stvar v razpravo Amerikancem? Zelo verjetno je, da bi večina v ameriški vladi pritisnila na Roosevelta in bi svoje stališče spremenil. Toda Churchill ni niti poskusil kaj takega in tako so bile vse odločbe za svet v rokah treh oseb. Sedeli so skupaj tri ali štiri dni in sami vse odločili. Tragične posledice teh odločitev občuti svet današnje dni.
Vojna je bila res zmagoslavna vse do dneva brezpogojne predaje. Ali dvajset let po tisti predaji nimamo še mirovne pogodbe, nimamo “miru na zemlji”, imamo zgolj “osvobodilne vojne”, ki rasejo vsepovsod kot gobe po dežju. Vse to ins-pirira in financira nekdanji “zaveznik” — Sovjetska unija.
Vsaka pravična vojna ima dvojni cilj: a) premagati napadalca; b) vpostaviti mir in svobodo na podlagi pravičnosti. Drugo svetovno vojno sta začela dva napadalca, premagan je bil samo eden. Drugi je ostal nekaznovan, zato je danes svetovni položaj bolj zapleten kot je bil pred drugo svetovno vojno.
d e k etrov
KATOLIŠKI GLAS V GORICI je z mastnimi črkami na uvodnem mestu ponatisnil in naše oktobrske številke lanskega leta članek pod naslovom : “Zdaj pa človek pri maši nimaš miru . . . ”
Znamenje, da tudi tam spremembe v mašni liturgiji vzbujajo začudenje in je ti'eba nekatere ljudi “troštati”.
AMERIŠKI SLOVENSKI DIJAKI so za obletnico Prešernove smrti priredili v febimarju v Clevelandu posebno slavnost in čisti dobiček od nje namenili visokošolskemu domu na Dunaju — KOROTANU. Želijo namreč, da bi ena od 90 dijaških sob v domu KOROTAN nosila ime pesnika Prešerna in bi za vso opremo sobe poskrbeli dijaki v Clevelandu. Sploh je bila organizacija slovenskih ameriških dijakov — SAVA — prva pobudnica za podpiranje KOROTANA, ki ga sedaj že zidajo. Vso zamisel uspešno vodi dunajski slovenski duhovnik p. Ivan Tomažič. Stroške za opremo ene sobe so preračunali na 270 dolarjev.
ING. ALBIN MOZETIČ je umrl v Londomi konec februarja letos v starosti komaj 51 let. Rodil se je v Gorici, krški škof dr. Srebrnič je njegov stric. Otroška leta je preživel v Ljubljani in končal tam tudi vse šole, vključno univerzo, s katere je odnesel naslov inženirja kemije. Leta 1945 se je pred komunizmom umaknil v tujino in nekaj let delal za slovensko stvar v Trstu. Od tam je odšel z družino v Argentino in kmalu dobil odlično zaposlitev pri Shellovi petrolejski družbi. Udejstvoval se je redno v slovenski javnosti in bil nekaj časa predsednik Slovenskega društva v Buenos Airesu. Potem ga je Shellova družba začela pošiljati kot svojega zastopnika po svetu, najprej v Indonezijo, pozneje v Anglijo. Zmerom je ostal v tesnih stikih z argentinsko Slovenijo in vsemi slovenskimi naselbinami po svetu. Njegova prerana smrt je težak udarec v vrste svodobnih Slovencev. Pokopali so ga v Gorici.
AMERIŠKIH SLOVENCEV — KOLIKO? V
Chicagi, 111., izhaja po 4krat na leto glasilo on-dotnega Radijskega kluba: NOVI SVET. List poroča: “Vlada je izdala številke narodnostnih skupin v Ameriki (ZDA) za leto 1964. Številke so dosežene na podlagi ljudskega štetja ter cerkvenih in bratskih organizacij. Poročilo navaja za državo Illinois 55,000 Slovencev, Califomia jih
ima 20,000, Colorado 25,000, Wisconsin 12,000 itd.
Vseh Slovencev število v Ameriki znaša po omenjenem poročilu 700,000. številke za države Ohi^i Minnesoto in Pennsylvanijo so pomanjkljive, ker je mnogo Slovencev bilo registriranih kot ‘Avstrijci’ ” — Poročamo kot smo brali. Za Slovence v Avstraliji je pač treba dodati, da število 700,000 pomeni pač slovensko kri (vključno tisto, ki je “pomešana”), kako pa je s slovensko zavednostjo in jezikom, je poglavje zase. Pa naj bo tako al' tako, z veseljem jemljemo na znanje, da velika Amerika šteje Slovence posebej in jih ne meče v skupni koš z “Yugoslavs”. Kar je pa med njim' “Avstrijcev”, so kajpada še iz časov Franca J°" žefa ali pa iz današnje Koroške.
BREZRAZREDNO DRUŽBO si je želel ogledati v Sovjetiji Amerikanec po imenu James Dra-ne. Komunizem zatrjuje, da bo odpravil med ljudmi vse “razrede” in bo pod njim za vse ljudi vse enako. Amerikanec je hotel videti, koliko se je ruski komunizem že približal temu idealu v blizu 40 letih svojega vladanja. Ni mu bilo treba dolgo čakati, da je videl. Že na prvi postaji onkraj meje je dognal, da imajo sovjetski vlaki 4 razrede. Ko je zadevo na potovanju od blizu študiral, je na svoje začudenje ugotovil, da nikjer drugje na svetu ni take ogromne razlike med višjimi in nižjimi razredi na vlakh kot v Rusiji. Tako mu je že prvi sovjetski vlak povedal, kakšna je “brezrazredna družba” pod komunizmom. Vse drugo, kar je pozneje videl, je ta prvi vtis samo še potrdilo.
PROF. JANEZ SEVER, ki živi v Clevelandu, piše v Amerikanskem Slovencu: “Med slovenskimi oo. frančiškani v Ameriki je danes eden najbolj popularnih P. Fortunat Zorman. Nekdanja stara lemontska garda se je že pred leti umaknila v Avstralijo: p. Bernard Ambrožič in p. Odilo Hajnšek. Tja sta jo popihala tudi dva mladih, p. Ba* zilij Valentin in p. Valerij Jenko. S tem je slovenski frančiškanski Lemont močno osirotel, kar najbrž ne čutijo samo v Lemontu; to čuti, in sicer kar močno, tudi vsa ameriška slovenska katoliška skupnost”. — — — Janez Sever je znan in priznan kot fest fant in je gotovo to napisal z dobrim namenom. Toda zakaj je bilo treba rabiti besedi “umaknila” in “popihala”, mi štirje v Avstraliji — ugibamo. Besedi imata čuden “prizvok”.
kakor da s svojim odhodom v Avstralijo nismo imeli čednega namena. No, bo pa kdaj drugič dobri mož svoje besede bolje pretehtal, preden jih izroči papirju in javnosti.
SPOR ZA GIBRALTAR med Španijo in Anglijo se je spet bolj razvnel. Španija se čuti poni-Zano, ko prav na njenem ozemlju ostaja “zadnja angleška kolonija” v Evropi. Med drugim se pritožuje, da je Gibraltar eno samo veliko gnezdo tihotapstva in kontrabandstva. Franco nagaja Gibraltarju, kolikor pač more. Blokira trgovanje z Gibraltarjem in španski delavci ne smejo hoditi tja Za zaslužkom. Anglija ne taji, da je Gibraltar var-No zavetišče tihotapcem, niti ne trdi, da ji je Gibraltar dandanes še tako potreben, kot je bil pred casom. Vendar se ji zdi preveč poniževalno, če bi korala Gibraltar oddati Špancem. Zato letajo nad nj,m angleški vojni letalci — v tiho svarilo Španom, Na drugi strani pa razmišlja, kako bi se posodila s Francom in kako bi vsaj tihotapstvo ustavila.
