a; i ikti i T j GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA „BORIS KIDRIČ” KIDRIČEVO ŠTEVILKA 8 AVGUST 1976 LETNIK XIV. Z ZASEDANJA DELAVSKEGA SVETA TGA Delavski svet TGA se je sestal na 3. redini seji dne 12. julija letos. Razpravljal in sklepali je o naslednjem.: — sprejel je predloženi plan poslovanja TOZD im OZD za leto 1976 s tem, da se pri poglavju »Pregled planskih lastom cen proizvodov im storitev« pri točki 3 — TOZD vzdrževanje doda: »Izvemplanska dela se obračunavajo enako kot v fj 1975, t.j. po cenah, ki so 30 odstotkov višje od cen za dela po planu. Izvenplansko delo je vsako tisto delo, ki' ni zajeto v mesečnem planu. Ravno tako je izvemplansko delo razlika od1 planiranega dela pa do večjega zahtevanega dela, katerega zahteva naročnik pri trenutnem remontu oz. popravilu. Izvemplansko delo je tudi vsak strojelom večjega ali manjšega značaja, razen tistega, ki sovpada s. planiranim remontom«. — Na osnovi rezultatov glasovanja po zborih delavcev je objavil samoupravni sporazum o temeljih samoupravnih planov delovne organizacije ža obdobje 1976—1980 in samoupravni sporazum o zagotovitvi dodatnih obratnih sredstev za financiranje zalog rezervnih delov in materiala, — Sprejel je pravilnik o izvajanju in kontroli prisotnosti alkohola, zdravil in dru- gih sredstev v obliki', kot je bil dan v javno obravnavo s. tem, da se 3. alinea 2. člena spremeni im glasi: sti nevarnih sredsteveni »— da je zaradi nepazljivosti delavca, zaradi prisotnosti nevarnih sredstev prišlo do materialne škode organizacije, do konfliktov s sodelavci, do agresivnosti, spanja itop.« Na koncu tega člena se doda novi odstavek, ki glasi: »Kontrola prisotnosti nevarnih sredstev se izvede pri delavcu tudi v vseh primerih strojeloma, ne glede na obstoj suma prisotnosti nevarnih sredstev.« — Sklenil je, da je realizirati sklep sveta za samoupravljanje, življenjska vprašanja delavcev im obveščanje št. 357 z dne 7. 11. 1975, ki se nanaša na organizacijo bifeja v TGA. — Sprejel je pravilnik o organiziranju in izvajanju družbene samozaščite TGA. — Sprejel je pravilnik o delu organov samoupravne delavske kontrole. — Sprejel je pravilnik o zavarovanju plačil. — Na osnovi sklepov delav- skih svetov TOZD je sprejel samoupravni sporazum, o združevanju sredstev za dograditev muzeja Pohorskega bataljona na Osan-kardci. V ta namen je o-dobridi koriščenje sredstev sklada skupne porabe v znesku 30.000.— din. Za podpis, sporazuma je pooblaščen glavni direktor TGA. — Osnutek pravilnika' o notranji arbitraži je dal v javno razpravo delavcem in kolektivnim organom TOZD im DS SS ter TGA in družbenopoMtičnim organizacijam v besedilu, kot ga je predloži'1 svet za samoupravljanje, življenjska vprašanja delavcev in obveščanje. — V razpravo je dal tudi samoupravni sporazum o po- (Nadaljevamje na 2. strani) Elektroliza B Iz stiskalnice Iz traitele I m II je razvidno, kako smo poslovali v mesecu juliju 1976 te v času od I. — VII. 1976. Indeks 1976/1975 prikazuje odnos dosežene proizvodnje napram istemu obdobju lanskega leta. I. Dinamika proizvodnje — indeks fizičnega obsega Obrat —! mesec Plan Doseženo meseč, kumullat. 76/75 — anodna masa — kriolit — Al/ fluorid — el. energija - kemija 3. ANODNA MASA Za izvoz: — petrodkofcs — katranska smola Za domačo porabo: — patrolkoks — katranska smola — električna energija 100 98 99 100 110 79 100 104 101 100 99 98 100 100 100 100 100 100 100 98 100 100 103 99 100 48 68 Julija se je poškodovalo 12 delavcev. TOZD ALUMINIJ TOZD GLINICA TOZD VZDRŽEVANJE DELOVNA SKKUPNOST SS OBLIKA NESREČE: Padec predmetov Padec oseb Stik s sfcraj', temperaturami Udarec ob predmet TOZD ALUMINIJ na delu na poti skupaj 6 1 7 2 — 2 2 — 2 J___________—____________t_ 11 1 12 3 3 4 2 A. GLINICA 1. Izluženo — junij 100 90 96 90 — julij 100 80 94 88 2. Kalcinirano — junij 100 88 96 92 — julij 100 103 97 92 B. ALUMINIJ 3. Elektroliza A — junij 100 103 100 101 — julij 100 102 100 101 4. Elektroliza B — junij 100 105 103 101 — julij 100 102 103 100 5. Livarna — junij 100 93 98 97 — julij 100 99 98 97 6. Anodna masa — junij 100 123 104 83 — julij 100 120 106 87 II. Prikaz porabljenih surovin na enoto proizvoda — VII/1976 Na 1 tono proizvoda Plan- ---- — ^11 ^ e ^=7 Julij I-VII/76 1. GLINICA Al hidrat AI2O3 — boksit 100 101 99 — NaOH 100 89 90 — para 100 111 97 — električna energija 100 123 107 ALUMINIJ Hala A — glinica 100 100 100 ,— anodna masa 100 102 102 — kriolit 100 105 69 — Al fiteor id 100 124 129 — el. energija - kemija 100 100 100 Hala B B9 glinica 100 100 100 Goseničar 1. Stanko Žerak, mat. št. 4119 iz elektrolize — hala B, se je poškodoval 1. julija. Pri vstavljanju črpaine cevi v 509 el. celici se je kavelj, kateri je držal/ cev odtrgal od jeklene vrvi te črpalma cev je padla/. Pri padcu je zadela pon. v pod-laktnicQ desne roke. Utrpel je lažjo poškodbo. 2. Anton Lebar, mat. št. 4190 iz elektrolize A, se je poškodoval 16. julija. Ponesrečenec se je peljal z mopedom na delo. Zaradi poškodova/nega lesenega mostu je z mopedom padel te se lažje poškodoval. 3. Jože Žnidar, mat. št. 480 iz livarne, se je poškodoval 28. julija. V trenutku, ko je hotel izlivno odprtino na 6. t. tod. peči zapreti, mu je nekaj kapljic tekočega aluminija steklo za čevelj. Na stopate desne noge je utrpel lažje opekline. 4. Stanko Senjor, mat. št. 945 iz elektrolize A, se je ponesrečil 21. julija. Imenovani je s sodelavcem prenašal dolgi železni prebijalec. Zaradi' nesporazuma in nepravilne organizacije dela obeh delavcev je del prebijailca padel predčasno. Del prebijaflca je padel pon. na prste desne noge in mu povzročil lažje poškodbe. 5. Franc Moravec, mat. št. 4214 iz elektrolize A, se je ponesrečil 6. julija. Na sredinskem prehodu hale A je imenovani s kladivom izbijal vijake iz spodnjega dela črpaine cevi. Pri tem je dlel oevi padel pon. na desno nogo te mu lažje poškodoval prst na nogi. 6. Stanko. Verdenik, mat. št. 3007 iz livarne, se je ponesrečil 9. julija. Pri 12-tonski tedukid/jski' peči je imenovani iz pištole na stisnjen zrak odstranjeval odlomljeni deli sekača. Ob tej. priložnosti se je pištola aiktivirala te odlomljeni: del ga je zadel po čelu, kjer je utrpel lažjo poškodbo. 7. Anton Kmetec, mait. št. 4310 iz Kvarne, se je poškodoval 26. julija. Pri hoji ob 6 t tod. peči mu je spodrsnilo in padel je v vodni kanal. Pri tem si je lažje poškodoval golen, leve noge. Zaradi tehnološkega procesa je ta del kanala vedno odprt (na tem delte ni prehoda). TOZD GLINICA 1. Anton Zafošnik, mat. št. 730 iz glinice — beli del, se je ponesrečil 9. julija. Ponesrečenec je na črpalki za odpadno vodo odvijal vijak. Ko jfe vijak odvil, mu je lužnata voda brizgnila v desno oko. 2. Anton Šeruga, mat. št. 3085 iz glinice — beli' del, se je ponesrečil 5. julija. Ponesrečenec je zaganjal centrifugalno črpalko za .gosti lug. Pri zagonu je brizgnil tog te zadel ponesrečenca po desni nogi. TOZD VZDRŽEVANJE 1. Stanko Zemljak, mat. ’št. 1506 iz strojnega vzdrževanja, se je ponesrečil 27. julija. Pri vstavljanju avtoklavne vrste I. serije v pogon, je ponesrečeni ob kontroli, tesnenja privijal vijake na odprtini' za čiščenje kondenznega lonca. Ob pritezanju je para predrla tesnilo to mu brizgnila v levo roko, zaradi česar je dobil lažjo poškodbo. 2. Mihael Jeza, mat. št. 975 iz strojnega vzdrževanja, se je ponesrečil 15. julija. Pri vstavitvi kotalke (za kar pa ni dobil posebej naloga) z elektrodvigalom — miag si je pomagal z železnim vzvodom. Ko je totalka zdrsnila v svoje ležišče, ga je vzvod udaril po desni ličnici ur mu zlomil lično kost. DELOVNA SKUPNOST SKUPNE SLUŽBE 1. Anton Travnikar, mat. št. 3300 iz gozdne skupine, se je ponesrečil 13. julija. Ponesrečenec je kosil /travo ob ograji tovarne. Med košnjo se je zapletel med robidovje, zaradi tega je padel to si poškodoval levo stran prsnega koša. Z ZASEDANJA DELAVSKEGA SVETA TGA (Nadaljevanje s L strani) sehnte pogojih za razporejanje strokovnih delavcev na delo v poslovne enote V tujini: — Sprejel je, program ukrepov te nalog oz. sredstev SVD za leto 1976 s tem, da se pri točki A) — Ad 1. doda nova alinea, ki se gte-si: »— buldožerji, bagerji (cestni promet, TOZD promet)«. — Združil je sredstva za vpis posojila za ceste v SR Sloveniji v skupnem znesku dim 1,320.000.%/n Posamezne TOZD združujejo: TOZD tovarna glinice ,320.600.— din, — TOZD tovarna atomtoi-ja 481.900.— din, — TOZD vzdrževanje 373.500,—'din, — TOZD promet 144.000,— din. Posojilo se združuje iz poslovnih, sredstev za dobo 5 let. Obrestna mera znaša 10 odstotkov. Odplačevanje se prične s 1. julijem 1979. Za posojilo iz združenih sredstev jamči SR Slovenija. — Sprejel je aneks k pogodbi o poslovnem združenju energetike SR Slovenije z dne 1. 7. 1974 v besedilu, ki ga je sprejela skupščina poslovnega’ združenja energetike SR Slovenije na seji dne 3. 6. 1976. Za podpis aneksa se pooblašča Stojan Karbler, dipl. ing. — Za V;d. direktorja splošnega sektorja je knenQvai Filipa Dolinarja, dipl. socm> loga kadrovsko organizacijske usmeritve—doi imenovanja delavca na to delovno mesto po rednem ~ teazpisü.' — Zadolžil je strokovne službe, da pripravijo predlog reorganizacije splonšega sektorja s tem, da se formira pravna služba, po kateri je v našem podjetju glede na obseg dela' velika potreba. — Delavskim svetom TOZD j'e predlagal, da združijo investicijska sredstva za izdelavo projekta za gradnjo parkirnega/ prostora, in sicer: — TOZD tovarna glinice 16.054.— dim, „tt- TOZD tovarna atomtoi-. ja 24.983.— din, — TOZD vzdrževanje 21.225,— din, TOZD promet 7.738.— din. — Imenoval je komisijo za izume, tehnične izboljšave te koristne predloge: — iz TOZD tovarna glinice: Rafaela Guldna, dipl. ing:, za člana, Janeza Sukiča, org., za namestnika; .-sr— iz TOZD tovarna aluminija: Alojza Gorčenka dipl. ing., za člana, Iva Ercegovdča, ing., za namestnika; — iz TOZD vzdrževanje: Jianeza Meznariča; dipl. tog., za- člana, Ivana Horvata, tehnika, za namestnika; — iz TOZD promet: Borisa Urbančiča, za člana, Stanka Klinca, za namestnika; — iz DS SS: Katarino Djurica, dipl. tog,, za člana, Draga Žlendra, za namestnika. — Radio' klubu Kidričevo je odobril akontacijo na' dotacijo v znesku 5.000.— din za nabavo' pohištva. SPREJEM SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV V času od 1 do 6. julija 1976 so bili v naši delovni organizaciji! zbori, na katerih so se delavci, odločali o sprejemu samoupravnih sporazumov, dogovorov in planov za obdobje 1976 — 1980. Sprejeti so biffi naslednji sporazumi in dogovori: 1. samoupravni sporazum o temeljih samoupravnega plana razvoja železniških zmogljivosti za obdobje 1976—1980, 2. samoupravni sporazum o temeljih plana razvoja magistralnih in . regionalnih cest v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980, 3. samoupravni sporazum o temeljih samoupravnih planov samoupravne interesne skupnosti za nafto in plan v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980, 4. samoupravni sporazum o temeljih plana razvoja PTT prometa v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980, 5. dogovor o temeljih družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1976—1980, 6. samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti Občine Ptuj za obdobje 1976—1980, 7. samoupravni sporazum lokalne skupnosti za ceste občine Ptuj za obdobje 1976—1980, 8. samoupravni sporazum o razvoju vodovodnega omrežja v občini Ptuj- v obdobju 1976—1980, 9. samoupravni sporazum o temeljih plana razvoja požarnega varstva in gasilstva v občini Ptuj za- obdobje 1976—1980,' Ta sporazum ni bil : sprejet v TOZD tovarna glini-oe in TOZD tovarna aluminija. 10. Samoupravni sporazum o temeljih samoupravnih planov delovne organizacije za obdobje 1976—1980, 11. samoupravni sporazum o osnovah srednjeročnega plana razvoja TOZD, DO in SOZD na področju aluminija za obdobje 1976— 1980. Vsi zborii delavcev so odložili razpravo o samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za financiranje graditve objektov po samoupravnem planu razvoja elektroenergetike za obdobje 1976— 1980. Sprejeta nista bila: 1. samoupravni sporazum o urejanju medsebojnih odnosov na področju razvoja proizvodnje in porabe premoga v obdobju 1976—1980 in 2. samoupravni sporazum o temeljih samoupravnega plana luških zmogljivosti za obdobje 1976 — 1980. Zbori delavcev so razpravljali tudi o dogovoru o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976 — 1980 in pooblastili za podpis dogovora Franja Kiikca, dipl. ing. — predsednika poslovnega odbora SOZD UNIAL. Razpravljali so tudi o družbenem planu razvoja SR Slovenije ter pooblastili, za njegov sprejem' delegate zbora združenega dela SO Ptuj, ravno tako pa tudi za sprejem družbenega plana razvoja občine Ptuj za obdobje 1976— 1980. ZAGOTOVUENE SUROVI V posebnem poročilu OECD o položaju v industriji primarnega aluminija je poudarjeno, da so svetovne rezerve boksita, ocenjene različno na 18 do 30 milijard metrskih ton zadostne za pokritje povpraševanja v naslednjih 50 letih. V zadnjih nekaj letih so se ugotovljene rezerve boksita namreč nagloi zvišale, zato se podatki o količinah ne ujemajo. Čeprav mi zanesljivih podatkov oi svetovnih zalogah drugih1 rudnim, ki vsebujejo aluminij', so po nekaterih ocenah nekaj stokrat večje od zalog boksitne rude. Tovarne glinice bodo, do leta 1985 uporabljale rudo, za katero, so bile projektirane, predvidevajo' pa izgradnjo novih obratov, ki bi1 predelovali drugo vrsto rude, ki vsebuje aluminij. Zvišanje cen boksitu je pospešilo iskanje novih načinov za pridobivanje glinice iz drugih rudnin, ki vsebujejo aluminij, v nekaterih državah pa že prehajajo z boksita na te rudnine. Energetska kriza je malo prizadela industrijo primarnega aluminija, saj je močno odvisna od električne energije iz hidroelektrarn. Pričakujejo, da bo v prihodnje prišlo db določenih sprememb v graditvi novih obratov za redukcijo rude. Ta sprememba bo precej odvisna od pomena, ki ga ima bližina trga in razpoložljiva energija za potrebe industrije. Zato bodo verjetno graddffi nove obrate povsem v bližini virov cenene energije. »Gospodarski' vestnik.« št.27/1976 Teorija brez prakse je prazna, praksa brez teorije pa je slepa! Pokrajina 76-1 Na sejmu Pokrajina 76 javnost dela ni je Odgovor komisije za vpis posojila na članek tovariša Sagadina Se enkrat: „Kaj je pokazala akcija vpisa posojila za ceste v TOZD Glinica?” • Komisija za vpis posojila za ceste pri TOZD tovarne glinice Kot dolgoletni član kolektiva TGA se čutim užaljenega in prizadetega ter protestiram na objavljeni članek v časopisu »Aluminij« iiz sledečega razloga: Akcija za vpis posojila je še do danes prostovoljna, akcija še tudi traja, torej še ni zaključena in sem članu komisije tov. Pulkovi že 28. 6. tl. rekel, da bom vpisal posojilo, ko pridem z dopusta. 20. 7. 1976 sem se vrnil z dopusta in od tega dne do danes me še ni nihče vprašal za omenjeno posojilo. Torej so me s člankom1 prehiteli. Ogorčen sem tudi nad tem, ker so člani komisije imenovali v časopisu le mene in tov. •Jožeta Zelenjaka. Na oglasnih deskah po vsem TOZD Tovarne glinice nas je okrog 30, ki nismo vpisali posojila, zato obsojam komisijo za vpis posojila za ceste pri TOZD Tovarna1 glinice ža to dejanje. Nadalje sem užaljen nad neresnično karakteristiko o meni, ki' med drugim pravi, da nisem do sedaj podprl še nobene akcije. Če bo treba bom dokazal, da sem podprl že marsikatero akcijo v sami tovarni in tudi zunaj nje v teh 16 letih, odkar sem v tovarni. Ne samo, da sem podpiral akcije, temveč sem sam večkrat hodil z nabiralno listino po kotlarni od delavca do delavca in bil med prvimi' na listi. Tov. ing. SaiLemoviču sem jasno povedal, zakaj nisem takoj pripravljen vpisati posojila, a on je bil za moje besede povsem gluh. Niso ga zanimale moje težave in problemi, temveč je zahteval le vpis. Ni res, da sem izjavil-, da so mi pike odtegovali, ko je bila akcija za Skopje, kot navaja pisec v članku. Povedal sem mu, da sem takrat nadomeščal odsotne delavce na drugih višje ocenjenih delovnih mestih, kot semi ga jaz zasedal. Na drugem- delovnem mestu sem bil po 28 do 29 dni, nato me je vodstvo kotlarne namerno prekinilo za 2 dni, potem pa me ponovno dodelilo za nadomeščanje in to samo zato, da nisem dobil za bolj odgovorno delo nobenega nadomestila, čeprav sem imel zahtevano kvalifikacijo. Zaradi očitnega izkoriščanja na- delovnem mestu nisem vpisal posojila1 za Skopje, saj sem bil takrat na takšen način trikrat oškodovan. Komisija za vpis posojila v članku -tudi navaja, da sem imel lani težko prometno nesrečo. Moj sin je bil poškodovan, jaz sem imel težko telesno poškodbo, avto je bil popolnoma uničen. Posledice nesreče čutim še danes. Vprašujem vas, zakaj niste prišli v bolnico z nabiralno lis to za Kozjansko. Ko semi začel delati, mi- v tovarni ni nobeden nič rekel za to akcijo, sedaj, pa mi očitate, da nisem dal ničesar za Kozjansko. Akcija je bila namreč že zaključena-. Če sem .torej bil odsoten, mi nima nihče pravice očitati, da nisem hotel podpisati za Kozjansko. Moja žena je po vrnitvi' z dopusta vpisala posojilo za ceste. Po prejemu zadnje štev. časopisa »Alumiindij« je zaradi obrekovanja v objavljenem članku »Kaj je pokazala akcija vpisa posojila za ceste v TOZD Glinica?