t [Največji ibmuki dnevnik v 7Airf«inih državah V«Ua ma ve© leto . • . $6.00 ! Zakleta Zal ^ 00 York celo leto . $7.00 celo leto $7.00 TEUCrOK: CHelsea 3—3878 KO. 106. — fiTEV. 106. GLAS NARODA * Iisf:sloT^slohLdeUvcev"Y Amerik Enured m Second Class Matter September 21, 1903, at the Port Office at Hew York, N. Y.t under Act of Congress of March 3, 1870 NEW YORK, MONDAY, MAY 7, 1934. — PONEDELJEK, 7 MAJA 1934 The largest Slovenian Daily b the United States. Issued every day except Sundays Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: OHelsea 3—3878 VOLUME XLII. — LETNIK XT.TT A.F.L PRAVI, DAJE NRA OBRNILA HRBET DELAVCE! PREDSEDNIK WILLIAM GREEN NAPOVEDUJE NEMIRE IN ŠTRAJKE, ČE NE BO DELOVNIK SKRAJŠAN Kapitalistom naraščajo dobički, istočasno pa tudi narašča število nezaposlenih. — V zadnjih dvanajstih mesecih ni dobilo niti tri milijone delavcev delo. — Tisti, ki delajo, zaslužijo komaj za najnujnejše živijenske potrebščine. Kralj Albert je bil baje umorjen POLJSKO RUSKA ŽELEZNICE V POGODBA JE PODALJŠANA BOJU S HUDO KONKURENCO Nenapadalna pogodba je'Ameriške železnice bodo bila podaljšana do letaj uvedle razna izboljša- 1945. -povedjo konča. S polletno od-s e pogodba Moskva, Rusija, (i. maja, — 1S<»- nja. — Busi in letala jim delajo silno konkurenco. Washington. D. C., (>. maja. vjetska vtada je skončala dolgo Upravo ameriških železnic, skuša-vjvvto -pogajanj, ki .so imela namen jo zoj>©t pridobiti nalaaj ljudi, ki zagotoviti mir na ruski zpadni me- so se nekoč posluževali žeLetemic. ji. in je ]K>dal'jšaLa neiiapadalno domin potugejo daniti z busi ali pogodbo s Poljsko do leta 1045. pa' z letaki. Zapisnik, s katerim je bila po-' Na vlakih bodo vsakovrstne u-godba. ki je biLa sklenjena. leta'{rodnosti: orkestri, gledališča, le-1032, podaljšana. .sta' podpisala po, mlado -strežnice itd. In kar je komisar za. 'zunanje tzadeve Mak- ' glavno — cene 'bodo nižje. sfiu Litvinov in 'jwrl.jc>ki |>oslanik j Pristojbina' za prevoz blaga po Lukasevič. Po sedanjem zapisni- železnicah je bilai dosedaj precej ku se pogodba po pretepenem ro- j visoka. Vb«*dočje« so Ivo pristojbina kit sama

*-be £x*lalyfca za dve znižala. Železniški uslužbenec bo Vtr Ln iproncha. ako jo katera straim- prišel na dom .po blajro. ki ga boka -old po ve sest mesecev prej. čete poslali, in ko bo dospel/v na Podpis te pogodbe jf velike važ- določeno mesto, pra bo želnznica nosti in pomeni nov uspeh sov jet- dostavila v hišo naslonjene a. Pristojbina za osebni prevoiz zua£a i^-daj nekaj nad tri cente od (milje, vbodoče bo pa znižana za več kot potkAico. Želozniee .so morale nekaj ukreniti kajti kouikurenca, ki jim jo delajo busi in letala. je prevelika. ske diplomacijo, ke.r j** bilo n tem rešenih 'več resnih bi celo nevarnih problemov. Prvič je s to pogodbo rešeno vprašanje, ako iiuata Poljska in Xemcija kako tajno pogodbo, ki bi mogoče ogrožala sovjetsko imi- zapatdni del. Po členu 3. te pogodbo se obe državi odpovesta zahte- bolivijci bombardirajo trdnjavo • niLa ipu-ijatelj.sko pogodbo z Xv»„ - - ,----------------------------------- . eijo. so se sovjetski krogi bali, da luv^sko "^hovno poveljstvo naznajt« cilj in Japonska ure more mol-•Vone*-- ila ^iol^o pogodbo z Xe.m-ljenske potrebščine. na pogodba, po kateri bi Xemč~i- jragvajske postojanka v Gran Cha- Pred Ishkooda rudnikom v Alabami, ki je last * » W'C* ^F—*0*™" Tennessee Coal, Iron and Railroad Co., so se zavr-šili resni nemiri. Med stavkujočimi rudarji in stavkokazi je prišlo do krvoprelitja. V Paterson, N. J., so še vedno piketi pred tiskar-i'k™ ^ ^^ nami listov "Evening News" in "Call". Lista sta; Drugič »»a je tudi rešeno vpra-izšla včeraj v zmanjšani obliki. Stavkujoče stavcev,!Jie: ki Je »tarodav-so deloma nadomestili stavkokazi. nl^^pnWii^ia > ivijska (opravičena v svoji zahtevi po tem WASHINGTON, D. C., 5. maja. — William jm«*tu, pa tudi niso nikdar podpi-Green, predsednik Ameriške Delavske Federacije je rekel, da bodo izbruhnili delavski,nemiri in štraj-ki, če delovni čas ne bo skrajšan. Nekaj je treba storiti, ne samo, da se dobi delo za deset milijonov nezaposlenih, pač pa tudi, da se prepreči povečanje tega števila. — V industriji se bo kmalo pojavilo sezijsko nazadovanje. Zaposlitev se bo zmanjšala v par tednih. Meseca junija, julija in avgusta bodo začeli odpuščati delavce v masah. — Ako bo ostal v veljavi sedanji delovni čas, ki ga NRA le v redkih slučajih določa na manj kot štirideset ur na teden, bo izgubilo približno dva milijona delavcev delo. — Edina rešitev je, skrajšati delovni čas v vseh podjetjih in industrijah. — Bodočnost nič kaj dobrega ne obeta, — pravi Green, — in če ne bo prav kmalu uveljavljen tride-seturni delovni teden, bodo posledice katastrofalne. Po menju delavskih voditeljev, bo izgubilo poleti delo stotisoč kopačev mehkega premoga in sto-petdeset tisoč delavcev v avtomobilski industriji. JAPONSKA PROTI ZAPADU Hirota je ponovno potrdi 1 Japonsko zahtevo "roke proč od Kitajske". — Japonska hoče vzdržati mir v Aziji. Tokio, Japonska, G. utaja. — Zunanji niiirrinter Koki Hirota je ponovno ipovdaril japonsko poli- tiko "roke proč od Kitajske" ter!----------- izjavil, da Japonska ne bo nikdar Dillinger ni bil na ladji, ki več razpravi j ala o vprašam ju Dalj- - -i Anffliio _ nega Iztoka z zapadnimi država-J J . ™ziia v Anglijo. ^ Bil je v Fostoriji, ko je van Meter oropal banko. Ko je Hirota govoril o zborova-J n ju gowroeirjei\" japonskih pro- I vine, je rekel, da se Japonska ne ' .................................. bo nikdar več spustila v nevar-; Belfast, Anglija, (i. maja. --imst, da ■se tSe kdaj ponovi. kar .se Belfast je bil zelo razburjen, ko je 'zgodilo leta^ 1932 v Ženevi, ko j*> .svet Ijige narodov (zavrgel japonsko sLaltščo »rlodo vzdržavanja miril v vzhodni Alzi jL vsled česar 3c Japonska raoraAa izstopiti iz Lige nairodov. DRZNA TRDITEV ANGLEŠKEGA ČASNIKARJA G. HUTCHINSONA LONDON, Anglija, 6. maja. — Belgijski kralj Albert se ni ponesrečil pri plezanju na goro, temveč je bil od zadej udarjen na glavo, ker ni hotel iti v vojno proti Nemčiji. To trditev je postavil angleški polkovnik Graham 15. Hut oiim-son, pisatelj in bivši častnik v angleški ipoizvedovalni službi. Prvi tajnik bel gibkega ]>oslii-nKtlva Henry BoreL de Bitclie je k te.do sedaj