GOZDNI POŽARI V AVSTRALIJI so potreb-111 >n pravi blagoslov za gozdna drevesa, ki so v ogromni večini evkalipti. Tako trdi neki dopisnik v sydneyskem dnevniku. Dokazuje, da evkalipti nujno potrebujejo ognja. V njem se ne uničujejo, arnPak obnavljajo. Po najhujšem požaru v nekaj bednih evkalipti spet lepo ozelene, brez njega bi Se starali. Gozdni požari samd na sebi torej niso Nobena nesreča, le če pridejo preblizu človeških ■Vališč, se začne delati škoda. Zato predlaga, naj 1 hiše blizu gozdov bile iz materiala, ki ni go-J*v- In še to predlaga, da naj bi v gozdovih napravili dovolj široke poseke — “fire-breaks” — ki 1 nastali požar omejile na določen del gozda. Ta-
0	bi bili gozdni požari pod kontrolo in to je vse, ar je ptrebno. — Tako ta mož. Da ni dovolj pro-Pi'ičevalen, je pokazal dopis drugega strokovnja-a’ ki je gornje trditve precej omajal.
mož kaj težko dobiti. Prvič zato, ker tudi vojska nabira rekrute, drugič zato, ker tovarnam primanjkuje delavcev. Vrhu tega človek zelo težko prestane preizkušnjo za policaja. Zahteve so tako stroge, da od sto priglašencev komaj kakih 14 sprejmejo. Že dosedaj je bilo težko vzdržati predpisano število policajev, ker vsako leto kakih 200 odpade, bodisi da resignirajo, zbolijo, ali gredo v penzijon. Ne bo kazalo drugega, ljudje bomo morali sami skrbeti, da se čedno vedemo in ne napravljamo zločinov. Tako se pomanjkanje policajev ne bo prehudo poznalo.
MOJSTER FRANCE GORŠE, kipar, slikar-grafikar Meštrovičene šole, se še kar naprej uveljavlja v umetniškem svetu severne Amerike in Kanade. Pogosto razstavlja svoja najnovejša dela. Njegove razstave so si že z velikim odobravanjem ogledali ljubitelji umetnosti v Clevelandu, Ne\v Yorku, Torontu in drugod.
FANT ALI PUNCA? Tako se sprašujejo lju-dej v Stockholmu na švedskem, kadar vidijo kje v mestu “mlade ljudi”. Fantje so namreč začeli svojo zunanjost uravnavati po dekletih, dekleta pa po fantih. Fantje si barvajo ustnice, se šminkajo itd. Nikar pa ne mislite, da nosijo tudi krilca in si pustijo rasti lase. Saj to bi ne bilo po dekliško. Dekleta namreč nosijo hlače in kratke lase. V takih okoliščinah je res težko vedeti, s kom imaš opraviti, s fantom ali dekletom. Baje je ta “moda” zajela šele samo Stockholm, ni segla še kam drugam, zato tudi upajo, da bo prešla tako hitro kot je prišla.
DR. LOJZE ŠKERL je zapisal nekje v odgovor nekaterim nezadovoljnežem: Želeli smo, da se kaj spremeni; zahtevali smo, da Cerkev čimbolj odpre vrata slovenskemu jeziku. Zdaj naj se pa upiramo spremembam, ki jih prinaša reforma in je maša skoraj vsa slovenska?
b IZ TRNOVEGA NA KRASU so doma trije ratje frančiškani z imenom Brlek. Dva sta v Sve-
*	deželi, p. Metod in p. Cecilijan. P. Metod je ar-*Var> p. Cecilijan pa vodi deški pevski zbor, se-oječ iz arabskih dečkov, ki pojo pri slovesnostih ^ baziliki božjega groba. Okoli 50 jih je. Tretji . rva*-> P. Mihael, je pa v Rimu za dekana na fran-Clskanski univerzi. Vsi trije so se izšolali v Italiji, ®*tali so pa še na svojih odličnih mestih zavedni ‘°venci.
PETSTO NOVIH POLICAJEV potrebuje dr-ZaVa NSW in vlada je dala dovoljenje za toliko Povečanje policijske sile. Pravijo pa, da bo toliko
KARDINAL ŠEPER v Zagrebu se gotovo zaveda, da ga čaka prav taka usoda, kot jo doživlja njegov kolega Wyszynski na Poljskem. Takole piše F.D. v Glasu SKA: “Kot v vsem komunističnem sistemu Cerkev na Poljskem ne pozna varnosti in gotovosti. Cela orožarna Demolcjevih mečev visi nad njenimi ustanovami in dejavnostmi. Zlasti priljubljeno je režimu izigravanje s pravno negotovostjo v davčnih zadevah. Država in partija storita vse, da se mora Cerkev držati daleč proč od mladine . . . Naklado katoliškega tiska omejujejo z administrativnimi ukrepi in tako verskim listom ne puste do večjega vpliva.” — Vse to velja tudi za Jugoslavijo.
KOTIČEK NAŠIH MALIH
Nada piše.
Letos hodim v šolo v “Form II” in to ni šala. Vse se mi zdi novo in drugačno kot lansko leto. Najbolj drugačno je menda zato, ker je težje. Trikrat na teden imamo francoščino in ta me precej muči. Vedno pozabim, da je treba po francosko izreči m in n skozi nos. Tudi matematika je težka in je nimam nič rada. Imamo tudi šivanje in to mi ugaja. Več reči sem že sešila. Zanimiv je tudi pouk v kuhanju. To imam še najrajši. Kar skuhamo, moramo tudi pojesti. To je prijetno, kadar kaj dobrega skuhamo. Včasih pa kako jed tako pokvarimo, da moramo vse vreči stran.
Po dvakrat na teden imamo v naši šoli tudi verouk. Jaz se zdaj pripravljam na sveto birmo. Škoda, da živimo zdaj tako daleč, da ne morem več hoditi v slovensko šolo. Morda sem tudi že prevelika. Sem pa zato dobila vlogo v igri za odrasle. Bom igrala kot članica kuharskega krožka in bom lahko kuhala tudi na odru. Igra bo 29. maja. Pridite nas pogledat! Lepe pozdrave vsem Kotičkarjem. — Nada Lipovec, Melbourne.
Povestica gospodične Anice
Zdenka je imela rojstni dan. Ravno takrat mama ni imela dosti denarja, namesto lepe torte je spekla Zdenki samo meden kolač. Zdenka je povabila svoje prijateljice. Te so pa že skozi okno videle, da je na mizi samo meden kolač. Šle so kar naprej, da bi se nekje igrale. Zdenka je bila zelo žalostna.
Takrat pa potrka nekdo na vrata in v sobo stopi visok mož. V rokah drži lepo torto, voziček in punčko. Prijateljice so od daleč videle, da je vstopil v Zdenkin dom oni tujec, ven pa ni prišel. Postale so radovedne, kdo bi bil. Hitro so poiskale darove za Zdenko in se vrnile k njej.
Pri vratih jih je ustavil oni tujec. Kaj boš dala Zdenki?, je vprašal prvo. Pokazala mu je čokolado. Dobro, je rekel, moje darilo je desetkrat več vredno kot tvoje. Jaz dobim deset kosov torte, ti pa enega. Vprašal je drugo: Kaj neseš Zdenk'.• Pokazala je bonbone. Tujec ji je rekel: Dobiš samo pol kosa torte. Tretja mu je pokazala žvečilno gumo. Rekel ji je: Morebiti boš dobila košček medenega kolača . . .