«, pismeno odpovedala vpis posojila. Zaradi navedenega v sestavku, zahtevam od komisije, da sé mi za obrekovanje javno opraviči v tovarniškem glasilu, ker bom v nasprotnem primeru iskal pravico drugod. Ivan Sagadin, Kotlarna V naši samoupravni družbi se zahteva in je tudi zagotovljena javnost dela. Vse komisije, samoupravni organi- in ostali dejavniki so dolžni o svojem delu poročati delovnim ljudem-. Izvršni odbor sindikata na željo velikega števila delavcev predlaga, da se na oglasnih deskah izobesijo imena vseh, ki še niso vpisali posojila. Sklep 00 ZKS Skupnih služb od 1. julija je, da se objavijo imena tistih, ki posojila- niso vpisali- v »Aluminiju«. Kaj. je komisija za vpis posojila naredila drugega? V članku, ki ga je napisal tov. Ivan Sagadin je potrditev tistega, kar je komisija objavila v prejšnjem »Aluminiju«. V članku sam tov. Sagadin navaja, da ni vpisal posojila ne za Skopje in ne za Ko-zjansko. Kljub daljšemu prepričevanju ‘komisiji ni u-spelo, da prepriča tov. Ivana Sagadina, d-a- vpiše posojilo za ceste. Kratko in jasno je odklonil1 z »ne dam«. Ko smo akcijo za vpis posojila vodili je bil tov. Sagadin s svojo ženo v službi. Predvideno je bilo, da akcijo v glavnem zaključimo do 1. julija v občinskem merilu, a za TGA smo ta rok podaljšali do 7. julija. Članek, ki' je objavljen v »Aluminiju«, je napisan 8. julija, ko smo akcijo okrog posojila v glavnem zaključili;. Dejstvo je, kar potrjuje tudi članek tov. Sagadina, da ona do tega datuma ništa vpisala posojila. Ko komisija navaja, da do sedaj tov. Sagadin ni podprl nobene akcije, -točno navaja katere so to: Skopje, Kozjansko in posojate za ceste. Kar se tiče Skopja in Kozjanskega-, komisija navaja samo tisto, -kar je tov. Sagadin izjavili, kar on z obrazložitvijo potrjuje v svojem članku. Komisija točno ugotavlja, da mu pike sedaj -ne odtegujejo, da ni na- bolniškem in posojila noče vpisati. Dobesedno je povedal: »ne dam«. Resničnost okrog tega se da hitro preveriti in ugotoviti. Vprašamo se kdo koga obrekuje? Komisija tov. Sagadina ali obratno? Komisija za vpis posojila pri TOZD tovarni glinice IE POGODBE JE SOŽITIO IN SKLEI Delavci TGA smo se zbrali 19. avgusta na protestnem zborovanju v zvezi z dogodki na južnem Koroškem in smo naslovili protestno pismo našim sosedom z naslednjo vsebino: »Spoštovani razumni sosedje, to pismo in ta protest so naslovljeni na vas in pričakujemo, da bo prevladala vaša razumnost pri reševanju problemov slovenske manjšine na Koroškem. Ponosni ste, sosedje, na svojo demokracijo, zviše-no govorite o svoji kulturi, o svojem Štrausu, glasbi, poeziji; med tem med vami na Koroškem v Škocjanu in drugih mestih ponovno oživlja nacistična pošast, tokrat tudi varovana od policije demokratične Avstrije. Kako dolgo boste čakali g. Krajski, da začnete v popolnosti uveljavljati 7. člen pogodbe? Ali boste ta člen rešili s preštevanjem manjšine? Kdaj boste uporabili svojo avtoriteto predsednika vlade in ustavili žolčne izbruhe raznih Feld-nerjev, ki so sedaj na čelu neonacionalističnih sil. Istih sil, ki so vas in vaše rojake Žide preganjali, ropali, morili in sežigali po celi Evropi!? Kako dolgo boste vi g. Kreisky in razumni del Avstrije, gledali na vulgarne, neonacistične in tudi protijugoslovanske nastope peščice mračnih podob, o-stankov nacizma in vsega nazadnjaškega v Evropi!? Kako dolgo bo policija reševala zadeve na način, kot je bil v Škocjanu? Ali bodo metode nasilja nad mirnimi demonstranti, fci samo zahtevajo svoje pravice, rešile ugled Avstrije pred Evropo in svetom? Ne tako dolgo nazaj, ob podelitvi odlikovanj parti- zanskim borcem za osvoboditev je Heimatdienst ponovno pokazal svoj pravi obraz. Zmerjali so odlikovance s »Titovimi ubijalci, morilci, izdajalci« in podobno. Na vprašanje e-nega izmed borcev, zakaj policisti dovolijo takšno ravnanje, je dobil odgovor, da ni zakona, ki bi to lahko preprečil. Ti policisti so si hitro omislili »zakon« ter skrajno brutalno in nasilno napadli skupino koroških Slovencev, ki je mirno in dostojanstveno demonstrirala proti napadu histeričnih Heimatdien-stovcev na slovensko manjšino in Jugoslavijo. Ali vas ni sram, spoštovani sosedje, ko gledate fotografijo v svojem časopisu »Kurir«, kjer 14 policistov »pozorno« pazi na »nevarno« slovensko dekle, vklenjeno z lisicami kot najhujši zločinec? Ali ne zardevate spošto- vani Avstrijci, ko govorite, da ima vsak v demokratični Avstriji svobodo mnenja, a zaradi te svobode vaši čuvarji reda maltretirajo, pretepajo in trpinčijo člane slovenske manjšine, ki skupaj z vami poskušajo graditi močnejšo in krepkejšo Avstrijo? Mi delavci TGA »Boris Kidrič« iz Kidričevega, najostreje protestiramo proti ravnanju vseh žolčnih, a-vanturističnih in neonacističnih elementov v Avstriji in soglašamo ter podpiramo upravičene zahteve naših rojakov na Koroškem, da se dokončno uveljavi člen 7. državne pogodbe in omogoči normalen razvoj manjšin, tako kot je to možno vsem manjšinam v naši zares demokratični SFRJ!« Kidričevo, 18. avgusta 1976. Delavci TGA Kidričevo Ni prvič in ne slučajno, da so komunisti naše delovne skupnosti sklicali posvet v nekoliko širšem sestavu, na katerem so, kot vedno, obravnavali in kritično ocenili vse tisto, kar je v napoto za boljše poslovanje naše delovne organizacije. Na tokratnem sestanku, ki smo ga imenovali »problemska konferenca« in kateremu je ra- zen članov ZK iz naše delovne skupnosti prisostvovalo še veliko ostalih članov kolektiva ter precej gostov (člana CK ZKS Ivo Zorčič in Lojze Erbežnik, org. sekretar obč. konference ZK Ptuj tov. Dimče Stojčevski, Branko Gorjup, predsednik obč. skup. Ptuj, Srečko Mlinarič — predstavnik ZSS in Ljubo Peče, član medobčinske konf. ZK Maribor) je nakazanih cela vrsta težav, ki tarejo naš delovni k°_ lektiv. Takoj naj povemo, če bi nakazane težave razvrščali po vzrokih in njihovi prisotnosti v našem vsakdanjem delu, da jih je precej, ki so objektivne narave, toda nič manj, če celo ne več takih, ki so sub- jektivnega značaja. In prav tem težavam — mislim na subjektivne ali bolje rečeno na težave, v katerih se odraža naša dejavnost, je bilo posvečeno največ časa in skrbi na tej konferenci. Konferenca sama po sebi ne bi dosegla zaželjene vsebine, če nakazanim problemom ne bi sledili tudi zaključki, ki naj bi bili napotilo za naše bodoče delo. Pojdimo po vrsti in si oglejmo vsebino te konference. Uvodoma je podano poročilo o nekaterih problemih in odprtih vprašanjih, s katerimi se srečujemo pri gospodarjenju. Iz tega poročila povzemamo naslednje: »1. Pri razpravi o osnutku zakona o združenem (Mu, ki' se nanaša na organiziranje TOZD je potrebno opozoriti delavce TGA, da dajo svoje mišljenje o sedanji organiziranosti TOZD, pri čemer ima vsaka skupina delavcev, ‘ki jih medsebojno povezuje^ tehnologij a dela, dohodkovni odnosi, merljivost Ma -inj izvrševanje samoupravnih in političnih funkcij pravico formirati odnosno zahtevati formiranje TOZD. Naloga strokovnih služb TGA je, da v smislu zakona' izvršuje analizo vseh tistih delov tehnološko zaokroženih celot, ki bi po določilih osnutka zakona imele pravico biti TOZD. O tem morajo strokovne službe informirati TGA. Rok je do septembra letos. 2. Potrebno je pregledati1 in uskladiti za OZZD vse splošne samoupravne akte, še posebej tistega dela o ustvarjanju in delitvi dohodka. Medsebojni, dohodkovni odnosi'med TOZD morajo izhajati iz končne: tržne cene proizvoda s prevzemanjem rizika in upoštevanjem meril skupno ustvarjenega dohodka. 3. Problem dohodka v letu 1976 je izredno problematičen, saj1 smo v prvih štirih mesecih poslovali z izgubo. Ravno tako ste predvideva, da pri1 nespremenjenih pogojih gospodarjenja, mislimo predvsem na politiko oen, TGA tudi do konca leta ne bo popravilu sedanjega finančnega rezultata. Družbeni dogovor, 'ki regulira politiko oen v Jugoslaviji, se ni spremenil že od 1. 1. 1975, medtem ko so ste v navedenem obdobju posamezne surovine, repromate-riali in energetika podražili od 30 do 70 odstotkov. Cene aluminija na domačem- tržišču za ingot so 14.650 din/t, medtem ko se v vseh ostalih de- želah Evrope in v svetu gibljejo te cente med 17.000 in 18.000 din/t. Lastna cena 1 tone aluminija v TGA v prvih štirih mesecih letošnjega lieta je bila preko 16.400 din. Povdariti moramo, da jugoslovanski aluminijski proizvajalci delamo pod manj u-goMimi pogoji kot ostali tovrstni proizvajalci v svetu, predvsem zaradi nesorazmerno visokih cen el. energije 'tier visokih carin in taks. pri uvozu tistih surovin, .kil’ jih v Jugoslaviji ni dovolj. Dejstvo je, da naš družbeni dogovor za formiranje cen bazira na angleški funti in s tem nadaljnje katastrofalno poslabšuje položaj, saj na tej osnovi tudi v drugem polletju ne moremo pričakovati spremembe oen alum-inija na domačem trgu. Cene, ki jih dosegamo v izvozu, so med 17.000 in 18.000 din/t ter pokrivajo stroške poslovanja. Zaradi tega je e-diiia alternativa, če hočemo sanirati obstoječe stanje: — ureditev dohodkovnih odnosov med TGA Kidričevo in njegovimi velikimi odjemalci, kar si naše pod- jetje prizadeva že več kot leto dni, toda precej brezuspešno, — povečanje izvoza, kar pa je zopet povezano s prob- lemom pokrivanja domačih predelovalcev, Pp ni dovolj, da si naši republiški in zvezni orgàni v politiki cen prizadevajo razreševati le problem železnic, premoga in elektrogospodarstva. Potrebno je voditi ustrezno politiko oen tudi na tistih področjih, kjer se zgoraj navedene spremembe izredno odražajo. Ta drugi del pa običajno prepuščamo delovnim organi- zacijam po popolnoma drugačnih kriterijih družbenih dogovorov in izredno malo pripravljenosti sopodpisnikov, da se resnično poglobijo v problematiko posamezne panoge. 4- Poseben problem za TGA Kidričevo je vprašanje električne energije in zbiranje sredstev za financiranje energetike. Na tem področju imamo naslednji fenomen in to da je cena proizvodnje 1 kWh v elektrogospodarstvu. Slovenije najvišja v Jugoslaviji, da je cena el. energije za veleodjte-maltee najnižja v Sloveniji in da je cenaeli. energije za aluminij najvišja v Jugoslaviji in tudi_ do 50 odstotkov v primerjavi s ceno el; energije v ostalih republikah. Očitno je, da _ uporabljamo neustrezen tarifni sistem v primerjavi s tarifnim sistemom ostalih republik in politiko do te panoge. Želimo povdariti, da se TGA zaveda, da je cena el. energije v Sloveniji višja, kot v o-staMh republikah, da je to razliko tudi pripravljena nositi ne pa tudi takih razlik, ki nimajo nobene osnove in na administrativen način o-nemogočajo pravilno .gospodarjenje v TGA. Podoben fenomen je tudi' zbiranje, sredstev za energetiko. Od celotne količine el. energije, ki jo dobijo viele-odjemalci do leta 1980, dobi Kidričevo 1/5. Po kriterijih obstoječega SS pa bi morala zbrati v enem primeru 1/3, v drugem primeru pa 40 odstotkov vseh sredstev, ki so predvidena, da jih zberejo vsi slovenski veleodjemalci v okviru sporazuma za sofinanciranje energetike. 5. Na relaciji SOZD imamo predvsem neurejene odnose skupnega rizika in dohodka. Kljub temu, da TGA Kidričevo ustvarja na vsaki toni aluminija, ki jo daje domačemu trgu, preko 2.000 din/t izgube, pokriva v celoti v okviru pogodbenih obveznosti, poslovne partnerje. Koti je že omenjeno pa vsaj do sedaj obstajajo dogovori o skupnem dohodku brezuspešnk 6. TGA si je v okviru srednjeročnega piana močno prizadevala formirati odnose s svojimi dolgoročnimi partnerji od surovine do finala na osnovi sporazuma o skupnem planiranju in, poslovni politiki. Sporazum je pripravljen ter je v obravnavi pri poslovnih partnerjih. 7. Programska usmeritev,. Razvoj, TGA do leta 1980 je usmerjen predvsem na modernizacijo obstoječih kapacitet, s čemer hi se izboljšali dosedanji normativi tako količinsko 'kot časovno. Predvsem bi se povečala produktivnost dela im zmanjšala poraba el. energije. Modernizacija TGA je v skladu s srednjeročnim planom razvoja SRS ter v skladu s potrebami potrošnikov aluminija, s katerimi je TGA formirajta poseben SS. Modernizacija je tudi v skladu s problematiko energije, predvisem glede na dodatne vire električne energije v letih 1979, 1980 in 1981. Modernizacija tovarne predstavlja kljub povečanju količinske proizvodnje, zmanjšanje potrebnega števila delovne siile. Zaradi tega je v programu razvoja upoštevan tudi razvoj dejavnosti, na katerih bi lahko zaposlili- to delovno silo, nadaljnje večje število invalidne delavne sile iz metalurških obratov ter tudi manjše število delavcev izven podjetja. Ta del razvoja se nanaša predvsem na finalizacijo in proizvodnjo polproizvodov v količini 10.000 ton. Približno 50 odstotkov teh kapacitet predstavlja proizvodnja vparilcev in rondelle, 50 odstotkov pa bomo morali še poiskati. Glede na program razvoja im usklajenost kapacitet na nivoju SOZD-a lahko ugotovimo, da so zgoraj navedene glavne smeri razvoja usklajene, da pa znotraj tega dela, ki zadeva strukturo posameznega asortimana, homogenizacije, problem razvoja livar-ništva, pa še vršita stvari neurejenih, ne dovolj preciziranih, Mjub temu, da obstojajo nekatera najbolj splošna stališča v tej zvezi. TGA je tudi uskladila kapacitete na področju proizvodnje glinice s potrošniki v Sloveniji, predvsem s kemično industrijo, industrijo korunda in nekaterih drugih potrošnikov glinice. To pomeni, da bo TGA lahko preskrbovala- slovenske potrošnike glinice v predvidenem srednjeročnem obdobju do leta 1980. Tudi s temi partnerji je TGA pripravila ustrezen SS, ki je v končni fazi sprejemanja.