nepoznane o- DILLINGER JE 1 BIL V OHIO — Ako je treba — je rekel Ili-rota. — je japonska' pripravljena posamesno izmenjati svoje mnenje bi Poljska dobila v laameno ruski' ~~' !Skadr^>,ni zraene sile so del Ukrajine. bombardirali trdnjarvo Patria v o- Sedanja ^»gotlba nataneno do-1 kraiJu Bab i a Xegra. Xapadoon v l«M"a. da nobena stranka me bo pre-jdru"ih kraJil1 soiTažnik zelo j lom Ha .1. člena pogwihe iz teta ^^ j 1 f>21. Iz tega jo mo-roee sld-epatij Assuncion, Pariz, (i. maja. — ,da Folijska nima z NV.moijo aiika- Argentinske in nemške tvrdk-j m protestirale proti obstreljevanju bolivijskih aeroplaiiovob gornjem toku reke Paragvaj. Nemški rpoeJanik se jo i>ritožil pri •zunanjem uradu, dan ^ bile v telefonski ^gJeški ZUnawji lU'ad je tudi zvezi z am-eriškinj konz«fem Mem- eavrgel Hutehinsovo trditev glede »ningerjem in so se pripravile, da ^n.rti belgi.p>kega kralja, čigar tntplo je bilo najdeno na obnožju nekega hriba blAzu Xamurja v gTfji. Hutelrinson jc glede smrti b«-l-gijskoga IcraTja- govoril v klubu pi-tia^eljev v X'ottLnghamu ter rekel mod drugim: — V Belgiji je bala objavljena kraljeva smrt prodno je bil mrtev. 'Nikdome bo sam pleiial na goro z vrvjo okoli pasu. Prepričal sem se, da na njegovem telesu in na ro-kali ni bilo nikakDi prask. Udar-Japonsko in Kitajsko ^J^Clm-aga obveščena, da se je je 5iI, Mcla j na glaVo. To je v z raznimi državami glede njihovih Poiščejo p^mik tel DillimgerjeiU Toda se pretlno je parnrk prišel v pristanišče, je kapitan s-ooročil. prarv-ic na Kitajtikom, tixla nikdar ve o ne bo obnovila, kar se je zgodilo v Ženevi. (da jo .preLskal parnik kn da je Ipropričan. da DilLingerja ni n-a Hirota je rekel, da se Japonska parniku. \'.s'led tega obvestila je drži obstoječih jwvgodb in pravic policija opiistil'a \Ke priprave, drugih držav aia Kitajskem. } Greenock, Škotska, 6. maja. — - Takoimenovana pomoč. ka. komarji ,>arnika Dti^e.s.s of York tero nudijo drža^ Kitajski s M> ^^ vso ^ m ^P.tan La Paz, Bolivija, G. maja. — Bo- [ličnimi nameni, bo samo ovirala je uradn,<> "raz,lan,H- da so rali v njeni zahteA-i Litvin.ske. Leta lfrjjj .j«, je tedanji rt»iki -zunanji komisar Jurij Tičerin napisal daidatek k rusko-Irt vinski nenapa-dalni pogodbi, da Jlusija ne smatra Vilne za po»>jsko \aemljo. Po sedanji -pogobi pa llusija dovoljuje Poljski, da sama noši zadevo Tj iLh-vinsko glede Vrine. suša na srednjem zapadu Des Moines, Ia.. (j. ma ja. — Ker ae več tednov ni bilo dežja, so se začeli farmer ji 'bait i za svoj pri-iMek. Danes je kazal toplomer v Clikiagu 92 stopinj. Vsled suše so prizadete drža've Illinois. Iowa, Nebraska, Minuesota, Missouri in Kansas. troch to poslan na otok dak Bordeaux, Francija, 6. maja. — Ker noče nobena- dežeia. »prejeti Troekega. ga bo francoska vlaida najbrž poklala na otok I>aix.. ali pa kaj stori, kar bi kaiiilo mir v vzhodni Aziji. London, Anglija, 6. maja. — Japonska doktrina glede Kitajske je izzivanje vsega na Daljnem r z toku. Japonska hoče (nbstraniti vsak *\ipliv. katerega bnafjo evropske in ameriške države na Kitajskimi. !<» setlaj se Japonska 5e ni izrazila, da hoče izpodriniti trgovino •zapadni-h držav ka Kitajske, toda. ko bo dobila nad Kitajsko politično oblast, aH ne najbrže Diliinger odpeJjal h tem pairtreikom. iz Kanade. Toledo, Ohio. G. maja. — Dillin-gerjeva sled je peljala v Ohio, kjer belega plemena [mel zadllji obisk za po- Belgiji znano, in danes nikdo v l>t-lgiji ne upa govoriti o kraljevi snvrti. — Znano jo, da. je kralj Albert na.vprotoval vojni. Xi se hotel zve-zati s Francijo, da bi (šel v vojno sledit o smrt enega šerifa, vsled proti X«meaji, Ko je bil Albert cesar sta bula dva DiMingerjeva to-v&risa- obsojena, na smrt. mrtav, so komunisti, ki v resniei prcfcLstav^jajo mednarodne finan- Ko so roparji ooscpali Fir.st Xa- oo. mogli stati na nogah in klieati tional Bank v Fostoria, O. za po revolucija. $17.200, 'je polieija dognala, da se je ob istem času na-hajal v mestu tudi Dillinger. Polieija' ima v ro- bo pregnala iz Kitajske vso ev-1 ka,!l dokaze, da je bil pri rojni ud«- služkinje brez place Berlin, Nemčija, 4. maja. — Nemška vlada je pod geslom "eno leito v gospodinjstvu za vsakega dekleta", je nemška vlada objavila oklic, ki ^kiiša dob rt i za 600.000 dekletih ki so o Veliki nwi dokončale šolo. službo v gospodinjstva. Xeniiske gosi>odinje so na pro še nt-, tla vzamejo ta dekleta v svoje hiše za eno ieto in jih uče v gospodinjstvu. Izreono pa pravi oklic, da ta de-leta ne smejo brti navadne dekle, kajti tekom te dobe ne bodo dobivale nikake plače. Gospodinje bodo samo v gospodinjstvo novo pomoč. Po enoletni službi bodo dekleta ropsko in ameriško trgovino? Odgovor ena to izz?vanje mora prhi ixl vsega belega- plemena in ne -samo od ene .same države. Med Anglijo in Ameriko ne obstoji ni-kak dog(*Aor iza skupni nastop in E\*ropi so vezane roke zaradi spora z Xemčijo glede oborožit ve. Ja- leen Dii!»]ingerj«v tovariš Homer •van JMeter rn da .je bil DiMinger v mestu ter pripravljen pomagati \ian Meter ju. ako bi mu pretila kaka nerjrnost. Chicago, 111., 6. ma ja. — Mrs. Beth Greeni- je pred zveznim sodiščem v St. Paid priznala, da je ponska se ne boji napada Rusije imela nekaj časa DiMingerja v svo ali Združenih drža.v. zato koraka hiši. ko se je naJiajal v mestu, neustrašeno k svojemu cilju, da j V njeni hiši sta Dillinger in van podjarmi Kitajsko. Vrtano*iter;Meter fzidranla svoje rane. ki sta države Mančurkno je le pričera. sedaj še ni znano. Mogoče bo v njej zboroval stanovski izbor adi narodno zastopstvo, ki jeseni prtAtzame srvoje polh ione dt^žnosti. _, --- Naročite se na GLA8 NARODA, največji slovenski dnevnik x Združenih državah. •OIAI If A K O t) A" —&>•■ NEW YOEK, MONDAY. MAY 7, 1K4 THE LARGEST SLOVENE DAILY In U. 8. A. Glas Naroda" Owned and Published by ■LOYKMC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) L. BenwHk. Treat $M W. imk tbe corporation and akse: — Živela Sovjetska unija! Živel Stalin! V Vfceni New Yorku je bil zaradi 1-alitve miru aretiran en sam komunist, pa je bil par minut po aretaciji brez kazni izpuščen. . » Kaj bi se zgodilo« človekom, ki bi na dan prvega maja zakričal sredi Rima ali Berlina: — Živela Rusija! i Ali s človekom, ki bi stopil na Rdeči trg v Moskvi in zaklieal: — Živel kapitalizem!? ČUDNA