Deklice niso razumele, zakaj tujec tako govori. Zadnja se je oglasila: To pa vendar ni prav, da bi Zdenkine prijateljice bile samio toliko vredne, kot so vredni njihovi darovi! Tujec je rekel'-Tudi jaz mislim, da ni prav. Zdi se mi, da tega poprej niste vedele.
Šele sedaj so deklice spoznale, kako grdo so ravnale z Zdenko. Stopile so okrog nje in ji °b" ljubile, da nikoli več tako. Potem so se vsi skupaj veselo gostili.
Vsem Kotičkarjem želi blagoslovljene velikonočne praznike
vaša Anica.
u
S a
Kakor majhni črni škrati stiskajo se po papirju. Jure z njimi se pobrati in ko šola bo končana, Jure znal bo knjige brati. Kdo so tisti črni škrati?
Marička Žnidarič, Melbourne
PIRHOVANJE
(Povelikonočna zabava)
Velikonočni ponedeljek 19. aprila 1965 ob 7:30 zvečer PADDINGTON TOWN HALL
Polovica dobička za Slovenski dom
Dar pri vratih 15 til.
Vljudno vabi
SLOVENSKA KARITAS
KADAR JE AVSTRALIJA
PREVEČ “SONČNA”
LEPO SE SLIŠI, ZELO LEPO, če dr. Mikula nekje na Koroškem sredi hude puste in mrko oblačne zime pripoveduje ljudem o “sončni” Avstraliji- Tudi nikakor ni zgolj domišljija. Ampak ka-je v Avstraliji preveč sonca — in z njim su-in vročine in gozdnih požarov — bi Avstralci lz srca radi dali najmanj pol svojega sonca daljnim severnjakom, pa še prevoz bi z veseljem plačali iz lastnih žepov. Pa mestih že še gre, zunaj P° podeželskih krajih je pa življenje presneto težko.
Ste morda brali o tisti gospodinji, ki je bolj Cenila vodo kot samo zlato? Vodno zalogo v sodih pod kapom je zajemala po skledah, ne po ved-pih. pa je najprej v skledi vode okopala dojenčka- nato je v isti vodi oprala perilo, potlej z isto-v°do poribala pode v hiši, končno z njo zalila tisto malo zelenja, ki ga je skušala ob hiši pri življenju držati.
Ste morda brali o človeku, ki je prišel z de-z®le na obisk v Sydney, pa tam videl, da ljudje ^Pe na vodovodnih ceveh slabo zapirajo? Ni mo-prenesti tistega curljanja, vstal je in hitel vse P*Pe po hiši krepko privijat. Od doma je bil vajen viSoko ceniti vsako kapljico vode, ta čut je zrasel v njem v drugo naravo, nagonsko je vsako iz-Subo vode imel za greh. Ni pomislil, da v Syd-neyu redko vode zmanjka.
Ste morda brali o onem, ki si je z dežele več sto niilj proč želel napraviti izlet v Sydney z edi-nin' namenom, da bi vsaj enkrat legel v banjo, do 'rha napolnjeno z vodo? Le kakšne občutek prev-2anie človeka, kadar more uživati tako razkošje?
Ste morda brali o tistem, ki je imel za kopanje samo skledo vode, pa je stopil v skledo t. en° nogo, zajel vode z gobo, se z njo podrgnil po koži in strogo pazil, da je vsaka kapljica s*"ekla nazaj v skledo? Moral je namreč potem popiti v skledo še z drugo nogo in napraviti ena-e gibe. če je pri tej delikatni telovadbi izgubil Ravnotežje in se mu je skleda prekucnila — rajši
1	bil dal polovico svojega premoženja. . .
I	Da, tako dragocena jo dostikrat voda ob ne-em času jn v marsikaterem kraju širom po Avs-a'iji- Zato pač, ker je Avstralija tako rada pre-
—	sončna.
Stvari se seveda polagoma zboljšujejo. Je pa J® Polno krajev, tudi prav blizu mest, kjer imajo e toliko vodne zaloge, kolikor jim je naplavi dež
s hišnih streh v tam nastavljene tanke. Če te vode zmanjka, je morda kje v bližini — “studenček pod skalo, kako si hladan”? O, da bi bil, pa ga zaman iščeš. Kje v bližini je morda zajezena kotanja, ki je ujela dobršno množino vode ob zadnjem dežju, živina se hodi tja odžejat, pa je še zanjo voda vse preveč kalna, razgreta, usmrajena. Ubogi ljudje, če so primorani zase tam zajemati !
Ni ravno izjema, da v take kraje dovažajo vodo od daleč. Dovažajo jo vlaki in tovorni avtomobili. Kakor drugod čakajo na prihod pošte, mleka, kruha, mesa. . . . tako zaželen je vlak ali tovornik z vodo. Seveda je taka voda draga in z njo si pomagajo ljudje le za lastne potrebe, za živali bi bilo treba marsikam pripeljati kar vodno zalogo velikega Sydney Harbourja. Milijonom ovac in goved dostikrat ni pomoči, njihova trupla pokrivajo obširne planjave.
Da, hudo je, da Avstralija nima veliko talne vode, hudo je, da njeno podnebje ne pozna “pametnega” izmenjavanja med soncem in dežjem. Za dolgo sušo rade pridejo skoraj prav tako škodljive — povodnji. Znanstveniki se močno ukvarjajo z iznajdbo, kako bi ob času suše napravili dež. Baje so pa še dosti daleč od tega. Kako pa ustaviti nalive, kadar se nebo odpre na stežaj, bi bila pač še težja naloga.
Naših slovenskih rojakov je širom po Avstraliji primeroma malo “na kmetih.” Nekaj jih pa je. Ali ne bi kdo napisal iz lastne skušnje, kako se jim godi v suhih tednih in mesecih? Urednik nima osebnih izkušenj, napisati more le, kar sliši ali bere.
O, ni vedno tako v Avstraliji in tudi ne povsod. Najdeš kraje in zadeneš čase, ko strmiš nad lepoto avstralskega življenja “na kmetih”. Redko pa se obnese brez umetnega namakanja. Pa kaj za to, če je le voda dosegljiva, človek si misli: Ge zakaj naši ljudje, od doma več ali manj kmetje, sede po mestih, se stiskajo v tesnih stanovanjih in garajo po tovarnah? Zakaj ne skušajo priti ven in obdelovati zemJjo?
Morda si že odprl usta, da bi jim poočital. Spet jih pa zapreš, ko slišiš iz ust kakšne avstralske “kmetice”, ki zdihuje:
“Oh, da bi se mogla preseliti v mesto! Tam bi vsaj lahko gojila rože in imela dobro uspevajoč zelenjadni vrt. .
Iz Slovenske Duhovniške Pisarne n.s.w.
Tel. za p. Valerijana: FA 7044
Službe božje
Nedelja 11. aprila (CVETNA, druga v mesecu): St. Patrick, Sydney, ob 10:30.
Hamilton, N.C. večerna maša ob 6.
Veliki četrtek, 15. aprila
Sveta opravila v vseh cerkvah popoldne ob treh. Za Slovence posebej:
Blacktown: spovedovanje od 9 — 12 dopoldne. St. Patrick, Sydney: od 2 — 3 popoldne. Sv. opravilo v gornji cerkvi, tudi sv. obhajilo.
St. Joseph, Leichhardt od 2 — 3 popoldne, nato križev pot.
St. Francis, Paddington: spovedovanje od 6 — 7 zvečer.
Velika sobota
St. Francis, Paddington: spovedovanje od 9
—	10 dopoldne in od 6 — 7 zvečer.
Cabramatta: spovedovanje od 1:30 do 2:30, nato blagoslovitev velikonočnih jedil.
St. Patrick, Sydney: spovedovanje od 3 — 4 nato blag. vel. jedil.