« Za oceno gospodarjenja in navedbo težav, je podana politična- ocena s strani družbe-no-političnih organizacij, ki jo je podal namestnik sekretarja Sveta ZK tov. Jože Šegula m sekretarji osnovnih organizacij ZK v TOZD, oziroma DS SS. Tovariš Šegula je poudaril: »Ocena o samoupravnih odnosih v združenem delu, gospodarjenju, dohodkovnih odnosih, programskih zasnovah nadaljnjega razvoja TOZD in DO v TGA in nekateri odprti problemi so predmet analiz, ki so jih naredili vodilni' delavci- TGA. Vse. analize so bile dostavljene sekretarjem 00 ZK, TOZD in predsednikom OOS, TOZD, DS in SS. Tako bo ta celotni material pripomoček v razpravah o OZZD, da bomo lahko, konkretno primer j ali sedanje stanje in bo- doče samoupravno organiziranost v TGA. Na današnjem skupnem sestanku pa moramo dati politično oceno vsem analizam', dati svoje pripombe za dopolnitev, da realno in kritično ocenimo dejansko stanje v TOZD, DS, SS in DO, da politično in samoupravno usmerimo vse bodoče akcije, da skupno sprejmemo odgovornost kako v praksi uresničiti programske zasnove nadaljnjega razvoja naše delovne organizacije in samoupravnosti v združenem dedu, da odpravimo vse tiste vrzeli, ki ovirajo politično dejavnost ZK, OOS in samoupravnosti. To mora biti smoter vseh razprav OZZD samoupravne organiziranosti in položaja delovnega človeka v združenem delu v TOZD, DS, SS in v OZD. bo naš delovni človek jasno videl svoj- položaj1 v združenem delu? V tem smislu je v analizah premalo povdarka o problemih, ki so v posameznih TOZD in v DO že sedaj prisotni, pa naj si bo to na samoupravnem' organiziranju, v perspektivnem razvoju, planih in programih, delitvenih odnosih oz. neurejeni OD in delitev OD po deliu. Ko bomo nadalje razpravljali v TOZD in DS SS o samoupravnem organiziranju v smislu OZZD, moramo ta' vprašanja razreševati 'konkretno. Člani ZK in vodilni delavci pa imamo politično odgovornost, da od ugotavljanja problemov preidemo k rešitvam. Svet ZK nadalje ugotavlja, da- je prav tako v analizah dikata. Tu je odgovornost vsfeh; od direktorja TOZD in podjetja ter vseh vodilnih in strokovnih- sodelavcev. Če je prisotna pasivnost vodstvenih struktur je tudi posledica neuspešno politično delo ZK in sindikata. Vprašajmo se, kako so ti organi deležni pomoči s strani' vodstvene strukture v TOZD in v DO, kakšna je njihova odgovornost in politična dejavnost, kako so konkretno vključeni v družbenopolitično dejavnost, kakšna je osebna odgovornost in kako dejansko nudijo' strokovno pomoč, da bi bilo delo bolj uspešno? Splošno fcritikairstvo o slabem političnem delu, kritika za vogali, brez osebne afctiv- Smola Svet ZK TGA je na svoji seji 10. julija 1976 razpravljal O vseh analizah, ki so v današnji razpravi na skupnem sestanku vseh članov ZK TGA. Tudi sekretarji' OOZK, TOZD, DS in SS služb so podali politične ocene o dejavnosti' ZK in OOS, samoupravnosti ter problemih, s katerimi' se dnevno srečujejo. Na osnovi vseh teh poročil je svet ZK ugotovil, da je potrebno na današnjem skupnem sestanku opozoriti na nekatere pomanjkljivosti v analizah in dati predloge o dopolnitvah in nakazati smer razprav TOZD, DS in SS. Analize in predlogi, ki so podani- od strani vodilnih delavcev po posameznem področju in skupna analiza, ki jo je na današnjem sestanku podal tov. Anton Ilec, je rezultat skupne prizadevnosti vodilnega kadra, da bi dali spodbudo vsem dejavnikom v TOZD, DS, SS in v DO za bodoče razprave, za dopolnitve nekaterih predlogov o planih, programih razvoja, samoupravnosti in rešitvi nekaterih problemov. V analizah so nakazani tudi pereči- problemi poslovanja in gospodarjenja v TGA in neurejeni nekateri cenovni odnosi, ki imajo velik vpliv na bodoči razvoj TGA kot celote. Tako je v ospredju vprašanje celotne delovne skupnosti, kakšen bo naš bodoči razvoj, kam usmeriti vse sile, da premalo prikazana problematika in način dela poslovodnih in vodstvenih kadrov v TOZD DS SS in v OZD kot celoti. Strokovna odgovornost in delo strokovnega kadra mora imeti tudi vso politično in samoupravno podporo v TOZD, DS, SS in v OZD. Zato je zelo velikega pomena, kako se oblikujejo predlogi ter stališča s strani strokovnih in vodilnih delavcev za samoupravne organe (delavske svete, komisije in za zbore delovnih ljudi v TOZD, DS SSS) in politične organizacije. Potrebno je bolj prikazati kakšen je pristop vodstvene strukture pri oblikovanju strokovnih mnenj in predlogov za sprejem samoupravnih aktov, sporazumov, in, kako DS v TOZD ter zbori delavcev sprejemajo in razpravljajo, zakaj' tudi zavračajo ponujene rešitve od strani vodilnih in strokovnih delavcev. Ocena družbeno-politične dejavnosti OOZK in OOS od strani vodstvene strukture je v tem smislu, da politično delo ni- uspešno, da je vloga in odgovornost ZK in sindikata neučinkovita- na posameznih področjih. ZK in OOS nista satna sébi namen, ampak sta to družbenopolitični organizaciji, ki vključujeta širši 'krog ljudi v politično dejavnost. Za dobro in slabo delo ni odgovoren le sekretar OOZK ali- predsednik sin- nosti, vsakega posameznika, ne daje uspehov! V zvezi s to pripombo o delu družbenopolitičnih organizacij njenih nalogah in vlogi, je oizko povezano prav tako kadrovanje in kadrovska politika v TOZD, DS SS in v DO kot celoti. Svet ZK je mnenja, da moramo temu vprašanju posvetiti osrednjo pozornost in vso družbenopolitično in. samoupravno odgovornost. V oceni kadrovske politike smo preveč načelni in staiiščni. Premalo smo konkretni o dejanski problematiki, Udi je v delovni skupnosti prisotna. Kadri so in morajo biti osnovni nosilci vsestranskega razvoja in napredka samoupravnih in družbeno-ekonom-s,kih odnosov. Pred seboj moramo: imeti v stalnem vidiku kadre 5, katerimi razpolagamo in kakšne potrebujemo v perspektivnem razvoju. Zaradi: tega moramo posvetiti več skrbi in odgovornosti sedanjemu! stanju v kadrovanju ini kadrovski' politiki, poteku vzgojnega procesa in potrebam po kadrih. Tako bo boljši napredek na vseh področjih dejavnosti- v delovni skupnosti TGA! Preveč površno razpravljamo -in tudi z neodgovornostjo, zakaj nekateri strokovnjaki zapuščajo' naše podjetje, zakaj se odtegujejo odgovornosti in vodilnih položajev, zakaj prihaja do o-stavk in temu podobno? Me- nim, da to ni le enostranski politični problem, temveč je to resna ovira, ki- vpliva na vse delo, pa naj si bo strokovno, samoupravno ali politično. V zvezi s' kadrovsko politiko in bodočim kadrovanjem, je nujno, da je to skupna politična’, samoupravna' in stroikovna odgovornost vseh TOZD in organizacije združenega dela TGA. Kakšne bomo prevzemali organizacijske in politične samoupravne u-krepe v razvojnih zasnovah o kadrovski politiki, ki se seveda mora bolj in jasneje odražati- v praksi. Ne moremo e-nostransko razpravljati in sklepati o razmeščanju, pridobivanju in vzgoji kadrov. Ne moremo prav tako od časa do časa razpravljati to u-gotavljati, da sistematizacija delovnih mest in nagrajevanja po dedu strokovnih kadrov nista uspešna to je tudi določena ovira za reševanje tega problema. Če na eni strani ugotavljamo, da nešteto sprejetih sklepov s strani ZK to sindikata, niso v praksi realizirani, nas to ne opravičuje. Imamo še večjo odgovornost s strani vseh družbenopolitičnih dejavnikov in strokovnega vodstva na vseh nivojih. Temu problemu moramo posvečati več politične in samoupravne odgovornosti, Ta problem je seveda prva naloga, da ga vzporedno z vsemi ostalimi rešujemo, da dejansko sprejmemo takšne samoupravne sporazume, pravilnike to dogovore, ki bodo vzpodbudno vplivali to vzbudili interes pri vseh strokovnjakih in pri slehernem članu delovne skupnosti. Da bo delitev osebnih dohodkov dejanski odraz delitve po delu to da bo stimuliral prizadevnost to delo ter da bomo odpravili vse tiste destimulativne oblike nagrajevanja, ki negativno vplivajo v posameznih TOZD med strokovnimi kadri- to mied delovnimi ljudmi. Ko ocenjujemo razvoj samoupravnosti, izhajajoč iz sedanje prakse v TOZD to DO, ugotavljamo, da je velik» odprtih vprašanj to problemov, ki zahtevajo še več učinkovitejšega, političnega dela to konkretne odgovornosti ter zavesti od steber nega člana ZK in člana delovne skupnosti. Prva to osnovna naloga je, da v smisto ugotovitev v analizah in dejanskega stanja v podjetju, takoj pristopimo k sprejemanju in dopolnjevanju samoupravnih sporazumov in splošnih aktov za javno razpravo to da določimo konkretne roke .ter načine postopka za njihov sprejem. Ne moremo se zadovoljiti le z ugotovitvami, da imamo veliko zborov, sestankov, razgovorov to da je tu vprašanje sklepčnosti to udeležbe delovnih ljudi v razpravah, kadar se oblikujejo' predlogi in dopolnitve. Če je slab uspeh je tu prav tako skupna odgovornost. Prvo od strani predlagateljev, t.j'. vodilnih, vodstvenih in strokovnih delavcev, na drugi strani pa vseh političnih dejavnikov od ZK do sindikata. Zaito še enkrat poudarjam, da k oblikovanju in sprejemanju samoupravnih sporazumov in ostalih samoupravnih aktov, pristopimo načrtno, konkretno terminsko določimo tudi čas razprav in sprejema, posebej pa nosilce odgovornosti na strokovnem, samoupravnem in političnem področju, V zadnjem času smo naše delovne ljudi tako nasitili s posameznimi samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, da se je zelo površno razpravljalo in, da je bilo vprašanje le kvalitete sprejemanja, ne pa kvalitete. Tu je problem v tem, da se delovni ljudje ne poglabljajo v vsebino sporazumov in družbenih dogovorov, temveč le formalno glasujejo. Pred nami je naloga, da bomo morali tem problemov prav tako posvetiti več pozornosti, da bomo spreminjali tudi miselnost in odnos do samoupravnosti, da bomo vzgajali družbeno, socialistično zavestne samoup-ravljalce, ki bodo znali odlo- čati in sprejemati take samoupravne sporazume in ostale akte, ki bodo dejanski odraz nadaljnje samoupravnosti in perspektivnega razvoja delovne skupnosti. V moji razpravi sem omenil te nekatere probleme in mnenja* sveta ZK TGA. Upam', da me bodo člani sveta ZK dopolnili, posebno pa sekretarji OOZK, predstavniki sindikata, samoupravnih orga- nov im ostali Udeleženci današnjega skupnega sestanka vseh članov ZK TGA. Pričakujemo tudi pomoč in nasvete s strani predstavnikov IK CKZKS pri reševanju posameznih problemov. Zaključki in predlogi, ki jih bomo dairies sprejeli pa morajo biti navodilo za bodoče delo in odgovornost vseh članov ZK ter vseh članov naše delovne skupnosti. ANALIZA STANJA V TOZD GLINICA A. Medsebojni odnosi in politično stanje Za medij udske odnose lahko rečemo, da so v TOZD Glinici dobri. To velja za odnose med delavci kakor tudi za odnose med delavci in vodstvom. Tu in tam sicer pride do kakšne ekcesne situacije, kar ni treba podcenjevati, pa tudi ni dobro, če bi to posploševali. I Pri vodenju faznih politič-' näh akciji imamo uspehe. To so najbolj pokazale akcije, kot so »Kozjansko«, posojilo za ceste itd. Doživljamo tu in tam organizirane odpore od posameznikov affli kake skupine. Temu problemu moramo v bodoče posvetiti več pozornosti na vseh nivojih. S to problematiko se intenzivno ukvarjajo družbeno-po-litične organizacije in vodstvo TOZD. Kljub temu, da so to prostovoljne akcije, ne moremo mimo dejstva, da zme- TOZD Aluminij zaposluje 560 ljudi. Končni proizvod na trgu je aluminij, anodna masa im livarske zlitine. Je zaključena celota in vsebuje naslednje delovne procese: — elektroliza A B- elektroliza B — livarna — anodna masa — energetika — skupina za tekoče vzdrževanje — vodstvo. V TOZD so organizirani vsi odbori im samoupravni organi po statutu TOZD im OZD. O-cemo o političnem stanju v TOZD aluminij sem analiziral skozi naslednje točke: 1. zbori- delavcev 2. potek, raznih akcij- 3. samoupravni' akti v TOZD in OZD 4. razprava o osnutku zakona o združenem delu 5. .gospodarjenje in perspektiva TOZD aluminij raj isti tovariši akcije ne podpirajo. Uspeh pri nas bi bil še večji, če bi celotno stanje v TGA bilo boljše.. B. Samoupravna organiziranost in usklajevanje naših normativnih aktov z zakonom o združenem delu. Trudimo sie, da v TOZD rešujemo vso problematiko' v dubu naših samoupravnih normativnih? aktov. Zavestne kršitve teh aktov pri nas ni bilo. Vse normativne akte smo sprejemali nar podlagi priporočil strokovnih služb, v globokem, prepričanju, da so vsklajeni z zakoni, in ustavo. Resničen problem predstavljajo zbori delovnih ljudi. Ugotovitev je, da so za oboli 80 odstotkov materije, ki se na njih obravnava nezainteresirani. Tudi gradivo večini ni' dostopno. Na zbore, kljub temu, da sp. v delovnem času spravimo komaj 50 odstotkov delavcev. Tu moramo 6. zaključek 1. Zbori delavcev: Na zborih delavcev ste v večini pojavlja problem sklepčnosti, bar je posledica nezainteresiranosti delavcev im problem samega delovnega procesa (delavec ne more' zapustiti delovnega miesita). Nezainteresiranost se pojavlja predvsem zaradi slabe strukture ljudi, ki so zaposleni v naših delili delovnega procesa (polproiejiariait, kateri gleda samoupravo siamo skozi denar iter manjšine katera Je proti samoupravnim načelom), kar p.a ne velja za celoto. Imamo veliko delavcev, ki so pripravljeni delati v samoupravnih organih, v sindikatu, mladini in ZK, vendar se izgovarjajo na prenizko stopnjo izobrazbe (ziposlenih je precej NKV in PKV delavcev). Kritika je tudi na preveč strokovno in obširno razloženih in pripravljenih raznih samoupravnih aktih, sporazumih in družbenih dogovorih. Predvsem je dosti kritike na samoupravne sporazume SIS, da so preobširni in predragi (primanjkuje tudi čas _za študij materiala — v večini prihaja material en dan pred nekaj menjati. To ‘kar sedaj vse pošiljamo na zbore, tja ne spada. Kljub temu, da imamo, dosti pravilnikov in samoupravnih sporazumov. sprejetih v TOZD in TGA nam, to malo pomaga, če nimamo »dobrega« pravilnika o ustvarjiamju in: delitvi' dohodka. Sindikat in vodstvo zmeraj predlagata to akcijo zavedajoč se težav, ki jih bomo pril tem. im èli. Smatram, da tega ne moremo predlagati v nedogled. Kar se tiče.1 TOZD in zakona o združenem delu ..sniatra-mo, da je najbolje, da se o tem izjasnijo delovni ljudje iz' neposredne proizvodnje. Akcijo okrog čimvečjega števila TOZD vodijo ponavadi tisti, ki se borijo za čim več »nedelovnih«, dobro plačanih delovnih mest. Dejstvo je, da smo v TGA ustavili^ zaposlovanje nove' delovne sile/ Če skupščino, ali pa celo. na sami seji, zato so kupščine samo formalnega značaja). 2. Potek raznih akcij v TOZD (zbiranje denarnih sredstev — solidarnost, referendumi, razna posojila, podpis sporazumov in združevanje sredstev) Vse akcije, ki se bodo razpravljale in potrjevale na zborih volivcev delavnih ljudi, prej.; obravnavamo na sindikalnih skupinah (imamo jih 19) ter delavcu razložimo pomen im važnost akcije, talko, da so ljudje seznanjeni zakaj. rio kam' so namenjena sredstva, katero so širšega družbenega pomena (posojilo za ceste, šolski prostor, vodovod, kritje izgub ...) Na delovni 'skupini prevelikih problemov do solidarnostnih akcij in dajanja denarnih sredstev, ker skupina šteje 10 do 20 ljudi, / toda ko se zbere na zboru delovnih ljudi 100 do 150 delavcev, je stanje popolnoma drugačno, kajti takrat so v večini in ne upoštevajo širšega družbenega interesa, ampak predvsem svoje osebne in liasitne interese. Če napravim zaključek o poteku akcij., nam v večini uspejo, toda z velikim naporom in borno šiit v novo kampanjo o-krog TOZD borno verjetno imeli novo zaposlenih okoli 50 ljudi, kot tudi novo ocenjena določena delovna mesta z več pik. Še enkrat pov-darjarno, da TOZD ne more biti želja posameznikov, temveč želja delavcev, ki bodo videli. s. formiranjem. TOZD tudi svoj .osebni im širši družbeni pomen. C. Gospodarjenje in planiranje O tem je dosedaj bilo dosti napisanega pa tudi od strokovnih služb je ta problematika pripravljena. Kljub temu bomo v nekaj besedah spregovorili tudi o tem. Na področju gospodarjenja smo dosegli odlične rezultate, ki so vredni vse pohvale. Če v 2 letih nekdo zniža materialne stroške za okoli 1,5 stare mi-1 i j a rde^miislim', da je vse povedano. Na pianu dolgoroč- V angažiranostjo članov ZK, sindikata, vodilnih in vodstvenih delavcev ter strokovnih služb. 3. Samoupravni akti v TOZD in OZD Vsi samoupravni akti v TOZD Aluminij1, kateri1 so veljavni', so usklajeni s samoupravnimi akti OZD, kajti, pri-pripravlja jdh pravna služba (upoštevajoč pripombe delovnih ljudi na samoupravne akte) in daje razna pojasnila in obrazložitve. Vsi akti v TOZD aluminij še niso usklajeni z osnutkom zakona o združenem delu, kajti ta analiza je sedaj, v teku. V naših samoupravnih aktih nam predvsem manjka ustavno načelo, da naj bo delavec plačan po storjenem delu, ne pa po preživetih osmih urah v TOZD in OZD. 4. Razprava o osnutku zakona v združenem delu Delovni ljudje v TOZD aluminij sp. povečini že seznanjeni z zakonom, vendar še javna; razprava, ni v teku, ker še nismo končali z delom in primerjanjem naših samoupravnih aktov z osnutkom zakona. nega razvoja smo malo naredili.. Do pred kratkim se tehnološka (druge službe za to nimamo) ni bavila z razvojem TOZD. Sedaj na tem bolj organizirano delamo. Tu sta dve smeri razvoja: a) razvoj, ki bazira na obstoječi industriji b) uvajanje čisto nove proiz-., vodnjte. Varianta pod a) je dejansko ’ neaktualna zaradi dišilo-kacije tovarne:- glede na stroške transporta surovin. Varianta pod b) je, bolj. za-nimiva in tu že imamo konkretne predloge in, plane. Predstavniki družb, političnih organizacij in vodstva TOZD tovarne glinice Sekretar OÖZK TOZD Glinica ■ Raden ko Sa.'emovič Vsi' izvoljeni delegati v samoupravne organe, komisije, od1-bore, člani ZK, sindkata, vodilni in vodstveni delavci so se .seznanili' z osnutkom zakona o združenem delu na. raznih seminarjih ih predavanjih. . Predvidevamo da se bo javna razprava o osnutku zakona po delovnih ljudeh pričela v drugi polovici julija. 