NASPROTJA Depresija, ki že peto leto tlači z večjo ali manjšo «ilo ves svet, je proizvedla marsikaj, kar si ni v ni kakem soglasju. v Združene države so imele nad dvanajst milijonov nezaposlenih, (za časa Rooseveltove administracije se je njihovo število skrčilo za nekako štiri milijone), in zvezna viada, državne vlade ter občinske uprave sr» se morale sko. to do vratu zadolžiti, da so vsaj deloma olajšale stisko in potrebo. Iz mesta Miami poročajo, da je bilo pozimi v Floridi iz vseh -dotov dežele toliko letoviščarjev, da ni v državi ne duha, Hfc sluha o depresiji, pač pa prosperiteta, kakorsnt Že ne pomni trgovski svet. _ Pozimi je bilo v Floridi skoro dva milijona letovi-SSarjev, ki so razmetovali denar z obema rokama. Mednarodna pšenična konferenca v Rimu je z vso resnpstjo predlagala, da je treba deset milijonov bušljev pšenice tako pokvariti, da ne bo užitna, češ, da bo edino na ta način mogoče stabilizirati ceno pšenice. Vso preobilico žrta je treba, spraviti s svetovnih tržišč. — Odkod dobe v teh težkih časih milijoni ljudi (lesar, da ga brezmiselno trosijo pod žarkim floridskim solncem i Kje je sedež bolezni, ki se danes tako oči tu je kot se ni se nikdar poprej ? Kak v Ljubljani narašča. V Ljubljani .stalno pada umrljivost za jetiko. ivakor se umika ta sovražnica človeštva. tako postaja v*\l'Uo bolj nemaren drupi uni-cevaleč* ljudskega zdravja — rak. Medtem« ko je bila pri vzrokih umrfjrvosti v Ljubljani jetika včat>Lh na prvem lno .statistiki m Lansko leto napredoval na tretje. Za rakom in novotvorbami je aamreč l-aui Utnrlu v nameni mtistu kar T!• oseb. dcu (10 ^m-rtiiih primerov), dalje rak na materniei (9), rak tia jetrih in v zadri j oni ereveMt (po 7 primerov). Srnrtua rakom je v visokih letih bolj popusta kakor v nnlajŠih. Ta-ko jim je med domačicii umrlo lani v .starosti road 70 let kar 2S. v starosti BO—70 let 17. med .V) in 60 11. iii-n1 40 In .V) sest in v starosti med .10 in 40 dva. Vewsprewt rasen je prised Saksi-da v I>o!. kjer je drzen roparski napad okrop 4. zjutraj prijavil orožnikom. Ti so šli sa samot on pot v gozd. kjer .so našli razmetane razne listine, o denarju pa se-v>e ni bih) duha ne sluha. Orožniki so teletkuiičiiio in brzojavno obvestili v>e bližnje in daljne orožni-šk*e >| h vstaje, piav tako pa tudi Ijifbljausko poiieij.-ko irpravo. "GLAS NARODA" zopet pošiljamo ▼ do« movino. Kdor gt hoče naroČiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne pošiljamo. trocki - brezdomec bomba eksplodirala v Španiji Saragosa, Španija, 4. maja. — Daneti je eksplodirala tukaj bomba, ki je uničila električni kabel. Sodnik je vprafed obtoženca: Vlada pripisuje krivdo delavskim „ Ali 'je re.s da ste smni kratili f -voditeljem. ^LJ 1,is>u. jmebi pri kraji nobe- liepa tovariša* — Kes je — je odvrni!- obtoženec. — Dandan-Ti je na svetu tak<» rrt . . ... . . .malo ]Mii>trtfjakuv. da človek ne Irocki mora zapiLstiti Harbizori, I . . .. .... , . . ... .... Jsuie zaui>at t litti svojim lKitboh- kjer se je naselil z dovoljenjem t„. .. . ,. francoske vlade "v kratkem času". DOVOLJENJE ZA POVRATEK Sedaj ko začenja s jenih j prosilce mora podpisati na .spred-inzomh-ev pripravlja n-t pot, je u- nji strani. Tako se plast policijski ukaz. Vlada mu ni določila natančno roka, v sini prijateljem. * za vida n ja vreden , . . « i Milijonar je kateiem mora zapustita francoska ;.j. tla. da bi mu dala s tem priložnost.1 , T . .. .. /tr n'jwu se more glede bogastva lsee novo bivaiisec. lu mi ,. . . . .. . . . , ietlmole tist.i primerjati, ki nima tako priprustit zadeva! PomisliU je' ..... . , . ... , . .njeewar m j»o nieem ne hrepeni, treba, da je 1 ročki, se preden se je | naselil na Francoskem, zaman pro- ^ bil najrazličnejše države, da hi mu . - . , - , , , . . . . . . . ljudje, ki love komplimente, izkazale gostoljubje. Vse prošnje so* , . , . , ~ J J 1 J morajo dati dosti denarja za va- do. bile zavrnjene. Nekatere države so mestno razlagati sedanj., pravj'a gletlr taknzvaaiih dovoljenj za po-vratek ^{»erinitis to re-enter/. I*ovratn: permit ni neobhodno potreben »zsi prrvratek v Združene ilržave. niti nima moči ameriškega potnega. Msta. do katerega !•■ aaneviški državljani so upravičeni. Permit je enostavno legalen dokument. ki vsebuje <«>ebni popis; inozemea in njegovo sliko, in .•služi za njegovo identifikacijo in da pokaže, da se do»:čnik vrača iz za- . , _ , ____ , , , . . . .1» »»» writner banene knirzicc. solska «'a — 1,1 poslat i ti maram, tla mi levo in (lesno s predstavnik; vseh j* lani žena umrla, mogočih držav, da bi za Trockeg.t I — Ž™1« ti je umrla.' Vfcli-š. tega izposlovali dovoljenje /\ bivanje. T,a «n'»-em vedel. Moje iskreno so-Širijo se vesli, da bo Troeki odpo- zalje. Ameriko; tam mn ' — Ha. velik truhel sem imel. bolna, la- Ako oblasti odrekajo permit, je razlog večinoma ta. tla prišeljeaii-ški in naturalizaeij.^ki uradniki ne morejo najti z«pisk in je od prihoda vedno stanoval v toj ileže'i d«?bi pe»rmit. tudi če »«e more spominjati, kila j in s ka>kitn parni k oni je prišel. Mora pa do- prLne.sti dokumentarne dokaze, da. " , i , . • j - i- - i ittfval v Južno Ameriko; tam mu " bil v tej d*,eh vsaj od 29. J"-'^ ^^ np wlo (le!aU. p0seb.-Reriea je hila dolgoeasa nih sitnosti. !n* 'P;| wi\T-(hio zatisnra «M"*i. T/p- Troeki je živel v svoji vili p-'.lj*1** 1>;1 zr>Prt "ženil. Saj Strogim liadzorstviuil svojih prij-»- V"»vim..sam trubrl. sam trubel... teljev. Ti so ga namreč varovali ' sf. venksvotno priseljeniško vizo za povratek v to dežeV. Brez penili- . ta mora inozeanee dohiti p^iselje- tmko vizo in umni dokal/iati, da . . jo bil zakonito pripuaseen v Zdru- Pogo«ti rak na z« lod«*u >e znak. , . ... ... , . ., ' . zene urzave m o 21». ju- » . Žganje ki so ea i.. l :__________i r ..........». kt so prihajale k njemu, so uatan- ! m si ^ «i i-»o preiskali. Troeki iiamree živi v P^'J" ^ Amenki, trna « udne po-je pi iwi t _ _ ...... da prehrana pri nunogili ni v redu — lačni ljudje navadno o.sti- ni no in be i na želoileu raka. prej im/ni»vr- , , „ . , . . . . , , . kratko roko. Zri t<» se vsakomur oziroma tisti, ki naglo, blast- , t . , , . .. . . , . , . . .odsvetuje, da bi imI^m v stan kra j vriK'P 'jftlo. pa tudi ti-.ti, !, .. - - .. . , ' ......t brez permit a. Jlnogi moze>mei se Ki radi jedo razne .spreijaI itete . Ilak na maternici pa je nvanj znak WPTuKtili ptorodor temveč bolj — bele kujre. ne s]>omiajajo. ktla'j so prišli v AiihtHmi. Ako torej in- t>i loojrli dokazali konzulu, da so bili zako- nilo pripui'eeni. on bi moral jim odreči priseljeniško vizo. Zato* 'zeli. se ne more dokazati, da zakonit«* iv to deže>':o. Ako je |>ri-el pred dnem -'{. juwn'ja 1!)21. naj vloži prešnjo za registracijo, na kar dobi jienuit. Pristojbina, za to legalizaeiju bivanja je bila .se-! daj znižana na $10. Inozemk i. ki .so bili pripuščeni >'°Jem- d:« l^^tlčno delovu-, ". 