Velikonočna polnočnica
ST. BRIGID, Miller’s Point (pri mostu): spovedovanje od 10 — 11 zvečer. OB ENAJSTIH začetek obredov velikonočne vigilije. — Ob 12. velikonočna polnočnica.
Ves krasni obred velikonočne vigilije bo v slovenskem jeziku.
Velika nedelja (VSTAJENJE GOSPODOVO): Villawood (Gurney Rd.) ob 10:15 Leichhardt (sv. Jožef) ob 10:30 VVOLLONGONG (katedrala) ob 5. pop.
Nedelja 25. aprila (četrta v mesecu) :
St. Patrick, Sydney, ob 10:30 Villawood (Gurney Rd.) ob 10:15
Nedelja 2. maja (prva v mesecu) :
Blacktown (stara cerkev) ob 10:15 Croydon Park (sv. Janez) ob 10:30
Nedelja !(. maja (druga v mesecu):
St. Patrick, Sydney, ob 10:30 \VoIlongong (katedrala) ob 5. popoldne
V	NEDELJO 2. MAJA
Za Slovence posebej ta dan nič. Po vseh cerkvah bodo večerne maše s skupnim sv. obhajilom duhovnikov in vernikov. Po najboljših močeh se udeležite tudi vi.
Veliki petek
Popoldne ob 4. na svidenje v kapelici pri sv Frančišku v Paddingtonu! Z molitvijo za domovino bomo združili ŠMARNICE. In boste povedali; če nam kaže imeti šmarnice vsako nedeljo v maju.
DR. I. MI KUL A SPOROČA.
V Brisbanu se bomo videli sredi velikega tedna in bomo veliko noč skupno obhajali po že ustalje-nem sporedu.
V Canberri bomo imeli velikonočno službo božjo na belo nedeljo 25. aprila ob 6. zvečer.
V šmarničnem mesecu majniku upam obiskal rojake v S.A. in in W.A. Podrobnosti pozneje.
Na veselo svidenje, če Bog da!
V	Sloveniji
V	privatnem pismu nadškofa dr. Pogačnika stoji zapisano: Pri nas že postavljamo oltarje tako, da bomo maševali obrnjeni proti ljudem, ne od njih proč. Tudi posebne pulte za branje listov in evangelijev. Potrebna stvar!
Z mašami v slovenskem jeziku SO začeli V domovini povsod prvo postno nedeljo (7. marca.) ^ dosedanjem slovenskem besedilu so sprejeli majh' no spremembo. Za latinski “Ite missa est” so spre' jeli besede: Pojdite v miru. Ljudstvo odgovor*: Bogu hvala!
VESELO ALELUJO
" in mnogo velikonočnega blagoslova želijo vsem rojakom
slovenski duhovniki	^
♦♦♦♦ ♦	+ + + +
,
PROŠNJE ZA VSE POTREBE
Za vse nedelje v letu so v Rimu določili, da Se tik pred darovanjem opravijo posebne molitve, Podobno kot pri litanijah. V Avstraliji smo jih že
slišali
»ii pri mašah v angleščini, za Slovence smo jih
dobili od doma. Take
so:
„ Mašnik; To nedeljo, ko smo zbrani, do posvetujemo Gospodov dan s tem, da se spominjamo j^stitljivega vstajenja našega Gospoda, ki bo ob
ncu sveta zopet prišel, da nas sodi, molimo, bratje:
v Gospod, za sveto Cerkev, za našega svetega °ceta papeža, za našega škofa, za naše duhovnike n Vse božje ljudstvo.
Berniki: Prosimo te, sliši nas!
'lašnik: Za starčke, za bolnike, za stiskane, v»e, ki so zdoma, za vse naše trpeče brate in a Vse, ki jih ni tukaj.
Berniki: Prosimo te,sliši nas!’
k j.	Pašnik:	Za našo	župnijo, za duhovniške po-
Ice in vse	krščanske vzgojitelje.
Berniki:	Prosimo	te, sliši nas!
Pašnik:	Za naše	ločene brate,	za	vse,	ki	so
za
vero
»ah
zapustili in za vse nevernike.
Verniki: Prosimo te, sliši nas!
Mainik: Za vse, ki so ta teden v naših druži-Unirli, in za vse verne mrtve.
erniki: Prosimo te, sliši nas!
V
Mašnik: O, Bog, naše pribežališče in naša moč, poslušaj pobožne prošnje svoje Cerkve, ki sam pobožnost navdihuješ, in daj, da kar verno prosimo, v resnici dosežemo. Po Kristusu Gospodu našem.
Pripomba: Namesto da te prošnje moli duhovnik sam z verniki, doma priporočajo, da se opravijo s petjem. V tem primeru se vloge razdele med duhovnika, vernike in pevski zbor.
PRI SVETEM VIDU V CLEVELANDU
PROTI LJUDEM OBRNJEN je v največji slovenski cerkvi v Ameriki prvič maševal dne 17. jan. 1965 Fr. Julij Slapšak. Da je mogel tako maševati, so postavili poseben oltar vrh stopnic pred glavnim oltarjem v prezbiteriju. Maša je bila v slovenščini. Med sveto daritvijo sta goreli na oltarju dve kratki sveči, zasajeni v dva nizka težka medeninasta svečnika. Postavljena sta bila na zunanja ogla oltarne mize. Pred oltarjem je stal nov okusno izdelan visok kovinast križ na težkem podstavku.
Po evangeliju je g. Slapšak v svojem govoru ljudem razložil pomen te spremembe. Rekel je, da se s tem načinom maševanja Cerkev želi povrniti k navadi, ki je bila nekaj vsakdanjega v prvih časih krščanstva.
Poročilo o tej maši dostavlja: Na vse navzoč-ne je maša po starodavnem načinu napravila izredno lep in blagodejen vtis. V cerkvi je bilo občutiti večjo osredotočenost okrog najsvetejše daritve. Oltar je postal še bolj ssedišče božje hiše.
\ e* čas daritve je vladala v cerkvi globoka zbranost.
,S ‘o sliko na razglednici nam je voščil veselo alelujo z zahvalo p. Poderžaj in Indije
Misli> April, 1965
NEW SOUTH WALES
časte Mater božjo kot samega Bo pa. Škofje so Pat poudarili, kako veliko pomanjkanje duhovnikov Je v Južni Ameriki . . . zato ni pouka.
Medowie. — To je moje prvo pismo v letošnjem letu na Point Piper. Sicer se že par mesecev pripravljam na to pisanje, pa me je čas vedno prehiteval. Ali je bilo tako vroče, da so mi možgani skoraj zavreli, ali sem bil pa tako truden, da sem že nekaj ur pred časom za počitek na eno oko spal. Že nekaj tednov je tako suho, da moram vsak dan dovažati vodo, sicer bi nam kurjad od žeje počepala. Danes je nekoliko hladneje, zato sem si upal napisati teh par vrstic, o dežju pa nobenih znakov. Skoraj 10 mesecev smo že tu, pa nismo doživeli poštenega dežja. Pošljite ali prinesite celovške mohorjevke in lepo pozdravljeni vsi, ki berete MISLI in vanje pišete. — Joža Maček.