5. Gospodarjenje in perspektiva v TOZD Aluminij Gospodarjenje naše TOZD je razvidno iz zaključnega računa, kateri je pokazal, da smo dobro gospodarili’‘f ih vestno izpolnjevali stabilizacijski program ter poslovno leto zaključili s pozitivnim u-spehom. Perspektiva ' naše TOZD je razvidna iz srednjeročnega programa do leta 1980. V programu je predvideno povečanje proizvodnje aluminija na 70 000 ton. Glavne smernice srednjeročnega programa so: 1. Slediti potrebam po primarnem aluminiju v SRS 2. Rekonstruirati elektrolizo A 3. Racionalno uporabljati su-(Nadaljevanje na 8. strani) OCENA POLITIČNEGA STANJA TOZD ALUMINIJ rovine in energijo ■ 4. Prehodi na višjo stopnjo predelave aluminija, 5. Povečati produktivnost dela, 6. Izboljšati pogoje za delo, 7. Skrbeti za zdravstveno varstvo delavcev in varstvo o-kolja. V srednjeročnem programu je premalo obdelano samoupravno organiziranje delavcev in kadrovska politika. Srednjeročni plan razvoja je vezati na dobavo električne e-nergije in surovin (cena osnovnih surovin je visoka) ter na velika finančna sredstva, •katera pa TOZD ne more sama zbrati, ampak bo nujno potrebno najeti bančne in mednarodne kredite. Člani OOZKS TOZD aluminij ugotavljamo, da je politično stanje v TOZD aluminij celo kritično in pereče. Povod za takšno stanje dajejo predvsem neurejeni, odnosi v sami TOZD, med TOZD in OZD. V naši TOZD nam manjka pravilnik o delitvi osebnih dohodkov (bil je že dvakrat v obravnavi, toda vedno neuspešen v drugi TOZD), da bi resnično lahko delavci upravljali s, tistimi sredstvi, ki jih ustvarjamo. Manjka nam sistematizacije delovnih mest (narejena je bila leta 1965), manjka nam pravilnik o stimulativnem nagrajevanju (plačilo po vloženem delu — lenuh in priden delavec dobita za isto delo različen o-sebni dohodek). Delavcu so zaradi pomanjkanja izobrazbe odteguje preveliko število točk. Delavec, kateri dela v elektrolizi je premalo zdravstveno zaščiten, premalo plačan na pogoje dela, kajti pogoji dela so zelo težki in skoraj nevzdržni za mladega in zdravega delavca (spomnimo se na govor tov. Mike Špilj-ka: »Nimate pravice proizvajati delovnih invalidov«). Iz vseh teh pomanjkljivosti so razvidni vzroki, zakaj takšno nezadovoljstvo delavca, da bi bil produktivnejši, da bi gojil večjo delovno disciplino, tovarištvo in večjo odgovornost do družbenih sredstev. Sekretar OOZKS TOZD Aluminij : Franc Vreže, ml. Skladišče OCENA SAMOUPRAVNIH ODNOSOV V ZDRUŽENEM DELU - TOZD VZDRŽEVANJE Za nami je v glavnem prvi del javne razprave o osnutku zakona o združenem delti. Glavni' namen prvega dela javne razprave pa je bil v u-sposobitvi razlagalcev. Naloga vseh teh je, da skupno z vodstvi1 osnovnih organizacij sindikata po temeljnih organizacijah združenega dela organizirajo javne razprave. To pa dejansko pomeni drugi najpomembnejši del javne razprave, zato ne more biti ta del končan tako kot ponekod mislijo, da bodo sklicali' zbor delovnih ljudi v TOZD, razlagalec bo svoje povedal, delavci bodo postavili nekaj vprašanji ni naloga ho izpeljana. Zelo odgovorno se je treba zavedati, da osnutek zakona razvija in dopolnjuje ustavne. določbe o delavcih in delovnih ljudeh v tej zvezi, da z uveljavitvijo samoupravnih odnosov in njihovih oblik odstranjujemo vse kar ovira, da bi delavec dejansko odločal o dohodku in o vseh bistvenih vprašanjih svojega in družbenega razvoja. Prav zato je izredno pomembna naj večja neposredna aktivna udeležba samih delavcev in delovnih ljudi v združenem delu. Namen tega najpomembnejšega dela javne razprave je tudi, da v neposredni praksi preverimo, ali rešitve, ki jih ponuja osnutek zakona o združenem delu, ustrezajo vsej različnosti dohodkovnih razmerij. Do zdaj' ni bilo mogoče organizirati široke javne razprave, ker smo čakali na ana- lizo samoupravnih aktov v primerjavi z osnutkom zakona o združenem delu. Zdaj so te analize pred nami in bomo skupaj' s sindikatom začeli drugi oziroma najvažnejši dei razprave. Kljub pomembnosti osnutka zakona o združenem delu ugotavljamo, neodgovorno obnašanje posameznikov prav tistih, kateri bi v sedanjem času morali dati vse od sebe, v nadaljnjem poteku obrazla-ge tega zakona. Mnenja smo, da posamezni člani ZK pozabljajo, da če želijo dokazati avandgardno vlogo ZK, morajo Vedno biti v prvih vrstah za družbo koristne akcije. Družb, pol, organizacije v TOZD Vzdrževanje kot nosilci vseh akcij sodelujejo zado- voljivo, ker se člani teh organizacij zavedajo pomembnosti in družbene odgovornosti za svoje delo. Dodati je treba, da zopet nekateri posamezniki ne dajo vse od sebe z izgovorom, da so preobremenjeni. Ko pa govorimo o stabilizacijskem programu, ne moremo se izraziti pohvalno. Vemo, da je stabilizacijski program- del letnega plana, toda pol leta gre skoz, mi pa nimamo izdelanega stabilizacijskega programa. Vprašamo se, kje je odgovornost delavcev, ki so zadolženi za izdelavo stabilizacijskih ukrepov. Kadrovska zasedba v poslovnih organih TOZD Vzdrževanje ni zadovoljiva, niti po strokovni' pa tudi po politični strani. Zadovoljivo strokovno izobrazbo ima 45% vo- dilnih in vodstvenih delavcev, članov ZK v vodilni strukturi pa je samo 33%. Vključevanje vodilnih delavcev v članstvo' ZK je vprašljivo z ozirom na to, da so razen dveh vsi prekoračili' štirideseto leto. Organizacija ZK smatra, da takšno stanje v določenih akcijah povzroča neenotnost stališč in so. temu primerni odzivi članov kolektiva na določene akcije. Zasedba v DPO in samoupravnih organih je zadovoljiva s stališča kvalifikacijske strukture, prav tako s političnega stališča, ker sta pri kadrovanju aktivno sodelovala ZK in 00S TOZD. Sekretar OO ZK TOZD Vzdrževanje Franjo Majačič OCENA SAMOUPRAVNIH ODNOSOV V ZDRUŽENEM DELU - TOZD PROMET Javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu so naše družbeno-poldtične organizacije že pričele. Organiziran je bili seminar pod vodstvom- sindikata za vse na novo izvoljene člane samoupravnih organov in vodstev družbenopolitičnih organizacij. Osrednja tema seminarja je bil osnutek zakona o združenem delu. Seminarja se je udeležila dobra tretjina zaposlenih v TOZD in s tem smo dosegli zelo dober uspeh, saj smo uspeli preko teh slušateljev informirati o osnutku zakona-večino zaposlenih v TOZD. Široke javne razprave pa še nismo organizirali v TOZD po sindikalnih skupinah, ker smo čakali na potrebno analizo in oceno samoupravnih aktov v primerjavi z novim zakonom. Te analize so gotove in z njimi bomo seznanjali preko sindikalnih sestankov vse zaposlene v TOZD. Vodstvo 00 ZK je mnenja, da takšna akcija skupaj s sindikatom lahko najučinkoviteje seznani' slehernega zaposlenega. Samoupravni akti v TOZD Promet so enako kot v ostalih TOZD izdelani in bo po spre- jetju zakona potrebno čim hitreje uskladiti na osnovi že izdelanih analiz vse samoupravne akte z novim zakonom. Stabilizacijski program TOZD je izdelan že v začetku leta in sprejet, vendar pa je realizacija v odvisnosti od stabilizacijskih programov o-stalih TOZD. TOZD Promet mora svoj program, z ozirom na svojo dejavnost, sproti usklajevati vse svoje programe s programi' proizvodnih TOZD. Edino tako je mogoče doseči večji skupni uspeh. 00 ZK ocenjuje kadrovsko zasedbo in kadrovsko politiko kot uspešno v vseh organih samoupravljanja TOZD kot tudi zasedbo delovnih mest vodilnih in vodstvenih delavcev. Sodelovanje na skupnih sestankih ZK in vodstva sindikata po vprašanju kadrovske politike v našem TOZD ocenjujemo kot uspešno. Zelo težko je ocenjevati u-spešnost gospodarjenja našega TOZD. Smo uslužnos-tna TOZD, ki mora svoje piane vedno in povsod podrejati in usklajevati s proizvodnimi Komisija, idi je bila imenovana s strani vodstva družb, pol. organizacij delovne skupnosti Skupnih služb je v svoji analizi načela nekatera vprašanja, zar katere meni, da bi bilo nujno o teh razpravljati na problemski konferenci. Osnovna organizacija o navedenih vprašanjih še ni razpravljala, bo pa sklican sestanek članstva takoj, kp bo osnovni organizaciji na voljo izvleček zapisnika te konference, oziroma ,ko nam bodo dostavljeni zaključki te konference. Naša analiza — ocena in zaključki te konference pa nam bodo služili kot navodila za bodoče delo. voja v okviru OZD in SOZD ter vključiti v razvojni plan vse tiste, ki so odjemalci' našega finalnega proizvoda. Predvsem je potrebno konkretizirati razvojno politiko s konkretnimi akcijami in posebno zadolžitvijo našega strokovnega kadra. V podjetju naj ne bi bilo strokovnjaka, ki ne bi vedel čemu je potrebna njegova prisotnost v tovarni. Strokovni kader — posamezno in službe — naj bi o svojem delu na področju razvoja TGA poročal samouprav- ti le posvetovalni organ glavnega direktorja brez vsake odgovornosti za sprejete sklepe, stališča in predloge. Vodilni in vodstveni organ se mora zavedati svoje odgovornosti pri izoblikovanju odnosov med TOZD, kar pri nas. ni slučaj.. Kadri Predvsem konkretizirati kadrovsko politiko, upoštevajoč razvoj po TOZD in OZD. Kadrovska politika mora biti dolgoročna1 in v smislu organiziranosti in potrebe služb po TOZD in OZD. (Nadaljevanje z 8. strani) TOZD in upoštevati njihove* potrebe kar seveda ne daje neke večje možnosti za širjenje lastne proizvodnje, razen vzdrževanja lastnih strojev in naprav. Izdelati neke zaključke in nakazati smeri nadaljnjega razvoja je možno v našem TOZD le skupno z ostalimi TOZD v OZD. Ocena organiziranosti in u-spešnosti delovanja družbenopolitičnih organizacij sindikata, ZK, mladine in drugih je zadovoljiva. Preko sindikalnih skupin, ki glede na uspešnost poslovanja TOZD in OZD kot celoti ter pomembnost sožitja v kolektivu. Dokončno je treba resno pristopiti k reševanju stimulacijskega pravilnika z izrecni mpovdarkom na produktivnosti dela, skrbi na prihrankih in uspešnosti poslovanja OZD in TOZD. Zaključek: Ocena o organizaciji razprave o osnutku zakona o združenem delu. Menimo, da je zasnova razprave o osnutku zakona o združenem delu pravilno postavljena., čeprav je treba pripomniti, da smo z razpravo nekoliko v zamudi. Predlagamo, da se pri organizaciji razprave ne gleda na čas, ki bo potreben za obdelavo osnutka, pač pa na kvaliteto podaje celotnega gradiva v taki obliki, ki bo dostopna in razumljiva slehernemu članu kolektiva. Posebej' bo treba voditi računa o primerjalnih analizah naših samoupravnih aktov in zakona. Samoupravna organiziranost Nujno bo, čeprav se na tem veliko dela, da se našemu samoupravljanju posveti veliko več pozornosti. Če bi upoštevali dejstvo, da je naša najbolj demokratična oblika u-pravljianja — zbori delovnih ljudi — na zelo nizkem nivoju in da prav tukaj ni u-spešnfega dela, potem mirne vesti lahko ugotovimo, da pri samoupravljanju nismo prišli daleč. Lahko, je organizirati samoupravljanje delavskega sveta, ki šteje deset ali trideset članov, organizirati amos-upravljanje vseh delovnih ljudi, kot osnovo samouprave, pa je težko in se prav v tem kaže našla slabost. V našem kolektivu ni tež-koi ugotoviti1, da so. dohodkovni odnosi postavljeni na nerealno. osnova ih da so faktor, ki razdružuje našo OZD namesto da bi ti združevali skupne interese. Zlasti je nujno začeti delati na realnih tržnih odnosih znotraj kolektiva in notranji — interni ceni — posvetiti vso pozornost. To je kamen spotike in dokler ta zadeva ne bo rešena’, ni pričakovati nujno potrebnega sožitja. Vsaki TOZD je v interni ceni nujno zagotoviti tako akumulacijo, ki’ o-mogoča razširjeno reprodukcijo. Razvoj TGA V razvojni politiki zagotoviti možnost dolgoročnega raz- nim organom ali posebno zato imenovanim odborom ali komisijam. Te komisije pa naj bi posredovale samoupravnim. organom utemeljene predloge v nadaljnji postopek s čimprejšnjo realizacijo. Srednjeročnemu razvoju SOZD, ki je upoštevan v razvojni' politiki SRS prav tako posvetiti resno delo.. Odnosi V OZD je potrebno ukreniti vse potrebno, da bi se zavedali obstoja OZD kot celote z osnovno pravico TOZD in polno zavestjo solidarnosti pri skupnih akcijah. Odnosi v vrstah vodilnega kadra morajo biti. tovariški' z edinim ciljem. skupnega dela za dobrobit OZD kot celote. Vodilni kader mora pravočasno ukrepati izven meja svoje TOZD z dobronamernimi nasveti, če je to potrebno, in koristno. Kolegijski organ ne more bi- PrecLLagamo, da se koncentrira kader kjerkoli je to možno ih v TOZD imeli le nujno potreben tehnični kader za vodenje tehnološkega postopka. Pri kadrovskem vprašanju posvetiti posebno pozornost moralnopolitični, kvalifikacij i in zavesti vsakega, ki ima možnost izoblikovati mnenje delavcev. Osebni dohodki Predlagamo, da se takoj izdela nov sporazum o delitvi osebnih dohodkov. Predvsem je razčistiti zadevo odbitnih postavk im v zvezi s tem tudi vprašanje industrijskega delavca na delovnih mestih, kjer konkretna' kvalifikacija ni-m povdarkom na produk-marni odnos do tega vprašanja je izoblikoval nezdrave odnose v kolektivu in tako miselnost, ki meji na paroli »vzami kar se da več,« ne Menimo, da je stanje na področju gospodarjenja v našem. k°lektivu zaskrbljujoče. Posamezniki iz vrst vodilnega in vodstvenega kadra se na-pram temu vprašanju obnašajo popolnoma neprizadeto, ne zavedajo se svoje moralne pa tudi materialne odgovornosti pred kolektivom, družbo in dogodki v prihodnjih dneh. Zanemarjena je perspektiva naše OZD z zamujenimi roki in možnostmi za boljše poslovanje im nadaljnji razvoj.. Temeljnim organizacijam združenega dela, M so glede samoupravnosti še v povojih, morajo DPO posvetiti vso pozornost in še bolj intenzivno delati na tem, da bi se TOZD zavedali svojega obstoja in vloge. Usmeriti napore DPO v to, da bi zaživela SOZD v korist obeh delovnih kolektivov. Predlagamo, da se na skupnem sestanku izobliku jejo za- so tudi v statutu TOZD jasno napisane, je edino možno u-spešno delovanje vseh naprednih sil v TOZD, predvsem pa je mogoče pravočasno in u-činkovito informiranje zaposlenih v TOZD. Teh Oblik se je treba še bolj kot doslej posluževati. Samo pravočasno in pravilno informiran delavec samoup-ravijalec lahko sledi razvoju družbenih odnosov, se v njih najde in deluje. Sekretar 00 ZK TOZD Promet Konrad Posavec ključki, ki se naj vključijo v vsesplošno dejavnost in življenje kolektiva. Sekretar 00 ZK Ivan Mazera Tem poročilom, v katerih je zajeta naša celotna dejavnost (gospodarjenja, samouprave in družb. pol. dejavnost) je sledila obširna in konkretna razprava. Član CK ZKS tov. Lozje Erbežnik meni: »... da so vodilni in družbeni delavci zelo odgovorno vzeli razpravo o zakonu o združenem delu, nekatere stvari pa je treba še na nek drug način obravnavati ...