1 v Združene države kot dijaki. «i- Trockj je to obljubil a obljub Ui' majo praviee do permit a. ker ni-mi bili pripitsi'iiii ah .stafoio biva- . , ivtvnem stolni, da ga J?(nlo SfaJiim- sl'*du-e. :vi ljoljseviki ubili. Ta strah mu je1 18281 j" v*Klal preše] že v kri fie ^»ekoliko opotekel in rekel: Zakaj je moral Troeki zapustiti I — Oprostite lili. greill lia eedo i Frane i joPrejšnja vlada mu je kJP will pramprav. le i dala dovoljenje za bivanje p, hI po- tok,,ni »»"^ »tls«rtiiasti vrnem. me toliko časa zadržite. dokler n^ m nazaj. lije. Niti ne morej<» dobiti permi- V nekem majhnem kraju .so Drzen roparski napad. » .. - . . , , . r penniit je ^»treben. m, ako kdo n^> 17. aprila se je po l>olu ]>ri more dobiti j»erm"rta. ker se in- mo- | ni držal. Ostal je revolucijonar. — l*ripravljal je vse potrebno za ustanovitev takozvaue IV. lnternaei<»-t» oni inozeinei. ki s, bili pripu-1naV ta namen je menda izdajal i,„eli jako debelega policaja. Ta-ščeni -za feiič«seu obisk v tej de-1r<*voliieijoiiariii list "Bulletin de ko bik debel, da .se je komaj reposition", ki so ga menda tajno premikal. Toda zavedal se je .svo- IlraMniku razširila -vest o ilr/jici:i o* najti, ktlnj je biii pripvp-čeai. naj !. Ker ni bilo nikakih kmtuBi o-|tWkali iu žirili IM> Franoiji" I>oI,ei" . [meijitev pred 3. junija lJKKi. se vsi1 Ja.1>reskl,j" to zadL'vo ln so" j inozeinei. ki -o bi:"i pripuščeni pred Item arji '.sf upa. iti v to inozemstvo breK roparskem niapailu. katere»ra žr- ]>;»prej uredi to stvar, kajti v sta- tev je ]M»stal izdelovalce tuuetne- non kraju to bi bilo nemogoče. To'........... , i t,' .. i - i - , - , i • l-i - torh pripusseem za sta'rno bivanje, i ga kamna hran Saksnia iz lijub- I je rfraog. zakaj le malo mozeincev .. .. , . . Ako so ti inozeinei ob svojem pri-IkmIil plačali glavarirso (head tax) in so bili pregledani od priseljeniške oblasti, tedaj auorejo dobiti permit. Isto lj;i za nekatere iuo-zemee. ki >pr»-li mttl 'i. 'junija lfejl 'm »). junija 1!»24. Poti te-d.fj ve'ijamiin zakonom so bili vsi pledalrški igralci, umetni k i. predavatelji. pove:, bolifrčarke. ilu- bofvmki. učenjaki, kakor tudi služi nčail v službi Amerikaneev. iz-vz-f4i ml kvote. MucktI pa izme l teh so ob prihodu iajwiJi. g 62.000 Din. l(i. aparila zvečer se je odpeljal Saksida iz Ljubijane v Kinr-ke T«>- plrce. kjer je imel kii]>čijske <»- pravke. Po opravkih je pa odšel , , .. . • ... ,P . .. Jb.ll ). katero se more dobivati od pes iz Kiutskih Toplu* skozi Mar-' * ..... „ i i - . - • jvsakega priseijeniškejra ali uatu- iii) v» Ilol k mr stanu le niMd njega zahtevali, naj jim in-ona jMidati informacije jrlede svojega prihoda v Ameriko, kakor izroči denar. Saksida ^ jih je u- t"di. ««ISW'VHr j« t ii lia drilga Vpra straAil in jim izročil 100 Din. ki|f^ "»vedew. v tiskovin,. Pro r nHr jih je potegnil iz žepa. ^ tem pa naipadalei n/so bi!i zadovoljni, v iia.sledirjejn liipu mu je eden iztrgal aktovko, ki jo je ti-T-al pod p»zdulvo. na kar so vsi trije napa- daki pol>egnili. V aktovki -je bil bo«rat plen. Polen raznih -važnih listin je bilm v njej okrog 62.00 Din gotovine. Denar je bil- Saksida pred svojim odhodom dvignil v «ieki ljubljanski banki na hranilne knjižice. ro Kiijo treba vlužiti osebno (iie po pf-^ti). ipri kakem 'prišeljeni.ški^ni ali nattiralizaeijsjkenu uradu. L*' oni. ki so prišli v Ameriko po 1. juliju lf*24.s priseljeniško vizo. izdano od konzula, kakor tudi oni. ki so l-ejraHzirali svoje bivanja, oziroma c»ni. ki so že tl<»>bili kak permit po 1. januarju 10^2. smejo postati svojo pro:n»j') po posti direktno na naslov "Commissions t»f I.mmigratron a.nd Naturalization. Washington. D. <\ Prošnji budistični apostoli v rimu je službene dolžnosti, j Posebno piko je imel na berače. "Nekega tble je preseuetit debe-! u«'ga berača, ki je bas sprejemu! i vbogaime. lierač je 'zbežal, "policaj za njim. Preko polja sta jo ubrala. Po pc-jtih minutah Ma bila oba utrujena na »mrt. Večnemu mestu-Rimu se obeta-I ^"'^'"'i > tlt>1 v t,#avu berač. j«> isMlki jrostje. Prvič od irstano-!ki > bil vit0 korakov iprcd iijim.j vit ve bu.1t/.ma se iisuuireč napoti v 1 P8 Ul>« 'sri' U*'Mit Kini 10*10 apostofov (iautaina Hud- brvsaUl P°T h toi^ki-gu obraza, he, da sklenejo pogmlbo im-i bu-i. T,Klf »»"^»J ^ i«-' ^vedal svo-j d i zm (n•I^, Prck(> m Samo pri pHiodu čez reke si bo-ltravmkov ~ tmla M do pomagali s eoftii. Do Kima upa- travnikov — toda vedno .<%tt» korakii'v Izadaj. pis-anf». Ti inozemki. kakor tudi ^o prispeti v euem letu. Prežpvlja- j v st;i utrudiV sta L'opet po njihove žene in otroci pod 21. V-lli se bodo aned potjo s tem, k»r!"va'a' ^tanČIlO po ]>etill 11111111- toni. se - inatra'jo kot da so bili pri- ptišeeni za sta'ino bivanje. Ako dokažejo, da so ob prihodu -spadali »v kako izmed zgoraj navedenih vrst |>ukli«'e-v. s"- zapisek prihoda ipopravi. tako oo Din. 1(HK> ▼ ITALIJO Za $ 9 25 ......... " $ 17 90 .......... " $ 44.— ......... $ 87 50 " $174— .I V.... ........... Lir 100 .....We 200 ......Lir 500 Llf 1000 ......Lir 2000 MR 8K ČRNE SEDAJ HITRO BtESJAJO.SO^fiAVEPENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI^ QQR1 ALI DOLI ■—* ■ ■ 1 ■ i»» m liplAClto ▼edjlb neplcor kot zgoraj navedejo* 4>odlsi t dinar Kb ali Urah dovoljujemo ie bolje povoje. - ' IZPLAČILA ▼ AMERIŠKIH MUBJIH w.m Ignlatilo "S600 morata poslali.— $ 6 79 .T ... 110 00 "----$10J$ , II »• 11500 » 91 a $90.00 f----r#$fr=— • $40 00 ■ ^ ms» 1 » " ftDnnft Ml t fUrw traju fsfiUleto ¥ ftoiarjtii. Vvja* aikHllK IZfTtaJemo po OafcH Letter ma prtstojbtao 91^. 