Concord. — Z zanimanjem sem vzel na znanje, da tudi Baragova zadeva spet stopa v ospredje. Misel na zbiranje podpisov na škofa v Mar-quettu je posrečena. Nekje sem slišal pogovor med rojaki, kateri od obeh oltarnih kandidatov je bolj vreden, da ga “porivamo” naprej, Slomšek ali Baraga. Jaz sem se takoj namenil, da bom napisal, par vrstic v MISLI, zato nisem hotel nič reči, da bi se ne izdal. Zdaj pa mislim, da nobeden ne bo iznašel, kdo to piše. Moje mnenje o Slomšku in Baragu je tako, da je čisto odveč ugibanje, kateri je več vreden. Če jaz slišim ali berem o Slomšku in Baragu, se mi zdi prav tako, kot če bi bral o Cirilu in Metodu. Ne pride mi na misel, da bi jih postavljal na vago. Oba sta velika, Bog sam pa ve, kateri je večji, če je kateri. Prav tako mislim
o	Slomšku in Baragu. Ne bom vprašal, za katerega sem bolj navdušen. Moj odgovor je: Oba — drugega za drugim! Naj še pripomnim, da bi tudi jaz rad videl v ponatisu v MISLIH dr. Ukmarjevo predavanje o Krizi v češčenju Matere božje. Sem nekje bral, da so se škofje iz Južne Amerike na koncilu pritoževali, da se Mati božja v katoliški cerkvi preveč časti. Ali je to res? — Pepe Ma-tulj.
Pripomba: Ukmarjevo predavanje pride v maju. Tisto o škofih iz Južne Amerike ni točno, škofje se niso pritoževali tako kot ste zapisal, pač pa so res rekli, da katoličani v Južni Ameriki zato, ker so slabo poučeni — seveda ne vsi — bolj
SOUTH AUSTRALIA
Adelaide: — Da ne bo predolgega odlašanj*’ ki se tako rado samo od sebe podaljša, pošilja^0 naročnino za letošnje leto in prispevek za Skla MISLI imamo radi. Prinašajo nam veliko koristne ga branja in so lepo urejene. Oba z možem jih ra da bereva. Vselej sva vesela, ko pridejo, in sVa hvaležna za tako redno prihajanje. Ne bi hotel*1 biti brez tega našega priznanja vrednega Hvala tudi za KOLEDARČEK, ki je zelo priročna knjižica. Lep pozdrav in veselo Alelujo! — A® gela Dodič.
Alexandra Bridge. — Drage MISLI!1 — Sp0 ročam vam, da smo sedaj že na svoji farmi. koč sem pisal, da smo dobili lep kos sveta, Pa ,e nismo mogli takoj tja preseliti. Delati je bilo treba na žagi in le od daleč skrbeti za naš svet. Se daj smo si postavili zasilno hišico s kuhinjo jn dvema sobama. Naš svet je na zelo lepem kraJ11 v bližini reke Scott River, ki ima sladko vod* Kupili smo si traktor in motorno žago. Sin Ivan še hodi na delo na žago 17 milj daleč, jaz Pa traktorjem čistim zemljo ter jo pripravljam oranje in setev. Seveda smo šele pri začetku >n tudi ne manjka začetniških težav. Najhujše so ka} pada finančne. Počasi bo že bolje. Mohorske knj1 ge smo v redu prejeli in redno nam prihajajo di MISLI, čeprav smo daleč od slovenskih nase bin, se zanimamo za vse, kar se dogaja po s^° venskem svetu. Lep pozdrav vsem rojakom. Ivan Štrucelj.
»■»+♦♦ + » ♦-» + ♦+■♦ + + + »» + + » + »♦ ♦ ♦ ♦ ♦ » ++++++*!
HIŠA NAPRODAJ
v dobrem stanju, ugodne prometne
zveze.	;
''	Anton	Slavec,	31	Gottenham	St.,	Glebe, ,
Sydney.
QUEENSLAND
Mount Isa. —- Naše mestece je staro dobrih 40 let. Leži v puščavi okoli 500 milj od Townsvila Proti zahodu. Do Brisbana imamo še veliko bolj daleč. Mesto živi le od rudnikov, ki zadnja desetletja kopljejo le baker. Je zelo moderno urejeno, !Qia svoje cerkve, knjižnice, klubska poslopja, 5o-*e >n oddihališča. Prebivalstvo šteje 16,000 in med njimi je štiri tisoč in pol otrok. Prebivalstvo je Ze'o mešano po narodnost, saj pravijo, da je zakopanih pri nas nič manj kot 40 raznih narodnosti. Slovencev je morda najmanj, ne morem re-c* za gotovo. Trdijo, da je pri nas največ Fincev, človek bi mislil, da se Finci, ki je njihova domo-Vlna tako blizu severnega tečaja, ne bodo mogli-Privaditi vročemu podnebju pri nas. Pa se kar dobro privadijo. Sploh so baje pred desetletji Avstralci mislil, da tu gori belokožci ne bodo mogli °bstati, v rudnikih bo treba zaposliti aborigene ali °d drugod uvožene črnokožce. Pa je prišlo vse
drugače. Nov dokaz, da se beli človek povsod znajde, če so le prilike za življenje in zaslužek dane. Vsi veste, da imamo prav zdaj in že dolge mesece velike težave z zaposlitvijo in tako dalje. Res so težave velike, pa tudi to bo minilo in Mount Isa bo spet zacvetela in vsa Avstralijaje bo vesela. Pozdrav vsem, ki boste to brali. — Poročevalec.
Brisbane. — Dve pripombi k marčni številki MISLI. Bilo je poročano, da je koncentracijska taborišča še pred Hitlerjem ustanavljal Stalin. Toda že davno pred Stalinom so jih ustanavljali Angleži ob času znane burske vojne v Afriki. Omemba “Meksikajnarjev” me je spomnila, da v Ljubljani že več desetletij stoji velika stanovanjska mestna hiša (na Poljanah), ki ji ljudje pravijo “Meksika”. Tam so namreč nekoč zbirali prostovoljce, ki so šli na pomoč mehikanskemu cesarju Maksimilijanu, bratu Franca Jožefa. Po treh letih vladanja v Mehiki je bil Maksimilijan ubit, ljubljanska “Meksika” pa menda še danes živi. — Pozdrav in veselo alelujo — Janez Primožič.
BRISBANE IN NJEGOVO IME
Janez Primožič
Povod tem vrsticam je dal članek dr. I. Mikula v februarski številki. Zlasti merijo na zadnji stavek v članku: zakaj mesto ni dobilo ime Queenstown. — Pisec.
V	POZNEM 18. IN 19. STOLETJU so se vrsti-
1	številni raziskovalci avstralske obale in njene Notranjosti. Eden od njih je bil John Joseph Wil-laiU Molesworth Oxley, čigar ime je tesno pove-Zan° z imenom in zgodovino našega mesta. Ko je Vstopii v mornarico, so mu skrajšali ime in je °stal le John Oxley. Bil geometer države NSW in tem svojstvu je izvršil mnoga merjenja in odbitja.
Guverner NSW mu je dal nalogo, naj preišče alo proti severu in najde primeren kraj za novo azensko kolonijo. Oxley se je res leta 1823 odpravil na raziskovanje in s pomočjo dveh pobeg-p kaznjencev odkril današnjo brisbansko reko. trrePričal se je, da je plovna preko 40 milj v no-anjost. S tem odkritjem je Oxley nevede polo-ternelj današnjemu mestu Brisbane.
. To je le kos predzgodvine našega mesta. Mar-<*o se je že vprašal, po kom sta mesto in njego-’’eka dobila svoje ime. Vemo, da je mnogo av-^ alskih krajevnih imen prišlo iz Anglije in tudi isbane ne dela izjeme. Reki je dal imel Oxley
sam po tedanjem governerju NSW, ki se je imenoval Sir Thomas MacDougall Brisbane. Ko je ob reki nastala naselbina, se je tudi nje prijelo isto ime.
Sir T. MacDougall Brisbane je bil po rodu Škot in je znan kot najbližji sodelavec Lorda Wel-lingtona v vojni proti Napoleonu. Bil je ne le guverner v NSW, bil je tudi znamenit astronom, uveljavljal je svobodno vseljevanje v Avstralijo ter uvajal gojitev grozdja, sladkorne trstike in tobaka.