« Ugotavlja, da je oblika informiranja v našem kolektivu slaba. V nadaljevanju je dejal: »Danes se postavlja vprašanje, če ni- delavec na enostaven način, ki' je njemu razumljiv -t informiran ali so lahko potemi delavci oblast. Ali potem more odločati tisti, ki razume in je pravilno informiran. Zato je prvo, da razmislite, ali je način informiranja tak, da ga delavci razumejo ali pa ga večina ne razume. Za letni načrt razvoja pa delavca zanima kakšen je dohodek, celotni dohodek in podjetniška akumulacija. Jaz nisem nikjer zasledil številke, kakšna je podjetniška akumulacija, kakšen je ostanek dohodka. Zavzemamo se za sistem, da imamo v družbi nek dohodek, večji standard, To je cilj socializma in samoupravljanja, ki ga ta zakon o združenem delu omenja, zato bi vsi mi. s tem znanjem morali prispevati. k temu. Zato predlagam, da to ni zaključna razprava, ampak je to druga faza razprave o zakonu o združenem delu, prva je teoretično spoznavanje kaj je bistvo zakona o združenem delu in na osnovi teh idej ocene, to je druga faza, tretja faza pa naj bi bila ta, da se vsa ta vprašanja, ki so’ bila obravnavana na tem političnem aktivu samokritično obravnavajo na (.osnovnih organizacijah, kjer se sprejmejo zaključki ter sestavi, lista problemov in prioritetni red reševanja le-(Nadaljevanje na 10. strani) teh v določenih rokih. V zvezi s sredstvi, s katerimi upravljate, bi postavil- naslednja vprašanja, ki si jih naj vsak komunist — samoupravljalec postavi: ali res dosegamo tisto efektivnost pri delu, ki bi dajala več, ker naše delo ustvarja dohodek podjetja in zatorej naš dohodek, kakšne imamo možnosti pri upravLj-a» nju in pri poslovanju v TOZD in OZD. Če. te možnosti ni, potem odloča namesto vas — nekdo drugi, pa čeprav je pošten komunist ali dober gospodar, ne ve za vaše mnenje. Naslednje vprašanje - je možnost odločanja o razvoju in o cilju vašega razvoja. Vi boste lahko odločali o razvoju, če boste vedeli kakšen bo cilj razvoja. Pri tem morate upoštevati ali je res upoštevano načelo racionalnosti in ekonomičnosti, ki ga poznajo povsod po svetu. Zgolj- govoriti o teh načelih ni nič. Ta načela bi morali upoštevati strokovnjaki pri planiranju razvoja. Ne -smemo zameriti strokovnjakom in jih kar naprej kritizirati, če se jim za kak procent plan ponesreči'. Iz analize je bilo slišati za problemé nekaterih ljudi v podjetju oz. probleme na -katere v podjetju ne morejo vplivati: sistemski problemi s področja cen, davkov, carin, ter kreditiranja. Mislim, da je to nekaj- problemov, ki jih je treba rešiti. Te stvari bi se dale rešiti. Nekaj z zakonom o združenem delu, Vendar so take narave, da jih moramo mi sami rešiti. Ali imate vrednostno analizo, sistem nagrajevanja po delu, ali je dovolj nagrajen- tisti delavec, ki boljše dela s stroji in ali je dovolj nagrajevan tisti delavec, ki prihrani v podjetju 100 milijonov? To je zelo važno, dajmo to bolje urediti. Kajti smo dežela, ki ima v svetu najmanj izkoriščene umske sposobnosti delavca. Čeprav vemo, da samoupravni sistem sprošča fizične in ums-pe sposobnosti, imamo pa najmanj inovacij — torej tu nekaj ni v redu. Vsekakor imamo premalo inovatorjev. Tu je prav, da se čutimo odgovorne za nastajanje dohodka zlasti na varčevanju materialnih stroškov. Ugotoviti je treba ali stroj dela dovolj ali ne. Mi nimamo pri tem sistemu nagrajevanja dovolj urejenega nagrajevanja- za tiste, ki bolj delajo in dobro gospodarijo z materiali . in stroji. Te stvari je potrebno analizirati in ugotoviti v čem je problem. Glede izgube zaradi nizkih cen je treba stvari reševati po samoupravni poti preko delegatov, ki jih imate v vseh SIS in družbenopolitičnih forumih na vseh nivojih. Te stvari je potrebno analizirati, jih vsklajevati s partnerji1, jih dokazovat in skupaj z njimi nastopati pri uveljavljanju sistemske ekonomske politike cen. Pri vsem tem je treba uporabiti določeno metodo s partnerji, z dobro voljo se marsikaj uredi. Enako je z odnosi IMPOL, kjer je potrebno več dobre volje. Če pa bodo prevladovali osebni odnosi, potem, boste ostali pri starem. Te stvari se doma dogovorite, kje je kdo nediscipliniran, ali v IMPOLU ali pri vas. Pokličite jih na odgovornost, pa ne glede, če gre tu za vodilne delavce ali nevodiln-e. : Področje delovnih razmerij, ali je tu vse v redu? V anali-z ije napisano, da vaši sporazumi niso v skladu z zakoni 'in ustavo. Postavlja se vprašanje, zakaj- se niso izvajali. Naloga vseh d-ružbeno-politič-nih organizacij je, da te stvari raziščejo in na njih opozorijo. Ena od zadev, o katerih morate resno razpravljati, je da imate v podjetju veliko poklicnih obolenj (Dolinar ga popravi in povedal, da je govora o delovnih invalidih, ki jih je nekaj čez 100, poklicnih obolenj pa -trenutno ni). Znano mi je, da imate inženirje varstva pri delu in druge ljudi, ki ta problem urejajo- Torej naj bo eden od ciljev srednjeročnega- plana —• izboljšanje pogojev dela, u-poštevati pa je tudi treba dobro organiziranost dela. Glede osebnih dohodkov dajem sugestijo ... osebni dohodki so problem celega sveta, pri čemer pa imamo mi to prednost, da se za njih sami dogovarjamo v okviru samoupravnih sporazumov. Jaz bi tu povedal en pregovor, ki ga imajo Bosanci: »Nije mi krivo, da imam malo, krivo mi je, da imam krivi deo.« Jaz sem postal pozoren na tisti del vašib analiz, ki' govore o tem, da v tolikem- in tolikem- času niso biM sprejeti samoupravni sporazumi v zvezi s sistemizacijo delovnih mest in o nagrajevanju.« Razpravi tov. Erbežnika- so sledile razprave prisotnih, ki jih smiselno zaokrožujemo in podajamo v skrajšani obliki: VLADO PETERNEL: »Pri nas se dogaja, da strokovni kolegij sprejme sklepe, ki j-ib morajo potem- potrjevati samoupravni organi in se zgodi, da jih ne potrdijo. V obratnem primeru, pa samoupravni organi sprejemajo sklepe, s katerimi se strokovni kolegij ne strinja. Zato smatramo, da bo treba v bodoče strokovnemu kolegiju točno določiti njegove pravice, ker v nasprotnem primeru bo prihajalo do enakih nesoglasij med samoupravnimi organi in strokovnim kolegijem kot sem to že povedai.« VOJTEH RAJHER: »Poizkušali bi odgovoriti' na tisti dèli vprašanj v zvezi z izvajanjem srednjeročnih programov razvojne koncepcije za našo TOZD. Lahko zagotovim-, da se razvojni -koncept in tehnološki program TOZD odvija v okviru dinamike, ki je bila- določena s programom do leta ly«2. Mi imamo- v programu definirano kvartalno dinamiko poteisa akcij -in zaenkrat se ti projekti, ki jiii je množica, odvijajo v okviru dinamike planov, ki s-o. Razumljivo pa je, da je v programu dosti projektov za investiranje o katerih se bomo pogovarjali v drugi polovici letošnjega leta. Tako jaz ne vidim nooenih razmakov v realizaciji programov.« DIMCE STOJČEVSKI: »Vprašanja, ki so bila danes iznešena, so bila namenjena predvsem komunistom v vaši delovni organizaciji. Dogovorili smo se, da je to problemska konferenca, na kateri so bo pokazalo, kakšna je problematika, ki jo bo treba temeljito raziskati znotraj- ZK in drugih DPO. Reči-moram, da to ni ne prvič in verjetno -tudi ne zadnjič, da problemske stvari v Kidričevem niste obravnavali v bazi. To je vedno prisotno, vendar samo v formalnih razpravah v tem smislu, da je nekdo kritiziral in vodstvena struktura je govorila. To ni prav. Tu se je stvar ustavila in nihče ni organiziral oblike razprave navzdol z ljudmi. Ugotavljam, da smo pri sprejemanju delavcev v ZK še vedno preslabi, tako v občini kot pri vas. Tu moramo nekaj več storiti1, pa tudi to, da je potrebno iz OOZK nekaj izločiti-. Vodstveni strukturi je potrebno zaupati, jo znati pritegniti k sodelovanju za skupno planiranje in načrtovanje. Tovariši, najlažje je kritizirati vodstvene strukture, kaj pa smo mi prispevali k temu? Ali smo dovolj prispevali, da bi samouprav- na organiziranost stekla drugače kot je? Predlagal bi, da se sklepi in zaključki današnjega sestanka rešujejo v samoupravnih organih, DPO in v TOZD.« KARL LEVANIČ je načel' dvoje vprašanj in sicer: kratki- roki za sprejem samoupravnih sporazumov in, tolmačenja le-teh v kolektivu s strani odgovornih tovarišev iz SIS. FRANC LUKMAN: »Želel bi pojasniti nekatere podatke, navea-ene v materialih, ki se tičejo materialnega položaja podjetja. Na pripombo predhodnega govornika, da ni iiz gradiva razvidna akumulacija našega podjetja, bi povedal, da nas prihodnost zelo skrbi glede na situacijo v podjetju -in na obveznos-ti širše družbe, kot so prispevki za SIS, ki opravičeno pričakujejo sredstva. Skrbi -nas, kako bomo to breme v prihodnje zmogli, glede na razvojni program', ki' je zastavljen po današnjih cena in. ali bo dohodek naše delovne organizacije res zmogel v bodočih letih to breme. Mi se od sredine leta 1975 borimo s- težavo, kako popraviti aluminijsko proizvodnjo, saj se cene od 1. 1. 1975 za àlumitìij še ' niso spremenile, surovine pa so se istočasno podražile, prav tako pa tudi usluge do višine 60—70 %, tako da1 delovni organizaciji zmanjka sape. Mi srno poslovali pozitivno po zaslugi izrednih naporov delavcev za stabilizacijo, ki je presegla tri milijarde -in izjemne okoliščine pri prodaji anodise mase in glinice v SZ. Teh izjemnih dogodkov v letošnjem letu ni pričakovati, delovna organizacija se trudi izboljšati- položaj z nadaljevanjem stabilizacije in racionalizacije ter e-konomičnosti gospodarjenja. Moram- reči, da je izguba pri proizvodnji aluminija od lanskega prvega polletja vseškoz naraščala in znaša v prvih petih mesecih letošnjega leta enkrat toliko kot celo lansko leto. Mi se s težavami borimo znotraj- podjetja, pa tudi navzven preko delegatov pa vendar stvari zelo počasi urejam mo. Mis-lim, da bo potrebno sistemsko urediti cene surovin primarnega aluminija, ki je zadnja šansa našega podjetja.« ANTON KOKOL: »Smatram, da maši' republiški organi le premalo rešujejo te stvari' ali pa enostransko. Sprejemati je obvezno vse obveze do železnic, elektrogospodarstva, surovinar-jev, ki imajo Zelo visoke cene, uvažati pa se ne sme. Torej, če imaš -kakšen dohodek, ga moraš dati najprej drugim za pokrivanje izgu-be in širši družbi, nam v kolektivu, ki pa smo tudi nekaj prihranili, da bi lahko izpeljali rekonstrukcijo, pa bomo ostali najbrž praznih rok. Dolžni smo upoštevati težave drugih in kriti izgubo, kadar pa mi hočemo aluminij prodati, pa ni razuimev-anja. Upam, da se bo res- z dobro voljo tudi, kaj uredilo v UNIALU!« FRANC KRAJNC: »Vprašanje naše rekonstrukcije je bistveno. Namreč v letu 1981 bomo proizvedli 70.000 ton aluminija, postavlja pa se vprašanje glede SS o dobavi el. energije, ki je v tem letu nekako zagotovljena. Nadalje je vprašanje cene el. energije, ker mi za vsako ceno v elektrolizah ne bomo delali, ker vemo, da smo elektrogospodarstvu dolžni. pokrivati izgubo, ki nastaja. To smo v letu 1975 tudi' občutili, ko smo pokrili' eno milijardo in 800 milijonov izgube. Vemo tudi, da je EGS ugotovilo, da bo do leta 1980 potrebovalo še dodatnih 400 milijard dinarjev za investicije. To bo seveda, treba plačati, v visoki' ceni energije. Tu se sedaj postavlja vprašanje; kako naj bi, mi. programirali oz. kako naj programiramo našo rekonstrukcijo. Če že gremo v akcijo kot je rekonstrukcija elektrolize, se moramo zavedati, da to ni mala stvar in bo potrebno tudi predelovalce aluminija povabiti, da bodo pri rekonstrukciji sodelovali. Če bomo, uredili, nagrajevanje, bomo uredili ogromno! Danes bi v zvezi s tem morali zavzeti' sklep, s- katerim bi bili' postavljeni določeni roki'.« STANKO KOVAČEČ: »Želim, povdariti, da nas, ti uspehi, ki smo j,ib imieli s- stabilizacijo ne bi smeli uspavati, ampak akcijo moramo nadaljevati'. Prav tako bi se morali pogovoriti o naši bodočnosti'. Želim povdariti, da bi OOZK morala biti- vselej in povsod prisotna. Želel bi, da bi se delavcu dovolilo izražanje problemov brez poznejših sankcij. Treba jih je le usmeriti na pravo, pot. Zato pov-darjam, da bi naširq vodilni delavci morali imeti več posluha in odgovornosti, za reševanje delavčevih problemov. Če bi delavcem prisluhnili im jim pomagali na pravo pot, bi bili' odnosi v kolektivu povsem, drugačni. Mnogo stvari je delavcem premalo pojasnjeno, vse je preveč strokovno in filozofsko izraženo in našim delavcem nerazumljivo.« RADENKO SALEMOVIČ: »Zavedati se moramo, da imamo v delovni organizaciji izjemno, situacijo z ozirom na vse te probleme, ki jih moramo reš-evati po samoupravni, strokovni in politični plati.. Kar pa se tiče naše kadrovske politike, o kateri je bilo dan-es -tukaj tudi precej govora, moram povedati to, da se vedno postavlja vprašanje, da struktura kadrov ni dobra. Zelo radi valimo krivdo, če že ne na- strokovne službe v skupnih službah, potem pač na posameznike v TOZD. Vedno smo le kritični, napram-drugim, nismo pa pripravljeni sprejemati samokritike.« Na podlagi analiz in diskusije posameznih udeležencev, je bilo navrženih več problemov, ki jih moramo, v nadaljnji razpravi o osnutku zakona o združenem delu dopolniti in nakazati možnosti rešitve ali pa zavreči kot nepomembne v TOZD in DSSS. Ti problemi so: — nagrajevanje, stimulativno nagrajevanje, — kadrovska politika, — delo DPO, — delo samoupravnih organov, — politične razmere v TOZD in OZD, — dohodkovni odnosi, — stabilizacija, letni in srednjeročni plan poslovanja 1976—1980, — usklajevanje razvojnega programa sofinanciranje energetike in 'surovinske baze, — problematika. cen električne energije, — kritičen gospodarski položaj delovne organizacije, — medsebojni odnosi — podpora vodilnim' in strokovnim delavcem, — obveščanje -— način in oblika, — inovacijska dejavnost, -r- normativna ureditev odnosov, TOZD, DSSS, — problem oblikovanja in sprejemanja samoupravnih splošnih aktov, — nezainteresiranost določenih članov delovne skupnosti za dogajanja v delovni organizaciji, — pojavi skupin in posameznikov, 'ki nasprotujejo samoupravnim načelom in razbijajo ter ovirajo samoupravne in1 politične akcije, — problematika .reševanja situacij, ki jih povzročajo neodgovorni posamezniki, ker se o svojih odločitvah ne posvetujejo z družbeno-polštičnimii organizacijami', — pristojnosti in odgovornost strokovnega kolegija, — problematika razvojne sliužbe, — moralno politična odgovornost vodilnih in vodstvenih kadrov, — ali strokovni kolegij zadržuje sklepe samoupravnih organov im investicijsko dejavnost? — obveznosti in koristi od samoupravnih sporazumov s SIS, ■— ali da SR Slovenija dovolj povdarka bazični industriji ? — Ali neizpolnjene obljube delavcem slabo vplivajo na delovno storilnost? — Oprema v elektrolizah — previjale! itd., — zdravstvena in tehnična zaščita delavcev na delovnem mestu, — ^neugodne delovne razmere, — vse, ki' se obnašajo samovoljno, je potrebno najprej opozoriti, če se ne popravijo, jih je potrebno klicati na odgovornost. To so v glavnem, vsi problemi1, ki so bili nakazani1 na problemski' konferenci. Treba jih je preveriti, o njih razpravljati in določiti roke do kdaj morajo biti rešeni. Komisija za izdelavo zaključkov konference » PROBLEMSKE KONFERENCE ZK 1(1 Problemska konferenca organizacije ZK je bila dne 13.. 7. 1976 organizirana z namenom oceniti politično stanje v delovni organizaciji skozi prizmo razprav o Osnutku zakona o združenem delu. V ta namen so strokovni in družbenopolitični delavci pripravili analizo gospodarjenja v TGA glede na OZZD, stabilizacije in uveljavljanje samoupravnega planiranja. Analiza je bila ugodno ocenjena in daje možnost nadaljnje poglobljene razprave v TOZD in delovni skupnosti skupnih služb. Na konferenci so bili izoblikovani naslednji zaključki, ki naj služijo kot o-pomnik pri nadaljnji razpravi o OZZD, osnovnim organizacijam ZK, osnovnim organizacijam sindikata in samoupravnim organom: 1. DEJAVNOST DPO IN POLITIČNA SITUACIJA V DELOVNI ORGANIZACIJI Družbeno politične organizacije so sodelovale pri vseh akcijah v delovni organizaciji, aktivno pa so se vključevale tudi v reševanje posameznih problemov. Premalo odločno pa so zahtevale izpolnjevanje že sprejetih sklepov, zato se je sprejemanje nekaterih pomembnih samoupravnih aktov preveč zavleklo oziroma nekateri še sedaj niso sprejeti. Prav tako še niso rešeni nekateri problemi, ki jih rešujemo že leta in leta. Samoupravni splošni akti, ki jih moramo še letos sprejeti oziroma problemi, ki jih moramo v najkrajšem času rešiti so: 2. MEDSEBOJNA RAZMERJA DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU A. Komisija za usklajevanje sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in sporazuma o obveznostih delavcev v združenem delu pripravi predlog sprememb v teh dveh sporazumih in sporazum o varstvu pri delu. Rok: konec septembra 1976. B. Komisija delavskega sveta TGA za obravnavanje delitve dohodka in o-sebnih dohodkov naj pripravi predlog sprememb v samoupravnem sporazumu o delitvi osebnih dohodkov v Samoupravnem sporazumu o sistemizaciji delovnih mest. Rok: konec septembra 1976. Komisija mora predvsem rešiti vprašanje odbitkov in v povezavi s tem ustreznejše nagrajevanje delovnih razmer. Strokovne službe morajo dati komisiji vso pomoč. C. Komisiji iz točke A. in B. pripravita skupaj predlog skupnih osnov in meril za urejanje določenih pravic, obveznosti in odgovornosti (na področju medsebojnih razmerij), ki izvirajo iz skupnih interesov. Komisiji pripravita tudi ustrezen predlog za spremembo Samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo. Rok: konec septembra 1976. D. Enak predlog kot pod točko 4 je potrebno pripraviti tudi za SOZD. V ta namen imenuje delavski svet SOZD posebno komisijo. E. Pridobivanje in delitev dohodka in stimulativno nagrajevanje. Do konca leta 1976 mora komisija iz točke B. pripraviti predlog sprememb v samoupravnih splošnih aktih o pridobivanju in delitvi dohodka. Ta materija mora reševati tudi problematiko stimulativnega nagrajevanja. Os- nutek predloga stimulativnega nagrajevanja mora biti pripravljen do konca septembra 1976. Za realizacijo nalog iz te točke je zadolžen glavni direktor. 3. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST Samoupravno organiziranost je treba pričeti takoj usklajevati z Osnutkom zakona o združenem delu. Pri tem je treba upoštevati, da imajo deli delovne organizacije, ki izpolnjujejo pogoje iz zakona pravico in dolžnost organizirati TOZD-e. To je potrebno razumeti tako, da ima vsaka skupina delavcev, ki jih medsebojno povezuje tehnologijo dela, dohodkovni odnos, merljivost dela in izvrševanje samoupravnih ter političnih funkcij, pravico zahtevati formiranje TOZD. 4. GOSPODARJENJE, STABILIZACIJA, PLANIRANJE Člani DPO smo dolžni najprej ugotoviti, če vsak izmed nas na svojem delovnem mestu opravlja delovne dolžnosti po svojih najboljših zmožnostih. DPO naj kritično ocenijo izvajanje stabilizacijskega programa in naj pokličejo na odgovornost tiste, ki tega še niso naredili. Stabilizacija je stalna naloga in mora biti sestavni del izvajanja letnega plana poslovanja. V delovni organizaciji moramo še pospešiti inventivno dejavnost. DPO se bodo zavzemale, da bo samoupravni sporazum (osnutek je pripravljen) o dohodkovnih odnosih med TGA in IMPOLOM, čim-prej sprejet po samoupravni poti. Srednjeročni plan poslovanja je potrebno pričeti realizirati takoj, še prej pa morajo vodilni delavci raz- rešiti problem surovinske in energetske baze srednjeročnega plana. Za izvajanje srednjeročnega plana se mora zagotoviti potreben strokovni kader in rešiti organizacijo strokovnih služb v TOZD in OZD. Slednje mora biti rešeno do konca oktobra 1976. 5. OBVEŠČANJE Problematiko obveščanja rešujemo v delovni organizaciji že več let, vendar še vedno nismo našli ustreznih rešitev. Strokovno delo v zvezi z obveščanjem je potrebno povezati s samoupravnimi organi in DPO. Zaradi tega se naj formira enotna služba, ki bo združevala delo pri razvoju samoupravljanja, družbenopolitičnega dela in obveščanja. Ta služba naj se organizira v sklopu »tajništva organov upravljanja«. Predlog organizacije mora pripraviti glavni direktor do konca avgusta 1976. Služba mora biti formirana do oktobra 1976. DPO, samoupravni organi, vodilni in vodstveni delavci so dolžni v razpravi te zaključke še dopolniti in poskrbeti, da bodo v predvidenih rokih realizirani. Razprava o zaključkih mora biti tovariška in strpna, tako da bodo predvsem delavci lahko povedali svoje mnenje, ne da bi se jim bilo treba bati posledic. Kritika naših razmer mora biti marksistična in ustvarjalna. Priloga teh zaključkov je register problemov, ki so bili navrženi in nekateri tudi obdelani na problemski konferenci. Ob koncu tega dokaj skrajšanega prikaza poteka in vsebine »problemske konference« zapišimo le eno ugotovitev — eno misel: ali ne bi bilo prav, če bi se večkrat tako dogovarjali? Tako verjetno ne bi bilo napak in naj bi se prisotnost na takih sestankih širila. Seveda se postavlja vprašanje, ki ni brez osnove: bo vsebina tega sestanka ostala le zapisana v zapisniku ali pa bo v naši delovni skupnosti marsikatera ugotovitev spodbudno vplivala na naše nadaljnje delo? O delu družbenopolitičnih organizacij v delovni organizaciji govorimo pogosto, ker pač tu delamo in moramo za-to tudi v tej smeri delovati. Vse drugače pa je, če pogledamo tudi. drugo plat — to je nače udejstvovanje v delu družbenopolitičnih organizacij v krajevni skupnosti in kraju kjer preživimo največ svojega časa. O tem bi se nedvomno dalo mnogo govoriti, saj nam rezultati našega delovanja v krajevni skupnosti največkrat pokažejo kaj klavrno podobo, če seveda izvzamemo poedince, Ikm pa brez množičnega delovanja vseh vsekakor niso kos zahtevanim nalogam, ki se vsak dami postavljajo pred nas. Tudi v naši ustavi je zapisano, da smo dolžni delovati v družbenopolitičnih organizacijah v krajevni skupnosti im. aktivno pomagati pri reševanju vsakdanje problematike iz vseh področij dela krajevne skupnosti ter družbeno-poMtičniih organizacij. Vloga, M' jo ima danes krajevna 'konferenca SZDL vsekakor ni majhna. Prav ta organizacija, M je najtnasov-nejša mora usmerjati delo vseh ostalih društev na svojem območju in jim seveda aktivno pomagati. Žal pa danes. ugotavljamo, da ni povsod tako, kar seveda velja za sarmo KS Kidričevo, ki pri tem ni nikaka izjema — nasprotno je moč oceniti delo organizacij in društev na vasi za mnogo uspešnejše. Kje torej iskati vzroke, da mnogi nočejo aktivno delovati v družbenopolitičnih organizacij ah, pri čemer pa seveda žal ne manjka tudi članov ZK, ki bi morali biti s svojim delom za vzgled ostalim in jih pritegniti ne pa, da je največkrat obratno, da prav tišti, kdi niso člani ZK mnogo bolj delujejo im uspevajo v mnogih akcijah? Nikakor ne želim kritizirati dela društev in organizacij, ki vsaj. delno uspevajo pri svojem delu, trebalo pa bi vsekakor spregovoriti o vseh tistih, ki imajo vse pogoje za delovanje pa vlada mrtvilo, ki nima nobenega opravičila. Na sestankih članstva OO ZK se večkrat razpravlja o negativnih pojavih pri deLu društev in organizacij, vse premalo pa je sprejetih konkretnih ukrepov do tistih, ki skratka nočejo in ne želijo delati v družbenopolitičnih organizacijah -na' terenu oz. v krajih kjer živijo. Prav tako kot marsikje drugje se tudi v KS Kidričevo KK SZDL ukvarja z vprašanjem kaj storiti, da bi bolj zainteresirali širši krog naših krajanov, da bi aktivneje sodelovali v delu društev in organizacij. Pri vsem ne pomagajo nobene razrešitve in nova imenovanja, če peščica izvoljenih ponovno ostane sama brez vsake prave podpore in pomoči. Nič ne pomaga nobeno prizadevanje posameznika, ki z dobro voljo in čutom- odgovornosti želi narediti nekaj kar bi bilo prav, če ni' vsestranskega enotnega delovanja nekega odbora, sveta, komisije ali podobno. Zakaj imamo probleme pri mnogih sklicih raznih pomembnih sestankov in Zborov občanov, je sicer dovolj jas-' no in razumljivo. Manj jasno pa je to, kako dolgo še nekateri vedno mislijo krmariti v Jalnih vodah -ih stati ob strani ob vsakem, najmanjšem kiksu posameznika, ki skuša rešiti kar se rešiti da. Zelo glasno govorijo o pravicah o množičnosti im podobno. Mnenja sem, da bi morale najprej vse OO ZK v TOZD napraviti temeljite in konkretne analize vseh svojih članov, kje in kaj delajo, kako so v svoji krajevni skupnosti aktivni, kakšna je njihova podpora in seveda pomoč, ker bo le edino tako moč aktivirati najprej tiste, ki bi morali biti prvi pa so žal največkrat na repu dogodkov, kar kažejo tudi mno- gi problemi o katerih nekateri nočejo ničesar slišati, še manj pa vedeti. Vse več govorimo o delegatskem sistemu- in o novi samoupravni družbi, pa vendar še nilsmo prišli kaj prida naprej ! Tudi potek javnih razprav o osnutku zakona o združenem delu je vse prepočasen in predvsem neučinkovit, ker tudi o poteku razprav nihče ali pa izredno malokdo, daje kake pripombe, predloge in podobno. To je -seveda znak, da bomo morali, našo odgovornost do dela v organizacijah v bodoče temeljito spremeniti, saj. bo le tako v našem skupnem delu tudi uspeh. F. Meško Z zasedanja sveta za samoupravljanje, življenjska vprašanja delavcev in obveščanje Svet za samoupravljanje, življenjska vprašanja delavcev in obveščanje, je na svoji prvi izredni seji dne 13. julija letos razdelil razpoložljiva sredstva v višini 700.000.— dan, ki so s planom poslovanja TOZD in OZD za leto 1976 planirana za individualno stanovanjsko gradnjo tako, da je nameni 350.000.— din za kreditiranje novogradenj, 350.000.— din pa za kreditiranje rekonstrukcij. Na osnovi veljavne prioritetne liste za kreditiranje gradnje in nakupa- stanovanjskih hiš št. 134 z dne 30. 4. 1975 je dodelil posojila naslednjim: Zap. Mat. št. št. Ime in priimek TOZD DS SS Skup. št. t. Dodeljen znesek 1. 3713 Silva in Janez Hertiš Glinica 30 47.000,— 2. 3434 Maks Primožič Vzdrž. 30 30.000,— 3. 3631 Bogomir Krajne Alum. 29 75.000,— 4. 3166 Koloman Roganov Alum. 28 40.000,— 5. 3579 Jože Petek Vzdrž. 28 26.000,— 6. 2920 Vinko Klasinc Alum. 27 26.000.— 7. 2821 Mirko Trstenjak Glinica 26 40.000.— 8. 2889 Jože. Jerenko Promet 26 60.000.— Odplačilna doba je 20 let z 2-odistotno obrestno mero. Na- osnovi veljavne prioritetne 'hste za rekonstrukcijo stanovanjskih hiš št. 153 z dne 20. maja 1975 je dodelil posojila naslednjim: Zap. Mat. št. št. Ime in priimek TOZD DS SS Skup. št. t. Dodeljen znesek 1. 1346 Rudi Emeršič Vzdrž. 47 30.000.-f 2. 1944 Dominik Bračko Vzdrž. 46 20.000,— 3. 2554 Ivan Sirec Promet 46 30.000.— 4. 3491 Josip Zagorščak Promet 46 13.000,— 5. 599 Martin Turk Glinica 46 12.000.— 6. 1156 Franc Šmid Glinica 45 10.000.— 7. 2012 Viktor Cajmko Promet 45 20.000.-^- 8. 2526 Jože Brglez Glinica 45 12.000.— 9. 2116 Martin Tominc Glinica 45 30.000.— 10. 717 Anton Vrabl Glinica 44 30.000.-f 11. 1875 Franc Bratušek Glinica 44 ' 30.000.— 12. 2776 Štefan Gluhak Promet 44 10.000,— 13. 1957 Ciril Brunčič Glinica 43 30.000.-t- 14. 1210 Janez Primožič DS SS 43 5.000,— 15. 2652 Frame Repec Alum. 43 30.000.-f 16. 1622 Anton Belšak Alum. 43 30.000.— 17. 1587 Franc Tomanič Vzdrž. 41 14.000,— Razliko -sredstev med 14.000. —din do 30.000.-— din dobi prosilec pri naslednji delitvi sredstev za kreditiranje rekonstrukcij stanovanjskih hiš. Odplačilna- doba je 10 let z 2 odst. obrestno mero. 9 Dr. Stanko Strnad HIGIENA OČESA IN VIDA Delo kot osnova ekonomskega življenja ljudi potrebuje dober vid, ki ga moramo varovati in mora biti uporaben vse življenje. Skrb za higieno očesa v pred-rojstnem obdobju med porodom, po porodu, dalje v predšolski, šolski in odrasli dobi življenja moramo upoštevati kot enega važnih socialno ekonomskih dejavnikov v organizaciji vnaprejšnjega varstva človekovega vida. Sem je treba vsekakor šteti sistematičen in dobro organiziran boj proti otroškim travmam (poškodbam). Pojem družbene oftalmologije* je prvi uporabil Pašev za razvoj znanosti o organiziranem boju proti vsem tistim dejavnikom, ki lahko privedejo do izgube vida in jih moramo nujno izločiti iz človekovega življenja. Saj v tako razviti civilizaciji zares ni mesta za slepoto. Prvi problem družbene oftalno-logije so dedne bolezni, ki so zares težka socialna obremenitev človeške družbe. Zdravstveni nasveti ob sklenitvi zakonske zveze in opozarjanje na vse možnosti za prenašanje dedne bolezni na potomce in po potomcih spadajo v osnovo higiene očesa oz. vida. Sem prištevamo organiziran boj proti alkoholizmu, nikotizmu in drugim intoksikacijam organizma, ki hudo poškodujejo vid. Tudi boja proti narkomaniji ne smemo opustiti. Nujen je nadalje boj proti po-klinim obolenjem, poškodbam in poškodbam očesa pri odraslih, kakor tudi proti poškodbam očesa pri otrocih, do katerih še vedno pride v nemajhnem številu zaradi nezadostne higienske propagande in nezadostnih obrambnih sredstev. Končno zajema socialna oftalmologija kot del splošne higiene oz. človekove zdravstvene izobrazbe družbeno in zakonodajno skrb za boj proti slepoti ter organizirano izobrazbo slepih in slabovid- nih, prav tako pa tudi vprašanje poklicne izbire ter vprašanje invalidnosti glede na vid. Razvoj industrializacije ima za posledico nove probleme poklicnih obolenj in poškodb, zaradi katerih so na delovnih mestih potrebni izredni preprečevalni ukrepi v industrijski in delovni higieni. O tistem delu očesne higiene, ki govori o tem, kako si moramo umivati obraz in oči v čisti vodi, dalje o škodljivem vplivu dima, prahu, prepiha, o infekciji očesa, ki si — »prislužimo« — sami z lastnimi umazanimi rokami, zatem o potrebi temeljne higiene človekovega telesa, o higienskem načinu življenja in prehrani, je bilo že toliko napisanega in govorjenega ter je vključena celo v osnovnošolske ure — o teh osnovnih pojmih higiene tukaj torej ne bomo govorili. 2éleli hi pa opozoriti na higieno očesa z varstvenega vidika, in sicer razdeljene na preprečevalne ukrepe v predšolski in šolski higieni očesa ter varstvo pri delovni higieni očesa. * oftalmogologija — nauk o očesu in očesnih boleznih I. PREPREČEVALNI UKREPI V PREDŠOLSKI IN SOLSKI HIGIENI OČESA Skrb za vid se začenja že v predrojstni dobi glede na dedne in infekcicijske bolezni, s katerimi lahko starši otroku ogrožajo vid. Posebno skrb je treba posvetiti preprečevanju prirojenega sifilisa, kakor tudi še nekaterih drugih bolezenskih pojavov: tok-soplazmoze, rubeolarne embriopatie, retrolentalne fibroplazije nedonošenčkov, avitaminoze, slabe prehrane in tuberkuloze. Vse to so negativni dejavniki, ki lahko enkrat samkrat ali stalno delujejo na normalni razvoj vida pri otroku. Med porodom in pri negi novorojenčka preprečujejo očesno kapavico po Credeju z vkapa-vanjem 1 % raztopine Argenti nitrici, danes ponekod pa 10% raztopine sulfonamidnih kapljic. Pravočasno zdravljenje inkluzorne blenoreje (gnoječe se sluznice), ki se pojavi med sedmim in desetim dnevom po porodu, prepreči morebitne zapetljaje, ki bi takoj ali pozneje ogrožale vid. Pravilna prehrana novorojenčka je tudi zelo važna in utegne preprečiti razvoj alimentarnih intoksikacij (zastrupitev s hrano) in razvoj keratomalcije (tj. roženične meh-čavice). V otroški dobi velja posebna skrb otrokom, ki imajo strabizem (škiljavico) in začno škiliti. Tu je potrebno ukrepati dovolj zgodaj morda že v drugem letu, ko otroku po predhodnem pregledu in potrebi predpišemo očala za stalno nošenje s kontrolo na vsakih 6 mesecev. V predšolski dobi je stabizem (škiljenje) ponovno najvažnejši problem. To stanje zahteva stalno nošenje očal, ne samo za izboljšavo vida, temveč očal, ki so potrebna za tako imenovane očesne vaje, pri katerih zapiramo eno, največkrat tisto oko, ki ne škili, ali tisto, na katero vidimo bolje ali dobro. Taki otroci spadajo na zdravljenje v posebne specializirane ortoptične ambulante, kjer imajo vaje za dosego binokular-nega vida (tj. gledanje z obema očesoma) in se jim pozneje morda operativno popravi škiljenje. V predšolski, posebno pa v šolski dobi moramo načrtno pregledovati oči glede na vid in morebitne očesne bolezni. Važni so higienski ukrepi, kot je dobra osvetlitev delovnih prostorov, šol, pravilne šolske klopi. Nadalje je paziti in opozarjati na način branja, pisanja, risanja in skrbeti za intenzivno higiensko propagando proti takšnim igram in igračam, pri katerih je nevarnost, da se poškoduje vid ali oči. Slabovidni spadajo v šolo za slabovidne. Osvetlitev šolskih prostorov za pravovidne naj ho 200 luksov, za slabovidne pa 400 luksov. 