5LOVENIC PUBLISHING CDMEPXNY' ^GUt Nirtnit" $m WERTt unt fTMEMl &EW, JOMK, W. A im*£L IZGREDI V PHILADELPHIJI rf* rth ljudi \ {ah ,sr ?nnjn "fidaljevnla. v.. W.nrn Proti večeru je bi! polk-aj t aki bi*do i>a beračil i od tlohr V Mekki in Jeruzalemu .se lun-ero! VroXt v,'čen* bH ^ ustaviti, ne meneč .se ,za morebit-1utru-»en- ,la kar P^dol-em no so\-raštvo Arabeev in Židov. Vi^^nd v travo. Rimu bodo bnd^tH-ni apo^toH pri-1 Tl,fli no oo le mopoče. mor-\tiH]ii s*' j^'^vedal svoje do , da tudi v Vatikanu, in skuM bo- n0fitK U > P»te-nnl staro ni do n>livati na Kvopejee. na'j se keliiast-o nr»». prledal m štel mi mite. ^lintlo je -pet minut. mini-V jih je deset. Poliea'j je š»* ve-lni počival v travi. \a\*sezadnje pa vstane berač se malo pretejrne. si znfprre suknj« in zakliče policaju: — Xo. le poteeiva. *jo.spofl. j« ž pet minut ete.m se pa inl-peljejo v Ameriko. i>preaivIjajo jih bo tudi več žen. iM«si romarji bo-'do zelo izobraženi možje iz Kitaj ske. Tibeta, Siama. Indije, Cevlo-na in Birme. Romarje bo vodilo 12 mekvihov. ki jim ipraivijo levi, ker bo ruina-nje zelo naporno in tudi nevarno. Med n jimi so bivši ravnaitelj sta-t^po-a f>cklel:kia Irimnskih že^f^aiie T7" Ba S« in. "bivši .splošno stoani sin-papureki advokat de- Zoi.s;i. bivši profesor la'lvo rske Inwverze .Son i; 'l*1'« v ^(>,) n> slikali, in liOvinai-ski zahxznLk de ('os t a iz Columbia. Glavnf Vod'ja bo profe-sf»r .Tina Sam»nera. odlični meo v Tibetu ki ji. kjer je vs(«pohio divjih SaiKratore C*H>ffi. ki- je v.stoepil ipo Pooeko.l je eelo več iJov ne [dolpem prončevnnjn budizma v sa-mo^talrt TlmeHa^ia Ropitr pri Barifrkoku. Preti U-kstilnimi tovarnami v Philadelpliiji je prišlo pred krartkini «lo krvavih izpretlov med stavkar-ji in stavkokazi. Policija je imeia dosti dela. predno je napra\-ila mir. Zaročite ste na "GLAS NA RODA " največji »loventlci dnevnik • Združenih državah. ljudi. \e villi, kako bi reke!Xo naj bi>: — Tistemu, ki hoče takejra 'videti, .skoro mi tre-b;r 1 v l<>-\a!a lahka niel<»dija. tl"!it*«'a il «>r-ke^ira. Pestri pari. kakor koraj. tla šum in vrvenje karnevala prodira i/, zaprtega protoni stene razsvetljenih dvoran /. tli\ani iti tla fi<>«"•<• hkjhjI- iiTiij z l»rt'x«kni>itiui vi-^-ljt-iu vm» o-k«»ljvt». V življenje, lepo kakor pravlji-i a, stkano iz jsotU«* rad««*ti in barv. je zri zHeiideiio krasen, nežen I*i»-rot v h t la^ni <•!»]« ki i. r«iet-imi, kakor »veža kri naiifiuii (rubauii. Prerival je in >ukal >re
  • akeiini z nenasitnim hrepenenjem po u/.ivanju. Sredi veselja in rajanja v je |ia I'ierot naenkrat <-ti.-nil k M<-bru v rahli. k;ik<»r hi dalee ustrašil /arreega in prasketa-joeega oirnjeineta. isker, pokanja in treskmja.. Urez vzroka >e je vznemiril v o- zr.n-jii ueinotenega veselja. ki je i.» njega za pilil ja-ln nanj pii.-tolovšriina. I strašil j«- svoje ra I »host je kmalu prešla; hrepenenje pti uživanju življenja j«- premagalo zadrefru. Pierot ji* obvladal in se znova |H*j»rezuil v vrtinec karnevala, ko je uaenkrit liiiletel na 1'ieiotko. ohlV-eiio tako kakor on. Prijela >Ta se. kakor I»i >e lii!«i iskala med dotiuiii in maskami. * M-"la -sta v stih it-.) i* I (»I* »k i m «li\:i-notn. skritim za zaveso. in ju .st,j radostlio .»lila tta hluzitliee. Zabela sta iiervozno govoriti Pierot je l»i| \ t>s >ret"-eii ^ri mi-:li. tla jt- Pierotka |»i-.'irii;i);i njt-^o-\o osa m! jeii'i*t. Xi .slutjj. kd.» skriva po | ma>ko. t. da čutil je \ nji vintdin-ga čluvekv. — Ne uioreiu ti povedati, kako dobro kako divno je. da >va se •rezala. Ljuhila boš. kaj ne — Seveila. seveda; ti si prav taka kakor jaz, — je odgovoril v triu >\Wanem in obenem brezskri»ne«u trm nt k u Pierot. Pierot kino odkrito in iskreno priznanje. stopnjevano < realu<*ttjo kraja, je vznemirilo poštenega in opreznega Pie rot a; videl je. da gre iz knga inaškerade. <>>rr.i. trenutna holest j«- prešinila njegovo sive. Kil je ljubosumen na lahkomiselno in zaupljivo Pierot ko. ki •e je z nevarno iskren not jo oklenila prvega, s katerim se je .seznanila, čeprav je bil to on »am. Sreda hrni«"a in t ruš«'-a /na>kir,i-nih obrazov je zaeutil Pierot simpatijo do nji- in sočutje do njene mrnlpornosti napram slučajni lju-l»ezni. izrožajviei v skrivnih po-Ijuhih in objemih. 1'ostal j., nemiren. Priznal si je, da hi noben drugi na njegovem me- ZVIJAČA k»tu ne prizna naša! Pierot ki; utoiii- 1 la hi v tem razuzdanem veselju. Premetena zvijata, rezultat m.i- Ko je pa Pierot poznal, da ne bo izognil objemu. tla je priprav-Ij■ na prekoračiti vso meje. je odlo- skeratle >«• je /.družila plemenitiui Jžil ma^ko. tla bi ugasnil piajiMMi nagibom. Sklenil j«- nadaljevati i»v-j-.t rasti. Privil j»- PiemtkT) k Mehi, varno jiustolov.v-ino s Pierot ko i!o'se trpko uouiehnil iu ji zaše|H*taI konca. j na uho: Šele na r«»bll prepada razgali , — Draga Pn-rtUka. prevarala in jj pokaže njeno lahkoiuist-hi«. ve-j^.,,, t..^ nt,^ki. temveč pre- Ut-ujf. I i repen i po tem. tla bi s«' ,,l,KV-eiot dekle, prepričal, tla ne bo lahkomiselno | padla v zapeljivčev(», naročje. Objel je Pierot ko. j«» privil naj prsii in jo t l'siil v temi z žgo."-i!iii J ^— Tudi jaz ^ein te prevara!, poiju'»i. ei-r mi. toda slatlkimi in'dragica, ni^em ženska, temveč- no vzpotlluija jeeiini. .£ki. Prirakoval« je razočaranje, začutila je jfa vroč. tb>lg poltlb . misijonar kupuje deklice Vodja k. p liške misije v severni Avstraliji uia-hniM, oddaljenem l Vi -km ^rtlo ua\a lo odpravil, pa j«* naletel na hud i.dpor. To la poguma Hi izgubil in sča^oniii se mu je i o »- -reeibt zbrati okrog skupino žeii^k. ki so >e tlali krstiti. Možje -evetla > 1 eiu ti i.so bil i zatlt.volj ui iu lako je na,»elo.,t med njimi iu misijonarji m prestann narašC-ala. Xekega tine je napadi! misijonarja .bojevit domačin iu zahteval, naj iu u i/roe i TJ letno deklico, ki spadala nietl najljubše misijonar j ve učenke, i > njegova y.eiia. ill tako jo je moral misijonar i/roe it i «lo-.luačinoui. I Totla .v* i>t< nl«ireženi in zahtevali naj (jim misijonar izroči deklico, češ. 