Odkritelj John Oxley iir^a spomenik v Brisba-nu, za kar žal le redki vedo. Preprosta skala s spominsko ploščo nas opozarja, da se je John Ox-ley na tem mestu zaradi pomanjkanja vode izkrcal in nevede položil temelj današnjemu mestu.
V	tukajšnji mestni hiši pa kažejo sliko samega Brisbane njegovo nekdanjo hišo v mestu Largs na Škotskem, kjer je bil rojen. Še druge zanimivosti iz preteklosti, ki so v zvezi z Brisbanom, si lahko vsakdo ogleda.
Te kratke vrstice naj zadostujejo o preteklosti našega mesta, ki se je v dobrem stoletju razvilo iz nič do tretjega mesta v Avstraliji z nad pol milijona prebivalstva. Zlasti zadnja leta prav krepko tekmuje s svojima močnejšima sestrama na jugu.
j
DRUŠTVO ?
SYDNEY
S.D.S. — AKCIJA ZA DOM
ČAS JE, DA SE PREBUDIMO iz takozvane-ga “poletnega spanja”. To naj ne velja samo za člane AKCIJE, ampak za vse rojake. Samo s skupnimi močmi, darovi in delom, bomo dosegli cilj.
Veliko rojakov je že darovalo za DOM, drugi pa se bodo še pridružili. Tisti, ki vedo in razumejo, koliko napora, dela in časa je treba za takšen podvig, s svojim pispevkom ne bodo predolgo odlašali.
Kaj naj pomeni beseda “prispevek”?
Dar v denarju: s tem apelom stopamo ponovno pred vse rojake. Nič zelo težkega. Pošlješ namenjeno vsoto, dobiš potrdilnieo in opravil si — zaenkrat.
Delo za stvar: to je velika naloga tistih med nami, ki smo člani akcijskega odbora. To vzame tudi dosti časa. Treba je organizirati zabave, pripravljati dvorane pred prireditvijo, počistiti jo po prireditvi, udeleževati se sej in sestankov, v red spraviti polno predvidenih in nepredvidenih malenkosti, ki včasih nenadoma narastejo, da niso več malenkost. Toda vse to nam je v veselje, če vidimo, da nas rojaki razumejo in so voljni svoje prispevati.
Veliko rojakov nas razume in so vsaj v toliko z nami, da radi pridejo na prireditve in s tem pripomorejo do povišanja kapitala v blagajni. Na žalost moramo pa priznati, da naletimo tudi na nerazumevanje mnogih, ki nas imajo za zaletele in meglene idealiste. Kajpada, tudi na to smo bili že od vsega začetka pripravljeni in nas pri delu ne moti.
\a poti do drugega tisočaka
Vsi tisti, ki ste nekoliko nezaupno čakali na prvi tisočak in po naši objavi, da ga že imamo, priznalno prikimali, upognite se zdaj in pomagajte, da čimprej pridemo do drugega! Čimprej moramo dospeti do tega drugega mejnika. Ali naj ponovim že nekoliko omlačeno ugotovitev? Glasi se:
—	“Če bi vsak rojak dal le EN FUNT na leto, ne bilo nam bi treba dolgo čakati na — lepe tisočake!”
In to bi pač vsakdo zmogel, le dobre volje je
treba. V tej veri in v tem zaupanju bomo sps začeli trkati na vrata rojakov in upamo, da 118111 nihče ne bo svojih vrat — zapahnil.
Slovensko društvo Sydney
Na zadnji skupščini so člani društva skleo' li, da bo vsak od njih daroval en šiling na teden & DOM. Nekateri so ta sklep že izvršili, drugi ?a gotovo še bodo. Kaj ko bi se jim pridružili se drugi, ki niste člani društva? Saj na splošno naši rojaki niso nad mero stisnjenih rok. Poznan'0 razne “sklade” v naši sredi, ki dosti čedno jS pevajo. Zakaj bi potiskali v ozadje ravno naš skla za DOM?
Ni pa DOM naš končni in izključni cilj. Z d« lom za DOM se trudimo skupno s SDS, da bi dviS^ nili kulturni in zabavni nivo naših prireditev. kaže, da nam tudi to počasi uspeva. Igralska diu žina je zopet na delu. V režiji Ivana Koželja Prl pravlja uprizoritev Finžgarjeve drame “Razval'11* življenja”. Dobiček je namenjen Slomškovi s° in Domu. Upamo, da bodo rojaki napolnili dvoran0
—	več ko enkrat!
Presenečenje v maju
Za dobrodošlo spremembo v načrtovanju 1,8
ših zabav bo v maju nekaj posebnega. Prvič bo1110
Slovenci imeli svojo zabavo na ladji in to pod 119
slovom: Veseli večer s plesom, štiri ure se bos1
29,
vozili po Sydney Harbourju. To bo v soboto * maja. Ob 7:30 zvečer se bomo zbrali pri No. 2 ^ cular Quay in se na Ferry “RADAR” odpeljal* ^ prijetno vožnjo. Z jedačo in pijačo bomo dobr° preskrbljeni. Vstopnina bo 15 šilingov. Zaradi val nosti je želeti, da bi otrok tisti večer ne jemal1 seboj. Na svidenje!
Za AKCIJO: Rudi Breznik-
Nadaljnji darovi za sklad za DOM-
5-0-0: Helena Popovič; £ 2-0-0 bratje Švige^.
£1-10-0 Ivan Obreza; £ 1-0-0: M. JanžekovlC’
10*
Mrs. Berginc, Fr. Stare, V. Franjo; šil-Lukežič; šil. 5: V. Vdovič.
Zabava “Jožefovanje” £ 15-0-0. (T°ne ^ Šircelju je v marčni številki Škrat pris° 20 funtov, pa je — žal — ničla zlagana.)
Vsem prav lepa hvala (razen Škratu • •'
. , ,  ^
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
vsem bratskim društvom in vsem rojako111 širom po Avstraliji želi SLOVENSKO DRUŠTVO SYDNEY. Akcija za Dom — Igralska družina Slomškova šola — Dopisna šola — Pevsk1 zbor “škrjančki.”
J
/
V AVSTRALIJO - PREKO ITALIIE ALI AVSTRIIE
ZA MNOGE NAŠE ROJAKE STA BILI in sta vsaj deloma še za prihod v Avstralijo Italija in Avstrija “odskočni deski”. Postopek za ta “odskok” se je pa že večkrat spremenil. Prav zadnje čase je nastalo spet nekaj sprememb in o njih nam poročajo.
Avstrija
Do julija lansko leto je lahko Slovenec prišel
v	Avstrijo z dovoljenjem domačih oblasti. Imel je nekak potni list. če je hotel od tam naprej v Avstralijo, se je predstavil avstralskim predstavnikom in so mu dali vizo, pritisnili pečat v njegov Potni list, pa je šel naprej.
če je prišel v Avstrijo na črno, brez potnega lista, mu je na željo in po primernem izpraševanju dala potni list Avstrija, nanj je dobil avstralsko vizo in je šel naprej.
Ta postopek je zdaj odpravljen, če pride kdo na črno, bo zelo verjetno po kratkem postopku Vrnjen. To se mu bo zgodilo tudi v primeru, da dokaže: imam v Avstraliji sorodnike, ki me vabijo tja. Če bi pa prišel s potnim listomi za bivanje v Avstriji, pa bi hotel od tu naprej v Avstralijo, Prav tako ne bo nič dosegel. Vsak mora namreč od doma imeti dovoljenje za pot v Avstralijo Preko Avstrije. Ako ima samo dovoljenje za bivanje v Avstriji, mora tu ostati 10 let, da dobi avstrijsko državljanstvo — šele potem ima izglede
za odhod v Avstralijo.