2. VARSTVENI UKREPI PRI OČESNI HIGIENI DELA Med delom je potrebno dobro zavarovati delavca, tako da ne pride do poškodbe kakršnegakoli dela telesa, posebno rok, glave in oči. Za splošno zaščito uporabljamo različne ščitnike proti odletavanju delcev materiala, ki ga obdelujemo kot npr. les, kovino, plastiko, kemikalije — kakor tudi proti temperaturam, proti vplivom infrardečih in ultravijoličnih žarkov, raznih valov pri diatermiji, rentgenu, radiu ali celo pri atomski energiji. Pravilna razsvetljava in dober vid sta nujno potrebna za varnost na delovnem mestu. Zato je delovno mesto pravilno razsvetliti po veljavnih elektrotehničnih predpisih sodobne svetlobne tehnike za varstvo oči proti bleščanju in ultravijolični razsvetljavi. Vid delavca se mora občasno načrtno pregledovati in po potrebi stalno ali občasno odrediti uporabo korekcijskih naočnikov, ki jih predpišemo glede na naravo dela in delovno oddaljenost. Slabovidnim je treba predpisati na delovnem mestu očala v obliki lupe, starovidnim pa morebitna bifokal-na (dvožariščna) stekla. Osvetlitev delovnega mesta v industriji mora biti od 200 do 500 luksov. Delovna organizacija je delavcem dolžna brezplačno dati na voljo zaščitna očala, ščitnike za oči in glavo. Delavci pa so dolžni nositi ščitnike in zaščitna očala pri vseh tistih opravilih, pri katerih lahko pride do poškodbe oči ali vida, kot npr. pri brušenju, kovanju, avtogenem varjenju, pri livarskih delih v steklarnah, pri opravkih s kemikalijami, pri močnem bleščanju in prašenju pri delu. Zelo koristne so razne kovin-. ske, lesene ali kartonske pregrade, pa tudi zaščitni zasloni iz prozornega barvnega stekla med posameznimi delovnimi mesti. Zaščitna očala morajo imeti stransko zaščito in dovoljevati pravilno zračenje očesa. Snov za zaščitna očala mora hiti iz kaljenega stekla, morda ojačenega s kovinsko mrežico, vsebovati morajo zaščitne filtrske ploščice, Ja so zmožne zadržati vse tiste žarke, ki so za oko nevarni. Barva zaščitnih očal je različna: nevtralno siva, zelena, Hallaurjeva, timbrai stekla s 55—75% zasenčenjem, urna stekla s 25—55—75% zasenčenjem, kovinsko zavarovana Ghetaldusova stekla, svinčena stekla proti radijskim in rentgenskim žarkom. Na koncu teh razlag naj na kratko omenimo še družbeno vprašanje poklicne izbire glede na ostrino vida. Pri poklicni izbiri je zelo važna upoštevati ref rakci jske anomalije očesa: daljnovidnost (hipermetro-pija), kratkovidnost (miopija) in astigmatizem. Te anomalije nas lahko motijo pri delu zaradi slabše ostrine vida in zaradi posledičnih komplikacij v samem očisu. Slab vid pa vpliva tudi na psihofizično počutje delavca. Bližin-sko delo lahko pod določenimi pogoji neprimerno vpliva na razvoj ostrine vida, posebej pri kratkovidnih in predvsem v fazi telesnega razvoja. Različni poklici imajo tudi različne potrebe po ostrini vida. Meja te ostrine za poklice z večjimi zahtevami je V — 2/3, za poklice z nižjimi zahtevami vida pa je V — 1/2 na obeh očesih (po Sal-ter-Kaiserjevih tablicah in po prof. Pavišiču). Glede vida imajo večje zahteve poklici kot npr. fi-nomehanik, optik, urar, graver, kemik, fotograf, zdravnik, monter, inženir, tipo- in litograf, slikar, krojač, šivilja, klesar, mizar, črkoslikar, brivec, železničar, avtoličar, šofer. Za nekatere od naštetih poklicev pa je predpisan celo boljši vid od 2/3. Mnogi poklici pa potrebujejo poleg dobre vidne ostrine tudi stereoskopski (globinski) vid. Pri določenih poklicih je nujno potrebno pravilno razločevanje barv. To so delavci v pomorskem, železniškem, avionskem in cestnem prometu, v industriji barv, lakov, v tekstilni industriji in še nekaterih drugih. . Nekateri poklici potrebujejo dobro prilagoditev na temo oz. svetlobo, to so predvsem nočni čuvaji, nočni delavci, vozniki motornih vozil, aviatiki, rentgenologi. Manjše zahteve za vid imajo npr. delavci papirnate stroke, knjigovezi, peki, kleparji, ščetkarji, delavci v industriji usnja, kovači, natakarji, kuharji, vrtnarji in nekvalificirani delavci, ki jih pa slab vid ovira pri morebitnem napredovanju. Ne bomo omenjali higienskih u-krepov pri očesnih boleznih, kot so siva mrena, glavkom (zelena mrena), visoka kratkovidnost in podobno, ker bo o tem podučil bolnike njihov zdravnik. Ta članek s tem končujemo z željo, da bi prispeval k večji prosvetljenosti v higieni očesa in vida. Zakaj in pred kom strah? Vsem. članom delovne skupnosti je znano, da je bili v mesecu juMiju ali bolje rečeno v torek, 13. julija 1976 v dvorani delavskega sveta TGA, skupni sestanek vseh članov ZK TGA, predsednikov osnovnih organizacij sin-dikaita, predsednikov delavskih svetov TOZD in delovne skupnosti skupnih služb in TGA, vseh predsednikov ko-misij in svetov organov upravljanja TGA in vseh vodilnih delavcev TOZD in TGA. Sestanka, Odi ga je na osnovi dogovora s predsedstvom IK CK ZKS sklical svet ZK TGA pa so se poleg že omenjenih udeležili še predstavniki CK ZKS in IS SRS ter občinskega komiteja ZKS Ptuj in drugi. Najprej so bile po vprašanju politične ocene samoupravnih odnosov v TGA podane analize, ki so jih pripra-vdli_ vodilni delavci TGA ter politična ocena analiz s strani družbenopolitičnih organizacij ;— ZK in osno vnih organizacij sindikata. Vse te analize lahko rečemo, da so bile več ali manj še kar dobro pripravljene, ki dejansko tudi' ustrezajo trenutnemu dejanskemu stanju v 'naši delovni organizaciji, za katerega somi tudi najbolj vemo. Po podanih obrazložitvah analiz je stekla še razprava1, katera je pokazala vrsto doseženih uspehov na raznih področjih, prav tako pa tudi vrsto pomanjkljivosti s katerimi se že precej1 časa srečujemo in jih skušamo odpraviti, vendar se nam žal stalno kopičijo novi in novi problemi. Tovariši, ki. so. sodelovali v razpravi so govorih tako o potekui javne razprave o osnutku zakona o združenem delu, ki do takrat še ni stekel tako 'kot bi moral. Nadalje je bilo mnogo govora o prenatrpanih zborih delavcev na katerih se na hitro roko sprejema vrsta samoupravnih sporazumov, ki delavcem niso dovolj jasni, ker največkrat pridejo precej pozno in jih je zato potrebno sprejemati po takozvanem hitrem postopku, kot navadno temu pravimo. Jasno je bilo povdarjeno, da delavci naj ne bi smeli dovoliti nikomur, ki take samoupravne sporazume pripravlja in predlaga, da le-ti pridejo pred njih v zadnjem času in se z njimi nimajo časa temeljiteje in podrobneje spoznati, pa naj ti prihajajo bodisi od nas samih ali pa iz občine ali iz republiške skupščine. Delavec mora imeti dovolj časa, da se z določenim samoupravnim sporazumom upozna v celoti, saj. le tako lahko samoupravno odloča o tem ali bo glasoval za ali prati njemu. Mnogo so razpravljale» 'govorih o vprašanju stabilizacijskih programov, o določenih samoupravnih odnosih, o odnosih TGA — IMPOL po vprašanju dohodkovnih odnosov, o stimulaciji oz. nagrajevanju po delu, ki resnično ni urejeno ter še o mnogih drugih aktualnih vsakdanjih problemih, težavah in tudi, kot sem poudaril v začetku o doseženih uspehih. V sami razpravi je precej udejstvoval oziroma sodelo-precej udejstvoval oz. sodeloval predstavnik CK ZKS, ki se je živo zanimal za vse tisto, kar ni v redu in tudi podal vrsto koristnih napotkov za bodoče delo, pri čemer je pa jasno povdaril, da moramo priti do 'tega, da bo vsak delavec res povedal vse tisto, kar ga moti im kar mislil. Zavedajoč se tega, da za to ne bo odgovarjal in da ne bo pozneje prizadet od strani tistih o katerih je povedal svoje mnenje, poudarjam pa, da pa vsaka taka razprava mora biti resnična in mora sloneti na konkretnih zadevah in primerih. Vendar pa je žal pri nas vse bolj' prisotno to, da delavec ne upa in ne upa povedati’ tistega, kar ga tišči in o čemer misli, da- se mu godi krivica, ker se boji poznejših sankcij nad njim, ki so navadno takte narave, da jih sam zelo občutil Žali nikjer ne more dokazati, da je bil zato kaznovan, ker je pač upal nekaj povedati in ga (Nadaljevanje na 14. strani) Koliko je kdo žrtvoval za seminar v Moravcih? Elektrolizer ju he more imeti plačanih 8 ur. Večina, preko 85 odstotkov, je bila na seminarju v svojem delovnem času, ostali bii pa naj' zaradi stabilizacije dali svoj solidarnostni prispevek. Mnogim še danes po dveh desetletjih samoupravljanja ni) jasno, da ljudje, ki delajo v izmenah, hodijo na seje od doma za 35 dinarjev odškodnine. Zapravljen čas, stroški prevoza in prehrana so pa tudi trikrat višji. Njihovi tovariši v dopoldanskem času pa vse to opravijo za svoj delovni čas, ne glede ali je to seminar ali katera koli seja. Saj v popoldanskih urah ni sej, razen redkih primerov v sindikatu in 'kolegiju. Včasih se jezimo, da ta ali oni ni prišel v prostem času na sejo, da nismo sklepčni, ne vprašamo se pa, kakšen imamo odnos' do teh ljudi. Sam sem bil priča v mesecu maju letos, ko smo se tretjič sestali' in so vedno manjkali isti. Torej nismo bili sklepani. Ti so slučajno v izmeni, zaradi nekih poizkusov, pa je eden prisotnih dejal: »Saj ni nor, dopoldne na sejo, popoldne pa delat«. Tukaj je vprašanie zavesiti. slehernega, ki ie na kandidaturo pristal. Če pa ga morda ni sindikat vprašal pred kandidiranjem', je nje) gova krivda. Drugo, kar je tukaj prisotno, je vprašanje, zakaj ne bi imeli po dveh desetletjih dopoldanskih sej, te popoldan aÙ v prostih sobotah. Tako bomo videli patriotizem ostalih do samoupravljanja. Za vse udeležence seminarja, ki so bili v svojem prostem- času na seminarju, naj velja upanje, da bo DS TGA ugotovil, da je sprejel sklep na škodo manjšine in svoj skilep popravili: tako, da bomo svojih 8 ur lahko koristili vsi. V kolikor to ne bo urejeno, bo za vse velika izkušnja za naslednje seminarje in seje. M.T. Po sklepu samoupravnih organov podjetja so bili preko izobraževalnega centra organizirani seminarji' zai ' člane samoupravnih organov in, družbenopolitičnih delavcev našega podjetja. Seminarji so bili v Moravcih. V obe smeri je bil zagotovljen vsem prevoz z avtobusi na stroške podjetja. Za kritje stroškov prehrane in nočitve so bile udeležencem izplačane dnevnice. Seminar je bil zanimiv in poučen za slehernega udeleženca. Podajanja snovi so bila razumljiva. Takih in podobnih seminarjev si lahko še samo želimo im denarja zanje nam ni treba biti žal. Morda bi potrebovali malo več časa, da bi na postavljena vprašanja udeležencev lah- ko dobili bolj razumljive odgovore, ne pavšalnih, kot so bili primeri sedaj. Prav je, da so bili vsi trije seminarji 'Organizirani v petek-ini“ soboto-. Kajti pri taki organizaciji bi vsak prisoten žrtvoval en prosti dan za seminar, razen tretje izmene, ki v nobenem primeru ni tùia prosta. Ker je bil tretji seminar 11. im. 12. junija, na delovno soboto, zgornja misel odpade. Zanimivo je ugotoviti tudi prisotnost na posameznih seminarjih'. Na prvem (21. in 22. maja) je bilo prepričanje, da bo prisotnost na seminarju enaka kot pred leti na Borlu. Kdor je bil na1 enakem seminarju v svojem prostem' času, je lahko koristil 8 ur za en dan seminarja. Prisotnih je bilo 85 članov ko- lektiva. Na drugem seminarju, ko so nekateri »bližnji« že slutili, da z urami za prosti čas ne bo nič, je bilo prisotnih samo 52 članov kolektiva. Na tretjem seminarju, ki je bil na delovno soboto 11. in 12. junija, pa je bilo kar 156 članov kolektiva. To je točno 200-odstO'tno povišanje od u-deležbe na drugem 'seminarju. Iz gornjih podatkov se lepo vidi, koliko je kdo voljan prispevati za izobraževanje sa~ moupravijaiicev. Po končanih seminarjih je DS TGA razpravljal o tem, kaj' s tistimi, ki so bili na seminarju v svojem prostem času. Sklep je bil kot običajno: potrebno se je obnašati stabilizacijsko. Kdor je bil v svojem prostem, času na seminar- Predah ■ 'C- II Iz livarne Zakaj in pred kom strah ? (Nadaljevanje s 13. strani) morda opozoriti rua določene napaike. To misel, ki jo je izrekel predstavnik CK ZKS bomo moral vsi skupaj v celoti uresničiti in se zavedatti, da smo samoupravna družba, ki mora sloneti na socialistic-mil principih', kodkrotnih akcijah in tesnem sodelovanju oz. izvrševanju vseh nam postavljenih planskih nalog, ki smo jih dolžni vsi izvrševati. Vsaik po svojih sposobnostih in odgovornostih na svojih delovnih mestih. Takoj po tem je bilia tudi 7. redna seja oz. sestanek vseh članov ZK v TOZD tovarna glinice, kjer so obravnavali vse sprejete sklepe in zaključke iz prob- zaikaj iin pred kom ter kako dolgo še strah? Povedati je treba? da so v TOZD tovarne glinice dosegli! po vprašanju političnih akcij1 kot itudi v smeri stabilizacijskih prizadevanj precejšnje uspehe, da se pa prav gotovo takrat poraja vrsta problemov, ki logično največkrat zahtevajo strpnost in razumevanje. Tako v tej TOZD, kot tudSi v vseh ostalih, kjer prav gotovo ni drugače in v celotni delovni, organizaciji se bomo morali zavedati, da smo vsi skupaj samoupravi] avci ter, da zato tudi skupaj delamo in odgovarjamo, kar pa pomeni, da smo dolžni tudi ustvarjati take medsebojne odnose, ki slonijo na medsebojnem razutmeva- 9 Iz Metalurga Kaj prinaša usmerjeno izobraževanje V zadnjem času pogosto slišimo in beremo o preosnovi ali reformi izobraževanja in o usmerjenem izobraževanju. Družbeni razvoj in razne pomanjkljivosti dosedanjega ^izobraževalnega sistema terjajo že dalj časa premik k učinkovitejšemu in izboljšanemu načinu izobraževanja mladine in odraslih. Spremembe bodo udarile predvsem srednje šolstvo in bodo seveda vplivale navzdol v osemletko in tudi navzgor v višje in visoko šolstvo. Vsaka nova sprememba vselej naleti na ovire, da bi jih bilo manj, je potrebna čim širša obveščenost v kar se da preprosti obliki. Bralci naj se seznanijo v teh kratkih poglavjih z osnovami novega sistema. MARSIKJE NI PRAV Za poklicne šole štejemo srednje šole (tudii detovodske, tehnične itd.) zaradi zmanjša- vanje postavlja takšen sistem, da bo zagotavljal! vsem enake možnosti za poklicno izobraževanje 'in mogočo odloči- nega obsega splošne izobrazbe pa se ne dajejo enakih možnosti niti najsposobnejšim učencem, da bi nadaljevali šolanje kot iz drugih srednjih šoli. Ti učenci' so morali »ponavljati« celo srednjo šolo, če so želeli opravljati nebo drugo. Žrtve take nepro-gramske povezanosti so vsi naši poklicni delavci, (ki so se šolali dalje na tehniški srednji šoli in tudi delovne Organizacije, ker so plačevale šolanje). V tem mesecu je na primer opravilo ob delu 20 naših poklicnih delavcev metalurgov zaključni izpit na oddelku tehniške srednje šole. Visi ii so končali dvojno srednjo šolo v 7 letih (učenci iz osnovne šole imajo tri leta krajši »šolski rok«, ko gredo naravnost v tehniško šolo). Takih im podobnih pomanjkljivosti je še več. BISTVENE SPREMEMBE V čem: bodo bistvene spremembe? Usmerjeno izobraže- tev za poklic v zrelejši dobi. Po uvedenih spremembah bodo imeli učenci višjo osnovno izobrazbeno raven vzgoje in izobrazbe za šolanje vseh profilov poklicev. Boljše možnosti bodo imeli glede pravilnejše izbire poklica. Temeljna usmeritev novega izobraževalnega sistema pomeni vzgojo za delo, iz dela, ob delu im na delu. Z drugimi besedami: izobraževanje mora biti odprto, prilagojeno vsem zahtevam dela, možnostim izobrazbe delavcev in potrebam družbe. KAKO URESNIČITI? Usmerjeno izobraževanje pomeni nekakšno nadgradnjo sedanje osemletne šole. S tem v zvezi zadenejo spremembe tudi srednje, viišje in visoko šolstvo pa tudi dosedanje izobraževanje odraslih. Prvo obdobje ali prva faza spremenjene osemletke bo množična in obvezna za vse, (ki se začno usmerjeno izobraževati, pozneje pa tudi za vse ostale u-čence. Ta faza traja 4 semestre in 'pomeni 9. in 10. leto šolanja. Z izboljšanim delom bo treba zagotoviti, da bo ti dve leti uspešno opravila vsa mladina. Postala naj bi torej to (uspešna) šolska obveznost za vso našo mladino. Drugo obdobje vsebuje končne usmeritve v različne profile poklicev. V tej fazi bo mogoče pridobiti poklicno i-zobrazbo v srednjih, višjih in visokih šolah. Trajanje te faze bo odvisno od zahtev programov profilov poklicev (do 16-ietnega šolanja). Prva faza bo imela nalogo usmerjanja na razna področja (jezikovno, družbeno ekonomsko, naravoslovno — matematično, proizvodno tehnično in telesno vzgojno). Na tej poti do poklicev ne bo več slepih tirov, boljše bodo tudi možnosti dopolnilnega izobraževanja ob delu. Za to obsežno in nujno delo, ki ga moramo za vsako ceno opraviti, bomo potrebovali poleg sredstev, kadrov, prostorov, predvsem tudi novega duha in trdnega zaupanja v uspeh zastavljenih načrtov. V dosedanjem šolanju smo poudarjali sodelovanje šole in doma, to pot pa bomo rekli: šola, delovna organizacija in dom. Edino za takim sodelovanjem tiči tisto, kar hočemo v reformirani šoli. L.K. lemske konference ali sestanka v TGA in se z istimi, z nekaterimi pripombami, tudi strinjali, po drogi točki pa so spregovorili o nepravilnostih v delu vodstva, družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov. Prav po tej točki je bilo nakazanih vrsto problemov s katerimi se v tej TOZD še srečujejo in ukvarjajo. Bilo je iznesenih nekaj konkretnih problemov za katere pa je bilo sklenjeno, da ise le-ti čdmprej odpravijo skladno oziroma skupno. Tudii tokrat je bilo opaziti, da vsi člani še vedno ne upajo povedati tistega, kar jih žuli, ker imajo določen strah. Postavlja se torej vprašanje, nju in tovariškem sodelovanju. Komunisti v TOZD tovarne glinice so zelo kritično in samokritično ocenili svoje delo in medsebojne odnose, za katere ne bi smeli hiti najmanj misliti, da so ne vem kako kritični, vendar tudi še tista jo nezadovoljstvo ter tako tu-majhna nesoglasja ustvarja-di nerazpoOožeoje in določene odpore. Čimprej moramo odpraviti miselnost, da je nekoga pred kom strah in, da v naprej vse kar ni v redu kritiziramo oz. odpravljamo, vste napredno in uspešno pa prav tako pozdravimo oz. nadaljujemo v vseh smereh! F. Meško Odprtina Mnenje člana kolektiva o vpisu posojila V zadnjem času se največ piše in govori o vpisu posojila za ceste v SR Sloveniji in v sami občini. Vsi bi se morali zavedati, kako koristna družbena akcija je to. Tako se bo enkrat za vselej uredilo tiste ceste v občini in republiki, ki so najbolj potrebne in so nujne za hitrejši gospodarski razvoj in za vožnjo slehernega človeka. Delovnim ljudèm širom naše občine in SR Slovenije je bilo jasno povedano in napisano, kako in koliko naj bi zbrali na območju Slovenije za vsa najnujnejša dela, ki so v planu za določeno obdobje. Večina je to akcijo pozdravila in je vpi- sala posojilo brez odlašanja. S tem so pokazali, da jim ni vseeno po kakšnih cestah se vozijo. Z vpisom posojila za ceste so zopet pokozali svojo pripravljenost, da bodo vedno tam in med tistimi, ki imajo posluh za vsako solidarnost in humano akcijo. Res je tudi to, da ima pravico razpolagati s svojim denarjem vsak kot mu to dopuščajo možnosti. Vendar bi bilo lepo, da hi ne bilo nikogar, ki ni vpisal svojega minimalnega zneska posojila za ceste. Pregovor pravi: »Tisti, ki hitro da, dvakrat da.