'da je prekršila zakone svojega p!e-|in« na. Misijonar pa ni izgubil glave ' iu takoj je vedel, kako bo mogoče deklico rešiti. Kupil jo je od doma-čiaiov /.a zavojček tobaka in vre-o bele moke: ti.k<» je postala njegova sttŽ.nja in obvarovana je bila osve-ite svojega plemena. To je dalo mi->:j"iiarju |K)budo. da je zaeel ku-,povati otroke, zlasti deklice, ki bi bile >ieer pr«danc »Japoncem. Pla-! če val jih je povprečno po - funta išterlinga. Zdaj je že 124 tleklet na jVarneni in pod zasedo misijonarjev j na otoku rSnthn^t. Ko izpolni dekle la. leto. se lahko omoži po svoji volji. Na otoku ima že 40 kato-jliskih zakonskih parov domove. TEKOČI PREMOČ Depresija na angleškem premo-govneiii trgu je prisilila vlado, da je začela podpirati z visokimi subvencijami izdelovanje olj iz preui'*-'^a. Zato začeJi proučevati ileloma hidriranje. deloma pa koksiranje premoga oh nizki temperaturi. Xa prvi način sv pridobivajo lelika <»-i Ija. na drugi pa katran in težka ja. ki se ;.nko s hidrngeuaeijo iz-preinetie v lahka olja in bencin, i Tehnična i arlameiitarna komisija je proučila načrte in sklenila podpirati zgraditev Ki naprav za kt»k-iranje premoga pri nizki tempe-ratufi. in sieer v waleskih premogovnikih. \ -iLii dan predelajo ltMMJ t' n premaga in v.-ako leto bodo -pn izvajali 240.IMMI tmi katranske-ga olja. j \* Angliji opo/arjajo na tt». da i podpirajo tudi drugod izdelovanje jkatrau.skih olj. iz katerih >e i/.de-! u je beneiu l;>žje. nego neposredno t iz premoga in tudi cenejše. Toni i premoga stane v Angliji lo šilin- ;e.v. kuksi pa I'd šiiingov. \/. ^40 ' : !s<..'- toil kat raitskega olja se izde- 1 hujo lil>4 tone umetnega lu neina. 'obenem se pa oprosti N"»t).(HM).IHK) ;n-{ plina, ki-ga bod i ttuli prodaja-jli. Zaposlenih '»• 4-ration Ltd. je bilo izdanih o.(KM).(HM>. | pa se je izkazalo, tla jih je še premalo. i ______ ZMISE MRAVELJ ZA ČAS ■ kloroforinom, za nekaj ur. .so prišle jh> hrano v času, kakor so bile vajene. Pri mravljah torej določanje ča>a ni odvisno samo ml delovanja živčnega sistema. Kitem se je dal jmspeuiti. če so dobile mravlje v hrani jodtliieroglobulin ali če je bila zvišana toplota v mravljišču. Xasprotno f»e je pa priučeni ritem zadržal, če t*ti dobile »»tem eukinin ali če se je toplota v lnrav-ljiču znižala. Iz tega .slekli, tla spit-znajo živali dolgost d<»l»očenega časa po notranjih i/prrmemba-h v svojem telesu. DVE ^SIROTI Spisal A. D. ENNEEX ANGLEŠKA STANOVANJSKA PETliTKA T ud i A ujrli ja ima zdaj .svojo l*et let ko. Njen naJiieti je napravit i konee zasiitiiiu stanovanjem, ki v njih še'vedno stanuje nad [Kddru-pi miTtj«»n Angležev. To je ogromno delo kajti 1 rt*ha tičistiti Av-gijev hlev in .strt»-ki lomiti cuiasalt li;>.(MM».(KM» fiinifcvv. izato bo pa za-peslenKi nad l.tMHl delavcev. Podreti bo treba 2Uj nehigijenienim .stano-vanjem. ko je ministrstvo narodnega ztlravja jHizvaln [»odrejene o-blasti. naj p<»s!.iejo potrebii:1 načrte za .svoja območja. Oblasti smi- Ijenjem stan«»va.njske t»ede. le počasi na pred u.ie-jo. kajti t lot le j so spravi'i v boljša stanovanja samo j'I4.(MKt siromašnih prdii valeč v. Po Inovrrmmaert.u zgrade nad 300.000 ■novih stanovan.j.skih pi^.;o]>ij. D<> j konca. leta IS-tJ^ hočejo preskrbeti] dostotjna staniHvanja sedemkrat [ večjemu Sto vi* tt siromašnih ljudi, kakor v '/adnjrh ."»7 letih. | Xova stanovanjska poslopja so udobna, odgovarjajo v.sem bigi-j en skrili zahtevam in -stanovanja v njih si |x»o>-ni_ Akeija ministrstva narimlni'ga zdravja gre v prvi vrsti proti starini, mijiol razipadlim hišjeam. ki bodo jmrušene. drugi' )>a pi spravljene. ">ra!o je pa iipa-jnj:i. «lfi tii si> A Ilir' i ji v petih b-tib iMisri'i'i! o iktlpravi + i stanovanjsko • bedo. kajti položaj po velikih mestih je v tem pogledu veilno slab-i ši. 141 — Zadi-gnite tlobro. gospod, boljši so štirje vuzli. m*jjo dlen, tlaues ne smeva štfiliti. Ječar >»• je zvijal v silnem navalu jeze in bolečin. Napel j«' vse sile in končno se mu je posrečilo vstati. Začel ?»e je obupno otepati nai>adaleev. Videč to. jo ilejal Pieanl svojemu irospo-iiu: — Sežitc v žep mojega suknjičn, gospod vitez: tam najdete toikt. * Roger je storil T*iko. — Zvrživ;i i»;i trdno, i^ospik1, — jt- unda-ljeviil Piearil. In hitro je zvt-zu 1 vet- robcev skupaj ter zvezal z njimi ječar ju roke. Namignil vitezu, naj sleče suknjič ječam, ki ira je krepko držal. — < akaj, takoj ti priskočim na pomoč, — jo dejal vitez; — in tudi jaz priporočam tebi ne stediti z vozli. card je bil zelo zadovoljen s svojim delom. kiljti jiri vsakem novem vozlu, ki g^a je lia vso moč zadrgnil ječar ju v zapestju, je ogovoril svojo žrtev: in nič vam ne pomaga, z nj«» si nn»ratc pokrili svojo mladostim ^lavo. Ne da bi kaj odgovoril je vitez vzel lasuljo in si jo pritrdil na jrlavo tako, da je spravil |»od njo vse svoje kostanjeve lase. Pieard je oblekel ta čas jeearevo obleko. Videti bi ga bil moral o-I blizu, kdor bi bil hotel odkriti nujno zvijačo. Drugače je bilo z vitezom, ki jo imel obraz »Mlkrif. T»»da Piraitl jo mislil na vso. — Zdaj ste lin vrsti vi. gospod vitez, da vas zaeno lode t i zobje, kar me bo prituoralo obvezati vam obraz s tole vsuto in ruto. Ko je bilo to storjeno, je stari >Iutra nri-ptonnil: — Zdaj nama preostaja samo >v dobro zavarovati se proti presenečenju — Kaj pa misliš s tem.' — Da hi uteofiiil vrair zmotiti tejra ali one-iiu paznika. i(ločei»a mimo teh vrat. da hi po-gledal skozi okence in tedaj... — Res je, treba bo kako odstraniti tega moža. — Nič lažjega, gospod, takoj se šami pre- Tvoji nauki so padli na rodovitna tla,' prijatelj. Kolika škoda, da iili moram lueiz-' i'*1-", - • - i '-n toi» t , i I nje 1 Je jecarja za unije, vitezu le pa na- j i\U>iti nas tki telili 1 ona potolaži se, saj to no j 1 | bo trajalo do smrti. Vse sem napravii tako, j miRiiiJ. naj ga prime ža ^lavo. •kakor si ravnal ti z angleškim ječarjem. j Potom še je pa olu-nil k vitezu, rekoč; — Zvozite mu trdno noge, gospod vit oz. Obrnjen k Rumignacu je pa nadaljeval: i — Vidiš, starina, tu je vse. tohak. ltrbee, • vrviee. .. Vol oni so ie vzi iivual: | — Iu glej zdaj si v najinih rokah. Zdaj j boš jetnik mojega gospoda. Toda ne boj si In tako sta prenesla Riimii»naea na posteljo. kjer sta ga pokrila z odejo t,-iko. da se je izpod nje samo nos. da bi ntoirel dihati. Ničesar nista prezrla, čeprav je bilo minilo od ječarjevega prihoda komaj dvajset minut. Pieard je stopil na stol in pogleda1 ^kozi za ti irže iu> okno na dvorišče. Dvorišče je bilo prazno Opazil j«' vraten, moj gospo 1 jo usmiljen in prodno to izpusti-!1*"3" katera sta hotela pobegniti. va, dragi Rumignae. dobiš krasno darilo... boš videl. Roger j<* l»il navdušen nad I>ieardc»vo iznajdljivostjo; prijel ga jo za roke. rekoč; — I*i>jdi. prijatelj, pojili, ko pridom iz je- j W. of?lana proti Strajkarjem v državi Alabami. Strajkarji ko se uzorno zadrzali, vsled česar ganllstom ni bilo treba stopiti v akcijo. STENSKI ZEMLJEVIDI Na nitieiiem |ni|>irju b i»lat- tieniai! prepihi ____7.IH1 POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI: l>rav!