Kdo dobi pri domačih oblasteh dovoljenje za Avstralijo in kdo ne — to je seveda vprašanje, ki ga mora vsak sam rešiti.
Italija
Pobegi iz Jugoslavije se nadaljujejo. Poleti jih pribeži v Italijo po 30 — 40 na dan. Pozimi morda desetkrat manj.
Kar je teh beguncev iz meja stare Jugoslavije, pridejo pred mednarodno (paritetno) komisijo. Večino vrnejo, češ da niso politični begunci. Manjši del sprejmejo in jim dajo “azil”.
Begunci iz krajev, ki so med vojnama pripadali Italiji, ne pridejo pred mednarodno komisijo. Zasliši jih le italijanska policija in — sprejme. Dobijo azil pri njej.
Iz poročila Visokega komisarijata Združenih Narodov je razvidno, da je bilo v letu 1964 v Trstu zaslišanih pred mednarodno komisijo 2,338 beguncev, v Rimu pa 754. Koliko od teh je dobilo azil in koliko so jih vrnili, niso objavili. Prav tako ni nikjer objavljeno, koliko primerov je obravnavala laška policija sama ali v Trstu ali Rimu.
Kdor v Italiji dobi azil, bodisi od mednarodne komisije ali od laške policije, ima dosti možnost za izselitev preko morja. Tudi v Avstralijo lahko pride, zlasti če ima tu sorodnike.
NADALJNJI DAROVI ZA SKLAD
£ 4-0-0: Stanko Samsa, Neimenovana;
£ 3-0-0: Marijan Lavko; £ 2-0-0: Štefan Ko-ienko, Justi Mrak, Viktor Čuček, Niko Krajc, Ivan Urh, Ivan Kavčič, Ivan Košak;
£ 1-10-0: Vinc Mavrič, Anton Laznik, Franc Janežič, Franc Purgar;
£ 1-0-0: Angela Kunstelj, Ivanka Bobek, M. Potočnik, Drago Stih, Jože Cej, Stane Novak, Franca štibilj, Janez Škraba, Dom. Peternel, Danilo Marinič, Vinko Ovijač, Vinko Vitežnik, Branko Jerin, Alojz Seljak, Ema Kowalski, Margareta ^atezič, Darko Stanič, Josip Lipec, Marija Bos-nič, Franc Kodrič, Virgilij Ferfolja, Pavle Kersik-*a’ Ivan Poropat, Stanko Abram, Toni Bezjak, Jože Mravljak, Štefka Tomšič, Ivan Cah, Ludvik Pirnat, lyan Zlatar, Leo Robar, Martin Pirc;
£ 0-10-0: Maria Birsa, Pavla Miladinovič, Marg. 'nionka, Ivan Kopič, Emil Kalčič, Franc Pavlo-
vi	Alojz Lupša, Marija Javernik, Andrej Zrim, ~*avid Pahor, Anka Smith, Jože Pegan, Ivan De-eVec, Emil Lozej, Franc Ban, Pavle Arhar, Jos.
Kromar, Vinko Dajnko, Jos. Rupnik, Anton Medved, Franc Vodopivec, Kati Tkalčevič;
£ 0-5-0: Bogomir Krševan; £ 0-4-0: Hubert Pribac.
DRUGI DAROVI
Za KOROTAN: namesto venca na krsto Silviji Plesničar: Ljenko Urbančič in Mrs. £ 3-0-0; Milivoj Lajovic in družina: £ 3-10-0;
£ 4-10-0: Ivan Plesničar. — Tako je narasel do vrha peti stotak in odšel na Dunaj v roke p. Tomažiča pred koncem marca.
Tisti, ki bo po tej objavi prvi poslal kak dar za KOROTAN, nam bo povedal, če naj gremo na delo za šesti stotak ali ne . . .
Za p. Poderžaja: £ 2-0-0 G. Marinovič, £ 1-0-0 Draga Ilijaš. Ema Kowalska, Neimenovana.
Za Slomškovo zadevo: £ 3-0-0: Olga Zlatar, N. Brez; £ 1-0-0: Marica Podobnik in 3 Neimenovani.
Vsem velik BOG POVRNI!
ŽUPNIK JANEZ KOPAČ ME JE ZAPELJAL
Urednik
V TOREK 16. MARCA SEM DOBIL ANONIMNO PISMO, oddano v No. Sydneyu. Ko sem ga pregledal, sem napravil tako kot vedno v takih primerih: vrgel sem ga uredniški koš.
Potem sem segel po AMERIŠKI DOMOVINI z dne 2. febr. 1965. Pod napisom NEWTORONT-SKE NOVICE berem, kar piše župnik Janez Kopač, slovenski lazarist v Torontu. Tako-le sem bral:
Zanimive ugotovitve
V torontski kanadski dnevnik “Telegram” redno piše zelo lepe članke pisateljica Jane Scott. Navadno so njeni članki verske vsebine. Pisateljici se pozna, da je zelo plemenitega srca in vsestransko izobražena. Zato mi je posebno pozornost vzbudil njen zadnji članek. V tem članku odgovarja na neko anonimno pismo, ki ga je dobila.
Najprej ugotavlja, da ona ni ena izmed tistih, ki vržejo anonimna pisma v koš in se zanje sploh ne zmenijo. Kajti poleg bogoslovja stalno študira tudi psihologijo in grafologijo. Ona ugotavlja, da se iz vseh pisem in še prav posebno iz anonimnih lahko spozna človekova osebnost in njegova duševnost. Pisce anonimnih pisem določenim osebam smatra pisateljica skoraj vse za duševno bolne vli vsaj duševno izvravnovešene. Ne jezi se na njihova sramotilna pisma, ampak za pisce teh pisem moli.
Priznava pa, da samo molitev za take ljudi ni dovolj; potrebujejo tudi zdravniške pomoči. Kakor jih namreč duševna bolezen žene, da v razburjenju pišejo strupena pisma, tako se utegne zgoditi, da bodo lepega dne v razburjenju pograbili za puško in koga ustrelili. Pisci strupenih anonimnih psem, pravi pisateljica, so bolj sočutja vredni kot obsojanja. Trdi, da je dobila že veliko anonimnih pisem, a vsem je skupno to, da hočejo raniti in človeku škodovati.
Pisateljica duševnost teh ljudi primerja počenim posodam, ki ne drže vode. Tako tudi duševnost teh ljudi ne vzdrži svojih sovražnih čustev v sebi in jih skuša izliti v taka žaljiva anonimna pisma. Tako se duševna bolezen pri mnogih začne javljati prav v pisanju anonimnih pisem. To ao glavne misli onega članka.
Ker večkrat čitam, da tudi uredniki AMERIŠKE DOMOVINE dobivajo take anonimne dopise in ker mi je že večkrat tudi ta ali oni Slovenec potožil, da je tako pismo dobil, me je pisateljica samo potrdila v tem, o čemer sem bil že davno prepričan . . .
Tako torej sem bral in še nekaj več. In kaj se je zgodilo? Nagnil sem ne nad uredniški koš in poiskal pismo, komaj pred nekaj minutam' vrženo vanj. Zapeljan ali spreobrnjen — bral sem še enkrat in sklenil, da pojde pismo v tisk taka kot je, tipkano z vsemi pogreški vred. Tako bo dan, skupaj s tem, kar pišeta Jane Scott in župnik Janez Kopač — “definitivni” odgovor, ki ga pisec zahteva.
SYDNEY, 14.3.65.
Dragi P. Urednik MISLI.
Po Koncilskih sestankih v večnem mestu Rl' MA, in novih postav, pri liturgični sv. maši si dan-današnjo predstavljam kot angleško Anglikansko Cerkev, ki vsi verniki molijo in popejo ter kričijo v mes.