« Vendar je še čas tudi za tiste, ki še iz kakršnegakoli vzroka niso vpisali posojila, da še to storijo in sami dokažejo, da jim ni vseeno, kakšne so ceste v njihovi občini in republiki. Akcija vpisa posojila še ni končana in že lahko čitamo in gledamo na televiziji strahotne poplave v Bosanski krajini. Poplave so zajele 23 občin v sami Bosanski krajini, kar pomeni, da tu živi ogromna večina ljudi Bosne in Hercegovine. Škoda je velika in še ni ocenjena. Tu ho zopet treba pomagati in s skupnimi močmi vsaj delno ublažiti nesrečo, ki je zadela te ljudi in pokazati, da v nesreči nikoli nisi sam. J.S. PREJELI SMO V TGA Kidričevo izdaja delavski svet časopis »Aluminij«. Vsaik član kolektiva ima pravico, da napiše kak članek, Idi obravnava razne dogodke in probleme v TOZD. Vsak članek, ki .je primeren za objavo je tildi v popolnosti objavljen v časopisu »Aluminij«. Tu ni problema. Vendar je tu še drugi problem, kam napisani članek dati, da bo objavljen? Najbolje je, če ga osebno oddaš v izobraževalni center v pisarno uredništva. Nabiralnikov, M so zato nameščeni, se vseh ne odpira To sem se sam' prepričal, ko sem vrgel članek v nabiralnik »Aluminij« pri vratarnici. Seveda ne na recepciji, tam se nabiralnik pač odpira, kot sem pozneje izvedel. Zakaj potem na njemu ni primerne oznake? Prav bi bilo, da se redno odpira tudi ta nabiralnik, saj nas tam večina prihaja in odhaja z dela. To ni nobeno zlonamerno pisanje in tudi ne tako velik problem, da se ga nebi dalo rešiti z malo dobre volje nas vseh. ŠJ. Predvsem o družbenih planih razvoja V prvi polovici meseca julija 1976 so se na svojem 22. rednem zasedanju sestali vsi trije zbori občinske skupščine. Najprej na skupnem zasedanju v dvorani narodnega doma, po končanem zasedanju pa so zbori ponovno zasedali ločeno ter razpravljali in sklepali o raznih vprašanjih v okviru svojih pristojnosti. Posebnost tega zasedanja zborov SO Ptuj je predvsem v tem, da je tekla razprava o predlogu dogovora o temeljih družbenega plana SRS za obdobje 1976 do 1980, o osnutku družbenega plana razvoja SR Slovenije za obdobje 1976 do 1980 ter o predlogu dogovora o temeljih družbenega plana občine Ptuj in o osnutku družbenega plana razvoja občine Ptuj za obdobje 1976 do 1980 leta. V nadaljevanju sej zborov pa je bil sprejet sklep o pooblastilu izvršnega sveta SO za podpis planskih dokumentov za obdobje 1976 do 1980, katerih podpisnik je Skupščina občine Ptuj, nato pa so zbori sklepali o razrešitvah in imenovanjih novih ravnateljev osnovnih šol »BORISA KIDRIČA« v Kidričevem, kjer so imenovali za novega ravnatelja tov. Franca Lačna, OS »IVANA SPOLENJA-KA« Ptuj, kjer je bil ponovno imenovan tov. Adi Praprotnik, OŠ »FRANCA OSOJNIKA« v Ptuju, kjer je novi ravnatelj tov. Ivo Težak, OŠ Videm pri Ptuju, kjer je bil imenovan tudi za naprej tov. Franjo Levstik in za OŠ Majšperk, kjer bo naslednja štiri leta ravnatelj tovariš Ivan Smolej. Kot sem že povdaril, je bilo največ pozornosti na tem 22. zasedanju zborov občinske skupščine posvečene že zgoraj navedenim dokumentom za naslednje petletno obdobje, ki je za vse nas in za naš nadaljnji razvoj gospodarstva izrednega pomena. Načelnica oddelka za gospodarstvo, tovarišica Čarmanova- ki je podala delegatom pred ločenimi zasedanji izredno obširno obrazlago v razumljivem tonu, da so lahko delegati pozneje v razpravi podali svoje morebitne predloge in pripombe na osnutke. še isti mesec, to je koncem julija 1976 pa je bila že 23. redna seja zborov občinske skupščine, ki so tokrat ponovno zasedali na ločenih sejah in so razpravljali ter sprejeli predlog družbenega plana razvoja občine Ptuj za obdobje 1976 do 1980. leta. Na tem zasedanju so delegati poslušali tudi poročilo o delu sodišča združenega dela v Mariboru. To je bilo zares zelo zanimivo, razpravljali pa so tudi o predlogu družbenega dogovora o organiziranosti in uresničevanju družbene samozaščite v občini Ptuj, predlogu sklepa o potrditvi statuta Obrtno nabavno-prodajne zadruge »PANORAMA« Ptuj, predlogu sklepa o imenovanju namestnika družbenega pravobranilca samoupravljanja s sedežem v Mariboru ter predlogu sklepa o soglasju k imenovanju sekretarja Kulturne skupnosti Ptuj. Zbor združenega dela in zbor to vite v potrebe in smotrnosti u-stanovitve plinovoda ter predlog o razdelitvi sredstev za funkcionalne izdatke krajevnih skupnosti občine Ptuj za leto 1976. O vseh navedenih točkah pa je razpravljal tudi družbeno-politični zbor SO Ptuj ter podal svoja mnenja, predloge in pripombe. Omenil sem že, da je bilo prav posebno zanimivo poročilo o delu sodišča združenega dela v Mariboru, ki ga je podal predsednik tega sodišča tov. Albin Šifrer. V obširnem poročilu je bila poudarjena potreba po ustanovitvi tega sodišča, zakaj je do istega tudi prišlo. Spregovoril je o organiziranosti, o začetnih dilemah pri poslovanju sodišča, podana pa je bila tudi analiza dosedanjega dela ter o tem kako se voli sodnike tega sodišča, ki ima zelo širok pomen za zaščito delavčevih pravic. V analizi je bilo povdarjeno, da je sodišče združenega dela doslej obravnavalo le eno gospodarsko statusno zadevo v zvezi spora izločitve TOZD iz DO vendar pa je spor bil rešen s sporazumom o spornem razmerju, se pravi s poravnavo. Sicer pa prevladujejo spori iz medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu, kar je seveda zelo karakteristično za začetno obdobje delovanja sodišča združenega dela, saj je med spori iz medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu na prvem mestu vprašanje sporov o prenehanju lastnosti delavca, tem pa seveda sledijo spori o pridobitvi lastnosti delavca, o osebnih dohodkih, dodeljevanju stanovanj, o kršitvah delovnih dolžnosti, štipendijah, dopustih in tako naprej. Vsem pa nam je najbolj poznan primer ŽTP Ljubljana — TOZD Prometna sekcija Pragersko, pa tudi marsikaj drugega je že bilo obravnavano na tem sodišču, ki ima že v začetku svojega obstoja veliko zahtevnega ter odgovornega dela. Pa se ponovno povrnimo k točki o kateri smo spregovorili v samem naslovu in v začetku, to je o družbenem planu razvoja občine Ptuj za obdobje 1976 do 1980. leta. Na sam osnutek je v teku javne razprave bilo podanih nekaj načelnih pripomb ter stališč, kakor tudi konkretnih predlogov za dopolnitev osnutka. O tem je tudi spregovoril IS SO Ptuj in ugotovil, da pa od časa zadnjega zasedanja SO do seje IS OS Ptuj ni bilo podanih dodatnih pismenih pripomb, kar pomeni, da so delovni ljudje tak osnutek v celoti podprli in se z njim v celoti strinjajo ter ga podpirajo. Odpira široke možnosti nadaljnjega razvoja naše občine v bodoči perspektivi. Tako so tudi vsi trije zbori v celoti potrdili predloženi predlog družbenega plana razvoja naše občine za naslednjih pet let in s tem odprli nov list v zgodovini naših prizadevanj za čimuspešnejši razvoj gospodarstva in kmetijstva. Vsi se dobro zavedamo, da bomo tak program uresničili le z doslednim izvajanjem stabilizacijskih ukrepov in doslednim spo- Železniški promet # Doc dr. Marija Auersperg Rak na želodcu Raik želodca je po svetu, pa tudi pri mas pogostno o-boienje. V Sfovenip zabeležimo blizu 600 novih primerov na leto. To obolenje je pri nas na drugem mesitu po pogostnosti med vsemi rakavimi obolenji: pri ženskah za rakom na dojki, pri' moških pa za rakom na pljučih. KAJ VEMO O VZROČNOSTI Vzroki za nastanek raka na želodcu niso znani. Zelo verjeten pa je vpliv prehrane in navad prehranjevanja. Podlaga za tako domnevo je zelo različna pogostnost te vrste raka v raaMčnifa deželah, ki se razločujejo med drugim tudi po vrsti prehrane prebivalcev. Zanimivi so podatki, da upada pogostnost raka na želodcu z naraščanjem življenjskega standarda — to pripisujemo spremenjenemu načinu prehranjevanja. Med škodljivimi) vplivi, M so verjetno pomembni za razvoj raka, navajajo tudi uživanje koncentriranih alkoholnih pijač, prekajenega mesa, ostrih začimb in kajenja. Tudi pomena dednosti ne smemo zanemariti. rakavo. V določenih primerih namreč lahko iz vneto spremenjene in stanjšane sluznice vznikne rak. Med predrakava obolenja štejemo tudi izrastke želodčne sluznice — polipe ter čire na želodcu in pojave, ki jih spremlja zmanjšanje kisline v želodčnem soku. Pri ljudeh, ki imajo premalo kisline, je verjetnost, da bodo zboleli za rakom na želodcu, desetkrat večja kot sicer. Devetdeset odstotkov bolnikov ima takrat,~ko postavimo diagnozo — rak na želodcu, znižano količino želodčne kisline. Pri vseh teh spremembah je začinjena hrana pomemben vzročni dejavnik. ZNAMENJA BOLEZNI Odvisna so od oblike raka na želodcu in mesta, kjer se je razvil. Znamenja so želo raznolika, številna in neznačilna. Enaka znamenja lahko dajejo tudi druga obolenja. Najznačilnejša je povezava raznih motenj, ki jih bomo našteli, njihovo vztrajno ponavljanje ter naraščanje njihove jakosti. Zaradi preglednosti bomo razdelili znamenja v tri skupine: 1. splošna znamenja — težko opredeljivo upadanje zdravja in življenjske moči, utrujenost, slabost, hujšanje, bledota, izguba apetita; 2. znamenja, ki so podobna bolezenski sliki pri čiru na želodcu — bolečine v žlički, v povezavi ali brez nje z obroki hrane in se lahko začasno pomirijo po zdravljenju z dieto in s sredstvi zoper kislino ; 3. neznačilna bolezenska znamenja, ki kažejo na obolevnost prebavil, kot so npr. izguba a-petita, včasih samo za nekatere jedi kot je npr. meso, občutek nejasnega tiščanja in napenjanja v žlički, občutek teže v želodcu, napenjanje, bljuvanje, »slaba prebava«, motnje v poži-! ran jur slabost, bolečine pri srcu, črno blato. Vse preradi se ljudje ob takih znamenjih tolažijo, da so si pokvarili želodec s slabo hrano in odlašajo s pregledom pri zdravniku. Znamenja raka na želodcu res niso značilna prav za to bolezen, vendar nam mora to, da težave dlje trajajo in da se celo stopnjujejo, vzbuditi sum, da gre za nevarno obolenje ter nas napotiti pravočasno na zdravniški pregled. Zapomniti si moramo, da ne smemo nikoli■. sami zdraviti tako imenovane »slabe prebave« in želodčnih težav, če trajajo dalj kot kak teden. Posebno pri ljudeh, starejših od 40 let so taka znamenja kaj rada znanilci raka. Samo skrben zdravniški pregled laboratorijske in rentgenske preiskave ter pregled notranjščine želodca s posebnim optičnim instrumentom nam lahko zanesljivo razjasnijo naravo težav. (Nadaljevanje na 16. strami) krajevnih skupnosti sta imela na dnevnem redu še predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o pogrebnih svečanostih v občini Ptuj, poročilo o polletni realizaciji proračuna občine Ptuj za leto 1976, predlog sklepa za ugo- štovanjem vseh predpisov in zadevanjih imamo možnosti oz. iz-konov, kajti le v skupnih priza-glede za uspešen razvoj našega gospodarstva. France Meško KINO SPORED za mesec september 1976 3. Detektiv Klut 7. Mali greh 10. Neznani zaščitnik 14. Dama in diamanti 17. Poslednje zatočišče 21. Ljubezenska pesem 24. Mesto nasilja 28. Trader Hom amer. barvni kriminalni ital. barvna erot. komedija amer. barvni vestern amer. barvni kriminalni amer. barvni kriminalni amer. barvna melodrama amer. barvni kriminalni amer. barvni pustolovski Pri storodoikiih 'ljudi, ki sto o boMi zaj rakom na želodcu, se pojavlja to nevarno obolenje štirikrat pogosteje kot pri drugih ljudeh. Na Japonskem, kjer je rak na želodcu naj pogostejši na svetu, so pri preučevanju življenjskih in prehranjevalnih navad opazili zanimivo zvezo med uživanjem začimb in močno soljeno hrano ter rakom na želodcu. Ugotovili so tudi, da naj bi vsakodnevno uživanje mleka bila nekakšna zaščita pred rakom na želodcu. V zadnjih letih so namreč opazili tudi na Japonskem upadanje pogostnosti te bolezni — začetek tega pojava Sovpada s časom, ko si je mleko šele pričelo utirati svojo pot v vsakodnevni jedilnik Japoncev. Take podatke nam nudi statistika. Na videz nerazumljivo zvezo med začimbami, žganjem, kajenjem in možnostjo, da Zbolimo za rakom na želodcu na. eni strani ter mlekom in možnostjo, da se tej nevarni bolezni izognemo na drugi strani, pa si lahko razložimo takole: žganje in pretirano začinjena hrana povzročajo zaradi draženja lahko vnetje želodčne sluznice — to pa je že sprememba, ki velja za pred- Iz odpadnega skladišča J SAMOSr TAAJ v METOHIJI AVSTRIJ SLA Raveli, NIVO HRVaSRi TìsatEl: (JOS/P) Ok'co’ lula V Ll&iJi igralka DUŠE MAjeIHA Rock/-\ KEMIČNI z Na K za SR.EE2O ft£S>7 ■ M. RcRoŠec. VRSTA Pralne- ga PILA NA ZA/JRkA GUAM, Tl os o KLMICNi Z. NAV- Za FOSFOR F L. A NC • TESNIL /NPoLiT/V CAlPHonju) SLOVEČ iz.av.oy SiN(EiOf Španija DEL Sq8c NtjZi(Ü-- C-i_D i/ElL KRisti Na Remšvaz P/N3ICO Mesto ZEL EN,; CA GRStl UUNAV PRED TRoJO ZDRAViL-NA RAStlNa pJiNG „ Ro&IC JEZEKO v MALA V/JI GXRG V. / K ATOLI: la REVA, K/ TECH SV-O^-i CELJE lVFMé,Ki MKTZiLlOz log VAUfìVTC LI ! E.R NADLET- -i0M 7.UZ-ELLA Urjenj hušik IGRALEC LEMMON HRVAÌKA P&V-ZAJILÄ DDSonjič VULKAN NA SIC 1 LIZI TEZA C VOJ ; NINE mjsm LATI MSN PREVOD Bi3P JE VoD E-1 USOV A mati OFiCA 2 DOLGIM NO&OM OToK v Šamanu ATBNSO THAN (/Vaša TISAVa) reka V JUZ. AZIJI itali j, /VARAVO; sloveč, (6'BRoN/Tv) enaka vokala GRŠKI JUNAK RAS TUM Z ENIM RUChJiM Listom ?OLMER ARMITEC TLA MU&>C iEToPiS. ZBOkHiK "Amper mlajša ZELEznA JJ03A P O H J £ A ( . ČHNI v v C7\C A K MEHANI- ÒNO UiWElYJE CLat) SAMO-- UEDi tUSkA 'bAlLT. PAVLOV/ del Role reka v Ò- GOJU Ì i OS. ZAH (/■ OS. £M. DŽUL £ \oPLOTLHCA VLòTA V L SL N MEb D VA / a (StAV£ K) Sl~oVI i/S7£iCA\ ?PJ\LLll TRAU Niš . 1 (Nadaljevanje s 15. strani) ZDRAVLJENJE Raka na želodcu lahko sedaj ozdravimo le s pravočasno operacijo. Da je operacija sploh tehnično izvedljiva, mora priti bolnik v roke kirurga takrat, ko je zlohotna rašča še omejena na želodec sam in še ni prišlo do vraščanja rakavega tkiva v sosednje organe ali velike žile. Pri operaciji skuša kirurg odstraniti oboleli del želodca z okolišnimi bezgavkami vred. Izkazalo se je, da je bistven dejavnik, ki odloča o možnostih bolnika, da bo preživel pet let po operaciji to, ali so bili v času operacije že prisotni zasevki rakavega tkiva v bezgavkah ob želodcu. Le 5 — 14 odst. bolnikov z zasevki v bezgavkah preživi pet let po operaciji, medtem ko je ta odstotek za bolnike, pri katerih je bil rak še omejen samo na želodec, 57 odst. Vse ostale metode zdravljenja so pri raku na želodcu mnogo manj uspešne kot operacija. V novejšem času imamo na voljo posebna zdravila, ki zavirajo razrast rakavih celic — tzv. citostatike. Žal pa so ta kemična sredstva uspešna le pri približno 20 odst. bolnikov in to le za kratek čas 2—6 mesecev. Zdravljenje z obsevanjem samim je pri bolnikih na želodcu neuspešno. Uporabljamo ga le za olajševanje težav bolnikov, ki imajo zasevke v kosteh. Nekateri avtorji poročajo o uspehu z istočasno kombinacijo citostatikov in obsevanjem pri obsežnem raku na želodcu, ki ni odstranljiv z operacijo. Odstotek bolnikov, zdravljenih po tej metodi, pri katerih se je tumor zmanjšal, je bil pomembno višji kot pri onih, kjer so uporabili le obsevanje ali le citostatike. Poleg tega se je tudi podaljšalo preživetje teh bolnikov. Kljub tem ohrabrujočim podatkom, imamo na sedanji stopnji znanja v medicini, v boju z rakom na želodcu eno samo zanesljivo orožje, ki lahko privede do ozdravljenja — t.j. pravočasno o-peracijo. Zato velja ponovno o- pozoriti na odločilen pomen zgodnje ugotovitve te bolezni. Vsako odlašanje pomeni zmanjšanje možnosti za ozdravljenje. IZDAJA DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA BORIS KIDRIČ KIDRIČEVO Uredniiki odbor: Ivo TuSek — predsednik, Člani: Franc MeSko, Anton Zadravec, Jože Huzjan in Anton Kozoderc — namestnik predsednika — Franc Vrllč — odgovorni urednik Tisk: ZGP Pomurski tisk — TOZD tiskarna, Murska Sobota Člani kolektiva in upokojenci dobivajo list brezplačno. Rokopisov In slik ne vračamo.