«ka Banovina............M Ljubljanske hi mariborske oblasti .................... .»0 Pohorje. Kozjak..............M CANADA .40 združenih držav VELIKI ........ MALI .....____ .......40 ..........15 NOVA EVROPA ..........(10 ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV: Alabama. Arkansas. Arizona, Colorado. Kansai*. Kentucky, Tennessee, Oklalvoma. Indiana. Montana, MissippL Washington. Wjommg . j...........25 Illinois. Pennsylvania. Minnesota. Michigan. Wisconsin; West Virginia. Ohio, New York. Virginia ............* .40 Naročilom je priložili denar, bodisi v gotovini. Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa, pošljete gotovino, rekomandi-raj te pismo. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 18 Street New York, K. Y. ; če. ti izkazom vso svihi livaležliost . .. rl\»e jo bližal in jasn » jo bilo, da pojile milno Kogerjeve oolioo. — Da 1»i mil lo no prišlo na mi>el od]>reti okeuee iu pn^ledaTi v eeli«*«», — jo /ašopotal Pieanl svojemu gospodu. 31oIčo jo ]»rijol vitez Pivarda za roko; s]»o_ gledala sta se v j»ričak«»vanjn. kaj !»•». Kar jo l^oartln zadala kri v žilah. Po hodniku prihajajoči mož se jo ustavil ha-pred Ro^erjevo eeli«-o. X. Vitezu do Vauilreyu so je kar v glavi vr-telo. rpal je, da se mu l>o s Pieardovo }»o-inočjo posrečilo pobegniti i/, joče in priskočiti na pomoč Henriki. Po mračnem brezupu neskončnih dni in žalostnih, v joči prečutili noči mu jo zasijal žarek tipanja. Toda ta zarok je takoj ugasnil. Še trenutek in vrata se od pro; njuni naklepi bodo odkriti. In znova se začno zanj muko samo s to razliko, da ua bodo -tražih noč in dan. Ta misel jo učinkovala na mladega viteza tako, kakor učinkuje na jetnika, ki se ne ustnrši niti zločina, če mu moro pomagati pobegniti iz joče. f'e hi bil tisti hip paznik odprl vrata in vstopil v oolioo, bi bil Roger nedvomno pla- Boger se jo bil že sklonil nad Rumignae« n\\ nanj. A miroljubni Pica nI bi bil gotov«) in ga zače*l slačiti. — Sleoito mu hlače, — je dejal Pieard. — jaz mu pa sožitjem čevlje. — Hitro opraviva to, Pieard! — Razumem vašo nestrpnost, gospod vitez, toda pozabiti no smete, da najino dol«> šo ni končano. Zdaj so pa izvolite sleči še vi. — ('emu pa? — Da zamenjate oblo k o. — S kom? In z roko je pokazal na zamazano ječarje-i vo obleko. — Ne, ne. gospod, — je dejal Pieard, — to si pridržim sam. Gospod vitoz na i pa izvoli obleči mojo obleko. Ta čas se jo bil Pieard že slekel. j » ~ c — Obleči Uosto moraji vso mojo livrejo, da vas ne bodo spoznali na prvem koraku,! ki bi ga napravili pred temi Vražjimi ječar-ji- Pieard jo hitro preoblekel svojega gospoda. 1 — Vse jo tu. — jo dejal. — čevlji s srebrnimi zaponkami, črne noga vi ee. telovnik in suknjič. Manjka samo tole, gospod, — je pripomnil iu pokazal na svojo lasuljo, —r- sledil njegovemu zgledu. K sreči so je mož na hodniku samo dotaknil vrat« in odšel naprej. (Dalje prihodnjič.) Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki Vas bo zanimala. Cene So zelo zmerne. "Glas Naroda" "VLAI VHODA" KEW YORK, MONDAY, HAY 7, 1934 THE LARGEST SLOVENS DAILY fo U. S. A. c7VIARIJA ROMAN IZ življenja ZA "(LAS NARODA" PRIREDIL: I. H. □ JL 25 l — Dovolite ini, gospod doktor, pač ne t veste, v kakih razffierah živi ta Amerika.uk a. Krasno, naravnost pravljično! Ako — naj W — ako moje six«* že ne bi bilo oddano drugi — bi tudi jaz posjtal olab !se\-eda ako bi bila meni taJto naklonjena, kot dr. DewaTlu. Vedno se mi j« zdelo malo čudno, da se je ravno za njega tako zavze-— toda ranici je, da so oči vseh lop i li daxn ivLsele na njem — mi \si smo bili pred njim ničle — lia, lia! Saj smo že tudi premagali {letite v in v Beograd je prispel iz Iz Jugoslavije. Zadnji trenutki morilca Mih&jlq njen zagoneten zločin. Leta 1921 Markoviča- Moril'et; beograjskega trgovca Stankoviča, Mibajlo Markovič, je bil v Beogradu obešen. Vešala ko postavili na dvorišču policije u-prave igmda. Prarvosoduro ministrstvo je odklonilo iprošnjo za poini- ženska srca. Toda ob uujegovi navzočnosti — neumno — vse je gledalo samo izu njima. No — ki sedaj bo, kot prav gotovo mislim, peljal domov Miss Vauthanruvo. Ta ga ne bo pustila. Vražja punca — moram reči — in pri tem zares očarljiva in interesantna. Pa saj je tudi samo zaradi njega potovala v Evropo; kar oii je bilo mogoče pregovoriti, da bi nekaj časa počakala. Samo ž njim ije hotela po-tovati.J Kot seiii rekel, najbrže borno že oba našli tot srečna zaro-čcnca, kadar pridemo v Bern. Mogoče bomo tvideli še kako veliko leuitovauje, milostljiva gospka. Seveda moramo to vsi skupaj ob- Sarajeva -krvnik Hart, ki pa ni botel povedati novinarjem, zakaj je iprael, češ. da so se novinarji enkrat lamotili. Bilo mu jv zelo neprijetno, ko so ga spozarciJi. Na vpmsšanje, ali je tprišel o-btisit Mi-hajla Marko v iča, je odgovoril: "Ne vem, priseli sem po privatnih opravkih". Na vprašanje, kdaj bo Marko- Iiajati. Ali ne mislite? To je vendar razumljivo, ker smo to zvezo 4 vie obešen, je odgovoril, da ne ve. takorekoč držali pri krstu. Lepa šala, kaj, ako poroko dvignemo iz krsta — ha. lia, ha! i . . a' In smeje se glasno in brez prest a lika. Marija pa bi najraše -jokala in morala je napeti ivse svoje nro-da ni zaihtela. Kje je vendar bilo njeno prepričanje, da ji bo De wall za vedno ostal iz vest ? Tako mirna in prepričana, je biLa, ko je ewall gledal samo na denar. TV šopek evet-lic ter jo je -zaljubljeno poglodoval. Ni vedela, kako bi se ga odkri-?aJa. Nekega dne jo vpraša, ako jr sme pokazati vse bisere in drage kamne, ki jih nosi s seboj. Urez premisleka mu privoli{ kajti iza drage kanme se je zannuUa vsaka ženska. Sam pa ni vedel, kje naj bi ji prikazal kamne, kajti mrkomur ni botel izdati, kake eaklade nosi s seboj. Zato mu Marija svetuje, naj prinese kamne v kabino njenega očeta. Wendler 'je bil s tem zadovoljen in Marija pove to tudi očetu. Njen oče pa se ni miti malo zanimal za tako "žensko šaro" in je hotel raj«* ostati na krovu. — Marija