Tako je tudi naša Mati Cerkev slično usmerila pot po istem kopitu. Zakaj tako? Ali ni bil3 prav kot smo imeli do danes. Ce je bilo stoletja vse prav tako, zakaj taka velika razlika v liturgiji. V Rimu ko proglasijo nove postave in imenovane zvišane osebe prikličejo samega SV. DUH-^> in tako so tudi z novo postavo ponovno ga prekli' cali iz spanja, kjer do sedaj je sam oprostite SV-DUH spal in čele sedaj so ga zbudili.
Zakaj vse to? Ali mi morate dati gospod Ured' nik prave pojme v eni izmed številk mesečnih Misli.
Imenovani je bil pričujoč danes v nedeljo 1^-3. 65. v anglikanski ST. ANDREWS CATHEDBA^ SYDNEY. In takoj so mi Rev. Minister ponuja^ 30. avstralskih srebernikov, če bi prestopil v m* hovo cerkev. Kaj pa jaz naj storim sedaj, ko j® tudi v naši cerkvi enako kričanje v mes, saj A1 nobene razlike potemtakem. Da sreberniki se zel° lepo blisčijo in so dragoceni. Potreba v mojem nančnem stanju je tudi velika.
Prosim Gospod Urednik difinitivni odgovor.
Spremite prav lepe pozdrave, in lepa hvala ’*ie v naprej.
KOKOŠJA FARMA — 15 AKROV ZEMLJE
v okolici Liverpoola naprodaj ali v zamenjavo za hišo v Sydneyu ali neposredni okolici. — Farma ima vse moderne naprave gojitev 5,000 kokoši.
Jakob Kunčič, The Pines, Northern Bd-Bringelly, N.S.W.
A
ŠPORT
Janez Škraba
V	“Poletovi” nagradni anketi, katero so tudi unenovali od Innsprucka do Tokia za najboljšega s °venskega športnka 1964, v kateri je sodelovalo Vec kot 5,000 bralcev, je z veliko prednostjo zav-prvo mesto Miro Cerar, nosilec zlate olimpij-Ke medalje iz Tokia. Kot zasluženo priznanje je Prejel od uredništva POLETA prekrasno kristal-**° vazo v vrednosti 130,000 din. Izdelali so jo v . elclarni Rogaške Slatine. Od predsednika države dobil najvišje športno odlikovanje, to je: Red zaslug za nar0(j z ziato zvezdo.
Naj navedem vrstni red ankete:
Miroslav Cerar, orodni telovadec	49803
Draga Stamejčič, atletinja	37064
Miro Steržaj,	kegljač ................... 19251
Olimpijski osmerec	18687
Ivo Danev, košarkar ......................... 17331
Franc červan,	atlet	15114
Peter Lakota, smučar	13740
Majda Ankele,	smučarka	13365
Roman Lešek,	atlet ..................... 12762
Simo Važič, atlet	11416
tRetja plošča zbora “triglav”
izšla v Melbournu sredi septembra
Vsebina :
Štev. I. — Plesna glasba — Ko dan se *aznava — Tam na vrtni gredi — Čutje me, cujte — Mornar — Tirolska polka.
Štev. II. — Zborovske pesmi — Slovenija S°riška svita — žabja svatba — Kako srčno
se ljubila — Stoji, stoji Ljubljanca — Pet na vasi.
Cena plošči je £ 2-0-0
Lahko dobite še tudi prvo in drugo ploščo
Cena ista
V prodaji jih imajo:	P.	Bazilij v Kew,
^^dništvo Slov. Vestnika in Vlado Trampuš ^ Birchwood Ave., Fawkner, VIC.
V Sydneyu:	p. Valerijan Jenko,
66 Gordon St. Paddington.
Za nakup se priporoča zbor TRIGLAV.
>;
>;
>:
>;
>;
v
>:
VV V *.♦	♦,»	»,♦	v	♦	♦	♦	♦	♦	♦	•	«4
• ♦* ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦* ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦•♦♦♦♦*.
::
“ADRIA”
Continental Record N Book Houae 736 George St., Sydney (Poprej BALKANIA)
KNJIGE _ LISTE — SLOVARJE'
—	GRAMOFONSKE PLOŠČE —
VOŠČILNE KARTE ITD. dobite v svojem jeziku pri ADRIJI, pa tudi v italijanščini, nemščini, francoščini itd.
Za velikonočno in vsako nakupovanje se
obrnite osebno ali telefonsko na ADRIJO za točno in prijazno postrežbo. Telefon: 61-1298.
V	novih prostorih nova velika izbira
knjig, listov, slik, razglednic, plošč, albumov itd.
Obiščite ADRIJO še DANES!
::
::
::
j.t :: S s * • ::
j.:
1
::
::
i
::
::
::
::
::
::
S
::
::
V
♦
i
:
»*•♦♦♦	♦>*.♦ ♦,«
*♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ *♦ ♦♦ *♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦	*♦ *• •*»»«'•
DARILNE POŠILJKE j
živil in tehničnih predmetov (bicikle, motocikle, mopede, radijske in televizijske aparat?, frižiderje itd.)
ZA SVOJCE V DOMOVINI
pošilja tvrdka
Stanislav Frank
CITEUS A Gr E N C Y
74 ROSEWATER TERRACE OTTOWAY, S.A.
Telefon: 4 2777	Telefon: 4 2777
SOLIDNOST — POPOLNO JAMSTVO
—	BRZINA —
SO ZNAČILNOSTI NAŠEGA POSLOVANJA
■t
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE !
.
♦. >: >: >; >; >: >: >; >: >-;♦: >: >: >: ♦; >: >: >: >: >; >: >; ♦; >: >: >: >: >: >: >: >: >: >: >: >: >' >-	>- ♦- >
Dr.	J. KOCE	1
s	m
m
H
rt	$
|	Gr.P.O.	BOX	670.	PERTH.	W.	A.	j
>•
%	1. ČE HOČETE ZAJAMČENO, SOLIDNO IN HITRO POSTREŽBO GLEDE	DARILNIH	I
>;	POŠILJK Z ŽIVILI, ZDRAVILI	IN TEHNIČNIMI PREDMETI (RADIO	APARATI,	'
MOTORNIMI KOLESI, BICIKLI	ITD.)	S
;♦!	2.	ČE HOČETE DOBITI SEMKAJ SVOJO ZAROČENKO, SORODNIKA ITD. POVDAR-	•
p.	JAMO, DA IMA DR. KOCE PO TUKAJŠNJIH ZAKONSKIH PREDPISIH PRAVICO	<
DAJATI INFORMACIJE GLEDE VPOKLICA OSEB V AVSTRALIJO.	'
p.	3.	ČE HOČETE PRAVILNE PREVODE SPRIČEVAL, DELAVSKIH KNJIŽIC, PO-	<
%	OBLASTIL, TESTAMENTOV ITD. PRODAJAMO SLOVARJE IN VADNICE ANG-
'§	LESKEGA JEZIKA.	I
%	Zastopnik za N.S.W. Mr. R. OLLP, 65 Moncur St., Woollahra,	N.S.W.	>:
*	Tel.	32-4806	I
Zastopnik za Viktorijo. Mr. J. VAH, 2 Kodre Str., St. Albans, Vic.
Tel. 65-9378
Se priporoča rojakom za naročanje fotografij vseh vrst:
DRUŽINSKE ALBUME — POROKE — OTROKE — PORTRETE — ŠPORTNE SKUPINE — FOTOKOPIJE.
Nevestam posojam poročne obleke po nizki ceni
Telefon JA 5978
108 Gertrude Street Fitzroy, N. 6, Melbourne, Vic.
PHOTO STUDIO