le sama si oglej vse to. jaz pa bom raj še na krovu malo dremal. Kadar si kamne ogicdaš, pri\li k meni na krov. Ko bi dr Buehf\vaJd vedel, kako je Wendler nadlu-egova.1 njegovo Inčer u s*vojo vsiljivost jo, ne bi v to nikdar dovolil, da bi bila ž njim sa.ma. Toda Marija mu o tem ni nikdar ničesar povedala, k-r ga ni hotela vznemirjati. In tako se je odločila, da se bo sama se-btala iz \Vend!e*-jein v kabini, da si ogl^la njegove dragocenosti. Odločila se je. da si'bo njegove vsiljivosti prepovedala, ako bo šel le predaleč. Bilo jo tretji dan na parniku. Wendler tedaj pride v kabino dr. P.uch*\valda m Marija mu pove. da je njen oče rajši ostal na krovu, ker hi* za take >tvari we zanima. Wendler .se j«- moje vrednosti tako r!i»/.i najdražje kamne, vzame tega tu onega v roko, ji ga primerja na vratu, ji natakne prstan za prstanom ter zaljubljeno gleda njene lepo oblikovane roke. Pri tem pa govori, kot bi jo hotel nagovoriti, da naj kupi. — Kaj ta-le tnakit — kako lepo prtMtoja vašim plavim lasem? Krasna je hama vaših las — nositi bi morali rubine a«li svetle sa-fire. se\-ei imeli pri meni — no — kako je? Marija se »visoko vzramia ter odrine njegovo roko z biserno verižw-o. — Za vas sem gica BiK-il»\valdova, g<»s|K>d Wendler in \*as morami prositi, da tega inkvlar voe ne -pozabite. Zdi se mi, da se včasih nekoliko izpozare sestati z n'jim čez nekaj dni. ker bo tzjutraj obešen. Vprašali so ga. če hoče govoriti z odvetnikom takoj. Markovič je odgovoril, da to ni potrebno. Ponujali ko mu piti. pa ni hotel. češ. da drži dieto. ttvo je Markovičeva žoaa zv edela iz listov, da je prošnja za pomilostitev odklonjena, je. prosila, naij bi ji dovolili sts,tati se z možem. Mož je pa ni hotel videti. Potem so vsi odšli, ker ni hotel več govoriti z ljudmi. V njegovo celico je prišel pazurk. da bi Marko-viča izmeril za krsto. Morilec je vprašal, kaj to pomeni. Palznrk mu ni hotel povedati resnice, temveč ne je izgovarjal, da mu bo krojač naredil no\N» obl«eko. In ^larkovič je dejal: "Naj bo obleka lepa. kadar pofjdem v .samwwstan". iDrugi dam je bil na dvorišču u prave gra da IMarkov ič obeše n. Obsojenec je brl do zadnjega preteej miren in je pod vešali imel še kratek govor, v katerem je de-jai>, da so drugi krivi, da je prišel tako (lalee. ker so ga zejH-ljali na kriva pota. Powil je vse. ki jim je storil kaj zalega, naj mil odpuste. Smrt je nastopila v -petih minutah. V smrt zaradi nesrečne ljubezni. V Ivcskoveu je skočil p»k1 vlak trgovski pomočnik Milorad Cekie. Vse kaže, da je šel v smrt zaradi nesrečne ljubezni. Pri njem so aia-kIi listek papirja, ki je bilo na njem napisano: Naj pride na moj pogreb Ljubica Janič, če hoče. Strahotna nočna gostija. Jakobu Studenu v KemetaJi pri Zagrebu je stekel |>es. ki je ugriznil kravo, predno so ga ubili, in tudi krava je stekla ter kraav'u po-ginilva. Kmet je obvestil o tem oblasti, ki so odredile, da so kravo pol i K s karbolom ter jo zakopali n ad 2 m k obok o. Za to so pa zvedel i cigani, ki so hoteli dobiti mrhovino, pa jim je St ud en seveda mi hotel dati. Tc»dat cigani se niso dali odgnati. Ponoči so mrhovino odkopali. raixsekali in sj>e-kli na ražnu. Posledica je bila. da so morali 31 eiganov (Klgnati v Ili-gijeiLski zavod, kjer jih bcnlo morali najbrž cepiti proti stekleni. Star cigan je izjavil, da je vedno jedel mrhovino.' pa je- dočakal 70 let. LEV NAPADEL KROTILCA RDEČA MONGOLSKA ARMADA Poziv! izdajanje lista je v zveil s velikimi stroiki. Mno go jib je, ki so radi slabih razmer tako priza deti, da so nas naprosili, da jib počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo oa ročnino točno Uprava "O. N. 9. majat Washington v Havre liremen v Oremen 12. maja: Chami>l;iln v Havre ilerengaria v Cherbourg Conte di Savoia v Genoa 15. maja: Kuropa v U 16. maja: I ieutsrhUnd I.ii fay rt le v v Hamburi Havre Se leta 1U27 je bil narodna mon^ ____ golska armada shdta. Štela je 6(KK) ~ mož in njena tehnična oprema je skupaj 10 tankov in 24 letal Rdeča bila brezpomembna. Pozneje so m? mongolska armada šteje zdaj okrog pa. začeli zanimati za njo boljševiki 50,000 mož. Poveljniška in upra.-iu že leta 1!^J1 je štela mongolska tia mesta so v sovjetskih rokah, armada 11 konjeniških brigad dve, Glavni namen te armade .p* po-pehotni diviziji dve diviziji +.ežkega magati s« vjetski armu BoneMo in gledalci .io doživeli razburljiv prizor. Xa sporedu je bil tudi nastop krotilca divjih zve-i. 37-letnega Antonina ' Kratoelivila M«>ž je krotil velikega leva. ki jra je cirkus kupil nedav- ' Tio t.rg v Hamburg 26. maja: Vecndain v Boulogne aur Met Majestic v Cherbourg 24. maja: Urinim v Bremen Rex v rienoa 30. maja: Albert RiMIn v Hamburg I President Rooaevelt v Havre I:erer>K%rla v Cherbourg 1. junija: < Europa v Br«-men VolenUam v Itoulogn« 2. Junija: Champlaln v Havre Vulcania v Trat 6. Junija: New- V or k v Hamburg Washington v Havre S. junija: Olympic v Cherbourg Slatrndam v Boulogne 9. junija: I'a ris v Havre Aette v Havre Deutschlatid v Hamburg 16. junija: He dp France v Havre Berengaria v Cherbourg 18. junija: Eurnpn v Bremen 20. junija: Hamburg v Hamburg Majestic v Cherbourg Manhattan v Havre 22. Junija: Veendam v Boulogne 23. junija: Champlain v Havre Rex v Genoa 27. Junij*: Aquitania v Cherbourg Albert BaMin v Hamburg Olympic v Cherbourg 28. junija: Saturnia v Trat 29. Junija: Ktatendam v Boulogn« 30. junija: Paris v Havre Bremen v Bremen 3. julija: Lafayette v Havre New York v Hamburg 4. Julija: Washington v Havre 5. Julija: Beren^arla v Cherbourg 6. julija: 1 Majestic v Cherbourg 7. Julija: Ue de Franc« v Havre C'onte di fa vi. I a. v Genua Europa v Bremen ti. julija: Deut*rhland v Hamburg 13. julija: Olympic v Cherbourg 14. Julija: Aquitania v Cherbourg Vulcania v Trat 15. julija: Champlain v Havre 17. Julija: • Bremen v Bremen 18. Julija: Manhattan v Havre Hajnburg v Hamburg 20. Julija: Statendam v Boulogne 21. julija: Paris v Havre Rex v Genoa 24. julija: Europa v Bremen 25. Julija: Albert Ballln v Hamburg 27. Julija: Majestic v Cherbourg 28. julija: Tie «1e France v Havre SeHiiiniira CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Angleško-slovensko Berilo KNGLISH SLOVENE BE A DEB STANK 8A.ltO $2 Naročito ga pn — KNJIGARNI 'GLAS NARODA* 216 WE3T 18th STREET NEW YORK CITT